UDA/A CP »GORENJSKI TISK« 'UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR • OUAVTII UREDNIK 8LAVKO BEŽNI K • ODGOVORNI URED-ITIK GREGOR KOČIJ AN-TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 26. MAJA 1962 ST. 59 IZHAJA OD OKTOBRA 1I4T KO» TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1998 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH^ SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ob sedemdesetletnici predsednika Tita Vsa Jugo jI a vi j praznuje Slavnostna seja CK ZKS — Tito častni občan gorenjskih in vseh jugoslovanskih komun — Muzej. »25. maj« z darili našemu pred tedniku — Slavnostne seje po vseh občinah na Gorenjskem Kranj, 25. maja — Delovni ljudje so te dni še tesneje strnjeni ekrog ljubljenega revolucionarja, »oditelja, predsednika republike (n generalnega sekretarja ZKJ tovariša JOSIPA BROZA - TITA. Ta slavi svoj sedemdeseti rojstni fco. V Beogradu, kjer je bilo že vse zadnje dni vrsto prisrčnih in toplih srečanj z jubilantom, bo Vitek tega razpoloženja in praznovanja dosežen prav danes, 25. maja, ko bo ŠTAFETA MLADOSTI Ba stadionu JLA izročila predsedniku čestitke vseh jugoslovan-afch narodov. Eden izmed najpćaoembnejših dogodkov je bil včeraj, 24. maja, T novih prostorih zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu. Ka «tevnostni seji CK ZKJ so prebrali in izročili Titu pozdravno pismo, ki omenja glavne značilnosti lika našega jubilanta in revolucionarno pot napredka naše dekle pod njegovim vodstvom. Tovariš Tito se je zahvalil za *e to in v svojem govoru večkrat poudaril potrebo po enotnosti, ki je bila poroštvo za vse dosedanje uspehe in je potrebna tu-4t danes. OPRAVIČIL BOM VASE ZAUPANJE »Kar zadeva mene — je ob tem dejal jubilant — je obdobje, ki ga imamo za seboj, res dolgo in se morda v fizičnem pogledu ne počutim več tako dobro kakor nekoč. Toda zagotavljam vam, tovariši, to sem rekel v imenu vseh vas tudi v Splitu, da bomo jaz in mj vsi vedno delali in storili vse, da upravičimo zaupanje ljudstva v nas in da si bom prav tako prizadeval, da bom v prihodnje upra vičil vaše zaupanje .. .-h Nato je predsednik Tito sprejel predstavnike vseh jugoslovanskih komun, kjer ga je nad 70.000 ljudskih odbornikov izvolilo za častnega občana. Odloke teh komun, med katerimi so bili tudi odloki petih občin Gorenjske, so mu izročili v lepo vezani knjigi. V zahvali za to priznanje je tovariš Tito med drugim dejal: »To je edinstveni primer v naši zgodovini in zato mi Je težko povedati, s dim bi mogel to v prihodnje opravičiti.-« Zatem je Tito sprejel še številne predstavnike, funkcionarje, OB OTVORITVI DOMA GASIVCEV Gorenjska dobila nov sodoben objekt predstavnice itd., ki so mu čestitali ob 70. rojstnem dnevu. Delovni kolektivi, organizacije, šole, ljudski odbori, in državljani pploh pa so ob tej priložnosti poslali predsedniku tudi mnoga darila. Prav tako je predsednik dobival razna darila že vsa prejšnja leta. Vse to so zbrali v pos.2bn.em muzeju — »-25. maj«, ki so ga včeraj slovesno odprli. PRI NAS NA GORENJSKEM Prebivavci našega okraja so spontano in preprosto izrazili svoja čustva ob tem dogodku. Vse zadnje dni so se vrstile razne prireditve. Zlasti šolska mladina je dan mladosti posvetila svojemu voditelju. Pred šolo »Simona Jenka« v Kranju so učenci ob tabornem ognju recitirali, pripovedovali in prepevali o Titu s polnim zanosom in ljubeznijo do na-"ega predsednika. Tako je bilo skorajda povsod: po šolah, po vaseh in organizacijah, čeprav je današnje slabo vreme pokvarilo nekatere prireditve. Zelo slovesno so bile seje naših odborov, kjer so predsednika Tita sprejemala za častnega občana. V naših občinskih središčih so na te seje povabili tudi mnoge predstavnike samoupravnih organov, delovnih kolektivov, družbenih in političnih organizacij itd. tra seje so se spremenile v prave ovaeije. Vest o (sprejemanju Tita za častnega občana so ljudje to-No pozdravljali po vseh naših i 9 ff v TSlfc ■teSPa* » Kranj, 25. maja - Danes dopoldne je Gorenjska dobila v Kranju spe*, nov nadvse pomemben objekt, m aicer dom gorenjskih ga-afreev in poslovno stavbo zava-rr/abuce. Hkrati so otvorili tudi razstavo gasilnega orodja, opreme ta najrazličnejših sredstev za gajenje. Med številnimi gosti so 6e današnje slovesnosti ob otvoritvi doma gorenjskih gasivcev udele-ffli tudi predsednik republiške ko-Bttnje za požarno varnost general-atsjor Ivan Lokovšek-Jan, predsednik gasilske zveze Slovenije Ustavi Hace, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov Kranj Janko Rudolf, predsednik OLO Kranj Ivo Sefic in Lojze Založnik, predsednik okrajne gasilske zveze Kranj Metod Rotar in drugi. Dom gorenjskih gasivcev v Kra-Bju sodi med objekte za poklicne gasilske enote, ki jih bodo zgra-&H v vseh naših večjih centrih in industrijskih središčih Slovenije, Doslej so podobne objekte odprli že v Ljubljani in Celju, prihodnje leto nameravajo še v Mariboru in kasneje v Novi Gorici in Murska Soboti. Da so podobni objekti, kot je dom gorenjskih gasivcev v Kranju potrebni, nam povedo tudi številke, da je v Sloveniji organizira-rr.h 70.000 gasivcev, 1950 žensk in tad 3000 pionirjev, ki delujejo v 1400 prostovoljnih gasilskih orga-toadjah. Gasivci v Sloveniji prihranijo letno s svojo dejavnostjo okoli 3 milijarde dinarjev. Dobr-ien del teh sredstev odpade tudi as Gorenjsko. Za dom gorenjskih gasivcev, ki \h rajsodobneje urejen z vsemi pripomočki in napravami, so po-rabtli 243 milijonov dinarjev, od tega so gasivci v Kranju in na Včeraj dopoldne so v Kranju odprii nov sodoben objekt, in sicer dom gorenjskih gasivcev in poslov- no zgradbo zavarovalnice Gorenjskem prispevali 12 milijonov dinarjev lastnih sredstev. Zelo pomembna je pri novem domu tudi ureditev okolice, kjer so prav tako vse potrebne naprave za vaje poklicnih gasivcev, gorskih re-ševavcev, pripadnikov civilne zaščite itd. Z dograditvijo doma gorenjskih gasivcev je zaključeno tudi obdobje investicij na tem področju. Tako so lani na Gorenjskem zgradili 68 vodnih bazenov; vsak je veljal 500 do 700 tisoč di- (Nadaljevanje na 2. strani) Tako kot po vseh ostalih občinah na Gorenjskem, so tudi v Tržiču (na sliki) z dolgotrajnim aplavzom na slovesni seji ObLO sprejeli odlok, s katerim so imenovali tovariša Tita za častnega občana OKRAJNI SINDIKALNI SVET O DELITVI DOHODKA V DELOVNIH KOLEKTIVIH Čimprej pred delovne kolektive Z RAZUMLJIVIMI IN JASNIMI POKAZATELJI O CELOTNEM GOSPODARJENJU Razprave o osebnih dohodkih ne smejo zamegliti osnovnih pro- | BREZ PERSPEKTIVE blemov proizvodnje in gospodarjenja sploh v naših ddovnih kolek- y dd(miih kolektivih dokaj tivih. Strokovne službe morajo čimprej zbrati in pripraviti podatke I lo ^ raaS(xmo razpravljajo i in <,b razumljivih pokazateljih omogočiti ne le tkanjih smernicah delitve do- hodlka. Toda v večini primerov se vrtijo še v ozkih krogih, tako da delavci o tem še ne vedo dosti. To je glavna slabost. Na seji so menili, da je treba od strokovnih služb čimprej izposlovati vse potrebne pokazatelje in preiti na razprave pred celotnim kolektivom. Ob tem so na seji razpravljali zlasti o srednjih in manjših obrtnih, gostinskih in drugih podjetjih, kjer je potrebno največ pomoči. V teh malih kolektivih je namreč dokaj .šibko samoupravljanje, mnoge stvari ovirajo odprte razprave in podobno. Te slabosti v malih podjetjih prihajajo prav sedaj še bolj na površje; ko je na dnevnem redu gospodarjenje in nagrajevanje. Toda nekateri podatki kažejo, da je prav tu dokaj neskladnosti. V podjetjih s pavšalnimi obračuni (a to so prav mala gostinska, obrtna in trgovska podjetja) iz jeseniške, škofjeloško in radovljiške občine so lani v glavnem imeli nižje pavšalne obveznosti kot leta 1960. Občinski ljudski odbori so to znižanje utemeljevali s potrebami teh podjetij za njihov notranji razvoj. Toda večja sredstva, ki so ob tem ostajala tem podjetjem, so v glavnem šđa v osebne dohodke in zelo malo v sklade. Tako je 38 takih podjetij jeseniške občine povečalo osebne dohodke za 76 odstotkov, sklade pa samo za 2 odstotka. Se huje je v 35 takih podjetjih škofjeloške občine, kjer so lani povečali osebne dohodke za 54 odstotkov, sklade pa celo znižali za 24 odstotkov. n, marveč celotnim kolektivom po ekonomskih enotah, da na široko razpravljajo o lanskoletnem In letošnjem gospodarjenju. Sele to bo lahko osnova za oceno osebnih dohodkov, kolikor so bili le-ti v skladu s stvarnimi prizadevanji in ekonomskim uspehom znotraj kolektiva, kot to v osnovi zasledujejo sedanji predpisi o delitvi čistega in osebnega dohodka v naših gospodarskih organizacijah. Zk&IJ razprave o osebnih dohodkih in računovodsko izračunavanje formule marsikje pušča v ozadju glavne probleme proizvodnje in ekonomike, ki pa s* bili in ostanejo osnova za formiranje in delitev čistega in osebnega dohodka. Taka je osnovna ugotovitev članov plenuma • okrajnega sindikalnega sveta v Kranju na seji v sredo, 23. maja. V prvem delu plenuma je podpredsednik OSS Slavko Bohanec prebral poročilo o delu sindikalnih organizacij, o njihovem družbenem pomenu pri razvoju samoupravnega sistema v delovnih kolektivih in o konkretnih oblikah njihove dejavnosti. Miro Rozman pa je podal nekaj bistvenih pogledov na aktualne naloge pri uveljavljanju predpisov o delitvi čistega in osebnega dohodka. Zelo samokritično in objektivno so razpravljali o oblikah dela sindikalnih organizacij. Udeleženec z Jesenic je dejal, da bi morali pri razvoju samoupravnih organov bolj poudarjati ekonomsko nujnost in pomen ekonomskih enot itd. Sprejeli so več konkretnih zaključkov o oblikah sidikal-ne dejavnosti, kar naj bi zagotovilo njihovo večjo učinkovitost med delovnimi kolektivi. Foto: F. Perdan V povezavi s samoupravnimi organi Pretekli teden je bila v Beogradu seja izvršnega odbora zveznega odbora Socialistične zveze de-krnega ljudstva Jugoslavije. Iz-vrfnl odbor je razpravljal o metodi dela zveznega odbora SZDL.I hi njegovih organov. O tem je prebral referat Aleksander Ran-fcirvič, medtem ko je za razpravo t, ukrepih in vprašanjih delovanja Socialistične zveze v komuni slutil kot osnova referat Milentlje fopoviča. Ko Je Milentije Popovič govoril « delu komisij za delitev dohodka Je poudaril, da morajo te spre- jemati osnovne politične sklepe v zvezi z delitvijo dohodka skupno s samoupravnimi organi v podjetju In organi družbene skupnosti. Na organe skupnosti — zlasti pa še na organe komune — tako prehaja velika odgovornost v zvezi z delitvijo dohodka. Sindikat, Socialistična zveza in ljudski odbori kot tudi politični organa v komuni morajo čutiti politično odgovornost do teh problemov. Na osnovi obeh referatov in razprave je izvršni odbor zveznega odbora sprejel tudi več sklepov. Spomini na našo revolucijo ne smejo v pozabo Na prvi seji okrajnega sveta za razvijanje borbenih tradicij, ki je bila v četrtek, 24. maja, so se člani tega organa okrajne zveze združenj borcev NOB pomenili o letošnjem programu. Letos bo 20. obletnica smrti nekaterih voditeljev vstaje na Gorenjskem, kot so: Stane Žagar, Jože Gregorčič, Lojze Kebe-Stefan, brata Stražišarja, Vodopivec in drugi. Prav tako ni moč mimo 20-letnice ustanovitve Gorenjskega m Kokrškega odreda, prihoda II. grupe odredov na Gorenjsko, ponovne utrditve Cankarjevega bataljona in podobno. Kako bodo konkretno počastili 20-letnico teh in tudi drugih podobnih dogodkov je seveda stvar občinskih in krajevnih organizacij. Trenutno je že predvidena ureditev dostojnejšega spomenika narodnemu heroju Lojzetu Kebetu na Jamniku, kar bo skrb organizacij kranjske in radovljiške občine. To bo verjetno ob koncu oktobra - ob 20-letnici njegove smrti. Za dan borca (4. julija) je predvidena tudi večja proslava na Vodiški planini. Zelo pomembna' letošnja manifestacija pa bo 5. avgusta v Podljubelju, kjer bo republiško srečanje internirancev iz Mauthausena. Posebnega pomena bo spomenik zgodovinski herojski bitki v Draž-gošah, kar nameravajo pripraviti letos. Čeprav dosedanja iniciativa poteka še iz vrst preživelih borcev, je za postavitev spomenika predvideno tesno sodelovanje domačinov, tako kot je bilo v bojih v tistih tragičnih januarskih dne-(Nadaljevanja na 2. strani) Ker sami ti podatki še ne prikažejo pravega stanja v podjetjih, so na seji menili, da je treba tem kolektivom nuditi pomoč tako, da bi si zagotovili določeno perspektivo in uskladili pravilnike o delitvi s splošnimi družbe-ninmi merili in sedanjimi predpisi. K. M. Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi # Obrazi ln pojavi # Obrazi in pojavi « Obrazi in po »Naša organizacija.. .<( Bilo je na nekem sestanku. Prišli pogovor. Dobila sva se v podjetju, so iz podjetij, ustanov in organi- Mirko je bil zelo zgovoren in pri- zacij in so se pogovorili o najraz- jazen. Takoj sva bila pri stvari, ličnefsih stvareh. Sicer nič tako (Pri tem sem bil nekoliko poklicno dneza in v časopisu je bil tisti vsiljiv in zahteven.) nekaj »Kaj pa pravijo ostali člani k izrednega m v časopisu je sestanek zabeležen komaj z dejal je tako. Končno pa o zadevi, okrog katere sva se začela vrteti, pravzaprav se niso razpravljali na seji odbora. »Kako pa potem veste, kakšno je mišljenje organizacije?* sem vprašal skoraj nesramno. »Kako, kako? Mislim, da pa le poznam toliko stvari in da drugače sestanek zabeležen koma) z nenaj r» «««« u«*« « ... , r * • v vrstami V dnu spomina Pa je osta- temu? Kaj so rekli na seji? Kaj ie "J™ 1 \ , ■' fUJ lo skrito neka] Ta?hudo moti. o tem odločil oblni zbor?. nagovarjal tako stališče m kdor je to skupo neieaj, Kar nuuu muu. c. • ' .T/. • _____• zaveden, ne more drugače...* Gre za Mirka (ime je tu spreme- Stvari so začele postajati nepri njeno). Ko se je med razpravo jetne zame in zanj. On pa je kar oglasil, je večkrat dejal: »Naša or- naprej ponavljal: »Med kolektivom ganizacija je mišljenja... Naša se sliši... Poznam razmere... organizacija se s tem verjetno ne Lahko mi verjamete...*^ Tako. Iz bo strinjala ... Naša organizacija tega kroga ni šlo in ni šlo, bo skušala...* In tako naprej. Da bi bila stvar podprt Vendar stvar še ni vzbudila po- plati, sem prosil za zapisnik. »Pozornosti. Ker pa so me zanimali ne- glejmo, kako so te stvari označene, kateri problemi in izkušnje te or- če ste o tem govorili.* ganizacije, o kateri je Mirko govo- Mirko je postal nervozen. Za-ril, sem se zmenil z njim za poseben pisnikov ni imel pri rokah. Vsaj rugace , Poslušal sem. Poslušal in ostrmel. Vse besede o »naši organizaciji* to se tako hudo zožile, zmaliČile. Govoril je še naprej, govoril in prepričeval Jaz pa sem z ravnmi Da bi bila stvar podprta s širše crtami križal in stokrat prekrižal stran v beležnici, kjer sem v začetku zabeležil prve izjave o »naši organizaciji* in počasi vse pospravil v žep. se poslovil in odšel. — K. M* 2 SOBOTA, 26. maja »T. TE DNI PO SVETU Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in d • TITO ČASTNI MESCAN Centralni komite Zveze komuni- »tov Jugoslavije je izročil predsedniku republike Josipu Brozu . Titu pozdravno pismo - kot mak" priznanja za vse tisto, kar on desetletja pomeni za našo partijo In delavski razred, za našo revolucijo in socializem, za vse n:- rode m delovne ljudi socialis* Jugoslavije. Razen tega so predsednika Tita Imenovali za častnega meščana vseh jugoslovanskih občin. • DRUGI AMERICAN OBKROŽIL ZEMLJO Predvčerajšnjim popoldne so v Capa Canaveralu uspešno izstrelili V vesolje raketo »»Atlas Mer-cury« m kapetanom Carpenterjem. Drugi ameriški vesoljski potnik Je trikrat obkrožil Zemljo in se •pustil nedaleč od kraja, ki je bil določen za pristanek. Po nekaterih Vesteh Je kabina padla v Atlantski ocean. Zaradi velike razdalje luso mogli vzpostaviti radijske fcveze z oporiščem. Carpenter je vzpostavil radijsko zvezo z neko ladjo. • FRANCO POPUSTIL Francova vlada je sporočila, da so podražili premog in bodo na ta način zvišali mezde rudarjem In so o tem dosegli soglasje z delodajalci. Delavci se niso marali vrniti na delo, dokler jim režim ne bi uradno zajamči I zvišanje me?d im izpustil vse njihove tovariše, ki so Jih bili zaprli. Poročajo, da je stavkovno gibanje zajelo tudi Madrid, kjer je sačelo stavkati 1000 metalurških delavcev. m SOVJETSKI PREDLOG Na plenarni seji razorožitvene konference 17 držav je sovjetski delegat Zorin poudaril, da Sovjetska zveza predlaga popolno likvidacijo in ustanovitev proizvodnje jedrskega orožja. • FRANCOSKA VLADA SE NE STRINJA Z OBSODBO Francoska vlada je na seji poudarila, da se ne strinja z obsodbo voditelja OAS, bivšega generala Salana na dosmrtno ječo. Mindster za alžirske zadeve Joxe je na saji dejal, da bi ta obsodba lahko Škodljivo vplivala na moralo enot za ohranitev reda. • IZPOPOLNITEV rtu SIL V ALŽIRIJI Prva enota alžirskih policajev, ki šteje 250 ljudi, je prevzela dolžnost v mestu Alžira in nadzoruje četrt dokov ter policijsko postajo v vzhodnem predmestju Husein Bej. Teror OAS pa traja še naprej. • SESTANEK PRI U TANTU Vr.-.ilee OOjItlOStl peneralne?ra sekretarja OZN U Tant se je lo. čeno srstal s predstavniki Indonezije, ZDA in Nizozemske in / njimi razpravljal o sporu krog Zahodnega Irijana. • OBISK AV8TRIJ8KE PARLAMENTARNE ' DELEGACIJE V Beograd bo danes prispela avstrijska parlamentarna delegacija, ki se bo deset dni zadrževala v naši deželi. Avstrijski parlamentarci bodo obiskali več mest. Letalo z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Kočom Popo-vičem je pristalo na četrtem ameriškem letališču. Po pristanku v Braziliji, Boliviji in Cilu je letalo v zadnjih dneh prslalo v glavnem me?lu Mehike. Ta dolga politična turne;a po oddaljc-.lttin svotu Južne Amerike, je evolucijo. Zavezništvo, ki ga je »stari red« zasnoval z močno podporo tujine, je povzročilo vplivanje, ki je morda za celotno področje Latinske Amerike dobilo že naravnost nerazumljiv ob-sejr. V tem krčevitem vreniu je obisk jugoslovanske odprave v svetu, ki želi vzeli usodo v svoje Dežela slamnikov vzorno uskladila politična nazi-ranja, za katera smo verjeli, da so si v marsičem precej podobna. V vseh teh Industrijsko ne-razvitih In po evropskih merTh precej zaostalih deželah je prišel v ospredje razvoj, ki brez zadržka izpodriva stara politična pojmovanja in neizogibno vodi do spopada med žilavimi silami »starega reda« in svežimi tokovi naprednih generacij. Ta spopad je marsikje tako izrazit, da ga ni mogoče zakriti s tiho politično roke, zelo spodbuden In mnogo olMstajoč. Tolmačenje Jugoslovanske zunanje politike, Id temelji na popolni enakopravnosti In spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti, Je v tem svetu zatiranja in tujega varuštva velika naložba in podpora, ki krepi generacijo nezadovoijnežev do tujega vmešavanja in pokrovlteljsl*'*- Mnoge dežele, ki Jih je državni sekretar na svoji južnoameriški poti spoznal, so se že opredelile za politiko samostojnega odloča- nja v svetovnih vprašanjih. Ne gre zanemarjati razlik med njimi. Prav takšne so razlike v stopnji samostojnega vrednotenja in ocenjevanja mednarodnih pojavov. Ni nobenega dvoma, da bo Koča Popović prav na svojem zadnjem postanku v glavnem mestu Mehike naletel na najmanj rizllk. - Stališča med Mehiko in Jugoslavijo so bila že mnogokrat ob zelo važnih vprašanjih popolnoma uglašena. Pa tudi od vseh dalnjih ameriških držav najbolj poznamo to deželo, ki je v svoji dolgoletni borbi za samostojnost deležna občudovanja. Njena zgodovina in folklora je tako pestra, da ostanejo pretresljivi dogodki in trpeča mehiška pesem vsakemu človeku v zavesti. Omovna zapažanja, ki jih politični poročevavci na tej poti odkrivajo, so precejšnje težave, s katerimi se borijo latinskoameri-ške države. Vzemimo kot primer Bolivijo, kjer je borba med veleposestniki in naprednejšimi stru-jami dobila silno nestrpno in napadalno ost. Bolivijska vlada Je Izdelala najmanj že štiri načrte za agrarno reformo, toda strnjena opozicija veleposestnikov in tujega kapitala Je vselej uspela preprečiti izvedbo zakonskih načrtov. KOČA POPOVIĆ V Cilu se je boj s fevda*** ostanki končal s popolnim porazom veleposestnikov, ki t političnem življenju ne Igrajo rti vplivnejše besede. V tej deteti J* predstavniški dom dobil stoj smisel in razvijajoči s« dela v* razred preprečuje desničarsko usmerjene stranke, da bi ztocti-vile to obetajoče gibanje. Najdalje Je v tem razv0jn< vzgonu Mehika. Mehika j« m*i vsemi latinskoameriškimi dri»-vami med prvimi dobila samc-stojnost. Razen tega je ▼ ■avstrijskem razvoju precej napr? od ostalih dežel. Fevdalni osa" ki v tej deželi niso več tako močni, čeprav je še vedno visok« število kmečkih delavcev beti zemlje. Zadnja leta je zajel Mf hiko pospešen val indoMriM. izgradnje. Vlada je pred ^ nim nacionalizirala celotno indc sCrijo električne energije, ker * ji zdi razvijanje t« veja* odloči no v nadaljnji izgradnji. \ takšnem položaju se odpirajo v trte vlnski Izmenjavi s to deželo W ve možnosti, saj Je Jugoslavija » svojo industrijo zmožna dob* Ijati opremo za Številno hM^m-trale, ki jih imajo v nacrt u Zdravko TomaJd Ljudje in dogodki » Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki O Ljudje in dogodki e Ljudje in dogodki • Ljudje in d Povečanje in pocenitev proizvodnje -POT ZA ODPRAVLJANJE DANAŠNJIH TEŽAV V GOSPODARSTVU IN IZBOLJŠEVANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER Na skupnem plenumu občinskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL v Kranju so v V povezavi s samoupravnimi organi (Nadaljevanje s 1. strani) narjev. Precej so izpopolnili vozni park gorenjskih gasilskih enot, tako da je danes na Gorenjskem sposobno za akcijo v vsakem trenutku 23 avtomobilov z vsemi pripomočki. Zlasti so izpopolnili gasilne centre v Skofji Loki, Radovljici in v Tržiču. Z gasilsko opremo so bili doslej pri nas vedno veliki problemi, ker so jo morali v večini uvažati. V zadnjem času pa imamo v Sloveniji že 22 proizvajavcev najrazličnejše gasilske opreme (npr. Iskra Kranj, Loške tovarne hladilnikov, Elan v Begunjah in drugi). Vsa ta oprema pa je prikazana tudi na razstavi gasilske opreme v poslopju in na prostem pri domu gorenjskih gasivcev. - M. Zivkovič torek, 22. maja, razpravljali o razvoju gospodarstva te občine v letošnjih prvih treh mesecih in o uveljavljanju nekaterih novih smernic, zlasti pa predpisov o delitvi dohodka. Skupna unovčena realizacija gospodarstva je v prvih treh mesecih ostala za 2.6 odstotkov izpod postavljenega načrta, proizvodnja po količini pa za 1,5 odstotkov. V sklopu vprašanj okrog osebnih dohodkov so navzoči opozarjali na pojav, da naraščajo tisti prejaki, ki marsikje niso tako prepričljivo dokazani kot dohodki po opravljenem delu. To so razne dnevnice, pavšali, dodatki za ločeno ž:v-Henje, položajni dodatki in Podobno. Ti izdatki so v nekaterih podjetjih močno narasli. Prav tako so opozarjali na t*ko imenovani dvojni dinar: dinar iz sklada za osebne dohodke, o katerem je povsod veliko govora In na drugi strani o dinarju iz drugih skladov, o katerih pa navadno v kolektivih no govorilo z istim občutkom. Razne izdatke na račun materialnih stroškov marsikje izplačujejo brez velikih pomislekov. Upravni odbor stanovanjskega 6klada občine Tržič razpisuje na podlagi sklada in zakona o stanovanjski izgradnji (Uradni list FUU, št. 47/59) Natečaj Spomini na našo revolucijo (Nadaljevanja s 1. strani) vih 1942. leta. Ta spomenik bo velikega pomena za našo Gorenj-eko in tudi širše območje, kot je takrat bila pomembna omenjena bitka. Spričo letošnjih ekonomskih te-tav pa Je predvideno, da bi moral« občinske in krajevne organi-eacije iskati čimveč lastnih možnosti ln virov, tako da bi vse delo spomeniške dejavnosti, zbiranje gradiva, izdelovanje topografije iz NOB in podobno ne bi zaostalo. Glede tega so omenjali iniciativo borcev NOB iz Cerkolj. Da bi zagotovili nemoteno delo pri pripravah tamkajšnjega zbonvka, je fiO borcev podpisalo garancijo za 500 tisoč dinarjev posojila, ki so ga naieli pri zadrugi. Prvo dokončno tonocrrafljo NOB bodo Izdali letos v Škofji Loki za Selško dolino. V pripravah pa je to delo po vseh občnah oziroma krajih. Po Izkušnjah v Kranju bodo letos po vseh občinah tudi sistematično pripravljali borce za orl-povedovanle o dogodkih iz NOB po šolah. V razne akcije za zbiranje gradiva in soomlnov Iz revolucije pa bodo še v ve*iem številu vključevali šolsko mladino. V letošnjem načrtu Imajo tudi ureditev muzeja revolucije v Kranju. Zaradi pomanjkanja prostorov se ta nikakor ne more razviti; mnoffo zb"ane<»a era-Hva že le'a in leta leži v zaboi'h. S tem p<» se dela velika politična ln tudi gospodarska škoda. Imenovali so posebno komisijo, kl bo proučila celotno 6tanje in ob sodelovanju t mer oda j nimf organi skušala najti ustrezno rešitev. - K. M. za najetje nosojil iz stanovanjskega sklada občine Tržič Iz sklada bodo lahko dobili interesenti posojilo za gradnjo novih ali dograditev, dozldavd oziroma za velika popravila stanovanjskih hiš in stanovanj. Posojila bo upravni odbor odobraval naslednjim interesentom: 1. gospodarskim organizacijam 70,000.000 din 2. ObLO in zavodom 40,000.000 din 3. individualnim graditeljem 5,000.000 din Pogoji za posojilo so naslednji: 1. vsak ponudnik mora prispevati h gradnji kot svoj delež lastna sredstva v vUini, in sicer: a) gospodarske organizacije 50 odstotkov investicijske vrednosti objekta; b) ObLO in zavodi najmanj 30 odstotkov investicijske vrednosti objekta; c) individualni .graditelji 60 odstotkov investicijske vrednosti objekta. 2. Obrestna mera za posojilo ne. sme biti nižja kot 2 odstotka. 3. Rok vračila posojila ne more biti daljši: a) za gospodarske organizacije - 20 let; b) za ObLO in zavode - 25 let; c) za individualne graditelje - 30 let. 4. Prednost pri natečaju imajo tisti, ki nudijo višjo obrestno mero in krajši rok odplačila. Od individualnih graditeljev imajo prednost: a) tisti, ki nudijo najboljše pogoje; b) interesenti, ki 6 pridobitvijo kredita sprostijo že obstoječe stanovanje; <•) tisti, ki zidajo na zazidalnih območjih; d) člani ZB NOV; e) interesenti, ki so po pogodbi plačali komunalni prispevek; f) ostali interesenti. 5. Posojilo, d;H> osebam v delovnem razmerju, se zavaruje tako, da ponudnik dovoli, da se mesečna anuiteta odvede pri izplačilu njegovih mesečnih dohodkov in nakaže banki in zemljiško knjižno. 6. Posojilo se mora uporabiti na teritoriju občine Tržič. 7. Ponudbo Je treba vložiti do 9. Junija 1982 v Komunalno banko Tržič. 8. Prošnji za posojilo je treba priložiti dokumentacijo po 29. in 30. členu pravil sklada, o čemer daje natančnejše informacije Komunalna banka Tržič. Dokumentacijo po tem natečaju in prošnjo morajo ponudniki oddati v zapečateni kuverti z označbo »Natečaj za posojilo lz stanovanjskega sklada« v Komunalno banko Tržič. 9. O izidu natečaja bo upravni odbor sklada obvestil vse ponudnike z odločbo. Upravni odbor . , -» ♦ •<*■'• ' STANOVANJSKEGA SKLADA ' ' ObLO TrM« Na plenumu 60 menili, da je treba v podjetjih odpreti razprave o raznih izdatkih in vzbujati v kolektivu zavest, da so to prav tako njihova sredstva. Ob tem -so govorili tudi o raznih investicijah ln rekonstrukcijah. Sedanja vsestranska potreba varčevanja mora biti usmerjena prav v te dejavnosti, kjer gre včasih za velika sredstva. Povečanje in pocenitev proizvodnje naj bi bila osrednja skrb. Ob tem pa se seveda odpirajo vprašanja organizacije dela, sodelovanja s sorodnimi ali drugimi podjetji, znanstveno proučer vanje metodološkega procesa, izdelava perspektivnih načrtov in podobno. Samo ob takih splošnih pogledih je treba usklajevati tudi osebne prejemke s stvarnimi ekonomskimi uspehi kolektivov, kar je trenutno najaktualnejša naloga. — K. M. DVAKRAT NA TEDEN V TELOVADNICI Ze skoraj eno leto in pol obstaja v Tržiču športna sekcija za invalide. Po zadnjem občnem zboru Je omenjena sekcija v okviru ; TVD Partizan, v njej pa je okoli ' 10 aktivnih invalidov — športnikov, ki se dvakrat tedensko sestajajo v domu Partizana. Invalidi se ukvarjajo z najrazličnejšimi športi, od rokometa pa do kegljanja, vendar pa jim je v največje razvedrilo namizni tenis. Ker invalidi redno vadijo, imajo na številnih invalidskih tekmovanjih tudi precejšnje uspehe. Med Tržičani so predvsem odlični smučarji in namiznoteniski igravci, 6aj so v njihovih vrstah najboljši v Sloveniji in so že večkrat osvojili naslov republiških prvakov. NELL DE BOCK SPET NA GORENJSKEM Nizozemska novinarka Nell de Bock, ki jo zlasti dobro poznajo naše turistične in gostinske organizacije, se te dni spet mudi na Gorenjskem. Tokrat vodi skupino članov Društva nizozemskih zdravnikov, ki potujejo z okrog 30 osebnimi avtomobili. Skupina se bo mudila v naših krajih 14 dni in bo obiskala tudi Dalmacijo. Gospa Nell de Bock je zelo 6preten turistični vodnik, 6aj dodobra pozna vso Jugoslavijo. V nizozemskih časnikih in revijah so izšli njeni članki o Jugoslaviji. Zaradi tesnih stikov z našimi turističnimi organizacijami so ji naSi turistični delavci nadeli me: turistični ambasador. S. S. Na Debelem rtiču Je že zgrajena moderna, popolnoma rana kuhinja ZAKAJ ŠE VEDNO »DELOVNA SILA« Problem, ki ga bomo načeli, res ne zasluži široke obravnave, toda s tem ni rečeno, da lahko gremo mimo njega. Prav posebno bi ga morali obravnavati še v času, ko nenehno polnimo stolpce časopisov z zahtevami, da mora sleherni proizvajavec postati tudi upravljavec. Za kaj pravzaprav gre? Morda je videti na prvi pogled čisto preprosta in nepomembna zadeva. Naša statistična in druga dokumentacija še vedno uporablja besedo »delovna sila«. Morda bi bila ta beseda v zgolj strokovnih razpravah in pregledih do določene mere opravičljiva, čeprav bi jo tudi tu lahko nadomestili z besedo delavci, zaposleni aH podobno. Nedvomno pa bi morala ta beseda že zdavnaj izginiti iz referatov in razprav, ki imajo bolj družbenopolitični pomen. Morda bo kdo navedeno ovrgel z znanim reklom, da beseda ni konj. Tudi to povsem drži. Vendar so tudi tu - kakor v drugih primerih - razlike, ki od nekod izvirajo. Menimo, da je treba v našem konkretnem primeru upoštevati družbeno-politično ozadje. Beseda delovna sila je nedvomno povsem ustrezala odnosom, ki so vladali v našem gospodarskem življenju pred vojno in ki v nekaterih drugih državah še vedno vladajo. Z našo družbe- no revolucijo pa so se zruiui tudi ti odnosi. Delavci smodofe drugačno vlogo; vlogo ^ls ca, ki samostojno deli tS» V je ustvaril. ™* HiSravJMradl teh u8°tovitt» » bdo nedvomno prav, da b besedo -delovna sila« za vedno črU^ z naših razprav in poročil. NA BLEDU LE PRIJAVNA IN MATIČNA SLUŽBA Na zadnji seji je mestni o** med ostalim razpravljal tudT« odobritvi zemljišča na Koaar-"»» vikend hišice, za katere j7?jV hko povpraševanje, o lokariii «-govinskega centra, ki ga v Sicr-cah namerava zgraditi mSt le«, m o spremembah pri nem osebju podjetij Tiliml? in -Pekarija«. Razpravljali so tudi o znun>** nju delovnih mest in služb n*V danjem krajevnem uradu, kjer b* sta ostali le še matična in pr.-«^ na služba, zakaj vse ostala da** be bodo prenesli v Radovb-«» 0 sedež občine. - St. S. PRIZNANJE PODMLADKU RK Podmladek Rdečega tt blejski osnovni šoli Je minul: ** rek priredil v festivalni dvortf uspelo prireditev z naslovom .Pf kaži, kaj znaš!«. S to p^iredir«V, so počastili DAN MLADOST hkrati pa so se predstav.!: pr*1 stavnikom tujih držav, ki N dni razpravljajo na Bledu o J*°" blemih podmladkov RK, Doslej največje žrebanje za naše naročnike Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Vrednost nagrad nad milijon dinarjev SOBOTA.- 2*. majS tm ',. S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Sleherni proizvajavec naj bo seznanjen s proizvodnimi problemi SE ENKRAT: NE SAMO — KAKO DELITI, TEMVEČ TUDI KAKO USTVARITI Preteklo sredo popoldne sta se spet sestala oba zbora občinskega ljudskega odbora Kranj. Tokrat sta razpravljala o problematiki t gospodarskih organizacijah in zavodih. Odborniki so bili na seji is podrobneje seznanjeni o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem tromesečju ln o Izvajanju načel za delitev čistega dohodka v gospodarskih organizacijah. Unovčena realizacija v letoš-prvem tromesečju je raz-ugodria, saj je za 28,5 odstotka višja kakor v ustreznem lanskoletnem obdobju in je le za 1,6 odstotka pod planirano dina-■ako. Podatki o gibanju količin- KRANJSKI. G L A S dce proizvodnje za čas januar-aprU pa kažejo, da večina industrijskih podjetij ni dosegla planirane proizvodnje. Celotna industrija kranjske občine je glede na koiičindko proizvodnjo v prvih Itirm mesecih za 0,8 odstotka pod planom. Podjetja, ki so pod planom, utemeljujejo to stanje z različnimi vzroki. Ljudski odbor je tako na zadnji kakor tudi že na prejšnjih sejah ugotovil, da delovni kolektivi ▼ svojih pravilnikih o delitvi čistega dohodka niso spoštovali družbenih meril in priporočil, ki m) Jih dobivali. Prav tako jo iz podatkov, ki so jih dalo gospodarske organizacije za zvezno anketo, razvidno, da pretežni del podjetij povečuje delež osebnih dohodkov v čistem dohodku. Tudi več kot polovico sredstev, ki m> jih lani dobile gospodarske organizacije na račun ugodnejših kMtrumentov v delitvi, se je prelio na osebne dohodke. Zelo verjetno pa rezultati gospodarjenja lega ne opravičujejo. Ob&inski zbor proizvajavcev je •taja 1961 poslal vsem delovnim kolektivom še danes aktualna priporočila, ki pa v podjetjih ni-ao naletela na pravo razumevanje. Ljudski odi>or je na svoji dan pojavljajo v naših delovnih kolektivih. Zato bo treba odi o i'no pokreniti v tej smeri, da bo sleherni delavec poznal obstoječo problematiko. Sele ob takih pogojih bomo lahko uspešneje re-icvali voe probleme. Zato je nedvomno ena izmed pomembnih nalog samoupravnih organov in drugih političnih organizacij v podjetjih, da čimprej in tekoJe obve .ajo vse člane delovnega kolektiva o proizvodni in drugi problematiki. Delavci bi morali po ekonomskih enotah nenehno spremljati gibanje proizvodnje in za vsako zaostajanje takoj poiskati vzroke in jih skušati od- praviti. Sele mobilizacija sleh; nega proizvajavca nam bo lahk;> prinesla zaželene uspehe. Samo upravni organi v podjetjih so dolžni, da poiščejo ustrezne obl;-ke obveščanja ln preko njih seznanijo kolektiv z vsemi proble mi in ga tako v celoti pritegnejo k reševanju. Naše razprave po podjetjih in družbeno-politlčnih organizacijah so se zadnje čase preveč usmerile ramo v to, kako bomo delili dohodek, premalo pa v to, kako ga bomo ustvarili. Tudi to je ena izmed ugotovitev zadn;e seje ljudskega odbora. Zato je treba več razmišljati in proučevati konkretne primere, kako bi povečali delovno storilnost in s tem usitva-rlli večji dohodek. Vzporedno s tem pa je treba pcskrbeti, da bomo dohodek delili v skladu z družbenimi merili in ekonomrsko utemeljeno. — P. Konec raz KRANJSKI UPOKOJENCI SO ZADEVO REŠILI BREZ VEČJIH ZAPLETOV V sre-Jo, 23. maja, je bil v Kra- Iverzacijah, ko bo zadevo razči-nju redni letni občni zbor dru- |stilo sodišče. Že sedaj pa lahko štva kranjskih upokojencev, ki ima nad 2j000 članov. Čeprav se je občni zbor začel ,Že ob csmi uri in trajal skoraj šest ur, je večina upokojencev, ki je zasedla veliko dvorano, vztrajala do konca. Bržkone je vse zanimalo, kako je začasni odbor društva rešil in dokumentiral zadevo glede malomarnega poslovanja ln izkoriščanja svojega položaja v carju med 1. januarjem 1958 in 11. majem 1961. Za razliko od prejšnjega zbora pa je zadeva tokrat potikala brez večjih zapletov in so upokojenci predvsem razpravljali o možnostih ureditve primernih klubskih prostorov, kjer bi lahko razvili zaželeno kultur-no-prosvel.no dejavnost, o pokoj- ndnji seji med drugim tudi uro- K™'1' ° možnostih zaposlitve itd. tovu, da so naši neposredni pro fcvajavci še vedno premalo se-■Janjeni s problemi, ki se vsak PARTIZANSKI TRAK KRANJSKIM TABORNIKOM Krsnj, 25. maja — Dopoldne jo « osemletki Franceta Prešerna predsednik okrajne taborniške zve-m Kranj Franjo Klojčmk v imena izvršnega odbora ZTS pripel aa paapor kranjskega taborniškega odreda Stražmh ognjev partl-nnskitrak, ki si ga je enota pri-dužila m svojo lanskoletno dejavnostjo. Ob tej priložnosti so taborniki izvajali tudi kulturni program. — J. 2. Seveda ne anemo mimo stvari, ki jih je povzročil nekdanji upravni odbor društva in zaradi česar so nekateri že v sodnem postopku. Seseda je o nekdanjem predsedniku društva Francu Ran-tu, tajniku Franju Demarku Jn blagajni carju Franju Lasiču. Namesto nekdanjega upravnega odpora je bil 11. maja lani (na občnem zboru) imenovan začasni upravni odbor, ki je moral razčistiti zadevo glede malomarnega poslovanja. Poslovanje je pregledala za čas m c d 1. januarjem 1933 in 11. majem 1P61 tudi finančna Inšpekcija in ugotovila, da gre za nečiiste račune glede precejšnjega zneska (7.a 6koraJ milijon dl- trdimo, da v nekdanjem poslova nju ni bilo vse v zaželjenem redu, saj je začasni upravni odbor prevzel posle s precejšnjim zneskom neporavnanih računov, v blagajni pa tudi ni bilo toliko denarja, da bi lahko društvo poravnalo račune. O slabem gospodarjenju govori tudi podatek, da je kljub boljšim pogojem nekdanje vodstvo kranjskih upokojencev v osmih letih ustvarilo le okoli 4 milijone dinarjev čistega dohodka, medtem ko ga je začasni upravni odbor v komaj enem letu dosegel v znesku nad 1 mili-jon in 200.000 dinarjev. Društvo je dobivalo in še dobiva od kranjskega Tekstilindu-sa tekstilne ostanke, ki naj bi jih dobil vsak upokojenec 1 kg na leto (za 1.050 dinarjev). Zadeva v preteklosti ni bila pravično rešena in so se nekateri okoriščali na račun svojega položaja. Tako sta v približno treh letih Franc Rant in Vika Rant prejela za 103.971 dinarjev tekstilnih ostankov, Franjo Demark za 52.513, Franjo La-sič za 39.630, Janko Pelko za 82.299 in Angelca Brezar za 38.280 dinarjev. Se bolj neupravičeno, ker so bile samo uslužbenke društva upokojencev v tamkajšnjem bifeju, pa so Jelka Klemene, Marija Stular-Klemene in Antonija Klemen- dobile v vrednosti 144.418 dinarjev tekstilnih ostankov! Ne gre za to, d« blago v omenjenih znakih ne bi bilo pla- Pri odkritju spomenika narodnega heroja Staneta Žagarja Je govoril predsednik občinskega odbora ZB Kranj Vinko Kepic V spomin Staneta Žagarja Kranj, 25. maja - Danas dopoldne je bila pred šolskim poslopjem »Staneta Žagarja« na Planini lepa slovesnost — odkrili so spomenik narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležilo okrog 2000 pionirjev, mladincev in drugih gostov. Med gosti smo opazili tudi hčerko narodnega heroja Staneta Žagarja — Nado Bandeon in akademskega kiparja Staneta Ker- žlča. Ob tej priložnosti je predsednik občinskega odbora ZB Kranj Vinko Kepic spregovoril o pomenu praznika mladosti in o življenjski poti znanega revolucionarja • narodnega heroja Staneta Žagarja, ki Je leta 1942 padel nad Crn-grobom. Po njem nosi šola na Planini tudi ime. Med govorom je odkril doprsni bronasti kip — delo kiparja Staneta Kerziča. Kip stoji na podstavku iz hotavelj-skega marmorja. Potem Je spomenik izročil v varstvo zastopnikom šolskega odbora in pionirskega odreda. Učenci kranjskih šol so ob zaključku izvedli še lep kulturni program. MLADINA IN NJENI PROBLEMI V JESENIŠKI OBČINI V korak s časom Družbeno-ekonomski spremembe in dopolnitve gospodarskega sistema, novi 6i6lem delitve dohodka, razvijanje in kie- JESENIŠKI KOVINAR Najboljša šola prejela moped Preteklo sredo so na šoli »SIMM Jenka« v Kranju zaključili W|WbiHfco in občinsko tekmovanje pod geslom »-Za varnost prometa«. Ob tej priložnosti so se šole — vsaka z dvema ekipama — le fnkrat pomerile med seboj v teoriji m praksi. Na/prej je bila javna oddaja •Pokaži, kaj veš in znaš o pro-iMtUi, sledila pa je ocenjevalna »ožnja 3-elanekih ekip po kranjska ulicah. V avli šole je bilo tekmovanje ■Jdjučeno. Tu so objavili rezultate in podelili nagrade. Prire-drtve se je udeležilo mnogo mladine in gostov. Prireditev je dobro uspela, saj M Je od 28 šol, kolikor jih je v kranjski občini, udeležilo tekmovanja kar 23 sol. Tekmovalo Je G36 učencev. V času tekmovanja, te j« od 25. februarja do 23. maja, M je za izpit za pridobitev pio- nirske prometne značke prijavilo kar 2961 pionirjev in ploniirk. -Tako ima danes v kranjski občini pionirske prometne značke kar 4594 pionirjev, od tega je 2003 bronastih, 1937 srebrnih in 549 zlatih. Rezultati tekmovanja so naslednji: 1. mesto je zasedla Šola na Primskovem s 4645 točkami, s čimer so si priborili prvo nagrado — nov moped; 2. mesto je osvojila .šola Mavčiče z 2648 točkami in dobila novo moško kolo; sledijo: osnovna Šola Voklo z 2130 točkami, osnovna šola Zabnlca z 2069, osemletka -Lucijana Seljaka-« Stražišče 2057, šola Trbole 1961, Trstenik 1919, Naklo 1876, osemletka »Simona Jenka« 1820, Šenčur 1811 točk itd. Skupno so podelili za 300.000 dinarjev nagrad. Ob koncu tekmovanja 60 pionirji in mladinci poslali predsedniku Titu za 70.rojstni dan pozdrave in čestitke. - R. ----- mmw Ui UMV yi*' \cv) B-*kone bo v k-allcem I rano, temveč za dejstvo, da so bili rli-»il sl;ka o verjetnih mal- I ostali člani društva - brez dvo-jasnejsa bi- , ma ^ p^^. m okrajšani. Seveda je razumljivo, da so bili Rant, Demark in Lasič zaradi že ugotovljenih prestopkov na tokratnem občnem zboru soglasno izključeni iz društva in s Wm je tudi konec z dvema taboroma med kranjskimi upokojenci. To j« doslej večkrat povzročalo nezdrave odnose, ki so bili samo v škodo društvenemu življenju in nadaljnjemu razvoju. B. Fajon Prvi prapor Ljudske tehnike Danes ob 17. url bo društvo Ljudske tehnike podjetja Vodovod Kranj razvilo svoj društveni prapor, ki bo prvi te vrste na Gorenjskem. Kumoval mu bo glavna odbor LT Slovenije. Tokratna svečanost bo združena z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali: godba Ljudske milice iz Ljubljane, pev-jeki zbor Franceta Prešerna iz Kranja ln drugi. Ob tej priložnosti bodo tudi pregledali uspehe društva. 1 Učenci leiunujočih šol so si priborili lepe nagrade pitv« številnih oblik neposredne demokracije itd. - vse to nalaga družbenim organizacijam, da svoje delo prilagajajo in oblikujejo skladno z družbenim razvojem, S tem so gotovo dami 4u.il novi pogoji za delo v mladinski organizaciji. O novih nalog.-.h in problemih jeseniške mladine so govorili tu- j dl na skupnem plene mu občinskega odbora S/ZDI, in občinskega komiteja LMS Jesenice, ki jc. bdi piotekli torek, 22 maja. j Obravnav;.] i f.p vnsio problr i mov, ki zadevajo mlade ljudi V proizvodnji, komuni in drugod, j Sklepe bodo posredovali tudi na- j prej ObLO fci drugim organlzao- j jam. Na tem področju so že do- j segli določene uspehe, da je npr. , občinski ljudski odbor upošteval tudi mnenje mladine. Trenutno Je na področju jeseniške občin« vključeno v organizacijo 3420 mladincev in mladink. Vsa ta mladina Je organizirana v 31 osnovnih organ zaci Jah oziroma v 72 aktivih, s tem da so na nekaterih področjih, š-olah in podjetjih ustanovljeni komiteji s svojimi aktivi. Kljub sorazmerno visokemu Itevilu organizirane mladine v jeseniški komuni, je seveda še precej tudi neorganizirane. To pa vsekakor vodstva osnovnih mladinskih organizacij sili k novemu vključevanju mladih na vseh področjih, kjer mladina dela in.živi. Posebej gre tu za dejavnost mladih na področju krajevnih skupnosti, raznih drugih družbenih in političnih organizacij, kjer mladi vedno predstavljajo močno silo. Mladi bi morali več sodelovati na zborih volivcev itd. Ce govorimo o društvenem in zabavnem življenju mladine v jeseniški občini, moramo med drugim ugotoviti, da je med mladimi delavci močno naraslo zanimanje za kultumo-prosvetoio, telesnovzgojno in drugo delovanje. To pa zahteva od mladinske organizacije, da še bolj razširi svojo dejavnost. Izkušnje so pokazale, da društveno in pravilno usmerjeno zabavno življenje močno vpliva na vzgojo mladih. Prt vsej tej dejavnosti mladih ljudi v jeseniški komuni pa povsod nastane problem prostor, kjer bi se lahko mladina na primeren način shajala itd. Tako je na primer okoli 400 mladincev in mladink s terena Plavž na Jesenicah brez vsakršnih prostorov. V tem zapisu velja povedati tudi to, da se občinski komite LMS na Jesenicah zelo pogosto ukvarja tudi ■ soctalno-ekonornskimi problemi mladih, za kar so ustanovili rudi posebno komisijo, procesi, mov je tudi ta, da je v šolakem letu 1961/62 precejšnje število vajencev zapustilo svoj uk. So celo vajenci, ki so morali zaradi svoje nediscipliniranosti zapustiti zavod, nekaterim pa je nadaljnje učenje onemogočeno iz socialnih razlogov. Nekaj Je tudi privatnih obrtnikov, ki se Izkoriščajo svoje vajence za razna druga dela brez zveze s stroko. Okrog vseh teh zadev bi se morale dobro pozanimati tudi razne ustrezne službe y občini. Del srednješolske mladine na Jesenicah zahaja tudi v nezdravo okolje, pijančuje, ponočuje, kvar-ta, izostaja od rednega pouka, kar zelo slabo vpliva na druge mlade ljudi. Kaže, da tudi starši teh mladih ljudi niso napravili dovolj, da bi vsaj delno preprečili te nezdrave pojave med mladimi. Zato bo gotovo v prihodnje potrebno prav življenje srednješolske mladine bolj sistematično spremljati in na nezdrave pojave sproti opozarjati. —M. Z, Dan mladosti na Jesenicah 500 MLADIH GRL počastilo dan mladosti Jesenice, 25. maja niča, osnovne šole »Ton« Cu- Kot povsod je tudi jeseniška far«, osnovne šol« »Prežihov mladina dostojno proslavila Vozane« ter osnovne šol« s letošnji dan mladosti. Na spo- Javornika in Koroške Bel«. - redu so bila športna tekmova- Pred zaključkom j« nastopil nja in najrazličnejše proslave tudi edini mešani pevski zbor v počastitev mladinskega praz- jeseniške gimnazij« pod vod* nika in 70. rojstnega dne pred- 6tvom Poldeta Ulage, medtem codnika republike tov. Tita. ko je za zaključek zaplesala V sredo popoldne j« bila gorenjske narodno plese pdo- v Oufarjevem gledališču v po- nI raka folklorna skupina ja- častitev dneva mladosti mla- vornlske Svobode. Vsi izvajav- dinska glasbena revija. Otvo- ci zaslužijo priznanje, k«r se rile so jo fanfare članov orke- je vsak pojsvoje zelo potrudil, stra jeseniške glasbene šol«, Revija je'pokazala, da j« na nato pa se je zvrstilo nekaj vseh šolah petje na dostojni mladinskih instrumentalnih višini in da sta najbolj navdu- ansamblov, kot so kvartet vio-, šila najštevilnejši 100-članeki lin, godalni kvartet, kvartet mladinski zbor osnovne šole trobil in tamburaški orkester. »-Tone Cufar« in mešani mla- Vel ansambli so se predsta- dinaki zbor gimnazije z itali- vili kot solidni. Jedro pa so jansko pesmijo »Amatemi ban vsekakor tvorili pionirski in mio«. Skoda je 1«, da v dvo- mladinskl pevski zibori, ki se rani ni bilo dovolj poslušav- jih je zvrstilo kar sedem, in cev, čeprav je na reviji nasto- sicer zbor osnovne šole Zirov- pilo nad 500 pevcev in drugih. O POKLICNEM USMERJANJU V JESENIŠKI OBČINI KAKŠEN POKLIC si bom izbral? Šolskega leta bo kmalu konec i vili mladim ljudem različne po- in mladi ljudje, ki bodo končali Mlce. osemletno šolanje, se bodo odi o- | Razstava je v celoti uspela, saj čili za nadaljnji korak v življe- j s© si Jo ogledali številni mladi nje. Nekaj je takih, ki bodo od- [ljudje, ki v tem trenutku pravm gđi v gimnazijo in se šele kasneje odločili za 6VOj poklic, največ pa je takih, ki se bodo že sedaj odločili za poklic. Tem je gotovo potrebna pomoč. Na zavodu za zaposlovanje delavcev na Jesenicah so se tega dela prav sedaj lotili z vso resnostjo. Prva taka akcija omenjenega zavoda je bila samgstojna razstava pod naslovom »KJE IN KAKO SI PRIDOBIM STROKOVNO IZOBRAZBO«, ki so Jo organizirali v maju v železarskem muzeju na Jesenicah. Namen razstave J« bil pomagati mladim ljudem pri izbiri poklica. Lične barvne fotografij«, številni grafikoni o gospodarstvu v jeseniški občini, o potrebah kadrov v posameznih vejah gospodarske de- Eđen izmed pemembnih piteUe* javnosti bo zelo nazorno predsta- prav stopajo v poklice. Prišli m tudi od drugod - z blejek« osnova« šol«, iz Radovljice in seveda * vseh krajev jeseniške obone. Raastavo so si ogledali tudi nitji razredi in celo otroci z jeseniškega vrtca. Ob razstavi so učence b. razredov peljali tudi po nekaterih pod-jetjlh, tako na primer v Železarno v predel ova vne obrate, nadalje v železarski izobraževavni center, ogledali so si tudi gospodinjsko šolo, tiskarno, komunalno banko na Jesenicah, poŠto in železniško podjetje. V zadnjem času je zavod za zaposlovanj« delavcev na Jesenicah nabavil tudi 13 diafllmov, ki prikazujejo in opisujejo posamezne poklic«. Filmi v teh dneh že krožijo po osnovnih šolah v jeseniški obBi-ni. - M. 2ivfcovic S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA Varčevanje pri koriščenju proračunskih sredstev Na 13. seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Skofja Loka so odborniki poslušali po-; ročilo predsednika Jožeta Nastra- i na - o gosteč! ar'en ju. Poročilo V Gorenji vasi so ob Sori že lani pričeli urejevati nasip, kjer nameravajo zgraditi vaško kopališče. Kljub temu, da je kopalna sezona pred durmi, pa je ob Sori ostalo tako kot lani... L O S K I DELAVEC se ni nanašalo le na gospodarjenje v prvih treh mesecih letošnjega leta na področju škofjeloške občine, ampak je zajelo tudi splošno problematiko našega gospodarstva lani in v prvem tromesečju letos. Seveda so navzo- Z ZASEDANJA OBEH ZBOROV ObLO RADOVLJICA Za boljše poslovanje upravnih organov PREDSEDNIK TITO ČASTNI OBČAN — ODOBRITEV GARANCIJ — i k« BO odborniki razpravljali o SI5TFMATT7Ar«Ti» ta t? t rk^rMTii mcct TTTJr* h;\ttit r>n^> > «.t^i t 'odobritvi poroštvenih izjav, je - RAZISKATI VZROKE RAZREŠITVE Preden sta obč. zbora ObLO Radovljica minuli torek začela z «elom, je predsednik občinskega RADOVLJIŠKA KOMUNA ljudskega odbora Frane Jerc prebral odlok o izvolitvi maršala JOSIPA BROZA-TITA ob njegovi sedemdesetletnici za častnega občana radovljiške komune, kar so odborniki sprejeli z navdušenim ploskanjem. Na dnevnem Tedu ločenih sej so bile v glavnem prošnje za izdajo poroštvenih izjav in neka- Počastili so spomin Krajevna organizacija ZB Pod-Bart je minulo nedeljo odkrila »a Ccšnjicl spomenik Alojzu Ra-feovcu, ki je padel 1944. leta zadet od okupatorjeve krogle. Spominsko obeležje je odkril predsednik KO Ciril Rozman, spominski govor pa je imel kapetan I. stopnje Ludvik Ažman, bojni tovariš padlega partizana. Istega dne so trdi na Ovšišah pri Podnartu odkrili spomenik trem borcem I. čete ►►Simona Gregorčiča«, ki so 16. februarja 1913. lela padli v (sovražnikovo Zasedo. Slavnosti so se udeležile vse krajevne organizacije in pevski zbor iz Krope ter šolska mladina. Zivahn Poudarimo naj zavest vaščanov, ki so kljub slabemu vremenu v volikrm številu počastili spomin padlih za svobodo. - J. R. tere tekoče zadeve: prošnje za dodelitev zemljišč SLP, za dovolitev prodaje gradbenih pravic in drugo. Na skupni seji pa so odborniki razpravljali o spremembah vodilnega osebja blejskih podjetij »Pokanja« in -Sobo-plesk«, medtem ko sta bila predlog o spremembi odloka o prometnem davku in razdelitev gozdnogospodarskega območja rned KZ in GG Bled preložena na prihodnjo ro!o. Na kratkem valu t} V , i je bila na blejski osno ni šoli zaključna prireditev o prometni vzgoji, na kateri je sodelovalo nad 300 cicibanov, pionirjev in mladincev. Učenci iz višjih razredov so pokazali praktično znanje na cesti, iz nižjih pa na improviziranem poligonu pred festivalno dvorano. Nato je bila parada mladih prometnikov. £ Včeraj je bila na Bledu javna mladinska oddaja ►►Mladina pred mikrofonom« — osrednja prireditev DNEVA MLADOSTI. f> Na komunalni uprav\ smo zvedeli, da potekajo priprave za ureditev arboretunaa v Dragi. V zadnjih dneh je v delovnem kolektivu BPT precej razprav o izboljšanju in povečanju proizvodnje in o uravnavanju oziroma izboljšanju delovnih odnosov glede na pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Medtem ko v podjetju že dlje čakajo na dobavo novih strojev, se sedaj predvsem ukvarjajo s problemom, kako bi kljub pomanjkanju strojev lahko povečali proizvodnjo, kar velja predvsem za predilnico. Vse kaže, da se bodo odločili za to, da bi en delavec upravljal z večjim številom vneten. S tem bi bilo moč povečati proizvodnjo v predilnici, hkrati s tem pa bi bili zagotovlje-' ni tudi višji osebni dohodki delavcev. Povečanje proizvodnje na ta način pa no bi smelo vplivati na višje osebne dohodke režijskih delavcev v kolektivu, temveč le na osebne dohodke dejanskih proizvaja veev. Precej živahne so v delovnem kolektivu BPT tudi razprave glede osebnih dohodkov. Delavci ugo- na. dejavnost kolektiva BPT TOVARIŠ TITO ČASTNI OBČAN TRZIC, 25. maja - Včeraj po poldne ob 16.30 je bila v Cankar Jevem domu slovesna seja ObLO Tržič, ki JI je razen odbornikov prisostvovalo še okoli 300 občanov. Na seji so odborniki in ostali z navdušenim odobravanjem spre jeli odlok občinskega ljudskega odbora, s katerim so za sedemde- tavljajo, da kljub povprečnemu zaslužku najslabše vrednotenih delovnih mest, kjer so osebni dohodki okoli 18.500 dinarjev, obstajajo po sedanjem pravilniku preveliki razponi, na račun katerih nekateri neupravičeno prejemajo precej visoke osebne dohodke. Da je bilo doslej tako, je T R Ž I Š K I VESTNI K predvsem posledica nebudnosti samoupravnih organov. Zaradi tega so sedaj v kolektivu razprave, kako bi lahko zagotovili v podjetju v povprečju 20.000 dinarjev za najnižje vrednotena delovna mesta in da bi pri tem merilu bil dopusten najvišji razpon okoli 1:5. Nekatere pomanjkljivosti v BPT so tudi posledica zastarelih pravilnikov samoupravnih organov. Prav zaradi tega so v podjetju sedaj rnnggo ukvarjajo tudi s tem problemom. Po dosedanjih pred- videvanjih računajo, da bodo do jeseni že lahko sprejeli nove pravilnike o dolžnostih in obveznostih centralnega delavskega sveta in upravnega odbora, jeseni pa se bodo lotili izdelave pravilnikov za ekonomske enote. — F. priporočil odbornikom, da bi bilo potrebno, da si ogledajo tovarne, posestva in obrate, da vidijo, zakaj odobravajo poroštvvene izjave. Med drugim je bila odobrena poroštvena izjava KZ Jelovica v Radovljici za nabavo kvalitetne plemenske goveje živine, dalje so izdali garancijo Komunalni upravi v Bohinju za dograditev prve etape vodovoda v Bohinjski Bistrici. V zvezi s poroštveno izdajo gozdarsko kmetijski zadrugi v Bohinjski Srednji vasi je bilo sklenjeno, da bo ta izdana le na podlagi zaloge kmetijskih pridelkov. Prav tako so odobrili poroštveno zjavo PD v Srednji vasi v Bohinju, ki oskrbuje tri planinske postojanke (te so odprte vse leto). Pri tem naj omenimo, da je v teh postojankah: na Uskovnici, pod Bogatinom in v Vodnikovem domu na Velem polju več ko ena tretjina prometa v slovenskem merilu. V zvezi z razrešitvijo upravnika Podjetja »Soboplesk« na Bledu sta zbora na skupni seji imenovala komisijo, ki naj bi ugotovila vzroke, zakaj je prišlo do razrešitve na lastno željo. Nato so razpravljali o nekaterih ukrepih v zvezi z zmanjšanjem uslužbencev na krajevnih uradih. Tako se bo zmanjšalo dosedanjih 114 delovnih me.st uslužbencev in pomožnega osebja na 94. Pri KU Bled je predvideno zmanjšanje od 16 na 3 delovna mesta, v Bohinju od 14 na 3, medtem ko se bo s tem v zvezi sistematizacija upravnih organov pri ObLO delno povečala, tako da se bo poslovanje le teh izboljšano. Nedvomno pa bo zmanjšanje delovnih mest zahtevalo večjo intenziteto dela uslužbencev, večjo strokovnost in seveda boljšo organizacijo dela. Realizacijo tega pa v precejšnji meri ovirajo objektivni pogoji, npr. pomanjkanje ustreznih prostorov; vendar je pričakovati, da bodo te ovire odstranjene. - St. S. če najbolj zanimali podatki iz loških gospodarskih organizacij, zato so nekatere pojave, ki niso v prid gospodarskemu razvoju, vsestransko csvetlili v razpravi po predsednikovem poročilu. Zlasti so kritično ocenili že znane anomalije (prekomerno povećavanje osebnih dohodkov, če to ni v skladu z dvigom produktivnosti, zmanjševanje sredstev za 6klade, neupravičeno dviganje cen) in predlagali komisiji za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, naj v skladu z zveznimi navodili in predpisi skuša vplivati, da bi nepravilnosti odpravili. Posebno so se odborniki zavzeli za to, da bi gospodarske organizacije posvetile vso pozornost izvrševanju postavljenega plana, ne pa da ga celo namerno ne izpolnjujejo, kot je bil to v komuni že primer. Nato je predsednik pojasnil, da bo letos za 78 milijonov dinarjev proračunskih sredstev manj, kot so predvidevali, zato se bodo proračunski prispevki, ki jih daje občinski ljudski odbor raznim organizacijam in zavodom, v globalu znižali za 5 odstokov. Sklep sredine skupne seje je bil, naj ObLO predlaga vsem skrajno varčevanje pri trošenju teh sred- stev, medtem ko bodo odstotek odtegnitve sredstev pri vsakem primeru temeljito proučili. Do tega sklepa so odborniki prišli zato, ker bi po nekem že izdelanem predlogu za odtegnitev iolstvv; odtegnili 26 milijonov dinarjev, kar pa bi bilo mnogo preveč m tudi ne v skladu z zadnjimi predpisi o nagrajevanju prosvetnih delavcev. Po skupnem zasedanju, kjer so odborniki potrdili še nekatera imenovanja, sta zbora nadaljeva-la delo na ločenih sejah. — 'j, | V NOVIH PROSTORIH Igravska skupina kulturno-umetniškega društva Drazgoše ^ minulo nedeljo uprizorila Sch;'. lerjevo dramo Kovarstvo in Iju, bežen. Delo so naštudirali po vanja v široko akcijo. Tako je minton in 2 šaha. - J. Ž. Kulturno življenje v Davči O neurejenosti okolja novega naselja na Ravnah v Tržiču je bilo že večkrat precej govora, pa tudi pisanja. Glede tega bo zadeva kmalu rešena. Stanovavd so se sami lotili urejevanja in bržkone bo v kratkem naselje na Ravnah dobilo nove lic« Davča — partizanska vas! Tako JA imenujejo vsi," ki jo poznajo iz časov narodnoosvobodilne vojne. To je hkrati majhna in velika vas. Majhna po številu prebivav-cev, saj nima več kot 70 hiš, velika po razsežnosti (raztresenosti). Doslej je bila Davča — nekako »odrezana od sveta«, danes pa to ne drži več. Lani so tamkajšnji prebivavci namreč dobili 6vojo cesto, ki jih je tesneje povezala s kulturnim, gospodarskim in upravnim središčem — s Skofjo Loko. Ce smo prej zapisali, da je bila vas samotna, ne moremo trditi, da je kulturna in prav tako politična ra6t teh preprostih in prijaznih hribovcev zaostajala za tako rastjo v drugih, večjih krajih doline. Kmalu po vojni se je mladina v Davči začela združevati in vključevati v različne organizacije in tako tudi v prosvetna društva. Uprizorili so več igric. Igrali so kar na skednjih, v zasebnih hišah in na prostem. Leta 1953 6o vaščani zgradili svojo šolo. V pritličju so si uredili dvorano z igravr,';o 60bo in kletjo za kulise. Odtlej se igravci lahko do-6tojneje predstavljajo občinstvu, težava je le z dokaj slabo razsvetljavo. Tudi stalnega režiserja, ki bi vodil njihovo delo, nimajo. Kljub temu, da je dober izbor igravcev 6pričo majhnega števila ljudi težaven in da mladina v vse večjem številu odhaja v industrijske kraje, je davškenrvu kulturno-umetniškemu društvu uspelo sestaviti 9-člansko igravsko skupino, ki je pred 1. majem uprizorila Franca Meška ►►Mati«. Občinstvo, navajeno veselih iger, je tudi to, sicer za izvajavce zelo zahtevno delo, dobro sprejelo. Obi6k je bil namreč zelo dober. V zadnjem času si Davčani zelo želijo televizor, posebno mladina, 6aj bi marsikatero uro tako lahko koristno presedeli ob «' in se izobraževali. Pravijo pa^ imajo za to pičla sredstva mJJJ* če bi se stvar kljub temu kako urediti - morda s pom^T sveta Svobod... - Anicaj^ O likovni dejavnosti v Škof ji Loki V torek, 15. maja, se je ^ občinski svet Svobod v Loki. Razen o revijah zborov in ansamblov zab.v,-? glasbe je razpravljal tudi a fc. kovni vzgoji. Ugotovljeno j« ^-lo, da mora Svoboda usa^ svojo dejavnost predvsem ▼ k., jenje zanimanja za likovno v^. jo med amaterji pa tudi fe<4 najširšim krogom občinstva. D* lo likovne 6ekcije mora biti jj roka priprava za sistematično |L kovno vzgojo, ki jo dobi otr<* deloma v šoli, nadaljuje p* ^ muzej z organiziranjem ra&ttv Svoboda bi lahko organftWv skupinske obiske z vodstvom j» razstavah v domačem muzeju » drugih galerijah. V poštev bi p„. šli tudi klubi, kjer bi v pc^. nam prostoru pripravljali še razstave slik ali grafik iaw nikov, ki razstavljajo v muiej^ Tak prostor — ali bolje stena v klubu — bi lahko 6lužila tudi j» pripravo razstavic reprodukt domačih in tujih umetnikov. 3 klubih bi hkrati prirejali UM. likovna predavanja. Za aktivno likovno vzgojo 5» še nimajo prostorov, upajo pa, £ bo vprašanje prostorov mogoti lepo rešiti s povezavo Svobode ( muzejem. Tako bi zopet zai:^ likovna dejavnost, ki je bilt pr«d leti na vzorni višini, saj so jr. redili vrsto razstav. — Nekaj nov takratnih krožkov j« dio« že končalo akademijo. — A. J. Festival miadiaske glasbene dejavnosti kranjske občine P resenecenje na koncertnem odru Festival mladinske glasbene dejavnosti v kranjski občini — začel se je v torek, 22. maja, s kon-cartom solistov in komornim ansamblom kranjske glasbene šole — je odločno demantiral tezo o zamiranju glasbene dejavnosti med našo mladino. Nastopi pev-ekih zborov in instrumentalnih ansamblov — predvsem pa mno-fjčnosti — so dokazali prav nasprotno: glasbena kultura si utira med našo, mladino vedno širša pota. ki vodijo v kvaliteto in množičnost. V štirih dneh ne je zvrstilo na koncertnem odru Delavskega doma v Kranju okrog 800 mladih pevcev in glasbenikov. - Ko to poročamo, festival še ni zaključen. Na programu je še koncert mešanega mladinskega pevskega zbora DPD Svobode France Prešeren — gimnazija. O torkovem koncertu gojencev K članku „Zgodovina NOB v muzejskih zbirkah" članek s tem naslovom je napisal Franc Konobelj-Slovenko na temelju precejšnjega poznavanja problemov, ki tarejo muzejske ustanove Gorenjske. Povsem se strinjam z namenom članka, vsebini pa deloma oporekam, predvsem tam, kjer piše o loškem muzeju. Predvsem bi rad razjasnil na-ravnost krivično ugotovitev, ki jo tov. Slovenko kategorično pribija ob ugotovitvi, da je oddelek NOB loškega muzeja sicer lepo urejen, da pa se ~ob obisku tega Brozeja pred oddelkom običajno tudi preneha vsako pojasnjevanje in tolmačenje razstavljanih eksponatov in dokumentov.« Tej trditvi oporekam: vsaka skupina, iokdca ali druga (vseh je povprečno na leto preko 300) zahteva vodnika po muzejskih zbirkah. Vodnik — uslužbenec muzeja vodi •kupino po vsem muzeju, skozi v«e sobe in oddelke in tudi skozi oddelek NOB. Ob nedeljah ni vodstva, kar pripominjam samo lito, če je trditev slučajno nasuta ob tem. Večkrat pa vodstva skupin sama zaradi časovne stiske prosijo vodnika, da bi skozi oddelek NOB pohiteli, češ da so si ti muzeji itak podobni. Tu se pa že zopet srečamo z drugo ugotovitvijo tov. Slovenka, ki pravi, da predstavlja gradivo za zgodovino KOB dragocen kapital, ki pa ga muzejski delavci ne uporabljajo, ker ni specialistov za zgodovino NOB, strokovnjaki drugih strok pa se nočejo ukvarjati s tem gradivom. Res je veliko gradiva, vendar to gradivo bolj koristi zgodovinarju — piscu zgodovine kakor pa muzeologu. To gradivo lahko razdelimo na nekaj poglavij: arhivalije. fotografije,' orožje in na druge predmete, ki pa so v odločni manjšini, da bi mogli poživiti neko razstavo. Tako so si dejansko muzeji NOB med seboj podobni, imajo celo iste fo,-tocrafske in druge dokumente. Res je mogoče veliko narediti z maketami tehnik in drugih objektov. In takih maket je v lo-ikem muzeju dovolj, pa ne samo »starih gradov in drugih podobnih objektov.-« Ne! Razstavljene so tudi makete partizanskih tehnik, bolnišnic in drugih objektov, ki jih pogreša tov. Slovenko. Strokovnjakov ni! Loški muzej te dve leti caka odgovor na razpis prostega delovnega mesta za zgodovino NOB. Metoda dela •rheologa ali etnografa pa je kljub podobnosti vendar tako različna, kakor se razlikuje delo inženirja strojništva od dela inženirja gradbeništva, pa vendar nihče ne zahteva od prvega gradbenih načrtov, od drugega pa načrte za izdelavo stroja. Samo še to bi dodal: tako kot zbiramo in iščemo predmete preteklih stoletij, talko zbiramo predmete o narodnoosvobodilni borbi. Povsem enako skrbimo tudi za oddelek NOB loškega muzeja. In četudi ne dobimo strokovnjaka, bomo vseeno še nadalje urejali ta oddelek z isto skrbjo kot ostale. Želimo 6i pa tudi objektivne kritike! — A. Pavlovec I glasbene šole iz Kranja smo že j poročali, tokrat pa si o.lejmo še ■ ostale glasbene in pevske nasto-' pe. — Posebno lepe vtise je zabeležil koncert 45-č!aniskega sim- ■ fomčnega orkestra kranjske glss-I bene šole, ki je privabil v kon-I certno dvorano številne poslušav- ce. Nastopu orkestra t,nemo brez pretiravanja pripisati nekaj bu-perlativov - te zaslužita predvsem izbor zelo zahtevne orkestralne literature in vzorno muziciranje; tako je dirigent orkestra Peter Lipar vzgojil ubrano in temperamentno instrumentalno telo. Osrednji prireditvi festivala sta bili četrtkovi reviji — dopoldanska in popoldanska — ki sta zabeležili okrog 1600 nastopajočih. Na dopoldanskem nastopu se je predstavilo 11 eno- in dvoglasnih otroških pevskih zborov, ki delujejo v šolah kranjske občine. — Zelo prisrčno in neposredno j« učinkoval tudi združeni zbor cicibanov iz otroških vrtcev v Kranju. Na popoldanski reviji se je predstavilo 11 tro- in štiriglasnih pevskih zborov. Ob koncu spore, da je še posebej presenetil 100- članski mešani mladinski pevski zbor gimnazije pod vodstvom Janka Pribošiča. VtUi, ki 6ta jih posredovali obe reviji, 60 presenetili. Predvsem velja omeniti čist glasovni material in občuteno podane pesmi. -Šibkih mest skoraj ni bilo. Zbori Mešani mladinski pevski zbor osnovne šole iz Predoselj se je kot prvi predstavil na popoldanski reviji mladinskih pevskih zborov so 6e še posebej odlikovali s čisto dikcijo, z lepim temperamentom in glasovno disciplino, kar je predvsem zasluga sistematske glasbene vzgoje. Pohvalo lahko tudi pripišemo zanesljivi intonaciji, medtem ko je nekatere ne-; znatne spodrsljaje zabeležila har-' monija večglasnih pevskih zborov. Kljub temu pa lahko ovrednotimo obe reviji z najboljšimi ocenami. presenetila je tudi organizacijska plat nastopov, saj so si sledili v tesnem zaporedju. Festival ;e obiskal tudi skladatelj Blaž Arnič iz Ljubljane, ki pripisuje tej množični prireditvi velik pomen, razen tega je nastope pev-skih zborov tudi pohvalil. - S. S. Srečanje z abstraktno umetnostjo Maksa Sedtja V spodnjih razstavnih prostorih mestnega muzeja v Kranju je bila v torek, 22. maja, zvečer odprta razstava Maksa Sedeja mlajšega. - Slikar sodi v mlajšo generacijo naših likovnikov. Rojen je bil "1933. leta v Ljubljani, kjer je končal gimnazijo in grafično šolo, v slikarskem- ateljeju svojega očeta pa je dobil temeljito likovno izobrazbo. Razstavljena dela. ki jih slikar imenuie študije in kompozicije, so vzbudile pri likovnem občinstvu veliko zanimanje. Gre namreč za čisto, po formi in vsebini nenavadno in dosledno abstraktno umetnost, ki je izpovedana predvsem z razgibano kompozicijo barvnih doživetij. Sedejeva dela gledavca vznemirijo - prisilijo ga v iskanje vsebine, ideje in slikarjevega doživljanja. Dela pa gledavcu ne vsiljujejo določene vsebine in ideje, temveč dopuščajo, da si v svojem domišljijskem 6vetu vsebino ustvari sam. V razgibani in prelivajoči se barvni skali, v ploskvah, linijah in dinamičnih detajlih, najde za to dovolj snovi. To vel'a tudi za izvirno umetnost M. Sadeja, čeprav pri likovnem občinstvu, ki je bolj naklonjeno realističnemu upodabljanju ideje, vsebine, forme in doživetij, ne bo. našel iskrenih občudovavcev. ' Pionirska knjižnica IN ESTETSKA VZGOJA Maks Sedej ml.: Kompozicija Ob tej priložnosti je vodstvo muzeja organiziralo pogovorni večer o moderni umetnosti; razpra- vo z ob'skovavci razstave pa so vodili sodelavci Perspektiv. -Razstava bo caprla 10 dni. - S. S. Kranjska pionirska knjižnica (deluje v okviru Osrednje knjižnice) je lansko leto dobesedno za rep ujela tekmovanje v okviru PIONIRSKIH IGER in dobila drugo republiško nagrado (prva ni bila podeljena) kot najbolje urejena 'knjižnica te vrste v Sloveniji. Sedaj jo pogosto obiskujejo tuje in domače delegacije, ki se kar ne morejo načuditi njeni ureditvi in dejavnosti. Dolgoletne želje, ki so bile večkrat bolj brezupne kot ne, so se torej uresničile. V knjižnici lahko že sedaj, ko ni preteklo niti pet mesecev od njene ustanovitve, marsikaj napišemo. Razen knjižnice s čitalnico deluje pod imenom pionirske knjižnice še center za estetsko vzgojo. V knjižnici je sedaj otrokom na voljo 4425 knjig: od slikanic za najmlajše do knjig, ki zanimajo starejše pionirje. Knjižnica ima že skoraj..700 stalnih obisko-vavcev in zanimivo je, da so si nekateri doslej izposodili in prebrali kar po 40 knjig. Največji del mladih bravcev je v starosti med 10 in 14 leti, dečki pa močno (prednjačtjo. Prav zanimivo je, kako so v knjižnici poskrbeli za tiste obiskovavce, ki še ne znajo brati. Tekst nekaterih slikanic so posneli na magnetofonski trak. Ob določenem času 6e malčki zberejo, pregledujejo slikanice, obenem pa poslušajo magnetofon. Kot sem lahko razbrala iz razgovora z vodstvom knjižnice, bi pri tem lahko še marsikaj izboljšali, če ne bi bilo potrebno tako stiskati skopo odmerjeni denar. Število obiskovavcev bi se brez dvoma povečalo, če bi imeli možnost, da bi knjižnica obratovala tudi v dopoldanskem času. Z denarjem za nabavo novih knjig ne dohajajo vseh novosti, razen tega pa lahko kupijo le po en izvod, kar seveda zelo otež-koča izposojanje knjig, ki se otrokom bolj priljubijo. Po nekaterih knjižnicah so nakupiil poli vinilne ovitke za zaščito knjig, kar jim življenjsko dobo precej podaljša; na tako »razkošje« seveda še pomisliti ne smejo. Prve izkušnje centra za estetsko vzgojo so glede na to, da smo v drugi plovici šolskega leta, ko so otroci zelo zaposleni v šoli, kar dobre. Zato so smelejši načrti za prihodnje šolsko leto toliko bolj upravičeni. V okviru centra sedaj delujejo literarni, lutkovni in likovni krožek, pripravljajo pa tudi televizijske oddaje in magnetofonske oddaje. V vse tri krožke je vključeno za začetek kar zadovoljivo število otrok, ki z velikim veseljem delajo. Predvidevajo, da bo lutkovni krožek sčasoma prerasel v lutkovno gledališče, ki ga bodo otroci sami upravljali in vodUJ, seveda ob pomoči vodje Saša Kumpa. Menijo, da bodo Se v tem letu lahko urjrizorili dve premieri, za kateri bodo sami izdelali lutke in tudi sami igrali. Likovni krožek (razdeljen je v dve 6kupini: mlajših in starejših) se ne bo pogosto sestajal. Pionirji in cicibani bodo doma izdelovali risbe, slike in plastike, potem pa se bodo z vodjem krožka Milanom Batistom pogovorili o teh delih. Najboljša dela bodo zbirali za majhne razstave, ki jih bodo pripravljali v prostorih knjižnice. Literarni krožek ima namen, da združuje tiste pionirje in pionirke, ki se zanimajo za literaturo ali pa tudi sami pišejo. Ta "krožek vodi Bojan Pisk, ki je sicer knjižničar in vodja centra za estetsko vzgojo. Tovariš Pisk meni, da bodo lahko kdaj v prihodnje člani tega krožka napisali krajšo igrico za lutkovni krožek, kar bo seveda velik uspeh in primeren način povezovanja posameznih dejavnosti. O tem, kako se bodo uresničili Sirokopotezni načrti, ko bo čas za to primeren in bo vsa stvar dobro stekla, pa bomo pisali prav gotovo kdaj v prihodnje. M. Sosič aaoiid Imam 52 Odprl sem oči. S prijaznim nasmehom me Je pogledal. »'Kmalu se boste navadili,« je dejal. Vsaka mišico mojega telesa je zavpila od bolečine, ko sem se počasi dvigal. Medtem kTatkim počitkom 6e mi je zazdelo, da sem tsko otrdel, da me Je zdaj vsak sklep bolel, kot bi bil negiben in zarjavel. Sunde mi je še pomagal, ko sem si oprtoval nahrbtnik. Preko velikega gorskega hrbta sva morala hoditi že po čedalje debelejšem snegu. Kmalu sva morala pripeti 6muči. Sunde jih Je najprej namazal z voskom. Za hojo po snegu Norvežani ne uporabljajo kože, temveč različne vrste voska. Na utrujenih nogah ao se mi »muci zazdele težke in nerodne. Bilo mi je, kot bi imel na nogah pripeta dva čolna. Ko sva morala prekoračiti vzpetino s stopničastim korakom, so me začele boleti druge mišice z novo bdečino. Kratek košček sva se optem peljala navzdol pri čemer sva »ledila že vzpeljani poti. Vsega skupaj sva lahko razločila sedem sledov smuči. Sneg je nenadoma prešel v kamenje. Slcošal sem •* zaustaviti, toda težki nahrbtnih me je vlekel k tlom in padel sem. Sunde mi je zopet pomagal na noge. »Lovaas je pred nama,« je dejal. Prikimal sem, kajti tudi sam sem to »poznal. Sledilo je novo spuščanje med velikimi s snegom pokritimi skalami. Nenadoma je Sunde začel zavijati sem in tja, kot bi nekaj iskal. Slednjič je obstal pri veliki skali. V njegovi roki sem videl revolver, kn sem mu ga prej dal. Previdno je drsel na smučeh dalje in jaz sem mu prav tako sledil. Ko sem prišel bliže, je izginil. Trenutek kasneje, ko sem zavil okoli ovinka, sem stal pred začeljem majhne, skoro v sneg zakopane planinske koče. Sunde se Je prikazal z druge strani in zmajal z glavo. »Holmen •aeter,- je dejal, nikogar ni tu. Smučine se zgoraj nadaljujejo. Toda mislil sem ,da je bolje ,če za vsak primer pogledam.« Iz žepa je potegnil zemljevid. »Pravkar razmišljam, ali ne bi šla po kaki bližnjici.« Po kratkem premiselku je stresel z glavo. -Ne, pojdiva za drugimi.« Potem se je pot zopet dvigala. Bolečine v ramenih s onekoliko popustile, odkar je bil nahrbtnik za težo smuči lažji. Toda v nogah sem imel občutek, kot da so noge lutke, ki ji počasi izteka ža-govina. Zazdelo se mi je, da moje kosti niso več trdne, temveč g ■ bi j i ve palice, ki 6e zvijajo in prelamljajo. Trudoma sem držal smuči vzporedno. Ko bi se vsaj mogla kdaj dalje časa spustiti. Toda živahno sem imel v spominu podobno vse poti. Ves čas od Aurrlanda do Finse je šlo navzgor, dobrih petdeset milj daleč in to tako, da sem moral ves čas teči. Od planinske koče sva se vzpenjala po strmi poti navzgor, od časa do časa s snetimi smučmi. Zgoraj je pihal hladen veter. Sneg je bil tukaj bolj suh ,toda ež po kratkem spustu so se kot bele krtino pokazali, novi kupi skal in zopet sva morala sneti smuči in nadaljevati pot peš. Tedaj je Sunde obetal in pokazal na smučine. Tri sledi 60 križale sled. ki sva jo eled:la, in ao ločile od nje. »Peer se je vrnil,., je dejal, »ali vidite znamenje?« »Zakaj jih nismo srečali?« sem zasopel. Pravzaprav nisem resnično mislil, kajti vs to je bilo že za menoj. Moja zavest je bila nekaj nejasnega, pri čemer je biLa edina sposobnost, ki je bila važna: pri mikati p0 naprej. »Verjetno so šli po daljši poti zato, da bi se lahko peljali s smučmi,« je odgovoril Sunde. Nadaljevala sva pot. Opotekal sem se za njim sem in tja in poskušal vzdržati morilski tempo. Silno sem si zaželel, da bi si napolnil usta s snegom ali pa legel v njegovo mehko odejo, ki se je tiho škripaje tako gladko odpirala pod najinimi smučmi. Toda še močneje od te fantazije so bile mt6li na Farnella, ki je zdaj gotovo dalje od zgoraj sedel sam v gorah v kak.sni zapuščeni koči. Njegova sled je jasna, kot pot na zemljevidu. Medtem ko sedi tam sam in utrujen, se mu Lovaas in njegova spremljevalca vedno bolj bližajo. To je bila misel ,ki me je vedno bolj vzpodbujala. Morala sva ujeti Lovaasa. Morala 6va opozoriti Farnella. Ce bova prišla prepozno... Ni me skrbela bojazen, da bi Farnell spregovoril. Lovaasu bi gotovo ne povedal, kje so najdišča thorita. Nobena moč tega sveta ga ne bi pripravila do tega. Toda kaj, če bi ga oni ubili...? Pomislil sem na to, kako divje so se Lovaasu zasvetile oči. Pomislil sem na to, kaj Je o njem povedal Dahler. Ce bi doživel razočaranje, bi ne bilo izključeno, da bi Farnella ubili, in če bi ga ubili, bi bilo vee, za kar se je vse življenje boril, izgubljeno. Polagoma sem ee začel zavedati, da svetloba vedno bolj pojenja. Pogledal sem n« uro. Bilo je že skoro sedem. Zopet sva plezala nekaj nadaljnih minut. Potem sva prispela na prost spust in zagledala pred seboj odpirajoče se dolino. Ko sva šla dalje, so so hribi toliko razmaknili, da so se mi zazdeli le še kot oddaljene, z umazano belino pokrite postave. Zopet 60 se spustili oblaki megle, kot bi bili v zvezi z močno temo. Samo sneg pod najinimi nogami se je belo svetlikal, fcot bi nama hotel pokazati, da nisva popolnoma oslepela. Sunde Je počasi stopal naprej in z naprej sklonjeno glavo previdno izbiral pot, kot bi hotel izvohati sled. V rokah je imel kompas in se ravnal po nJem. Potem je zopet našel smučine drugih in jim sledil skozi mešanico črnine in bleščeče beline. Vse naokrog nisva rfišala nobenega glasu. Bilo je, kot bi se čas ustavil. Fdini glas v tej «i*lni je bilo drsenje in rahlo sikanje najinih smuči. Nisem več sopel in tudi kri mi ni več tolkla v ušesih. Čutil sem le, da sem omotičen in da mi je hladno. Sunde je obstal blizu mene. »Ali čujete?« je dejal. Obstala sva. Skozi tišino sem začul oddaljeno mrmranje. Bila je voda, ki je tekla čez skale. »To je Osterbo,« je dejal. »Z nekaj sreče ga bova našla tam.« »Toda, kaj je z Lovaasom?« sem vprašal. »Ne vem,« je odgovoril. »Ni žel po tej poti. Poglejte tukaj so sledovi štirih parov smučI. Gre torej za Farnellovo skupino. Morda je Lovaas ostal v Nasbu, v koči spodaj ob jezeru. Mogoče tam počiva in bo nadaljeval pot v Osterbo pri mesečini.« »Toda saj je bilo vse zaprto,« sem dejal. »Morda se je obrnil, ko se je pričelo temniti.« »Saj bi ga vendar bila morala srečati, če bi šel mimo naju,« sem pripomnil. »Ne, če je šel mimo naju spodaj pri reki.« Prijel me je za roko. »Poglejte! Zvezde se prikazujejo. Imeli bomo lepo noč.« Potem sva hitela dalje za štirimi nejasnimi smučinami. Šumenje vode je postalo močnejše. Kmalu 6va prispela do kamnite stene ji sledil« in prispela preko mostu čez potok. Od številnih smuči je bil sneg na lesenih mostnicah ves shojen. Nemogoče je bilo reči koliko ljudi Je šlo tam čez. Onstran mostu sva nadaljevala pot proti desni. In tam natanko pred nama, se je prikazala - rdečkasta in prijetna kot taborni ogenj — slabotna luč. prfftrvTft: **Z TIR K# ^ U # W Priredil: Stanko ŠIMENC riSlOI IlimaC Kiše: Janez GRUDI \ 43. Naši znanci so molčali. Odšli so do gorn'cga konca brzic ln odrinili. Kriš je zagrabil krmilo in nameril čoln v vodni metež. Cok al je potlačil v usta in poSteno kepo tobaka. Precej niže pod Vrnite Horsom ga Je Izpljunil in veselo pogledal Kriša. 44. Vodna pot je vodila preko jezera Labarge. Naletaval Je »neg in vesla so se pokrivala z ledom. Vrnili so se, niso uspeli preveslati jezera. K ustju reke so neprestano dohajali novi čolni. V zalivih je začelo zmrzovati. Bilo Je očividno, da bo Jezero zmrznilo v nekaj dneh. 45. Drugo jutro so spet poskusili. Gospodarja sta bila nejevoljna, ker sta morala zarana vstati. Tri ure so se borili možje z naravnim" silami. Sprague je razbijal led, ostali pa so veslali. Burja je rasla. Končno so dosegli obalo, toda bila je polna skal ln pečin, zato nUs mogli pristati. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 2 obroča za gumi voz 16. col. — Prodam ali zamenjam Izruvač za krompir za vprežne grahlje. — Naslov v oglasnem oddelku 2063 Prodam 15-coAsJd gumi voz, nosilnosti 2,5 tone. — Naslov v oglasnem oddelku 2064 Prodam psičke — nemške ovčarje, z rodovniki. — Poizve se: Majda Kokalj, EleMroservi6, Bled 2067 Prodam »Prlmo* — 150 com, novo, še neregistrirano. — Gaš-perlin, Predoslje 81 2081 Prodam dobro ohranjeno motorno kosilnico znamke »Roiax-rapid«. - Bašelj 24. 2084 Malo posestvo prodam za polovično ceno (zaradi starosti). — Samo resni interesenti naj pošljejo ponudbe v oglasni oddelek pod »arondirano«. 2085 Malo rabljen »Fiai-600« prodam. - Naslov v oglasnem oddelku 2086 Prodam novo okno 70 x 100. — Bukovica 20, Vodice . 2087 Prodam telico, 7 mesecev brejo. - Podreča 45, Smlednik 2088 Prodam osebni avto »Opel-Olympio«. - Ogled vsak dan popoldne. - Firm, Golnik 2089 Prodam ogrodje desnega štedilnika. - Stirnova 6, Primskovo, Kranj 2090 Prodam Tobijev štedilnik na drva. - Naslov v oglasnem oddelku 2091 Prodam kravo s teletom. — Suha 33, Kranj 2092 Prodam telico, ki bo v treh tednih teletila. — Visoko 72. 2093 Prodam levi štedilnik (rostfrei). - Ivan Eržen, Sp. Besnica 52 2094 Prodam vzidljiv levi štedilnik. - Ogled vsak dan po 14. uri. -Dolžan, Kranj, C. Staneta Žagarja 18 2095 Prodam kravo s teletom. — Polj-Sica 4, Podnart 2096 Prodam dobro ohranjeno pohištvo: 2 postelji, račini omarici, komodo, mizo in stole. — Rugale, Zupančičeva 2, Kranj 2097 Prodam novo moško Rogovo športno kolo. - Visoko 52, Šenčur 2098 Prdam smrekove deske 25 x 50 cm, na pol suhe. — Sr. vas 21, Šenčur 2099 Motorno kolo »NSU« - 500 ccm, • teleskopi in prikolico, poceni prodam ali zamenjam za 120 ccm. Tenetiše 12, Golnik 2100 Prodam dobro ohranjen Tobijev štedilnik, kuhinjsko pohištvo, otroško posteljico (do 6 let), ogrodje za levi štedilnik in sobno peč (kamin), skoraj novo. — Albin Volčič, C. Kokršfkega odreda 24, Kranj 2101 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico ln kavč. — Eržen, Planina št 16, Kranj 2102 Otroško posteljico prodam. — Naslov v oglasnem oddelku 2103 Parcelo — dvojček, v bližini Kranja, z že odobrenim načrtom in lokacijo, prodam — Naslov v oglasnem oddelku 2104 Zaradi selitve prodam več kosov pohištva za spalnico in kuhinjo. — Dolenc, Stritarjeva 8, za okrajem 2105 Prodam večje število čebeljih družin — AZ in kranjičev. - Stanko Umnik, pekari j a Šenčur 2106 Prodam 5 AZ panjev s čebelami, nov čebelnjak in Rogovo športno kolo. — Mule j, Selo pri Bledu 20 2112 Prodam dobro ohranjen vzidljiv Štedilnik na dve in pol plošči, z bakrenim kotlom, dvema pečnjasorna in po želji tudi pomivalno mizo — vse po ugodni ceni. — Tušar, Stražišarjeva 28, Jesenice 2113 Kuhinjsko opremo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Veber, Skofja Loka, kolodvor 2114 Prodam več pujskov, 6 tednov starih. - Breg ob Savi 20 2115 Poceni prodam rabljeno spalnico iz mehkega lesa. — Naslov v oglasnem oddelku 2116 Prodam kravo, ki bo čez mesec dni teletila. — Lahovče 61 2117 Prodam kozo po kozličkih. — Anton Habjanič, Britof 36 2118 Prodam kravo, staro 5 let, ki bo čez 14 dni tretjič teletila. -Janez Jenko, Pivka 15, Naklo 2119 Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Ogled od 15. ure dalje. - Naslov v oglasnem oddelku 2120 V bližini Kranja prodam hišo -dvojček. - Ogled v nedeljo dopoldne ali pa pismeno na naslov v Oglasnem oddelku 2121 Prodam kompletno novo otroško posteljico. — Cesta na Klane 29, Kranj 2122 Prodam novo kuhinjsko kredenco, pomivalno mizo in jedilni kot. — Staneta Žagarja 21 (Ogled od 10. do 12. ure) 2123 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. - Cerklje 54 2148 Prodam psa, dobrega čuvaja. - Stane Kem, Cadovlje 4, Golnik 2149 Prodam 2 parceli. Matajc, Be-nedikova 7, Stražišče 2150 Prodam globok otroški voziček. - Mira Lončarevič, Titov trg 24, Kranj 2151 Kupim obroč - 13 col. in bate — originalne za »Opel-Recorda« — prvo brušenje, 80,5 mm — Ponudbe oddati na avtopark, telefon 23-80 2107 Kupim manjše kmetijsko posestvo v bližini Kranja - tudi s preužitkarjem. - Albin Volčič, C. Kokrškega odreda 24, Kranj 2108 Kupim dobro ohranjen »Fiat -600«. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2124 Kupim dobro ohranjeno ročno slamorczmieo. — Franc Dolenc, Pangeršiča 4, Golnik 2123 Kupim nevseljivo komfortno stanovanje v Kranju. - Naslov v oglasnem oddelku 2126 ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V KEGLJANJU 2. Jesenice, 3. Triglav Ljubljana, 25. maja - Sinoči je bilo na novem 6-steznem kegljišču zaključeno letošnje ekipno državno prvenstvo. Najvišje tekmovanje pri nas se je končalo s popolnim zmagoslavjem slovenskih vrst, ki 60 zasedla prva 4 mesta. Oba gorenjska predstavnika — Jesenice in Triglav 6ta se tokrat še posebno uveljavila, saj sta se uvrstila takoj za zmagovavcem. Ze prvi dobri rezultati, ki so jih dosegle manj znane vrste, so napovedovali ostro konkurenco in odlične izide. Najprej so presenetili Jeseničani z izvrstnim povprečjem 880 in skupnim rezultatom 5281. Glavni delež je imel spet Slibar, ki je z osebnim rekordom 963 postavil hkrati tudi rekord kegljišča. Zelo dobra sta bila še Taler in Crv, ostali pa solidni. Se bolj pa je šlo včeraj domači ekipi Ljubljane, ki je prehitela Jeseničane za 41 kegljev. Najboljši je bil Grom, vendar Slibarja ni mogel ujeti. Sinoči sta nastopila še preostala favorita za prva mesta — lanski prvak Grmošcica in slovenski prvak Triglav. Zagrebčani so močno razočarali saj so zavzeli šele 9. mesto. Precej bolje so se odrezali Kranjčani, ki so se uvrstili takoj za Jeseničani na 3. mesto. Izvrstna 6ta bila Am-brožič z osebnim rkordom 930 in Martelanc z 921, medtem ko so bili ostali le na nekaterih stezah odlični. Kljub temu pa so krepko prehiteli Branik in z rezulta- tom 5241 postavili nov Muh* rekord. REZULTATI - 1. J^u^ 5322 (Grom 952, Mencinger Ml Likovnik 891, Modic 884 Lotrč 854, Avsec 841), 2. Jesenice SB1 (Slibar 963, Taler 887. Crv SEL Hafner 852, Savnik 850 846), 3. Triglav 5241 (AmbrožičS Martelanc 921, Kordež 860 B** gar 853, Debeljak 848, Prostor 82C 4. Branik 5187 (najboljša Mlak« in Kobal.907), 5. Medvescak- izai 5179 (Pongrac 900), 6. ZenTJ Bfl (Juričevič 889), 7. Ljutomer 5143 (tSeržaj 934), 8. Gradiš (fT SM (Stare 911), 9. Gnnošttci fflE 5093 (Hladnik 901) itd. DrS, prvenstvo bo končano v nedelv z nastopom posameznikov vf nalnem delu. - L. Strjužnik • Remont čevljarskih strojev Kranj - sprejme v službo: 1. Strojnega tehnika — konstruktorja z daljšo prakso za pripravo dela in konstrukcijo, 2. kovinostrugarje, 3. brusilca za votlinsko in zunanje brušenje. Nastop službe zaželen takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in osebnimi podatki sprejema uprava podjetja. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, babice in prababice MARIJE JANEZlC se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji poklonili vence, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo sosedom, dr. Novaku, ZWI Predoslje, gospo-župniku iz Predoselj, vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčere Anica, Jera, Angela, Manca ter sinova Janez ln Tone z družinami Pri starejšem osamljenem in-teligcntu iščem mesto gospodinje. - Ponudbe poslati v oglasni oddelek 2109 Iščem dobro šiviljo za na dom. - Naslov v oglasnem oddelku 2110 Sprejmem takoj upokojenca za lažja kmečka dela z vso oskrbo v hiši. - Naslov v oglasnem oddelku 2111 Oddam garažo po ugodni ceni. - Gregorčičeva 7, Jesenice 2127 Iščem žensko za pomoč v go- sr.; Unjstvu. Nudim hrano in stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku 2128 Izgubljeno uro od Savskega mostu proti Besndci, prosim proti nagradi vrniti Elizabeti Lor-ber, Titov trg 1 2129 V najem dam hišo s 15 ležišči; lepa plaža v bližini Splita. Ostalo po dogovoru. — Pismene ponudbe oddati Majdi Lozič, Dugi rat, Dalmacija 2130 Menjam stanovanje. Imam: 2 sobi, kuhinjo in pritikline. Najemnina 2000 din. Želim pa v bloku 2 sobi, dnevno sobo in kuhinjo. — Ponudbe oddati na poštni predal 96 2131 Preklicujem št. bloka 49615, izdanega v komisijski trgovini v Kranju, dne 19. septembra 1961. - Ivanka Rajtrič 2132 Iščem neopranljeno sobo v okolici Preddvora. Plačam dobro ali pomagam pri delu. -r Preddvor 70 2133 Dvosobno stanovanje v Radovljici zamenjam za stanovanje v Kranju. — Ponudbe oddati v ogl. odd. pod »Zamenjava« 2134 Izgubljeno ruto — črne barve, prosim vrniti v slaščičarno pri Savskem mostu 2135 Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov ni motorjev vam izdela Bohorič, Kranj, Gregorčičeva št. 1 2136 Sprejmem vestno in pridno dekle na manjši kmetiji blizu Kranja. Plačam do 15.000 din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelku 2137 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. Stanovanje zagotovljeno. — Sivic, mizarstvo, Brezje - Gorenjsko 2138 Ušel je moder papagaj. Sliši na ime Piki. — Oddajte ga proti nagradi Kranj, Partizanska 6 2139 Večje stanovanje v centru Kranja zamenjam za manjše. — Naslov v oglasnem oddelku 2140 PGD Breg pri Kranju priredi v nedeljo, 27. maja, vrtno veselico s sporedom. — Vljudno vabljeni! 2141 Sprejmem otroka v varstvo. — LMS Primskovo prireja v počastitev dneva mladosti zabaven večer v ponedeljek, 28. maja ob 19. uri v Zadružnem domu na Primakovem. - Vabljeni! 2143 Oddam garažo. - Kobi, Cesta 1. maja 53, Planina - Kranj 2144 Upokojenka (ali pred upokojitvijo), ki je željna lastnega doma in dostojnega življenja, ga dobi pri samskem in dobrosrčnem upokojencu z lastno hišo v lepem kraju Gorenjske. - Ponudbe pod »Zenitov« v podružnico Glasa na Jesenicah 2145 Oddam stanovanje najraje upokojencu. - Naslov v oglasnem oddelku pod »Posojilo 200.000« 2146 Pozivam poznano osebo, kateri sem v trgovini »Agrarla« št. 2 v Prešernovi ulici 7 izročila denarnico z legitimacijo na ime Marija Lebar, da jo v izogib posledi- cam takoj vrne 2147 objave POGOJI: za vodjo ekonomske enote gozdarstva: inženir gozdarske stroke s primerno prakso. Za vodjo kmetijske ekonomske enote pa srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse na vodilnem mestu. Ponudbe z kratkim opisom službovanja in življenjepisom pošljite na naslov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. RAZPIS Republiški odbor Z'eze gluhih Slovenije, Ljubljana, Gornji trg 20 razpisuje prosto delovno mesto: HONORARNEGA TAJNIKA za Okrajni odbor Zveze gluhih Kranj Interesenti so lahko upokojenci. Pogoj: Stalno bivališče v Kranju, dober organizator in vselje do socialnega dela. Pismene ponudbe dostaviti na Republiški odbor Zveze gluhih 31ovenije, Ljubljana, Gornji trg 20. Dom učencev Mlekarske Mt Kranj razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA z nastopom delovnega raoneru takoj ali po dogovoru. Poleg administrativnih del m* ra biti vešč knjigovodsko-fin*n> ni h poslov. interesenti naj pošljejo proJav ali se osebno zglase v VrZl Smledniška 3. Kran: LOTO V 12. kolu LOTA so b*U irire bane naslednje številke: 2 3 6 10 21 35 !n dodatna številka 1. Žrebanje LOTA je sedaj v*Jw sredo. Naslov v ogl. oddelku ČISTILNICA V GORENJI VASI ". ebivavstvo Poljanske doline obveščamo, da smo odprli poslovalnico kemične čistilnice in barvarne v Gorenji vasi pri Ivanki Peternel, hišna St. 56 (po domače pri Regenu). Sprejemamo v kemično čiščenje in barvanje vse vrste oblačil vsak dan od 9. do 11. in od 14. do 18. ure. Stanovanjska skupnost Skofja Loka. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev podjetij, sestavljena od ObLO Skofja Loka, razpisuje mesto DIREKTORJA PODJETJA »Usnjarna«, Železniki in predpisuje za kandidate pogoje: kvalificiran usnjar in desetletna zaposlitev v usnjarski 6troki. Rok za prijavo imajo kandidati 15 dni. Prijave naj vlagajo na Občinski ljudski odbor Skofja Loka. RAZPIS FINANČNI KNJIGOVODJA s potrebno izobrazbo in prakso dobi takoj zaposlitev v industrijskem podjetju. Ponudniki naj pošljejo ponudbe na oglasni oddelek pod »»knjigovodja«. RAZPIS Zadružni svet Gozdarsko kmetijske zadruge za Selško dolino, Cešnjlca, p. Železniki, razpisuje delovna mesta vodij ekonomskih 2142 enot gozdarstva in kmetijstva. NESREČE AVTOMOBILA STA TRČILA Podkoren, 24. maja - Ob 8.20 je prišlo na cesti I. reda Podkoren- Podkorensko sedlo do hujše prometne nesreče, ki je zahtevala le materialno škodo. Ko je 34Jetni švedski državljan Sven BertU Sigurd Fridrih-son peljal proti Podkorenu, je na enem izmed ovinkov močneje zaviral. Pri tem je avtomobil zaneslo na levo stran cestišča, kjer je trčil z nasproti prihajajočim avtomobilom nemškega državljana Teodorja Stotzena iz Kolna. Telesnih poškodb ni bilo. Avtomobil švedskega državljana je utrpel škode za 20.000 din, avtomobil nemškega državljana, pa za 400.000 dinarjev. OTROK STEKEL POD AVTOMOBIL Jesenice, 24. maja - Do nesreče je prišlo ob 9.30 pri bencinski črpalki. Ko je Jože Cibej iz Ljubljane pripeljal po cesti, je nenadoma prečkal cesto 10-letnd Ivan Mazi z Jesenic, ki je pred tem stal na pločniku. V6e se je zgodilo tako naglo, da voznik osebnega avtomobila ni mogel preprečiti nesreče. Dečka so s hudimi poškodbami prepeljali v jeseniško bolni šnrico. MOPEDIST TRČIL V AVTOMOBIL Godešič, 24. maja — jja ce** II. reda se je ob 18.40 uri M* ponesrečil mopedist Miha Zor -Peljal se je po levi strani ce* in se na ovinku zaletel v oseta avtomobil, ki ga je opravljal Is-dor Draksler. Ponesrečene* ar pedista so odpeljali v ljufcSja«* bolnišnico, na obeh vozilih pa $ škode za okrog 300.000 din, NAGLICA NA OVINKI Kranj, 24. maja - Do promee* nesreče je prišlo na odcepu trk-ške ceste pri Naklem. Ko sta c* 12.35 19-letni Niko Ramt in sen* zač zavila z glavne ceste na oa-cep proti Tržiču, je zaradi hitrosti izgubil voznik oblast nad It-zilom. Motor je zaneslo preko le vega roba cestišča na travnu*-. T-pa je motor treščil v jjtftf* Motorist in sovozač sta bil« P*" peljana v bolnišnico, na mowr> pa je škode za okrog 80.011 dO ZADEL GA JE HLOD Jezersko, 24. maja — Oh llv je gozdni delavec Miha DoW z Jezerskega delal ob Urči * spravljanje lesa v dolina HI*, ki je pridrsel po drči, j« fct*^ in zadel Dolinska v hrbet. Prizadejal mu je dokaj hude po**'' be. Prepeljali so ga v ljubljlB*' bolnišnico.