Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništvo 328. SIBV.I37. V LManl, v ueSM dne 21. Mi 1525. PoMmezn, Mg s(sne 3 DIn LetO LID. - Naročnina sa državo SHS: na mesec......Din 20 sa pol leta..... .120 «a celo leto .... ,2*0 za inozemstvo: inesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v }ngoslavtji .... Din 60 v inozemstva.... » 8'J S tedensko prilopo ^Ilustrirani Cene Inseraioro: Enostolpna pelitna vrrta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji ocilusl Tiad 45 mm višine po Din i'50, vellkt po Din 3-— in 4-—, oglasi v uredntfkem deln vrstica po Din Pr! večjain naroči« wpuat. Izhaja vsak dan >/:vzeni5I ponedeljka in d ieva po prezniku ob 4. ui i zjutraj. FoSiBiaa plačana v oBlovia). Uprava je v Kopitarjevi allci 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (r.n inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 21,797. Slover&ec ** kežimsko časopisje se v zadnjem času kar lie more dovolj naširokoustiti v zatrjevanju, kako se naša država bolj in bolj konsolidira in kako vse naše državno življenje iz dneva v dan razveseljivo napreduje, hvala odlični vladi PP. Toda, kar so v bombastičnih člankih in na potrpežljivem papirju tako lepo pripovedovati da,'to stoji žalibog v kričečem nasprotju z golo, trdo resničnostjo, ki jo vsak od nas vsako minuto in na vsa korale z bolestjo v srcu gleda in na lastni koži izkuša, in ki je ta, da nam gre zelo, zelo slabo, in da eno živo, globoko, edinstveno čuvstvo veže in združuje danes vse Slovence, Hrvate in Srbe: nezadovoljnosti Na tej podlagi, na vseobčem nezadovoljstvu svojega prebivalstva, se je torej naša država res konsolidirala, a tudi samo na tej podlagi. Bridka ironija! Žalostno je, tako je nedavno zaključil svojo sodbo neki inozemski list, pišoč o naših razmerah, da ta od prirode tako blagoslovljena dežela s tako bogatimi resursami in takim pridnim prebivalstvom, po šestih letih miru, reda in dela še vedno ne more priti do pravega razmaha in da nikjer ni opažati vidnega napredka, pač pa dosti znakov propadanja... Zares, žalostno je to in sramota. Koliko pogojev ima naša država za gospodarski procvit, do kakega blagostanja bi se bila do danes že lahko povzpela, a mesto tega vidimo povsod le nazadovanje in siromašenje: slabe železnice, razpadajoče ceste in naprave, stagnacijo v industriji, brezposelnost, socialno bedo vsepovsod, lačnega uradnika, strganega invalida, napol živega železničarskega penzijo-nista, silne davke, tlačeče vse sloje, najbolj kmeta, zraven pa prazne državne blagajne. Mizerija na celi črti, to je bilanca šestih let. In saimo ta sreča nam še pomaga, da imamo vsaj dobre letine; naj pride še nesreča slabe letine, potem joj nam. Živimo samo tako-le z roke v usta, od danes na jutri, a nikjer ni trdnih rezerv, varujočih nas proti vsem even-tualnostim. To je naš položaj danes. A kdo je temu kriv? Kakšen naš režimski Ost seveda ne bo v zadregi s promptnim odgovorom: »klerikalci«! A v tem večji zadregi bi bU, ko bi ga vprašali, kaj pa je sedanji režim za državo ali za ljudstvo dobrega in koristnega storil, pred vsem pa, kaj je dobrega in koristnega storil za slovensko ljudstvo? Ker naša koža nam je najbližja. Ali je, vprašamo, režim doslej le eno delo ustvaril, ld bi res služilo občnemu blagru, ki bi poživilo produktivne moči, dvignilo gospodarstvo, zmanjšalo socialno stisko, olajšalo ljudstvu vsaj malo vsa ta silna davčna bremena, ki ga pritiskajo k tlom? Ali je pokazal režim doslej sploh le količkaj zmisla za najnujnejše potrebe ljudstva? Ali ni vsa njegova skrb osredotočena samo na lastni interes, kako bi si utrdil svojo moč in izrabil prilike za-se ln za svojo stranko? Ali je vršil doslej res kako konstruktivno, produktivno, pozitivno delo? Le poglejmo na delo vlade v parlamentu. Pred vsem in največ stvarja s pomočjo svoje umetno pridobljene večine take zakone, ki naj služijo njenim interesom in podpirajo odkrite in prikrite namene režima, nujne državne in narodne zadeve pa morajo čakati. Ali je morda tisti reakcionarni tiskovni zakon, ki ga vlada tako forsira, potreben ali celo nujen? Ali je Pantheon nujen in potreben? Ali je zakon o poljedelskih kreditih, čegar negativni efekt je dr. Kulovec tako nepobitno dokazal, nujen in potreben? Ali je nujen nov ljudskošolski zakon? Ah ni sto in sto drugih stvari brez-primerno nujnejših in potrebnejših? Vlada se ne more niti na to izgovarjati, da opozicija ovira ali onemogočuje koristno in uspešno delo v skupščini. Kajti opozicija ne dela vladi najmanjih težav, kadar gre za kako v resnični blagor države in ljudstva potrebno stvar. Opozicija jc pri svojem vstopu v sedanjo skupščino izjavila, da bo vsako koristno parlamentarno delo podpirala, in tega se tudi drži. Zlasti poslancem Jugoslovanskega kluba mora vsak pravičen človek priznati, da si pošteno prizadevajo delo v skupščini usmeriti v prilog najnujnejšim ljudskim potrebam, toda večina, ki je danes slepo orodje v rokah gg. Pašiča in Pribičeviča in ne pozna drnge naloge, ko odglasovati nepotrebne in nazadnjaške, za državo moralno in materijalno škodlii- | ve zakone, služeče zgolj interesom režima, je ; gluha za predloge naših poslancev, ki naj bi prinesli pod težo davkov omagujočemu ljudstvu vsaj eno ah drugo olajšavo. In tako je vseh teh nesrečnih, dezolatnih razmer v naši državi in vsega nezadovoljstva kriv edino-le nesposobni režim; ta režim, ki skrbi samo za-se, a za reševanje perečih državnih vprašanj nima ne časa ne volje ne razumevanja; ki ima vedno v ustih frazo o državotvornosti, a v dejanjih državo na zunaj in znotraj samo oslablja; ki samo podira, a nič ne zgradi; režim, čegar vsa državniška mo- Belgrad, 20. junija. (Izv.) Bolezen predsednika vlade je še vedno v ospredju političnega življenja. Dopoldne se je bolnikovo stanje malo zboljšalo. Celo dopoldne, so bili okrog bolniške postelje zbrani njegovi zdravniki. Ob 12. ga je obiskal na njegovo željo predsednik radikalnega kluba Ljuba Zivkovič, potem ga je obiskal Pavle Radič, Pri tem mu je sporočil, da je bil njegov zakonski predlog o ljudski hvaležnosti kralju sprejet. Pašič se ni spuščal v dolge razprave, ker mu tega njegovo stanje ne dovoljuje. O njegovi bolezni pišejo »Novosti«: »Pašič je resno bolan. To se sklepa iz diskretnih izjav zdravnikov in iz velikih skrbi radikalne stranke. Radikali so zelo v skrbeh, ker je bil Pašič gospodar položaja in neomejen gospodar v stranki. Nihče ni vedel, kaj dela. Prepri- drost obstoji samo v udejstvovanju fizične sile, duhovne ustvarjajoče sile pa nima nobene. Režim reakcije, a ne napredka. Tn dokler bo ta režim gospodaril, ni nobeno možnosti za ozdravljenje našega liirajočega državnega organizma in razcvit vsega našega državnega življenja. Upajmo, da do tega ni več daleč, do trenutka namreč, ki bo slabe gospodarje zamenjal z boljšimi, ld jim bo blagor države res najvišji zakon in ne strankarski interes, in ki bodo z velikopotezno državniško koncepcijo umeli zopet dvigniti narodove eneržije in tvorne sile, danes že napol zatrte. čanj? o uspehu njegove akcije jc bilo tako močno, da se jc v stranki vse njemu prepuščalo v popolnoma svoboden preudarek. Ni-kdo ni smel nič delati. Ker pa so zdravniki Pašiča obsodili na odmor, je nastala velika skrb. Pašič je v poslednjem času vodil pogajanja z Radičem osebno in neposredno. O tem ni nikomur nič pripovedoval. Pašič jc dobival obvestila z najvišjega mesta. Vodil je pogajanja s Pribičevičem o odnošaiih s samostojnimi demokrati. Nihče ni vedel, o čem se je razgovarjal. Da ne bi prišlo do iznena-denj v stranki in da bi se zadeve normalno razvijale, se govori, da bo prišlo do ustvaritve direktorija, katerega bi sestavili Ljuba Jovanovič, dr. Markovič, Krsta Mitetič, dr. Ninčič in morda Aca Stanojevič.« je izdelala Pašičeva vlada, potem moram ugotoviti, da se bodo vse stvari, ki jih ljudstvo potrebuje, podražile za 30 do 150 odstot. Za vzgled navajam škropilnice. Uvažati so morajo iz drugih držav, ker jih pri nas ne izdelujemo. Podražile se bodo za 200 Din pri komadu. To je en primer. Poleg njega je še mnogo drugih. Ugotavljam, da moramo mnogo predmetov, katere potrebujemo, uvažati od drugod, vsled česar se bodo podražili. Če bo ostal ta carinski tarif tak kot je, potem ne boste zaščitili ne kmeta ne konsumenta, sploh nikogar. (Pritrjevanje in ploskanje.) Po končanem glasovanju je predsednik skupščine izjavil, da mu je fin. minister predložil zakon o dvanajstinah, za katerega tudi zahteva nujnost ZOPET DVANAJSTINE. — POSL. KREMŽAR OBSOJA POGUBNO POLITIKO REŽIMA. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Dasiravno bodo stopile v veljavo dvanajstine za avgust, september, oktober in november in hi torej imela fin. odbor in narodna skupščina časa dovolj, da jih temeljilo proučita, vendar gre vlada preko tega. Razumljivo je, da je opozicija ožigosala tako malomarno postopanje. Prvi je govoril posl. Krajac v imenu HSS. Za njim je govoril posl. K re m žar o tem, kakšni stvarni in politični razlogi so vodili fin. ministra, da zahteva za svoj predlog nujnost. Povod bi bil, če bi bilo do 1. avgusta še samo dva dni časa. Imamo pa še šest tednov. Kaki razlogi so bili tedaj merodajni. Mogoče gre minister na počitnice. Stvarnega razloga nima. Pač pa je.njegova stara praksa, da se namesto rednega proračuna poslužuje dvanajstim To je škodljivo gospodarstvo. 1'a tudi parlamentarizem zahteva, da so z dvanajsti-nami preneha. Ker je poslancem pri dvanajstinah vsaj deloma mogoče še kontrolirati delo vlade iu državnega gospodarstva, zato zahteva fin. minister za dvanajstine nujnost, da so odtegne še tej kontroli. S tako politiko dokazuje \lada, da ne stoji več na parlamentarnih tleh, ampak na tleh, o katerih je pred enim tednom govoril dr. Ninčič, da se proti njim bori ves civilizirani svet. Mislil je r.a boljševi-ški svet. Pri nas vlada diktatura. En del naše kapitalistične buržuazije vlada na drugimi narodi (pritrjevanje). Kakšna razlika je med to diktaturo in diktaturo proletarijaia? Vzporedno s tem pripravlja vlada nasilen zakon ter hoče po 27. juniju, ko poteče rok za verifikacijo HSS, poslati poslance domov (Žerjav: »Kakor vi lani!«). Gospod minister Žerjav pravi, da je naša vlada tako delala. Ugotavljanj d rt je tedaj parlament z malimi presledki delal in da je vlada v tistih par mesecih pripravila mnogo koristnih zakonov. Ta vlada, kateri pripada minister Žerjav, je pred avgustom lanskega leta po celi državi uganjala teror (dr. Žerjav: »Kakšen neki?«). Pokalo je po celi državi. (»Trbovlje!«) Da, v Trbovljah in drugod. (Žerjav: »Kdo je tam streljal na Or-junaše?«) Vprašam ministra, kdo ja organi-ziral Orjuno. Moralni krivci sede tukaj (pritrjevanje). V tej zbornici gospodje na desnici niso hoteli poslušati naših razlogov. Opozoriti moram na to, kam bo to vedlo.. Stranka jim je več kot država, politika več kot ljudstvo. Pred tremi meseci so glasovali za nujnost dvanaj-stin, ki so uvedle strašne nove davke. Ljudstvo gospodarsko gine in propada. Davek na ročno delo znaša ne 2, ampak 7 odstot. Ta davek bodo morale plačevati tudi dojilje. (Živahni medklici.) Vladni gospodje mislijo, mi smo država, za nami pa naj pride potop. Potop bo prišel, pa bo odnesel fin. ministra. Danes sem čital, da stoji fin. minister pred padcem. Če je to res, pozdravljam to novico. Padec je nujen, dvanajstine pa niso nujne.« Seja je bila nato prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 4. Prvi jo govoril posl. Sečerov, za njim pa Ajanovič. Na*o se jo glasovalo in nujnost za dvanajstine je bila sprejeta. vladna veČina odklanja predlog o izplačilu zaostanka uradni št vu. Nato je dobil besedo dr. Bazala, da utemelji svoj predlog, ki pn jo slavil v imenu opozicije, da uaj skupščin* prini« nujnost predlogov, da se nuj urndaiitvn iijtUia zaostanek. katerega dolenje lin. minister. Dr. Ba- VLADA PREDLOŽILA IZNENADA AVTONOMNI CARINSKI TARIF brez VSAKE UTEMELJITVE. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Na današnji se"ji narodne skupščine je fin. minister predložil zakon o avtonomnem carinskem tarifu in zahteval, da sc obravnava nujno. Pribiti jc treba, da ni dobil noben poslanec predloga v roke. Noben poslanec, vsaj iz opozicije, ni slutil, kako važne določbe vsebuje zakonski predlog, ki v vsaki državi občutno posega v gospodarsko življenje vsega prebivalstva. Nihče ne more vedeti, ali odgovarja gospodarskemu stanju naše države, ali so dovolj zaščiteni interesi prebivalstva in našega gospodarstva. Minister pa kljub temu zahteva nujnost, ne da se zbornca ne bi vsaj o bistvenih določbah mogla izjaviti. To je nekaj tako nezaslišanega, da nc najdemo primere za tako lahkomiselno postopanje v nobeni državi na svetu. To je tem neznosnejše, ker je stopil carinski tarif takoj v veijavo in se mora od danes naprej takoj izvajati. Za to ni nobenega povoda, pa če se sodi o njem tako ali tako. Da se skuša predlog vtihotapiti v zbornico, ne da bi poslanci imeli prilike in časa dovolj, da morejo predločeni načrt proučiti temeljito in ga v odboru in v skupščini predebatirati, je proti vsem ustavnim parlamentarnim običajem. Najlepše je to, da je to najvažnejši zakonski predlog, da pa noben minister, posebno ne finančni minister, ne smatra za potrebno in vredno, da bi opisal zakon z besedami in razložil vsaj temeljna načela, ki jih predlog vsebuje. Tako jc prišel v debato predlog, ne da bi imeli poslanci prej načrt v rokah in ne da bi dal finančni minister potrebna pojasnila. To jc značilno za to, kako sedanja vlada postopa z vprašanji, ki so odločivnega pomena ne samo za narodno gospodarstvo, ampak tudi za vsakega posameznika. DR. KULOVEC žigosa postopaNJE FIN. ministr a. K predlogu je prvi govoril dr. Kulovec. Izvajal je: »Lansko leto jc bila glavna ovira, da ni stopil avtonomni carinski tarif v veljavo, tedanji finančni minister Stojadinovič. Stoja-dinovič je takrat dejal, da bi carinski tarif v takratni izdelavi konsumente, posebno kmet-sko ljudstvo zelo obremenil. Ker predloženega tarifa nc poznamo, zato se moramo tudi sedaj tega bati. Prav to je najvažnejši razlog, da nam je treba dati prilike, da predloženi tarif v fin. odboru vsestransko obravnavamo, ker moramo šele potem izreči utemeljeno sodbo o gospodarskih posledicah tarifa. Novi carinski tarif je nujno potreben, ker brez njega ne moremo sklepati trgovskih pogodb s tujimi državami. Ni vseeno, kako je izdelan. K izdelavi tarifa so bili povabljeni zastopniki koncema Slavenske in Jadranske banke, da dajo svoje mnenje in da zaščitijo svoje interese evenaielno na škodo širokih slojev, zlasti kmetskega in delavskega ljudstva. Verno, da pri tem niso sodelovali zastopniki kmetijstva, zlasti nc zastopniki kmetijskih in konsumnih zadrug, v katerih je organiziran velik del našega ljudstva. Priznamo radi, da je treba našo industrijo zaščititi, ker vemo, da je od njenega uspevanja odvisna moda širokih slejev, kmetskega blagostanja. Enostranska zaščita dovolj velike industrije pa je škodljiva zlasti poljedelstvu kot najvažnejši panogi našega gospodarstva. Poudariti je tudi to, da se da s pametno gospodarsko politiko pomagati industriji tudi s cenejšimi , krediti in smernim železniškim tarifom. Ravno v tem pogledu pa je prav gotovo vlada največ grešila zlasti nad slovensko industrijo, kajti malenkostne kredite je dobila ravno slovenska industrija, ki je, kakor je znano, v celi državi najbolj raz- j vita. Železniški tarif, kakor je znano, naravnost upropašča našo industrijo. Poleg tega je treba omeniti, da jc ministrski svet dosedaj že večkrat spremenil carinske postavke v korist ogroženim industrijskim panogam, tako, da bo sedaj vlada isti industriji, ki jc nehote zašla v težek položaj, pomagala, čc bo le hotela.« Za ta izvajanja je poslnnec žel burna priznanja, njegovim izvajanjem so se pridružili tudi dr. Neudorfer v imenu NSS, dr. Kurbego-vič v imenu muslimanov in Sečerov v imenu demokratov. Večina je nato glasovala za nujnost vladnega predloga. Nujnost je zagovarjal poslanec Grgin. Na njegova izvajanja je odgovarjal dr. Kulovec takole: »Na izvajanja g. Grgina moram ugotoviti sledeče: Po fin. zakonu dobi ta zakon veljavo, čim je predložen skupščini. Danes je dobil veljavo za poslovni svet Zato ne razumem, zakaj zahteva vlada nujnost za njegovo veljavo. Tukaj so merodajni samo politični razlogi, ne pa tiste hvalisane skrbi, o katerih gospodje govore, da jih imajo za industrijo. Gospodje iz vlade pravijo, da jo bil načrt predložen, da zaščiti industrijo. Mi smo tri ali štiri leta kazali na posledice, ki so jih razne vlade prizadjale naši industriji z železniško in finančno politiko. Vsled tega naša industrija propada. Fin. minister zahteva, da j glasujemo za nujnost načrta, katerega ne po-, znamo. Moremo presumirati, da se sedanji i predlog naslanja na tisti osnutek, katerega je j i /.delala Pašičovt vlada pred junijem lanskega leta. Če je ta osnutek v bistvu isti kot ga DIREKTOR! J? zala je v lepem govoru orisal bedo uradništvu in apeliral na vlado in parlament, da nujnost sprejme. Vladna večina pa tega ni sprejela. Predsednik predloga ni dal na poimensko glasovanje, da bi se ugotovilo, kateri poslanci glasujejo proti predlogu. Večina je glasovala proti. Nato so nastala obširna medsebojna pojasnjevanja radi kršitve poslovnika, ker se je k besedi oglasilo še več poslancev, pa jim predsednik ni dal besede. V tem medsebojnem pojasnjevanju se je pokazalo, v kakem stanju se nahaja naš parlamentarizem in kako ga zamišljajo tisti, ki ga morajo predstavljati. Govori poslancev so to zadevo ožigosali in pokazali vlado v pravi luči. PROTEST PROTI DIVJANJU PRI-BIČEVIČEVIH RAND V SISKU. Velika debata je bila o predlogu posl. dr. Š u p e r i n e, da naj se nujno izvoji anketa, da bo preiskala nasilja, ki so 8e yršila v Si-skn in okolici za časa Pribičevičevega shoda in po shodu, ki jih je izavala Orjuna. Dr. Šu-perina je v dolgem govoru opisal divjaštva orjimašev. ki so ljudi pretepali, kar se ne dogaja v nobeni civilizirani državi. V obrambo orjunaških divjaštev se je moralo prebivalstvo obrniti do vojaške oblasti, ki je res naredila konec in razgnala orjuna se, ki so pobegnili iz Siska in razgrajali drugod po drugih mestih. Poslanec se zahvaljuje vojaštvu in ožigosa delovanje Pribičeviča in njegove Orjune. Tekom njegovega govora se jc opazilo, da so radikali obsojali to postopanje in Pribičevič je nastopil v svojo obrambo z divjimi medklici. Seja je bila nato prekinjena in sklicana prihodnja za pondeljek ob 4. Zaradi energičnega nastopa opozicije, ki je ožigosala postopanje vlade z najvažnejšimi zakonskimi predlogi, kakor so proračun in carinski tarif, vlada ni mogla preiti na dnevni red, o katerem se bo razpravljalo v pondeljek, to je na razpravo o prošnji ministra Lukiniča. Ta energični nastop opozicije je bil z odobravanjem sprejet, ker je skrajen čas, da se vzpostavi spoštovanje parlamentarnih običajev. Odbor m spomenik kralju Petru Dr. Korošec za dostojno proslavo naprednega vladarja- Belgrad, 20. junija. (Izv.} Danes se je sestal odbor za spomenik kralju pod predsed-ništvom Pavle Radiča. Po kratki izjavi Ljube Jovanoviča, dr. Korošca in dr. Šuperine je bil predlog v načelu soglasno sprejet. Pri podrobni razpravi je dr. Korošec kritiziral predloženi načrt, ker ni primeren način, da se potom davčnih prispevkov plača spomenik, niti ni primeren kip za trajni spomenik za prvega kralja naše zedinjene domovine. Treba bi bilo, da ljudstvo samo zbira denar za dostojen kip kralja Petra. Parlament pa naj gradi druge trajne spomenike prvemu našemu kralju. Kralj Peter je bil v socialnem pogledu naprednejši kakor vsi drugi vladarji v Evropi. Zato bi bilo umestno, da se zgradi sociološki institut v Belgradu. Ako bi večina tega ne sprejela, potem naj se gradi ljudska biblioteka ali narodni muzej. Sedaj ni v Belgradu javne biblioteke, muzealne stavbe pa so v škandaloznem stanju. Tudi druga prestolna središča v državi naj dobe svoje spomenike. Slovensko vseučilišče, ki se jc zgradilo pod vlado kralja Petra, nima primerne zgradbe. Istotako bi bila potrebna nova primerna zgradba za Narodno galerijo v Ljubljani. Tudi Hrvati bodo imeli svoje želje. Zelo potrebna bi bila tudi trezna, znanstveno pisana biografija kralja Petra. Vsi dosedanji življenjepisi se omejujejo na opisovanje vojskovanja in četovanja. Najlepše je to, da mora Max Harden v svoji najnovejši knjigi »Koepfe« braniti pred evropsko javnostjo prvega našega vladarja, da je dokazal, da o uboju poslednjih Obrenovičev niti ni mogel slutiti, da pa je bil avstrijski dvor obveščen. V svrho, da ne bi prišlo do kake intervencije, pa je molčal. Dr. Korošcev predlog sta podpirala Ljuba Jovanovič in Kedžmanovič, od opozicije pa Ljuba Davidovič in Pavle Radič. Po daljši debati je bil sprejet predlog, ki omogočuje tudi dr. Koroščeve predloge. Za odborovega poročevalca je bil določen Ljuba Jovanovič. Jugoslovanski klub za pomoč prebivalstvu Poljanske doline. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Jugoslovanski khib je imel sejo, na kateri je razpravljal o povodnji v Poljanski dolini. Klub je delegiral posl. Brodarja, da gre na lioe mesta in da pregleda katastrofo. Dalje je klub sklenil, da bo stavil nujen predlog za pomoč in podporo oškodovanega prebivalstva in da bo podvzel akcijo, da se pomoč čim preje nakaže. ffe 8» ira^li najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. J. Goreč, Ljubljana palača Ljubljanske kreditne banke. SEJA VODITELJEV OPOZ. BLOKA. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Popoldne so se sestali voditelji bloka narodnega sporazuma. Razpravljali so o svoji nadaljni taktiki. Vidi se, da je imela sedanja taktika opozicije znatne uspehe. LEPI OČITKI MINISTRU DR. ŽERJAVU. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Dr. Kulovec je v svojem govoru glede carinskega tarifa očital dr. Žerjavu, da ni povzročil, da bi bili k sestavljanju povabljeni industrijski in obrtni interesenti. Dr Žerjav je molčal. Posl. Zebot je zaklical: »On nima časa. On mora denun-cirati Slovence. Ker nima drugega posla, mora delati to. Denunciant!« Dr Žerjav je vse to mirno požrl. RADIKALNI MANE VRL Belgrad, 20. junija. (Izv.) Kakor so danes radikali govorili, bi se imela v sredo vršiti skupščnska seja, na kateri bi se izvršila verifikacija hrvatskih mandatov. Zdi se, da je bila ta vest vržena v javnost samo radi tega, da bi se energično razkoloženje opozicije umirilo. NEZADOVOLJSTVO S PAVLE RADIČEM. Belgrad, 20. junija. (Izv.) Pavle Radič se že dva dni mudi v Belgradu. Vendar pride v skupščino zelo redko, šo manj pa v klub. Radičevi poslanci obsojajo njegovo abstinenco. Posebno mu zamerijo, da se shaja z raznimi radikalnimi prvaki, la niso na najboljšem glasu, zanemarja pa delo v skupščini, kjer se bije ogorčena borba za verifikacijo Radičevih mandatov. Sisek, 20. junija. (Izv.) Danes se je pripeljal semkaj šef zagrebške carinarne s finančno stražo in zaplenil skladišča voditelja samostojnih demokratov v Sisku Pere Tesliča. Ugotovljeno je, da je Tesli č več mesecev uvažal špirit pod označbo bencina in tako oškodoval državo za več milijonv dinarjev. Teslič je izginil iz Siska. 100 letnica rojstva dr. Janeza Dne 22. t. m. bo 100 let, ko se je rodil v Kranju velik dobrotnik človeštva in zaščitnik sirot dr. Janez Gogala. Njegov oče je bil v Kranju ugleden obrtnik. Gimnazijo je obiskoval mladi Gogala v Ljubljani od 1. 1838, do 1347. Kot odličen dijak višjih razredov je postal inštruktor v boljših rodbinah, kjer se je navzel lepih družabnih olik, gladkih manir in okretnosti v boljših družbah. Te lastnosti so mu pole;; marljivosti in nadarjenosti mnogo pripomogle k poznejšemu napredovanju, posebno pa k temu, da je mogel vršiti velikopotezno karitr tivno delo za trpeče človeštvo. St ši so mu umrli za časa njegovih gimnazijskih študij ter mu zapustili toliko pre-r,: /" .-rja, da se more po svoji izbiri pripraviti •••i poklic. Odločil se jc za bogoslovje. V prosi -ns času se jc učil francoščine ter sc vežbal na .sovirju. V duhovnika je bil posvečen že po j. letniku, t. j. 1. 1851. Po dovršenih bogo-slovi'ih študijah jc bil nekaj časa nadomestni učitelj na ljubljanski gimnaziji, nato pa šel na du: jsko univerzo študirat modroslovje. Leta 135'.. je ; ostal doktor modroslovja. Istega leta je bil nameSien za kaplana na Vrhniki, a dve leti n;,'o je postal stolni kaplan v Ljubljani. [ :-'!u je zn slovel kot izboren pridigar. Leta 1859. je bil imenovan za veroučitelja na višji iimneziji v Ljubljani, v kateri službi je vztra-•■! r>-To-le so gospod za gospoda poslali!« — In radovedna miška je po-duhala in videla: sladkorček, kofetek in druge dobre stvari. Pa se ojunačil sedaj invalid ter prosil trafiko. Dobil jo je, a gospod jo ima pa tudi še. To bomo kadili! Krško polje. (Letina). Ljudi po svetu zanima, kakšna je letina v kakem kraju. Mi se moramo letos kar pohvaliti. Zelo lepo je polje, travniki in vinogradi. Edina nadloga našega polja so zopet — kot doslej že par let — hrošči (žitni hrošči), ki pijejo sokove nedozorele pšenice. Sicer jih je letos dosti manj kot jih je bilo zadnja leta, a škode bodo pa še vseeno nekaterim posestnikom precej prizadeli. Čudno je to, da se ta zalega ne da zatreti. Pričakovali smo, da jih bo minula mrzla zima uničila, pa jih ni. Hladno in mokro poletje kot tudi debela zemlja jim ne ugaja, a obdrže se pa le. — Kmetijski strokovnjaki tudi ne vedo zdravila. — Vinogradi pa kažejo zaenkrat tako lepo, da bo jeseni vino »po groših«, če bo tako ostalo. — Krmo smo spravili obilno in lepo. Smrt vsled opeklin. Pri posestniku Kralju v Novi vasi pri Radovlijci se je vnela ob štedilniku dveletnemu otroku, ki se je igral s pepelom pod vratci štedilnika, obleka. Otroka, ki je bil v kuhinji sam brez nadzorstva, so našli starši vsega opečenega v nezavesti. Vsaka pomoč je bila izključena, otrok je čez pol ure umrl. Iz Tržiča. Obrtna zveza za Tržič in okolico priredi prva v. Sloveniji splošno obrtno razstavo za vse obrti. Obenem bode spojena z njo razstava izdelkov tukajšnjih obrtnih vajencev, posebno čevljarskih. Raastavljene '»odo vse risbe iz zadnje strokovna obrtne šole, katero je preskrbela in honorirala tukajšnja čevljarska zadruga. Pouk je vodil strokovni učitelj, naš domačin g. Mehle, čevljarski mojster iz Tržiča. Razstava se slovesno otvori v prostorih »Našega doma« dne 28. t. m. ob 10. dopoldne ter traja do vštetega 5. julija. Tedaj se zatvori ob 6. zvečer. Ker je odbor imenovane zveze tako uredil in sklenil, da je poset na razstavi vsem slojem omogočen, tako glede na čas kakor na vstopnino, zaradi tega se priporoča obilni obisk. Obenem vabimo ostale obrtnike, kateri še niso priglasili izdelkov k razstavi, da to store takoj! Zatorej, prijatelji obrtništva, pohitite v naš planinski gorenjski raj in poselite to pivo razstavo tuk. obrtnikov in obrtuic! Otvoritev poletne pošto pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Dne 5. junija 2925 je bila otvorjena poietna pošta, brzojav in telefon Sv. Janez ob Bohinjskem jesru, ki bo otvorjena do 30. septembra 1925. Pomožna poŠta v tem , kraju tačas ne bo poslovala. Žrebanje efektne loterije v Št. Vidu nad Ljubljano, ki bi se sicer vršilo 25. junija, je preloženo na nedeljo 12. julija in to iz sledečih razlogov. Dan 25. junij je delavnik in bo žel Ampak križ je, nobene gostilne ne najdem. Prohibicija?! A ne, tamle je ena! »Pri edinstveni naciji« in stari birt Nace stoji sam na pragu, »Dober dan!« »Imate davčno potrdilo?« »Bravo, gospod Nace! Dovtipnost Vas še ni minila!« »Vraga, kakšna dovtipnost! Pokažite davčno potrdilo ali pa oprostilno izkaznico. Če ne, poberite se hitro. Jaz ne bom radi Vas plačeval pet milijonov globe, če vas finančna kontrola brez davčnega potrdila zaloti z eno nogo na mojem pragu! Zmešalo se je revežu. Ni bil sicer pijanec, ampak po tolikih letih se le pokažejo posledice. Z norci se ni dobro prepirati! Pridem mirno hišice, in kjer je stalo včasih *Za gospode« »Za gospe«, berem zdaj: »Ministrstvo za intimne državljanske potrebe«. Kaj je to? Poglejmo! Za mizo sedi uradnik in končuje 4 strani dolg protokol. Sedaj izroča stranki 3 kolcko-vane rjave papirje in jo podučuje: Rabiti se sme samo z monopolnimi znamkami opremljen papir. Če ugotovi kontrolna komisija, da ste rabili nekolekovan papir, plačate 50.000-kratno takso!« ^Oprostite gospod nadsvetnik, rekel sem, da jc moj slučaj nujen, in da bi protokol potem napisali. Zdaj ne rabim papirja, zadeva ee je drugače rešila.« »Nc morem vam pomagal". Treba izpolniti, kav zahteva zakon! Plačajte!« Na trgu jc nekaj stojnic, oziroma pod razpetimi dežniki par klopi in zabojev. Kramarji se mi nekam znani zde, pa se gotovo motim. Le pri enem je zmota izključena. In vendar, da bi ravno ta, nekdaj najbolj ugleden in premožen trgovec tako na nič prišel?! Nagovorim ga: »Povejte, ste pravi ali niste?« »Seveda sem!« »In kaj vas je tako daleč pripravilo?« »No, ali naj sc meni bolje godi kot drugim!« Torej so tudi drugi vsi pravil? »So, so!« In pripoveduje mi, da trgovine ne more nihče več imeti. So davki prehudi. Le kdor izvršuje trgovino brez lokala in brez pomočnikov, plača samo 75odstotni prometni davek. Drugače znese že dohodnina brez doklad še enkrat več, ker sc jemlje za odmerno podlago 200 odstotni dobiček, a za dohodnino je treba odrajtati tri četrtine. Lokali so vsi prazni, stanovanja večinoma tud', ker znaša goli hišni davek čez 300 odstotkov najemščine. Sicer so pa žc davno vse hiše radi davčnih zastankov prešle v državno last. Kar je še nekaj malega porabnih stanovanj, so dodeljena voditeljem državotvornih strank. »A kje stanujejo meščani? Kdo jc župan?« »Župana mesto že čez 30 let nima. Siccr je pa institucija že dvajset let splošno ukinjena. Policijski načelniki opravljajo tudi županske posle. Meščani stanujejo v šotorih na polju.« Pove mi. ds birt Nace ni znorel. Rrrr izkaza davčnega potrdila sc smejo prodajati samo monopolni predmeti. Naročba na državotvorne liste ie obvezna, naročnina se po- za mnoge, ki bi se žrebanja radi osebno udeležili, četudi to ni potrebno, ker se bo izid razglasil po časopisih, nepriklnden. Razen tega hoče loterijski odbor tudi tisto, ki doslej za to loterijo niso pokazali nikakega zanimanja, prepričati, kako krasne dobitke vsebuje ta loterija. Zato bodo o priliki orlovske okrožne prireditve v nedeljo 5. julija v Ljudskem domu razstavljeni dobitki te loterije. Glavni dobitek, vila »Sreča«, je že popolnoma Aovr-šena, lahko si jo ogledate v bližini viži»arske-ga kolodvora. Srečke so lahko šo vedno naročijo pri loterijskem odseku Ljudskega doma v Št Vidu nad Ljubljano, v Ljubljani pa pri Nabavni zadrugi, v Jug. knjigarni in po vseh večjih trafikah. Segajte pridno po njih! Mizarski tečaj za detajlno risanje. (Jrad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani obvešča vse mizarje, zlasti one iz ljubljanske okolice, da je pripravljen sprejeti še večje število udeležencev. Ker je tečaj brezplačen in se vrši samo ob nedeljah dopoldne, je obisk vsakomur omogočen. Mojstri in pomočniki, ki se zanimajo za risanje v naravni velikosti, naj se takoj priglase pri Uradu za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št. 22, najkasneje pa do 2. julija 1925. Konj jo udaril 18. t. m. v Kranju pred postajo nekega voznika iz Kokre tako nesrečno, da je nezavesten obležal. Železniški uslužbenci so ga prenesli na nosilaicah v čakalnico drugega razreda. Poklicali so zdravnika g. dr. Šavnika, ki mu je nudil prvo pomoč. Poroke na Brezjah. Tukaj so se poročili Janez Tratnik, mesarski mojster v Trbovljah z gdč. Marijo Močivnikovo, Alojzij Egart, posestnik v Sp. Sorici z gdč. H<:wo Frohliehovo fn Jurij Košir, čevljar v Mavčičah z gdč. Fran-čišho Zevnikovo. Vsem romarjem, ki pridejo na Brezje, priporočamo naslednjo gostilne: M. Finžgar, Franc Murnik, M. Gabrijevčlč, M. Frelih" in Ivan Rozman. Prod občinskimi volitvami v Mošnjah. Dne 14. julija bomo imeli v Mošnjah vendar enkrat občinske volitve, ld bi se bile morale izvršiti že 12. decembra 1924. A veliki župan dr. Baltič jih je na prošnjo našega dosedanjega župana Fl. Peharja, vnetega Žerjavovega pristaša, preložil v leto 1925. Žerjavovci so tudi v našem slučaju doprinesli nov dokaz, da drugega nc znajo kakor kršiti zakon in teptati v blato ljudsko voljo. Naša stranka je vložila tri kandidatne liste, in sicer SLS za Zgornji kot, nositelj Silvester Pangerc, SLS za Spodnji kot, nositelj Mirko Finžgar in obrtno-delavsli« zvoza SLS, ko si Ulj Jožef Buštaršič. So razume, da bomo te listo vezali. Postavili so svoje liste tudi kmetijci, — nositelj Jožof Mencinger — in Žerjavovci. Ti sl&dsiji imajo na listi Fl. Peharja kot no-siteija, ki jo ubežal samostojnim kmetom, in Antona Freliha, ki se je prelevil' iz našega pristaša v Žerjavovca. Smrtna kosa. Umrla je v Gediču pri Kamniku gospa Uršula Pire, svakinja g. P. Alberta Pirca, kateheta v melrinjskem samostanu. Bila je dobra mamica ter skrbna žena. i " t' X ji Std a Najbolje in najcenejše naročite modeme Radio-aparate iti sestavne dele pri blizu in daleč znani tvrdki Ifedia-SpzHtSsos rad RtRtestoOTftaton lira2, ff"l!3 RslfjKIB 3, fslsfon Z3S1. Naslov za brzojavke: Radiohaus Graz, Neue Welt-gasse 3. — Velika zaloga modernih 1—10 sveiiln. aparatov od 1500 Din dalje. Kompletne naprave. 3 letno jamstvo. Zahtevajte takoj specialne ponudbe, — Velikim odjemalcem dovolimo najvišji rabat. — Prosimo, da se pred naročbo radio-naprave poprej zaupno obraetc »a nas in se prepričate o naši sposobnosti glede kakovosti in oren. — Dobro vpeljane zastopnike z malo kavcijo iščemo povsod. bira z davki vred, davki se pobirajo vsako uro. Beračenje je boljše kot trgovanje. Ampak koncesija od socijalnega ministra se težko dobi in kavcija je visoka. Berači morajo voditi knjigo opravljenega prometa. Ministrov je 64, oziroma 65, ker se je ta teden ustanovilo še eno: »Za sape in vetrove«. Ustanovi se v kratkem spet 20 novih ministrstev, ampak za naslove je težko. Ljudje hodijo k vojakom, ker živi ne morejo pod zemljo, a brez davčnega potrdila ne morejo živeti. Ravnokar »u je raznašalec prinesel »Svobodno meščansko trobento«. Z dovoljenjem vzamem v roko ta preljubi, žc za mojih dni tako strumno državotvorni list in čilam na prvi strani: »Velik govor finančnega min'stra! — —■ Država s tremi milijoni vojaštva in enim milijonom žendarmerije in finančne straže naj-jačji element miru in reda... Gospodarske priiikc sc izboljšujejo in konsolidirajo ... Valuta sta'no napreduje. Januarja 1922 je noti-ral. i. Finančni položaj izredno ugoden ... Trimesečni proračun ... Postavke za 20 novih ministrstev.,, Linearno povišanje vseh direktnih davkov, carin in taks ...« Številke mi zaplešejo pred očmi in slabosti me obhajajo. Kupim brž dve cigareti za dva deSctaka, pustim list in starega kolego ter odhitim v drevored na zrak. Namesto drevoreda najdem dve vrsti štorov. Seveda, žc za mojih dai se nekateri vrtnarji trdi!'!, da veje in zelenje drevo samo kazijo. Sedem na | parebek in se od bridkosti zjokam. Mimo pride čloyek, )u me vpraša, zakai se jokam, NsnBMnnraBBMSHGamvsnuff ^OMnnesvaMtsaEnaH Pogledam njegov veseli obraz in odvrnem: »Menda ste ravnokar iz drugega sveta prišli, da tako vprašate.« »Saj sem res, kako ste me hitro pogrun-tali! Hudobec Rožiček sem, prvikrat sem poslan v te kraje.« »Če jc tako, sedite prijatelj na oni paro-bek in zapaliva vsak eno. Povem vas, kaj vas čaka. Vas mine smeh!« Dam mu cigareto m ogenj, a že po prvere dimu se silno nakrcmži, Potegne šc dvakrat pade vznak in po strašnih krčih strepeta Trije dimi so ga popolnoma udušili. In vendai jc bil dečko od mladih nog vajen vrele smolo in gorečega žvepla! Silna tesnoba se polasti mojega srca is bolečine čutim, kakor še nikoli. A zdaj pristopi angelj in mi reče: »Zasmilil si se Go-spodu in radi današnjega dne ti odpusti ostalih 300 let vic. Pojdi, da tc peljem v nebesa!« Zasvetilo sc jc pred menoj, kakor sc svetijo sama zlata nebesa, ampak nebeškega praga nisem prestopil... Zavem sc iz hipne omotice, v kateri sem imel to vizijo. Pred menoj stoji dr. Prokrusto-vič in veli trdo: »Ne morem Vam pomagati. Treba izpolniti, kar zahteva zakon in višja oblast. Plačajte vse zastankc naenkrat, sicer ne dobite davčnega potrdila. Obrokov ne dovolim ne vasn, nc nikomur!« ker ne dobim davčnrjja pokrili«, mi banka ne da uverenja in feroiHa, in cariaar-na ne Izroči blaga. A vsa njoia gotovina so trije desetaki! Civis.....1 Marsikateri izletnik in turist je užival korist njene pridne roke! Vsemogočni naj ji bo plačnik za vse, kar je dobrega storila. Ostalim naše iskreno sožalje! Državna realna gimnazija v Kočevju. Za sprejemni izpit v I. razred se je treba prijaviti dne 29. junija od 9. do 11. Vnanji učenci se lahko zglase tudi pi?meno, tako da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list in obiskoval-no spričevalo. Sprejmeni izpit bo 30. junija. Oddaljeni učenci se morejo vpisati tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 1,0. bo pismeni izpit, ustni pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Ponavljati sprejemni izpit na tem zavodu ali na kakšnem drugem za šolsko leto 1925-26 ni dovoljeno. Petrov sejm v Radečah pri Zidanem mostu bo letos v soboto dne 27. junija 1925. Vič. 21. junija vrtna veselica katol. prosvetnega društva pri g. Novaku na Viču. Vabljeni Ljubljančani, prijatelji petja in godbe ter poštene zabave. Poizkušen vlom v konzurn. V noči od 18. na 19. t m. si je hotel nekdo v Križih na Gorenjskem privoščiti na lep Dačin srečo in obogateli na škodo članov »Kortzumnega društva«. Dne 19. t. m. pride prodajalka Kon-zumnega društva iz cerkve in poskuša odpreti glavna vrata v prodajalno, a jih ne more. Med tem časom zapazi na tleh ponarejen ključ. Znaki kažejo, da je bil tat najbrf.e prepoden. Najbrže je skušal s ponarejenimi ključi odpreti vrata. To se mu ni posrečilo. Nato je hotel ključavnico odščipniti, a je bila premočna, potem je poskušal navreti in s silo vlomiti, a bil med tem odpoden. Čez štiri mesece bodo minula 3 leta, odkar je bilo vlomljeno skozi streho. Posknšen samomor. Včeraj zjutraj si je na pokopališču v Dev. Mariji v Polju zasadil v samomorilnem namenu nož v srce znani posestnik Andrej Paternoster. Težko ranjenega eo našli ljudje na pokopališču in so ga dali prepeljati v bolnico. Najdena utopljenka. Včeraj so potegnili iz vode pri D. M. v Polju neznano utopljenko. Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter pouk iz knjigovodstva se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rnd. Legat v Mariboru dne 1. julija t. 1. Prospekti in vpisovanje v trgovini s pisalnimi etooji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska nftea 7, telefon 100. Nobene podružnice! »Balkan«, d. d. za mednarodne transporte v likvidaciji v Ljubljani s 30. junijem t. 1. preneha s svojim poslovanjem. Onoaarjnmo na današnji oglas tvrdko »Strojno tovarne in livarne d .d. v Ljubljani«, staro in renorirane zvonarne. Enostavnejše in cenejie prati! To naj bo geslo za pirhodnje pranje. Neprijetno in tru-dapolno pranje na perilni deski ni samo muka, ampak je hidi mnogo dražje. Uporabljajte Persil. Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati, pa je čisto in brez madežev. •Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Persil brez pridalkov in se držite natančno navodila za uporabo. Krasne otroške in damske ofclelie priporoča Krištofič - Bučar, Ljubljana. Platneni dampki čevlji elegantne fasone po 100 Din in vse druge vrste najceneje samo pri »Volka«, Krekov trg 10. I. nadstr. SnKkoll zoper Oidium ima stalno v zalogi .Chemotecbna Ljubljana, Mestni trg 10. samoveznic, vseh modnih potrebščin, nogavic fine izdelave, izredno trpežnih, žepnih robcev itd., si najugodneje nabavite pri tvrdki U Št. Jošt pri Vrhniki. Tudi pri nas je napravila nevihta v četrtek ogromno škodo. Silna soparica dopoldne je kazala, da imamo pričakovati neprijetno popoldne. Liti je začelo okrog tretje ure popoldne, spočetka z malimi presledki, okrog pete pa se je začel silovit' naliv, kakoršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Voda je silno hi Ido naraščala po vseh potokih in odnašala s seboj zemljo, drevje, delali so se plazovi, ki bo zasipali cesto in poti tako, da se danes v Št. Jošt z vozom ne more dospeti od nobene Btrani. Mala voda, ki teče proti Polhovem gradcu, je pobrala 4 mostove. Razdrt je most ua občinski poti v Samijskem grabnu. Voda je udrla v hleve in v hiše, odkoder so ljudje morali bežati v zgornje prostore. Posestniku Jakobu Puhu pod Št. Joštom je odneslo oglje-nico, Janezu Dolinarju domačo kovačnieo. Podrlo je tudi en kozolec. Na več mestih si je voda napravila nove vodotoke. V Podlipi so ta pritisk vode še huje občutili. Odneslo jo tamkaj dva mostova in enega poškodovalo. Udrla je tudi v šolske prostore. Človeških žrtev, hvala Bogu, ni bilo. V Lavrovcu nad št. Joštom je toča napravila ogromno škodo. Iz Bevk. Poročajo nam: Že v nedeljo dne 14. t. m. je precej poškodovala naša polja toča. Upali pa mo vseeno, da se popravi. V četrtek pa je prihrula zopet huda nevihta. Treščilo je v ko-scolet posestnika Smuka, ki j,e popolnem^ po- Na.itoolJM Šivalni »troj ie ediuo lo znamko GriinAif za rodbino, obrt in induBtri jo in Gritznor kolesa |vljzu Prešernovega EJjJi«^ spomenika Potik v SSfP" vezenju brezplačen. Večletno garancije. Na veliko. Na znalo. Miriti za popravila. E", pomočnikov v Ljubljani val»i k proslavi svoje scdomdesetlctnice, ki bo 27., 28. in 29. junija 1925. — I. Slavnostna predstava v soboto 27. junija ob 8 zvečer v opernem gledališču. Premiera Stanovitni kraljevič. Drama v petih dejanjih in treh slikah. Španski spisal P. Cal-deron de la Barca. Godba Mozartova. Pevske točke zložil St. Premrl. Dirigent A. Nefat; režiser A. Danilo. Predprodaja vstopnic pri tvrdki Fr. Pavlin, Gradišče 3, zadnje dva dni pri dnevni blagajni opernega gledališča. Cene so kakor pri ljudskih predstavah v operi. — II. Slovesna služba božja v nedeljo 28. junija ob 8. zjutraj v urSulinski cerkvi. Sv. mašo daruje milostni g. stolni prošt Andrej K a i :t n. Petje društvenega pevskega zbora. — III. Slavnostno zborovanje v nedeljo 28. junija ob 10. dopoldne v Rokodelskem domu J. Bog blagoslovi poleno rokodelstvo. Kantata. Kat. društvu ro-kodelslcili pomočnikov poklonila dr. Janez Ev. Krek (besedilo) in Fran Ferjančič (skladbo). Poje društveni pevski zbor s sodelovanjem prijateljskih društev. Tenor-solo poje g. Avg. JeJočnik, hariton-solo g. Iv. Brman. 2. Pozdravi in govori. 3. Slavnostni govor, govori g. nar. poslanec D u š a 11 S e r -nec, uiriv. profesor. 4. Drugi govor, govori g. prof. dr. V. Rožič. — IV. ZbnroTanjc rokodelskih pomočnikov v nedeljo 23. junija od 3 popoldne v dvorani Rokodelskega doma. 1. Pozdravi posameznih rokodelskih društev. 2. Govor, govori ministei na razpoloženju g. Josip Gostinčar. 3. Debata in sklepanje o resolucijah. — V. Pevski in godhem koncert v endeljo 28. junija ob 6 popoldne na vrtu Rokodelskega doma. Koncert gledališkega orkestra pod vodstvom g. dirigenta N e f f a t a in pevski koncert pod vodstvom g. J. P i r n a t a. 1. Društvena pesem. 2. Ferd. Juvanec: Pastir. Moški zbor Tenor-solo poje g. Avg. Jeločnik, bariton-solo g. Iv. Erman. 3. J. Aljaž: Dneva nam pripelji žar. Mogki zbor. Bariton-solo j>oje g. Iv. Erman. 4. Anton Foerster: Povejte, ve planine. Moški zbor. 5. žorko Prclovec: Oj, Doberdob. Moški zbor. — Prosta zabava. Razne godbene in pevske točke. Šaljiva pošta itd. Vstopnina k pevskemu in godbenemu koncertu za osebo 5 Din. — VI. Poučni izlet v pondeljek, na praznili sv. Petra in Pavla, dne 29. junija ob 5.25 zjutraj z glavnega kolodvora. Poučni izlet bo na Jesenice, kjer bo tudi sveta maša, Blejsko Dobravo, Vintgar in Bled. Vožja je polovična. kupite n a j b o 'j e in najcenešje pri tvrdki palača »Ljubljanske kre-^ ditne banke« in Gospo-n ^^ * svetska cesta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zalogi! gorel. Prihitela je domača požarna hramba in ogenj omejila. Prispele so tudi druge iz Loga, Vrhnike in Verda, pa niso stopile v akcijo, ker je bil ogenj že omejen. Komaj smo prestali ta strah, se je proti večeru vlila silna ploha, naenkrat pa toča. Vsi pridelki v gotovem pasu, ki je zadel tudi nas — vse popolnoma uničeno. S strahom gledamo v bodočnost. Tako lepo je kazala letina — sedaj vse — nič. Pomoč države — odpis davkov — to je nujna zadeva! St. Vid pri Stični. V četrtek dne 18. jimija je v St. Vidu pri Stični razsajala huda nevihta. Strela je udarila v gospodarsko poslopje, v katerem je skedenj, na beneficijski pristavi v Št. Pavlu. Poslopje, ki je bilo s slamo krito, fe pogorelo. Druga poslopja so gasilci obvarovali. Tudi marsikje drugod je strela vdarila, vendar vžgalo se ni. Naliv dežja je bil zelo velik. Dom v Št. Vidu bode kmalu dovršen. Okna in vrata se v kratkem vzidajo. t Iz Krške doline. V četrtek dne 18. t. m. ob pol dveh po- j poldne je nad Krško dolino divjala huda nevihta. Med strašnim bliskanjem in grmenjem se je vlila močna ploha, nato se je pa vsula debela toča, ki je v par minutah uničila ves letošnji pridelek. Tudi vihar je bil tako hud, da je prevrnil kozolce, razkril več hiš in podov, razun tega pa izruval mnogo dreves s koreninami vred. Po toči so najbolj prizadete vasi: Videni, Gmajna, Krška vas, Gabrovčec, Podbukovje in Znojila. Ljudstvo je naravnost obupano, zato prosimo g. poslance, naj zastavijo vse moči, da se odpišejo vsi davki in da d& država kako podporo! Iz Lju&ljasie. ŠOLSKI VE0ER. Ko se je v parlamentarnem odseku v Belgradu započelo delo za pretresa vanje predložene osnove šolskega zakona, smo nastopili velevažno dobo v razvoju našega ustavnega življenja. Zdi se, da se večina Jugoslovanov še zaveda ne, kako odločivni so trenutki, ko se obravnava zakon, M je med vsemi najdaleko-ssžnejši in najvitahiejši. Od njega je odvisna usoda nas Slovencev, pa tudi usoda celotne države. Od tega zakona zavisi, ali bomo Slovenci še oetali Slovenci. Šola, kakor jo hoče ustvariti predloženi načrt, bi bila zgrajena na trhlem proti verskem temelju ter dr (»i rana z mešanico, ki so jo krstili za srbsko-hrvatsko-slovensla jezik- Gorje n&ii mladini, gorje slo venskemu narodu, če bd se namera naših verskih io narodnih protivnikov uresničila I Zdi se pa, kakor bd nas bila splošna nezadovoljnost že zazibala v neko malobrižnost; zdi se, da hladnokrvno gledamo, kako se rušijo temelji ožje iai širše domovine. Ali ni ta malo-brižnost voda na mlin demokratskih časopisov, ki se s to zadevo najbrž namenoma le bolj malo pečajo, češ, da bi se ta protislovenski, protiverski in protiljudski zakon nekako turti-maško čimpreje spravil pod streho! Nikar ne čakajmo, da bi se moralo reči: »Ko so ljudje spali, je prišel sovražnik in tisejal ljulko ...« Starši, prijatelji mladine! Gre za deoo, gre za slovensko ljudstvo, gire za najdražje svetinje verske, nravstvene, narodne! Ali ste či-tali, kako je sestavljen osnutek šolskega zakona? Poglejte in presodite, da se vam bodo odprle oči in da spregledate, kako bd bilo z verstvom in narodnostjo, če bi bila sprejeta predloga omenjenega zakona. Društvo »Krščanska šola«, ki je ustanovilo podružnice že po mnogih župnijah, iima namen, da nas seznanja z nevarnostjo, ki preti šoli; da nam da nasvetov in pobude v vitalnem šolskem vprašanju. Še je čas! Pridite, starši, da se prijateljsko pomenimo, kaj nam je storiti. V četrtek, 25. junija, priredi »Krščanska šola« v Ljudskem domu ob osmih šolski večer. Pridite, da zainteresiramo vso pošteno javnost za to zadevo. Naša zahteva po šoli, ki mora ustrezati našim verskim in narodnim idealom, naj preplavi vso Slovenijo, naj zavalovi tja med poštene Hrvate, pa tudi med verne brate v Srbiji! Razstava Dobrovič, Dolinar, Kos v Jakopičevem paviljonu. Vodstvo po razstavi v nedeljo 21. junija ob enajstih. N. G. Umrla je gospa Terezija T o m e c, vdova po mestnem nadkomisarju, mati g. Vladimirja Tornca, nadzornika državne železnice in tašča g. Engelberta Gangla, višjega šolskega nadzornika. Na dr. Krokovi gospodinjski šoli se prične počitniški kuharski tečaj za boljšo kuho in za vkuhaivanje sadja za učiteljice in tudi za druge gospodične in gospe dne#7. julija (v torek) ter traja do 12. avgusta. Kuha je dopoldne, vku-liavanje sadja pa popoldne; vkuhavalo se pa bo sadje razen na običajne, znane načine (Weck itd.) tudi po polnoma novi metodi, po kateri se lahko tudi razne druge stvari kot razne dišave ali žgana kava itd. nepredirno zapre, ne da bi se kuhalo. Ukovina, prispevek za material t. j. opoldansko prehrano, režijske stroške itd. znaša za ves tečaj 1200 Din za eksternistinje. Na željo se obiskovalke tečaja uče tudi krojnega risanja. Resne reflektan-tinje počitniškega tečaja morajo vložiti 100 Din kavcije. Vodstvo. Vpisovanje gojenk in hospitantk na drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6-II, se vrši dne 25. in 26. junija 1925 od 8 do 12 in od 14 do 17. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, belo an pisano vezenje, toledo, filet, šivane čipke in biserna dela. Redne gojenk e se spre jen. a jo po dopolnjenem 14. letu. Pouk je brezplačen in dobivajo gojenke še vse potrebno tvorivo zastonj. Izdelki ostanejo last zavoda razen vzornih prtov. Izdelki se pa lahko odkupijo. Marljive gojenke revnih staršev preje majo po možnosti podpore. Izprememba sprejemnih pogojev za T. 1. v i "je stavbne in višje strojne šole na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se sprejemajo v I. 1. le absolventi 4. razreda srednjih ali meščanskih šol, ki so položili tečajni, odnosno končni izpit. Ta odredba velja že za vpisovanje 30. t. m. Zaradi tega se izjpremeni deloma tudi obseg sprejemnih izpitov (1. julija) in se izpit iz matematike razširi na algebro, kolikor se uči na nižjih srednjih šolah. Vodstvo gremijalne trgovske šole v Ljubljani naznanja, da se zaključi šolsko 1. 1924-25 v torek, dne 23. t. m. ob 2 pop. in ne, kakor je bilo objavljeno v pondeljek. V ponedeljek ni pouka. Sobotni trg je nudil poleg velike množine jagod, lx>rovmic in vipavskih ter domačih češenj tudi že domače kumare in sicer po 10—12 kron, paradižnike po 3.25—3.75 dinarjev in breskve po 25 dinarjev kg. Dalje je balo na trgu jako veliko zelenjave, različnega cvetja in pa raznih domačih živali. Prvič letos je bilo na trgu precej veliko gob, toda le par jurčkov, drugače pa same lisičke. Umrli eo v Ljubljani: Anton Valentinčič, zasebnik, 60 let. — Marija Kordin, ključavni-čarjeva žena, 49 let. — Edvard Vohinc, učitelj v pok., 56 let. — Frančiška Janežič, tovarn, delavka, 40 let. — Mihael Kvas, dninar, 35 let. — Cvetko Sablatnik, delavčev sin, 7 tednov. — Kristina Presen, kočarjeva hči, 2 leti. — Ivan Žagar, sin bajtarice, 13 let. Nesreča. Na vogalu Gajeve in Gledališke ulice sta trčila snoči ob 6 dva kolesarja. Pri padcu je dobil g. Vinko Potočnik, pripravnik [inančne kontrole, težke notranje poškodbe; natrtih ima tudi nekaj reber. Rešilna postaja je g. Potočnika z avtomobilom prepeljala v bolnico. Proti odebelosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaj. Dobiva Be v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, llica 204 tz štajerske. Odlikovanje. Ob vizltaciji, dne 16. junija je g. Ognjeslav Škamlec, župnik pri Sv. Andražu v Halozah, dobil čaatni naslov du. hovni svetovalec v priznanje zaslug vzornega pastirovanja izredno te2k« župnije, Na mnogo leti Vse prijatelje mladinskega gibanja in na- še somišljenike opozarjamo na orlovski dan Savinjskega okrožja dne 29. junija na Polzeli. Kakor kažejo priprave, utegne biti prireditev prvovrstna in vabimo vse, da v čim obilnejšem številu pohite ta dan med brate pod Oljsko goro. Meščanska šola v Slovenjgradcu. Vpisovanje v štirirazredno mešč. šolo v Slovenj-« gradcu se vrši v torek, dne 30. junija od 9. do 12. ure. Učenci, ki vstopijo na no.vo, morajo priti v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni list ter izkaz o cepljenih kozah. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili, najmanj 4. razred (4. šol. leto) osnovne šole. — Ravnatelj. Najdeni deli monštrance. V nekem vlaku v Slovenski Bistrici so našli v malem zavoju medeni okvir zlate monštrance. Dragoceni deli so bili s silo utrgani iz ozadja. Prvotno so mislili, da izvira ta monštranca od vloma v Petrovčah, končno pa so ugotovili, da je bila monštranca s tem okvirjem ukradena nekje drugje. Prijet tat. Pred kratkim je bilo vlomljeno v Poljčanah v zaprto stanovanje posestnika Florjana in ukradenih 10.000 Din. Vlomilca so delj časa zaman iskali, končno pa se je le vjel in sicer ravno ko si je kupoval nove čevlje in obleko. Hotel se je namreč opremiti za beg preko meje. Ugotovili so, da je to neki Kari Arbajter, ki je znan tat in vlomilec in ima več grehov na vesti. IZ MARIBORA. Narodno gledališče v Mariboru. — Prvo stalno gledališče je dobil Maribor 1. 1785. in sicer je bilo v takratni Grazergasse, sedaj Ve-trinjski ulici št. 34. Hišni posestnik Lederer Hartnagel pa je 1. 1806. vsled možne nevarnosti požara prepovedal nadaljnje predstave. Na to je bila preurejena v gledališče za Jožefa II. eksekrirana cerkev sv. Duha. Gledališče je bilo z odrom vred najprimitivnejše, prostora je imelo za največ 300 oseb. Igrala sta v njem med drugimi tudi Nestroy in Scholz. Da se sezida novo gledališče, je bil ustanovljen 1. 1847. poseben odbor, ki je kupil za 7000 goldinarjev Pichlerjevo hišo in vrt na mestu, kjer je sedanje Narodno gledališče s kazino. Z zidavo gledališča so pričeli 1. 1848., koncem L 1851. je bilo dogotovljeno. Dne 18. jan. 1852 je bila v starem gledališču zadnja predstava, 20. jan. 1852 pa je bilo slo-, vesno otvorjeno novo gledališče: graška operna družba je uprizorila Friderik Flotovvo opero »Marta«. L. 1886. je bilo gledališče popolnoma preurejeno, medtem pa se je zgradilo kazinsko društvo 1. 1864. za 95.000 goldinarjev na praznem prostoru pred gledališčem Kazino, vse, kakor je še danes. L. 1902. je praznovalo gledališče svojo petdesetletnico, za kar mu je mestna občina dala 40.000 kron podpore. Financielno je gledališče večkrat zelo slabo uspevalo. V 1. 1884. je dobilo prvič podporo od Kazinskega društva, ki ga je odtakrat stalno podpiralo; enako pa je dajala tudi mestna občina stalno podporo, najmanj 4000 kron letno. V gledališču so nastopili med drugimi tudi svetovno znani igralci kakor komika Blascl in Mat^ras, operetna pevca Joscffy in Werk, Jantsch, Kainz in igralka Lewinsky. Zanimivo je, da je bil v sezoni 1863/64 igralec na tem odru pisatelj Ludvig Anzengruber in sicer pod imenom Gruber, kjer so uprizorili eno prvih njegovih del. Jezik in vodstvo gledališča sla bila tja do L 1918. izključno nemška, časih celo izrazito nemško-nacionalna, dokler ni 1. 1919. prešlo gledališče v slovenske roke. Na pobudo Dramatičnega društva v Mariboru in s podporo oblastvenih činiteljev je povzel v juliju 1. 1919. vodstvo gledališča Hinko Nušič, ki je uprizoril v njem 27. sept. istega leta z Jurčičevim »Tugomerjem« prvo slovensko predstavo. Pojavile so se pa takoj financielne in druge težkoče, zaradi katerih je Nučič, ki je bil zasebni zakupnik gledališča, ob koncu sezone 1. 1921. zapustil Maribor in odšel v Zagreb. Slovensko narodno gledališče v Mariboru je bilo tako čisto pred polomom, katerega ga je pa rešila država s tem, da ga je prevzela z dnem 1. avg. 1921 pod naslovom »Državno pokrajinsko gledališče« v svojo upravo in imenovala ravnatelja drame Valo Bratina za začasnega vodjo. Dne 15. marca 1922 pa je bil imenovan intendantom gledališča dr. Radovan Brenčič, ki je še danes na svojem mestu. Vodstvo opere je bilo poverjeno z dnem 1. dec. 1922 Andri Mitroviču. Kakor mnoga druga gledališča je bilo in je še posebno mariborsko v vednih denarnih stiskah, zlasti ker mu je državna uprava sicer veliko obetala, a malo dala. Tako mora biti mariborsko gledališče na več ali manj mrtvi točki in nc more napredovati kljub dobrim močem, ki jih ima in katerih glavne predstavitelje prinašamo v slikah. Častna zadeva Slovencev kakor države pa jc, da Narodno gledališče v Mariboru ne bo samo obstojalo, marveč da se bo tudi razvijalo. Josta. Stev. 137. Slovenec, as« si. junija 1025, Stran S. Poslopje gledališča so začeli renovirati, 5plošna sodba jc bila, da je za to bil res že krajni čas. Na zasebnem ženskem učiteljišču Šolskih sster so biii zrelostni izpiti pod predsedstvom gospoda prosvetnega inšpektorja dr. Stanka Bevka, kot. min. odposlanca dne 15., 16. in 17. junija t. 1. Za izpit je bilo priglašenih 22 kandidatinj. Izpričevalo zrelosti z od-iko so dobile gdč.: Grmek Stanislava, Kac ilizabeta, Mulej Alma in Soršak Marija. Druge so dobile izpričevalo zrelosti z dobrim ispehom in sicer: Alt Danijela, Beloglavec Matilda, Dclago Alojzija, Dolšak Marija, Fe-renčak Marija, Hafner Ruperta, Jeraj Fran-iška, Kellenberger Hermina, Kirbiš Avgusta, (oderman Iva, Potočnik Pavla, Pulko Dani-:a, Rojnik Frančiška, Sajtl Agata, Vivid Ber-a, Vrečko Ivanka, Vrhnjak Štefanija in Žu->aa Danica. —- V I. letnik šol. leta 1925/26 jodo sprejete le one, ki so prestale zaključni zpit na meščanski ali srednji šoli. Za tiste, Edinost< v drago zaplenjena. Tržaška »Edinost« je bila dne .18. t. m. v drugo zaplenjena, ker je čisto mirno poročala, kako so fašisti minulo nedeljo brez najmanjšega razloga razbili slovensko zabavno prireditev pri Sv. Ivanu v Trstu. Nov most če x Sočo. Občina Kamno pri Kobaridu je prodala svoj gozd v Kolovratu. S tem denarjem začne graditi most čez Sočo. Pristojnost vidmskega poštno-brzojarnega ravnateljstva za celo furlansko pokrajino. Z dnem 31 avgusta t. 1. preidejo poštno-brzojav-ne zveze na Goriškem izpod tržaškega ravnateljstva pod videmsko poštno-brzojavno ravnateljstvo. Tako se obnovljena Furlanija čim idalje bolj osamosvojuje. Kongres za proučavanje las širnega sveta. Lansko leto se je na Velehradu sklenilo, flaj se letos v Ljubljani priredi poučni tečaj o vzhodnem bogoslovju. Ko so se pričele prve priprave za tak tečaj, se je že prijavilo toliko odličnih predavateljev, da se bodo dejanski ebrali prvi inozemski strokovnjaki; zato se je morala prireditev bolj široko zasnovati. Na izrecno željo inozemskih strokovnjakov se je Bklenilo, naj se v Ljubljani priredi mednarodni znanstveni kongres obenem s poučnim tečajem o vzhodnem bogoslovju. A tudi po tem načrtu se je kongres pripravljal bolj skromno in tiho. Iz inozemstva so se vabili v prvi vrsti strokovnjaki; iz naše države se je pričakovala (skromna udeležba ua takem stroko vojaškem kongresu, M po svojem znanstvenem značaju ne more imeti velike privlačnosti za širše kroge. Toda dejanski uspeh je daleč presegel vse pričakovanje. Iz inozemstva se je prijavilo nad 50 udeležencev, med temi trije škofje. Najštevilneje •bodo zastopani Cehi (nad dvajset) z olomuš-kim nadškofom Prečanom na čelu; jako častno bodo zastopani tudi Francozi in Poljaki. Iz naše države se je prijavilo nad 150 udeležencev; Hrvatje bodo jako častno zastopani. Vseh udeležencev bo nad dvesto. Se enkrat opozarjamo, da se morajo prijaviti tudi tisti domač] udeleženci (iz Ljubljane in od drugod), ki si bodo sami preskrbeli hrano in stanovanje. Za širše občinstvo bodo naslednje prireditve: V nedeljo 12. julija: Ob pol 9: Uvodni cerkveni govor (v stolni cerkvi; lavantinski stolni dekan dr. I. Tomažič). — Ob 9: Slovesna maša po vzhodnem obredu (v stolni cerkvi). — Pop. ob 3: Cerkveni govor (P. Valerijan Učak) in litanije (v stolni cerkvi). — Ob pol 5: Akademija v proslavo sv. Cirila in Metoda. S sodelovanjem pevskega društva Ljubljana«. Slavnostni govor, petje, deklaniacije in pozdravi. Podrobnejši program se bo še objavil. Zvečer: Predavanje s skioptičnimi slikami iz življenja mi delovanja sv. Cirila in Metoda. V torek zvečer predavanje s skioptičnimi slikami iz Rusije. V sredo zvečer: Zaključna pobožnost v stolnici s cerkvenim govorom. Za inteligenco bodo slovenska in hrvatska predavanja v ponedeljek, torek in sredo ob treh popoldne. Dopoldne bodo predavanj aza duhovnike in akademsko izobražene laike. Vsi dopisi naj se pošiljajo na naslov: Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda, Ljubljana, Rožna ulica 11. Lepa starost. V Perugi na Laškem je praznoval starosta italijanskih inžeuerjev Giaco-ino Zuchetti svoj 100. rojstni dan. S 6. junijem so otvorili javno aviotaksno progo med Milanom in Benetkami, a ne naravnost, temveč po ovinkih čez Alpe. Gre čez pet alpskih prelazov, do višine 2200 metrov, dolga je pa 700 kilometrov. Trajanov vodovod — oživljen. Zaradi veliko razsežnosti Rima v zadnjih lelih je začelo primanjkovati vode. Da jim ni treba gradit: novih vodovodov, je sklenil rimski občinski svet, da popravi stari Trajanov vodovod. Tako dobro so Rimljani zidali, da je treba samo malo popraviti. Trajan je vladal 98—117 po Kristusu. Najdba v Pompcjih. V Pompejih so izkopali zelo dobro ohranjen bronast kip boga Apolona v življenski velikosti. To je najvažnejša najdba v Pompejih v zadnjih 25 letih. Proti tuberkulozi. Na kongresu za boj ;;i'oU tuberkulozi v Neapolu so osnovali italijansko društvo za znanstveno raziskovanje tuberkuloze in za primerna sredstva v boiu 1'roti nju. Amundsenov polet prof! tečaju. Popoldne ob treh 21. maja sta odplula aeroplana direktno v smeri proti severnemu tečaju. Med poletom se je taikoj videlo, da ne bo nobenega pripravnega p r o s t o _ ra, kjer bi bilo mogoče pristati. Opazovanja so ugotovila to, kar je bilo že znano, da je svet do tečaja pokrit skozdnskoz z ledom. Amundsen je pa mnenja, da tudi na drugi strani tečaja ni suhe zemlje. Iz česa to sklepa nam še ni povedaL Poosmihurali so preleteli približno 1000 km, na uro torej povprečno 130 km, zelo veliko za tako težko obloženi letali. Zagledali so zaliv oziroma vod ni žleb, razmeroma še precej prost ledu, in so 'tam pristali. Aeroplan s št. 25 so tako vklenile ledene mase, in ko so ga skušali oprostiti, je zamrznil tudi druga aeroplan, s št. 24. Štirinajst dni so se trudili, da so oprostili št 25 in dobili primeren prostor za odhod ali start. Živila so skrčili na 300 gina dan za osebo, tako malo so jih še imeli. Iz prostega aeroplana št. 25 so znosili potem prtljago in vse drugo, kar so mogli pogrešiti, v št 24 in so vse skupaj tam dobro spravili. Bencin in živila so šla pa nasprotno pot, iz 2-1 na 25. Po večkratnih poskusnih zaletih s« se podali 15. junija vsi člani e k špedicij e, šest, na aeropla n št. 25 lin srečno odleteli. Ta drugi polet je bil zaradi goste megle zelo težaven. Po osmih u r a h in 35 minutah so se morah severno od Kraljevega zaliva spet spustiti na morje (King t. j. Konig t. kralj, bay izg. bej je zaliv). Kmalu so zagledali parnik >Sjoeniv«, ki je lovil mrože, kite, itd., in la je vlekel aeroplan naprej. Nastal je pa vihar, in parnik ni mogel peljati aeroplana v zaliv. Zato je pritrdil Amundsen aeroplan na led in se je podal na paraiku v Kraljevi 1 zaliv, kamor so dospeli člani ekspedicije 17. junija ob 1 ponoči. Iz zaliva namerava Amundsen prodreti s svojima dvema ladjama do aeroplana in ga spraviti na vam Ko ja prihajal parnik v zaliv, ldjub megli vsled polnočnega solnca vidljiv, je bila zbrana na bregu velika množica. Naenkrat ie zavpil mornar na krovu ladje »HobbyMarš proti rtiču Columbia bi bil naša smrt«, so Amundsenove besede. Strokovnjak E. D. (Eino Deseovdeh) piše v včerajšnjem >Neue Freie Presse« o tem takole: >Do tega rtiča je od tečaja okoli 750 km, tam je zaloga živil. Od rtiča, na severu Grantove dežele, gremo čez zaliv Kane in pridemo na Grenlandijo v kraj Etah in nato v kraj Thule. Zadnji kraj ima plovno zvezo z Evropo. Od Columbie do Etah je več zalog živil. Iz Amundsenove izjave sledi, da bi z živili, ki so jih imeli s seboj ne mogla priti v 30 dneh do rtiča kakor je to teoretično izračunjeno, temveč bi potrebovali več časa. Tako moramo razumeti Amundsenovo opombo, da bi bilo potovanje tja gotova smrt.« Mi pa mislimo drugače kakor Descovich; oziroma še na drugo možnost. In ta bi bila še najstrašnejša. Od Sibirije do Grenlandije gre tok", čez tečaj in čez tamošnjo okolico. Po toku plava led. Kaj pa, če hi ta tok nesel led ne proti Gramtovi deželi, temveč proti vzhodni obali Grenlandije? Ta obala je razen sela Angmag-salik popolnoma neobljudena, možnost prehrane prav majhna in zato možnost smrti največja. Ali pa če bi splavali na kakšni ledeni •plošči proti jugu in bi niti na obalo ne zadeli? Plošča bi se sčasoma stopila in.., Prav radi se pa strinjaamo s končnimi besedami E. Des-oovdeha: »Odločnosti in energiji Amimdsenovi se je posrečilo, da jc prihranil sebi in tovarišem to strašno možnost in rešil svoje in njih dragoceno življenje človeštvu in znanosti.« Nevvvork ima že sedaj tako vročino, da je postalo vroče tudi najhladnejšim Amerikan-cem. Vročina je nastopila brez uvoda, nena doma in kolikor daleč morejo zasledovati podnebno zgodovino Newyorka, nikdar ne morejo najti takega 5. junija, kakršen je bil letos. Amerika se lovi za rekordi, in rekord v vročini ima letošnji 5. junij. Kdor še ni bil v vicah, ne ve, kaj je vročina v Newyorku, pišejo listi. Ce bi bil Nevv-york obstojal za časa Danteja, bi bil ta svoj pekel prav gotovo postavil tja. Kolumb pri odkritju Amerike gotovo ni vedel, kakšne množine vročine ima Novi svet; kajti Newyorku so se pridružili tudi drugi kraji Amerike, Chi-cago, Wasbiington, Philadelphia, Pittsburg itd. Sicer je bilo v Wasliingtonu še za 4 stopinje toplejše kakor v Newyorku, a tukaj je sopara vsa drugačna; in Atlantski ocean pošilja v mesto desetkrat toliko soparne vlage kakor bi jo dobilo po odpravi prohibieije. Nikdar še nisi tohkrat slišal klica >nazaj k naravi,?: kakor sedaj, ko se ti najneznatuejša ienCica na telesu zdi najbolj nepotrebno zlo. In vidiš res v Nevryorku sedaj dame v toaleti, v kateri bi si sicer niti v kopališče ue upale. Tudi tiste ritnice, ki še poleti strašijo z boami in ogrinjali, so sedaj podobne drugim svojim sestram. Noč na prostem. Sicer je pa ta velikan med mesti kakoT nalaš/č ustvarjen za nosivca vročine. Velike kamnite grude, z luknjami v sebi, ki jim pravijo stanovanja, izžarivajo vročino, kakršne ni Lropel noben predpotepni zmaj. Nešteti avtomobili poberejo še zadnji ostanek svežega zraka, M se je po pomoti prikradel od morja noter v ulice; in ni čudno, da so ljudje ponoči rajši zunaj na prostem kakor v zatohli in neznosni soparici sob. PTed .šolami in tudi sicer na cestah vidiš vse polno cevi, zvezanih s hi drantom; voda brizga iz njih in nešterilna mladina se koplje v njenih curkih. Tudi odrasli, v tenkih oblekah, se postavijo v območje vode in se kopljejo. Kdor ostane doma in ne gre v park, ta hiti gor na ravno streho in pa železne stopnice zunaj ob poslopjih, grde sicer, a ob takih prilikah dobrodošle. Dobre sicer tudi v slučaju požara ker so notranje stopnice lesene in tako ozke, da ne moreš uiti. Sedanji vročinski val je zahteval nenavadno visoko število žrtev. Kar ne pobere avto. to'vzame vročina, hi le tisti, ki uide tema združenima sovražnikoma človeškega rodu, sme upati na naravno smrt. Je pa še nekaj drugih sovražnikov, ki mu vzamejo morda tudi to možnost: davki, podzemna železnica, najemnina itd. Beg na morje. Kdor se je mogel rešiti, je bežal ven na morje, tisoči moških, žensk in otrok; zlasti ljudsko zabavališče Gonuey Islaud je cilj splošnega preseljevanja narodov. Vsakdo spi rajši ob valovih ali pa med njimi kakor pa da bi se vso noč paril doma in čakal na kap. Za par krajcarjev te pripelje podzemna železnica 1:ja, in če si srečen, prispeš nepoškodovan do obale. Ljudje uživajo navadno samo ledeno kavo in sladoled, postavljajoč lako temelj novemu želodčnemu kataru. Na več krajih so zaprli tovarne, veliko so zaprli šol, ker so otroci vročine medleli. Bombaževa polja se hočejo posušiti, dn farmarji imajo vsaj to zadoščenje, da je z njimi vred uničena tudi žuželka, ki bombaževim nasadom toliko škoduje. \ rodna je napravila več zmed kakor politični boj;is posledice so včasih prav hude. Neki od vročine zblazneli moški v Oliio je umoril ženo, brata, svakinjo in pet otrok, ko so spali. Nekoga drugega je vročina tako zdelala, da se je dal v zmedenosti poročiti; ko se je zavedel, je bilo že prepozno. Rekel je, da je to najhujša solnčarica, ki ga je mogla zadeti. Je pa še vse polno takih bolj nedolžnih, slučajev. ♦ * * s-Discoverj-«. Tako se imenuje ladja slovitega raziskovalca pokrajin ob južnem tečaju, kapitana Scctia. Slovensko se discovery reče ■ odkritje«. Pač pripravno ime. Sedaj so jo v Portsmouthu na Angleškem na novo opremili in je odšla na znanstveno raziskovanje Falk-landtkega otočja in Južne Georgije (oboje pri Južni Ameriki). Na tri lela je ekspedicija pre-račiuijena, naloga ji je pa oceantgrafija, meteorologija, zemski magnetizem iu iskanje ugodnih lovišč na kite. Star Arabec, Zadnjič smo brali o 154 let starem Turku, sedaj pa beremo o 140 let starem Arabcu. In sicer v prav resnem viru. Geograf Pliilby jc poročal o Arabcu v Kraljevi angleški geografski družbi v Londonu. Ko jc Napoleon lela 1799. bil v Siriji, je Arabec ravno iz Arabije, iz Melcke tja prišeL Tedaj je bil 12 ali 13 let star. Ogromen tek ima; oženil se je prvič, ko je bil 70 let star; pred kratkim pa se je spet oženil. Najstarejši ljudje pripo-vedujejo, da je bil že takrat silno star, ko so bili oni še otroci. Piše se Iladži Tahir. Krščanske grobove iz 9. stoletja so od-kopali v Smani v Tripolitaniji. Menda je bila to zadnja krščanska občina v Severni Afriki, ker je bil v 9. stoletju že razširjen islam. Sil narodno gledališče ¥ ljubljani. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer Nedelja, 21. junija: Zaprto. Pondeljek, 22. junija: HOFFMANNOVE PRIPOVED- KE. Red F. Zadnja operna prelistava v tej sezoni bo v pondeljek, dne 22. junija iu sicer se pojejo za redi F Hoffmannove pripovedke v istej zasedbi kakor pri četrtkovi predstavi. S to predstavo so dobili vsi abonenti po 20 opernih predstav, kakor je bil razpisan gledališki abonma. Prosvetna zveia. Vsa prosvetna ia izobraževalna društva se prosijo, da prihodnjo nedeljo izvedejo proslavo treznosti. Odbornik za treznost naj odbor takoj opo-zori na to proslavo. Tvarino: igrice, deklamacije iu pevske točke je prioKil Vestnik št. 5. Kjer se oglasi 5 članov, ustanovite treznostni odsek, čigar poslovnik prinese 6. št. Vcstnika. Opozarjamo vsa društva na izboren Članek dr. Debevcu: Društveni govornik, ki izhaja v Vest-niku. To je prava govorniška šola. V 6. ŠL pa izide: Osnutek modernega društvenega odra z dvema načrtoma. Opozarjamo na ta spis zlasti ona društva, la grade ali mislijo graditi nove odre. Izposojevalnica skioptičnih slik je pravkar prejela nove diapozitive iz Padove, Rima in Asisija. Gospodom, ki so so udeležili romanja, priporočamo sledeče serije: I. Stari Rim. II. Preganjanje kristja-nov. III. Novi Rini. IV. Rimske cerkve. V. Sv. Frančišek iu Asisi. VI. Neapolj, Pompei in Vezuv. Vli. Benetke. Skioptična predavanja se vrše 21. VI. 1925 po sledečih društvih: Vol. Lašče: 0 rimskem romanju, dopoldne ob 11. iu popoldne ob 3. Gorje: Francoska revolucija, ob 3. pop. Koroška Bela: Marija in upodabljajoča umetnost, ob pc! 4. popL Brezovica pri Ljubljani: Naše k. prosvetno društvo ima danes popoldne po litanijah občni zbor. Na sporedu je predavanje o pertrebi prosvetnega dela med ljudstvom. Ker je naše društvo zadnje čase bolj počivalo je čas, t!a se po zgledu drugih prosvetnih društev zbudimo k novemu plodonosne-mu delovanju. Zato vsi člani in članice najlepše vabljeni! Knjižnica Prosvetne zveze. Miklošičeva c. 1 bo tudi tekom ve? iii počiUiic odprta kakor navadno vsak delavnik dopoldne od 0.—12., popoldne pa od 2.-6., ob pondeljkib in petkih do 7. Knjižnica se je v zadnjem času zelo izpopolnila in ima ns razpolago veliko izbiro najraznovrstnejših slovenskih. hrvatskih in nemških kniig. Za mladine vodi knjižnica poseben mladinski od dele t — Vpisnina in izposojnina je prav majhna. V knjišnto se lahko vpiše vsakdo, kdor se izkaže s kakim potrdilom o istovetnosti. Pc-rliii letni občni zbor Jugoslovanske strokovne ivoje se vrši v nsdeljo, dno 21. t. m. ob po} deveta uri dopoldne v Konsumu na Kongresnem trgu. Redni ieirti občni zber Delavsko zveze za Slovenijo se vrši v Ljubljani v nedeljo, dne 21. t m. ob pol enajsti uri dopoldne v Konsumu na Kongresnem trgu t. 2. Siškarji pozor! Danes zvečer ob osmih bo v samostanski dvorani gledališka predstava »Mlini pod zemljo«, zgodovinska igro v 5 dej. Vljudno vabljeni! Prijateljem radiotehnike. Podpisani odbor vabi vse prijatelje radiotehnike in za lo se zanimajcSe občinstvo na ustanovni občni zbor ljubljanskega Radiokluba, ki se vrši v pondeljek dne 22. junija t. 1. ob 8. zvečer v rezerviranih prostorih restavracije i Zvezde«. — Pripravljalni odbor: Radiokliib Ljubljana. F. Slechta, M. Vrbnjak, inž. H. Čopič Izlet v Pariz. Izlet na internacijonalno razstavo dekorativnih umetnosti v Pariz, ki ga priredi društvo >Probuda, gospodarski odsek,« se vrši zaradi različnih nepričakovanih ovir šele okrog 15 julija. Medpotoma si ogledamo po en dan Milan ia Ženevo. Bivanje v Parizu ho trajalo " dni. En daii izmed teh se uporabi za izlet v Rouen in Le. Havre. (Rouen je znamenito francosko mesto s krasno go-tisko katedralo. Le Havre ima moderno, svetovno transatlantiško luko.) Pri ogledovanju mest bodo vdeležemci razdeljeni v manjšo skupine pod vodstvom v Parizu naseljenih Jugoslovanov. Potno liste in event. dopuste si mora vsak sam preskrbeti. Vse potrebne vizume preskrbi društvo, izleta se l;ihko vdeleži vsakdo, če tudi ni član društva. Vrnili se bomo preko Basla—Ziiricha—ob Bodenskcm jezeru —Insbrucka in Jescnic. Natančno izdelan program pravočasno pošljemo vsakemu prijavljencu. Izlet 1?" trajal 12—14 dni. Ker so gotove olajšave odklonjene, bodo znašali celokupni stroški približno 2700 do 3000 Din za osebo, v tem znesku so všteti stroški za vožnjo, prenočišče, hrano, vodstvo, vstopnice in 7/d Cookove razgledno avtomobile v Parizu ter W hrano, vodstvo in vstopnino v Milanu, Ženevi, Rou-cau in Le Havre. Prijave se sprejemajo do 5. julija na naslov: ^Gospodarski odsek Probudec, Tehniška srednja šola v Ljubljani. Na isti nnslov naj se pošlje tudi do 5. julija prvi obrok 1500 Din za osebo. Položnice se dobe pri imenovanem društvu; Prijateljem strelskega športa. V nedeljo, 5. julija ho dana vsem prijateljem modernega strelskega športa prilika, da se preskušajo v mojstrskem streljanju. Streljali bomo celi dan in sicer porazdeljeni lia več skupin: na kroglo, na šibre, na stoječo, be-žečo in letečo divjad. Dobitkov in odlikovanj je veliko za vsako posamno skupino. Lovci in dobri strelci, ki ste pri vojakih tako radi medsebojno tekmovali, dne 5. julija vsi v Ljubljano na Vojaško strelišče.' Točen progrrm prihodnjo nedeljo. — S. L. D. PopTobno društvo kr. poštnih in brzojavnih nižjih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v LJubljani, vabi nn izredni občni zbor ki se vrši 24. t. ni ob pol 7. uri zvečer, v dvorani pisnionošev, glavno pošta. Udeležba obvezna. Ako ne bi bil občni -/bor sklepčen, se vrši drugi eno mo pozneje, ne glede na število članov. — Odbor. Prostovoljno gasilno društva na Orlern pr! Ljubljani priredi v nedeljo 28. t. m. vrtno veselico ter blagoslovitev i-asilnega doma in brizgali1'"«. — Vilmino vabljeni vsil Gospodarstvo. V. Ljubljanski velesejem. Letošnja prireditev (29. 8.-8. 9.) ljubljanskih velesejmov, ki so kot dobro organizirani pripoznani tudi v inozemstvu, vzbuja v celi državi veliko zanimanje. Prijave naših industrijcev, obrtnikov in trgovcev k udeležbi se zaključujejo, zamudniki imajo čas še do 1. julija. Pripravlja se že vse, da se opozorijo tujci na prireditev in započela se je obširna reklama in propaganda za pridobitev kupcev. Nameravani so skupni poseti (posebni vlaki) iz Sarajeva, Skoplja, Vel. Bečkereka, Novega Sada, številen obisk se pričakuje iz Zagreba, Belgrada in južnih krajev naše države. Po teh informacijah se sklepa, da pride v jeseni 50—60.000 tujcev v Ljubljano. Ljubljanski velesejem bo letos najskrbneje organiziran. Ta naša največja gospodarska manifestacija naj kar najsijajnejše izpade in zato naj se vsak obrtnik nemudoma prijavi na udeležbo! Desettisoči se bodo di-vili njegovim predmetom, jih izbirali in naročali. NAŠA LESNA INDUSTRIJA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Slovenska lesna industrija prehaja v stadij stagnacije in akutne krize. Potreba je, da se ji preskrbi nov konzum in se zainteresirajo tudi kupci, s katerimi dosedaj še ni bila v trgovskih zvezah. Uprava ljubljanskega velesejma namerava izvesti v inozemstvu obsežnejšo propagando za obisk letošnje prireditve, zlasti iz vidika interesentov za lesno stroko. Seveda se pa mora naša lesna industrija na veiesejmu skupno primerno reprezentirati in predlo-3ti javnosti svojo zmožnost. Stavil se je predlog, da večje število lesnih industrijskih podjetij v posebnem oddelku razstavi na majhni ploščini svoje izdelke. Vodili so se že pregovori z uspehom z večjim številom lesnih industrijalcev, ki so pripravljeni udeležiti se te skupne akcije. V interesu stvari je, da nemudoma vstopijo v stik z sejmsko upravo vse one lesne tvrdke, ki imajo interes za to akcijo, nakar se bo sklicala anketa, na kateri bo referiral borzni senzal ljubljanske borze, gospod Pavel C v e n k e 1. ŠPORTNA RAZSTAVA NA LETOŠNJEM VELESEJMU. Pripravljal, odbor za prireditev športne razstave, katerega člani so naše najod-ličnejše športne osebnosti, je pričel s potrebnimi predpripravami. — Razstava se namerava kompletirati poleg razstavnih predmetov posamnih klubov z vsakovrstnimi športnimi potrebščinami tvrdk. Ker je za to odkazanega prostora le malo, se pozivajo vse športne tvrdke, da nemudoma stopijo v stik s sejmsko upravo, katera je na razpolago z detajlnimi informacijami. — Koristi, katere nudi športna razstava sodelujočim tvrdkam, ni potreba posebej poudarjati. Kakor smo informirani, se upeljuje z novo carinsko tarifo, ki je stopila danes v veljavo, naravnost ogromna uvozna carina na umetna gnojila. Tako bo treba plačati, za superfosfate po 12 dinarjev pri kilogramu, kar znaša, ako se to skoro neverjetno poročilo uresniči, celih 17% od vrednosti rudninskega euperfosfata. Radi sedanje vladne politike moramo torej pričakovati nezaslišano podražitev umetnih gnojil, kar bo zadelo v prvi vrsti naše slovensko kmetijstvo, ki je radi majhne rodovitnosti naše zemlje prisiljeno z uporabljanjem umtenih gnojil povišati donos naših posestev. Sedanja vlada se s tem ukrepom, ki gre v korist trem tovarnam v aaši državi, naravnost posmehuje potrebam in interesom našega poljedelstva. — Tajodloenejše protestiramo! Posledice dviganju dinarja. Že večkrat smo imeli priliko naglasiti težke posledice za naše gospodarstvo, ki jih je povzročil nenadni in hitri dvig dinarja. Od vseh strani iz raznih panog gospodarskega življenja prihajajo vesti, ki govore o veliki škodi in o težkočali obratovanja. Komaj si je gospodarstvo nekoliko opomoglo od zadnjega dviga dinarja v januarja lotos, že preti nova kriza. Predvsem velja to za produkte naše izvozne industrije in trgovine, med katere spada v prvi vrsti les. Da so posledice dviganja dinarja še hujše, je pripomogel tudi nenadni padec lire.' Lira, ki je notirala še v sredi preteklega meseca okoli 21 centimov v Curihu in 2 in pol dinarja v Zagrebu, je padla do srede tega meseca že na 19 ozir. nekaj čez dva dinarja v Zagrebu. S tem se je kupna moč Italije, ki prihaja za nas kot kupec v prvi vrsti v poštev, občutno znižala. Žc sedaj se opažajo na ljubljanski borzi posledice tega'. Zaključkov je manj kakor navadno in cene, ki so dosežene, za- znamujejo padec. Pri posameznih vrstah je padec za 5—15 odstotkov. Naša lesna industrija se nahaja v krizi in reducira obratovanje. Po statistiki okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani so šteli lesni obrati, ki zaposlujejo nad 20 delavcev, dne 1. maja letos okoli 3500 delavcev, medtem ko so jih šteli 1. maja 1922 ozir. 1. maja 1923 okoli 4500. V dveh letih je torej število delavstva pri teh obratih padlo za 1000. Pričakovati pa je še nadaljnih redukcij. Tudi iz Bosne javljajo o težki krizi lesne industrije. Na progi Užice—Vardište, kjer je šel velik izvoz lesa iz Bosne na Solun, je opažati pomanjkanje lesnih transportov. Avstrijska konkurenca, ki ima zase stabilno valuto, znižuje cene. Iz Belgrada poročajo tudi, da je zastal izvoz jajc, ki je dosegel na zunanjih tržiščih že lepe uspehe in ki je uspešno konkuriral povsod na vseh svetovnih tržiščih. Posledica tega je, da se nahajajo cene v popuščanju, kar bo pa zelo težko, ker tudi produkcija pada. Če bi dinar še bolj na-rastel, je pričakovati občutno stagnacijo. Jugoslovans^o-italljanska Po podatkih centralnega statističnega urada v Rimu je Italija v prvih treh mesecih 1.1. uvozila iz Jugoslavije za 180,194.734 lir blaga. Najvažnejši produkti, katere je kupovala Italija v Jugoslaviji, so bili: navadni les 13.520 ton v vrednosti 52,350.198 lir, koruza 39.668 ton v vrednosti 39,831.899 lir, konji 5858 glav v vrednosti 11,770.600 lir, kalcijev cijamonid 9462 ton v vrednosti 10,544.712 lir, les za kurjavo in oglje 46.895 ton v vrednosti 8,438.622 lir, zelenjava 7,689.787 lir, razne žitarice 2857 ton v vrednosti 5,503.077 lir, voli 3604 glave v vrednosti 4,941.390 lir, sveže in predelano meso 6502 toni v vrednosti 4,727.274 lir, jajca 3981 ton v vrednosti 3,320.575 lir, kamenje 78.455 ton v vrednosti 2,533.800 lir, živa perutnina 305 ton v vrednosti 2,174.465 lir, svileni kokoni 31 ton v vrednosti 2063.632 lir, zaklana perutnina 178 ton v vrednosti 1,516.749 lir, ribe 350 ton v vrednosti 1,439.539 lir, seno 1723 ton v vrednosti 1,379.850 lir, premog 10.906 ton v vrednosti 1,250.986 lir, svinec 326 ton v vrednosti 1,204.584. lir, slanina 151 ton v vrednosti 1,146.666 lir, deske in deščice za parkete 867 ton v vrednosti 1,074.000 lir. Ostalih predmetov je Italija iz Jugoslavije uvozila v manjši vrednosti kakor za 1 milijon lir. Nasprotno pa je Italija izvozila v Jugoslavijo v prvih 3 mesecih letos za 109,026.048 lir svojih produktov. Najvažnejši predmeti so bili sledeči: Bombažna tkanina in razni izdelki iz bombaža 1264 ton v vredn. 38,170.237 lir, pšenična moka 6073 ton v vrednosti 14,114.511 lir, volnene tkanine in razni izdelki iz volne 359 ton v vredn. 13,558.291 lir, bombažno predivo 544 ton v vrednosti 10,583.951 lir, riž 264 ton v vrednosti 5,916.996 lir, južno sadje 2689 ton v vrednosti 2,574.425 lir, tkanine in izdelki iz lanu in jute 177 ton v vrednosti 1,787.510 lir, avtomobili 65 kom. v vrednosti 1,551.700 lir, surove kože 72 ton v vredn. 1290.059 lir, bombažni sukanec 34 ton v vrednosti 1,260.587 lir. Drugih predmetov je Italija izvozila v Jugoslavijo manj kakor za 1 milijon lir. Iz primerjanja uvoza Jugolavije v Italijo in izvoza Itlije v Jugoslavijo je razvidno, da smo mi v prvih treh mesecih letos uvozili v Italijo za 71,168.686 lir več, kakor pa je Italija izvozila svojih izdelkov k nam. * * • Novi carinski tarif stopil v veljavo. Kakor javljajo iz Belgrada, je dne 20. t. m. stopil v veljavo novi avtonomni carinski tarif. Istočasno je uveden tudi minimalnim carinski tarif po trgovinski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo. Ažijo je ostal neizpremenjen. Po dosedanjih vesteh so zlasti pri uvozu občutno zvišane postavke za železo (20—50%), bombažne tkanine (za 30—50%), volnene tkanine (za 30—100%), svilene tkanine (za 50—100). Carina za sladkor ostane neizpremenjcna, (»Slovenski narod« poroča, da je sladkor carine prost, kar pa ne odgovarja resnici), za kavo 80 Din, olje 50 Din, čaj 120 Din. Znižane so postavke za izvirno blago iz Italije; limone so proste, pomaranče 5 Din, riž okoli 7 Din, olivno olje 30 Din itd. Produkcija svinčene rudo v mesecu aprilu 1925 v Sloveniji. V mesecu aprilu 1925 se je nakopalo v Mežici in Litiji 1085 ton svinčene rude (v marcu 1925 pa 1284 ton); od tega v Mežici 1065 ton, v Litiji pa 20 ton (v marcu 1925 Mežica 1262 ton, Litija 22 ton). Pri kopanju je bilo zaposlenih 1298 delavcev (v marcu 1925 ;1298); od teh v Mežici 1261, v Litiji 37 (v marcu 1925 Mežica 1272, Litija 26). Produkcija svinca v mcsccu aprilu 1925. V mesecu aprilu 1925 je natopila topilnica v Litiji 15 ton svinca (v marcu 1925 340 ton). ' Pri litijski topilnioi je bilo zaposlenih 44 de- 1 lavcev (v marcu 1925 109 delavcev). Produkcija topilnice v Žerjavu je bila v aprilu 815 ton (v marcu 1925 844 ton). Delavcev je bilo v Žerjavu zaposlenih 238 (v marcu 254 delavcev). . Produkcija cinka v mesecu aprilu 1925. V mesecu aprilu 1925 je znašala produkcija cinka v cinkarni v Celju 180 ton (v marcu 1925 pa 254 ton). V topilnici sta bila zaposlena 202 delavca (v marcu 1925 pa 203). Carinski dohodki v tretji desetini meseca maja 1925. V tretji desetini meseca maja letos so znašali carinski dohodki 67,310.629 dinarjev napram 49,419.378 dinarjev v tretji desetini meseca maja lani. Sledeče carinarnice so imele dohodkov: Ljubljana 4,036.040 Din, Maribor 2,886.931 Din, Jesenice 606.174 ©in, Rakek 495.249 Din in Zg. Radgona 12.863 Din. Avstrijska, trgovina z Jugoslavijo. V teku leta 1924 je znašal uvoz iz Jugoslavije v Avstrijo za 105 milijonov zlatih kron, v 1. 1923. 98 milijonov in v 1. 1922 pa 72 milijonov zlatih kron. — Avstrija je lani izvozila v Jugoslavijo za 142 milijonov zlatih kron, v 1. 1923. 148 milijonov zlatih kron in v 1. 1922. 138 milijonov zlatih kron. — Za Avstrijo izkazuje bilanca njene trgovine z Jugoslavijo pasivnost za leto 1924. v vrednosti 37 milijonov zlatih kron, za leto 1923. 50 milijonov in za 1. 1922. 66 milijonov zlatih kron. Veliko dobave samotnega blaga iz Češkoslovaške v Jugoslavijo. Kakor doznava >Cen-tralkor.«, so češkoslovaška kaolinska in Samotna podjetja dobila velika naročila iz Jugoslavije. Pri teh naročilih je češkoslovaški izvoz naletel predvsem na madžarsko konkurenco, katere ponudbe so bile kar se tiče cen kakor tudi plačilnih pogojev, znatno ugodnejše kakor češkoslovaške, vendar je kvaliteta češkoslovaških produktov znatno boljša, kar je pri teh naročilih zlasti prišlo v poštev. Nemške finance. V mesecu maju 1925 je prejela nemška državna blagajna 630 milijonov zlatih mark, izplačala pa 647 milijonov zlatih mark. V aprilu letos so znašali državni dohodki 668 milijonov zlatih mark, izdatki pa 650 milijonov zlatih mark. BORZA. Dno 20. junija 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.17—2.19 (2.15—2.18), London 280.50—281.25 ( 270.50—282.50), Newyork 57.G0 (57.20—58), Pariz 272.50 (bi.) 272.50—277.50), Praga 1.7150 (bi.) (1.6060—1.7230), Dunaj 8.13—8.13 (8.06—8.18), Curih 11.22—11.24 (11.13—11.231. Curih. Relgrad 8.9750 (8.95), Peški 0.00725 (0.007255), Berlin 1.2260 (1.2260), Italija 19.50 (19), I/ondon 25.03 (25.025), Newyork 515 (515), Pariz 24.32 (24.20), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.55 (72.625), Sofija 3.75 (3.75). • Cerkveni vestnik. Procesija z Najsvetejšim v čast presv. Srcu jo danes pri cerkvi sv. Jožem m sicer ob pol 8. zvečer. Kratek govor, procesija in posvetitev presv. Srcu. Istotam je ves dan izpostavljeno Najsvetejše. Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Ker bo v kratkem v Ljubljani velik mednarodni shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja, je potrebno, da se kolikor mogoče poživi zanimanje za Apostolstvo. V ta namen bo dobro služilo letno poročilo, ki je izšlo pod naslovom: Kraljestvo božje; razposlalo se bo v vse župnije, da se razdeli med člane. V knjižici so nahajajo jako zanimiva poročila o delovanju za cerkveno edinost in o verskem življenju na krščanskem Vzhodu. Posebno zanimiva so poročila iz Rusrje, o preganjanju katoliške in pravoslavne cerkve, o znamenitejsih katoliških in pravoslavnih možeh. Jako pregledno je popisano sedanj« stanje katoliške cerkve v Rusiji. Drobna knjižica obsega mnogo dragocenega gradiva trajne vrecp-nosti; krasi jo šest lepili slik. Na ovitku se naJjj^ jajo navodila za poverjenike in Mane. Turistika in šport. Nova planinska koča v Logarjevi dolini (Til- lorjeva koča) bo slovesno otvorjena dne 28. junija ob 14. Godba iu petje. Za jedi in pijačo preskrbljeno. Za zasebnike se ta dan ne bodo kuhale jedi, ki jih prinesejo s seboj. Dne 27. jn 28. junija so v Piskenrikovem zavetišču prenočišča pripravljena samo za povabljene goste. Drugi turisti dobe prenočišča v Solčavi, pri Plesniku in na Okreslju. Orlovski vestnik. Ljubljansko orlovsko okrožje vabi na celodnevno prireditev 5. julija 1925 v Št. Vidu nad Ljubljano. Dopoldne ob pol 9. zbirališče pred kolodvorom Vižmarje iu obhod, ob pol 10. sv. maša v žopni cerkvi, po sv. maši tabsjr pred Ljudskim domom. PopoJdno ob pol 4. javna telovadba na prostoru nasproti gostilne Cebav. Spored: 1. Rajnim pohod, 2. proste vaje članov zia 1. 1925, 3. prtr ste vaje članic za 1. 1925, 4. orodna telovaden, 5. rodovne vajo, 6. lahka afletaka, 7. nastop vsega šentviSkega naraščaja, 8. skupinsko vaje članov v desetericah, 9. vzorna vrsta na krogih, 10. skupina. Po telovadbi koncert, prosta zabava in srečolov pred Ljudskim domom. — Sodeluje godba Katoliškega delavskega društva z Jesenic. — V Ljudskem domu so razstavljeni vos dan dobitki efektne loterijo za zgradbo Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Savinjsko orlovsko okrožje priredi dne 29. Junija na Polzeli orlovski dan s sledečim sporedom: Ob 8.30 sprejem pri kolodvoru. Nato odhod k župni corkvi, kjer so vrSi sv. maša na prostem. Pridiga č. g. p. OcMJo HnjnSek. Popoldne točno ob 8. javna telovadb« na telovadisŽu na Th-egu. Orodna telovadba na drogu, bradlji in krogih in lahka atletika. Po telovadbi na»tf«p pevskih zborov. Vožnja polovična. Tozadevna potrdila se bodo b/tajala tfk te-lovadfifia. ŽelecniSka zveza ugodna na vse strani. Posebna novost bo lahka atletika, katera ee bo izvajala prvič, na kar šc posebej opozarjamo občinstvo. Na svidenje dne 29. junija na Polzeli pod dvo-stolpno oljsko goro. Bog živil V Zagorju ob Savi bo v nedeljo 28. junija velika orlovska prireditev : blagoslov društvenega prapora. Slovesnost bo opravil vseiič. profesor dr. Rožman. Spored bo sledeč: V soboto zvečer ob 9. podoknica kumici gospej ravnatelja Mecilošek, v nedeljo ob 5. budnica, ob pol 9. sprejem gostov na kolodvoru: po prihodu aa trgu pred cerkvijo blagoslov praipora, po blagoslovu sv. maša s pridigo dr, Rožinaua. Po mpči pred cerkvijo govor in za- bijanje žobljev, nato sprevod s praporom po Za* gorju. Popoldne ob 3. telovadba, za katero bo akuiinja takoj po kosilu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Polovična vožnja dovotjeim in velja 3 dni. Okoljčani, pridite kolikor mogoče v narodnih nošah in na okrašenih vozovih! Mariborsko orlovsko okrožje ima dne 28. ju-nija 1925 celodnevno prireditev v Rušah s telovadnim nastopom popoldne ob 15. Udeležba je obvezna za vse člane mariborskega okrožja. K tej prireditvi vabimo vse naše somišljenike in prijatelje orlovske mladine od blizu in daleč. Prepričani smo, da se bo javnost odzvala našemu vabilu, posebno Mariborčani in naše zavedno pohorsko ljudstvo. Prijatelji, na Vidov dan 28. junija 1925 na svidenje v Rušah, ob vznožju zelenega Pohorja! Železniška zveza z Mariborom je prav ugodna. Ia Maribora odhaja vlak ob 13.42, iz Ruš pa ob 18.18. Ing. D. T.: AMATERSKE RADIO POSTAJE, ltadiofonija se poslužuje običajno oddaje va-< lov v dolžinah 250—1500 m in tudi večina sprejemnih postaj, kakršnih se danes poslužujemo, je urejena za sprejem to vrste valov. Močno zasedena je skupina 300—500 m in za ta delokrog je eter ža skoro popolnoma oddan. Izkazala se jc že takoj v, lanskem letu neobhodna potreba razdelitve etra za posamezno države in osnovala se je mednarodna komisija, ki je že dodelila vsaki državi gotovo dolžino valov, oziroma prostornino v etru. Radioamaterstvo je zavzelo v mnogih naprednih državah uprav velikanski razmah in osobito v Severni Ameriki, ki šteje danes milijone »pre« jemnih postaj, se je v razmeroma kratkem času izpolnila radiotelmika največ po zaslugi amaterjev samih do neverjetne višine. Amerika sama šrtejo danes skoro tisoč navadnih oddajnih postaj, kar je dokaj značilno za amerikanske razmere. Že takoj v početku razvoja radiotehnike pa se je tudi ama* terjem samim zahotelo oddajati in začeli so z lastno zgrajenimi aparati pošiljati koncerte in poročila » svet. Konečno pa se je vzlic znani amerikanslcf svobodi svetovni ater prenasitil in vsled neprestanih medsebojnih motenj je morala tu država vmea poseči. Dodelil se je tudi amaterskim postajam, katerih je v Ameriki 18.000, gotov delokrog v etru in od tedaj so se razmere znatno izboljšale. Tudi evropske države zaznamujejo že lepo število amaterskih oddajnih postaj in do sedaj jih imata največ Anglija in Francija — obe preko tisoč. Zelo napredna v tem oziru je Nizozemska, tudi skandinavske države ne zaostajajo in enaka so si Nemci ter Italijani osvojili že prav lepo število. V sosedni Avstriji se do pred kratkim nt smelo oddajati z lastnim aparatom, toda amaterji so vlado sami prisilili do izdanja pravilnika na prav originalen način. Pojavile so se kar zaporo-i doma privatne male radiopostaje pod raznimi imeni na Dunaju, Gradcu in drugod, ter radjofonična pozivale na ureditev radio-pravilnika za oddajo. Prav tako so je dogodilo tudi na Češkoslovaškem in seveda tudi tam z uspehom. Pri nas je amaterska oddaja najstrožje zabra-t njena če ne celo jveleizdajatska«, navzlic temu pa je pričakovati, da se tudi tu kmalu oglasijo privatno postaje, kar seveda ne bo škodovalo našim radio razmeram. Amaterska postaja je le poizkusna in se vrši večji del na zelo kratkih valovili v dolžinah 10 do 300 m. V tozadevnih poizkusih se odlikujejo oso-bito Eilelov stolp, postaja v Nauen, Marconi, znaa francoski amater Deloy in mnogi drugi. Zadnji rekord v razdalji 16.500 km sta dosegla Anglež E. Simmond in Avstralec C. Maclurean na valovih 20 m dolžine po dnevu. Zelo kratki valovi se odlikujejo namreč v tej lastnosti, da so jih lahko tudi po dnevi z malo eneržijo na velikansko razdaljo sprejema, torej ravno nasprotno, kar velja za dolge valove. Te vrste oddaja je tedaj zelo prikladna za amaterje, ker je spojena z razmeroma malimi stroški in je ekonomična. Pred nekaj tedni je pričel z oddajo kratkih valov (10—45 m) italijanski amater Ernesto Merim v Bellagio ob Komerskem jezeru. Oddaja je zelo zanimiva in se vrši z eneržijo 100 vatov vsako nedeljo od 14. do 16., sprejema se lahko po dnevu. Z oddajo zelo kratkih valov so pričeli v zadnjem času prav posebno nemški radio-ktubi. Vsekakor je zanimanje za oddajo vedno večje in pričakovati je, da se radiotelmika topogledno razvije še nadalje do neverjetne popolnosti. Izpred sodišča. Odmev smrtno obsodbo Simona Nagliča. Nekaj dni pred usmrčenjem Simona Nagliča je prišel k_ Mariji Nagličevi v Zg. Bernik neki mlad fant, ki se jo izdajal za sina sod. nadsvet. dr. Kaiserja, ki je predsedoval senatu v zadevi proti Simonu Na-gliču. Roke! je, da ga je poslal Simon Naglič a prošnjo, da mu izroči 3000 Din, katere rabi za vožnjo v Belgrad, kamor se pelje na priporočilo ljubljanskih sodnikov, da prosi kralja za pomilostitev. NagliSeva mu je verjela, ker pa sama nI imela dosti denarja, je dala fantu dovoljenje za Janeza Jeraja, da naij mu izplača na njen račun 3000 dinarjev. Vsi so mu verjeli in Jeraj mu je res iz* plačal 3000 Din. Ko so dobili končno obvestila o usmrtitvi svojega sorodnika, je prišla ta sleparija na dan. Po osebnem opisu so kmalu aretirali kot storilca Ivana Bakšiča, kleparskega pomočnika iz Spod. ŠiSke. Zadeva se je pojasnila končno sle-deoe: V zaporih se je seznanil Baikšič s pokojnim Simonom Nngličcm. Od njega jo izvedel vse družinsko in domače razmero in je prišel, ko so ga izpustili, takoj na misel, kako bi to znanje izko* ristil in osleparil uboge sorodnike, o katerih ja vedel, da so pripravljeni na vsako žrtev, samo da mu rešijo življenje. Na ta način je dobil 3000 Din, kateri denar pa je v kratkem zapravil v raznih družbah. Tudi njegova zapravljivost je precej pripomogla k razkritju. Fant je pri obravnavi vsa priznal in je bil obsojen na osem mesecev ječe. Krivoprisežniki. Janez Poljak, posestnik na Brodu v Bohinju, je bil obtožen, da je ustrelil kot divji lovec zajca. Mož se je zagovarjal prvotno, da je ujel le dihurja ne pa divjega zajca, končno pa je tr-rH 1 napram orožnikom, da je bil tisti dan, ko je bil ustrejfen usodni zajec, bolan in sploh ni šel od doma. Ta zagovor so potrdili njegovi domačini najprej orožnikom in pa tudi pred sodiščem. Toda pri obravnavi so druge priče nedvomno dokazale, da je bil mož tisti dan res v gozdu, kar je končno tudi sam priznal in je bil obsojon radi lovske tatvine na 2 meseca ječe. Sedaj so bili obtoženi njegova žena, sestra in 701et.ua oie in mati radi hudodelstva krivega pričevanja. Z ozirom na starost njegovih staršev in na dejstvo, da jih je mož sam zapeljal, češ kar ste povedati orožniku, povejte So sodniku, so bili obsojeni njegovi starši, žena in sestra vsak na 1 mesec, cm pa radi nagovarjanja h krivemu pričevanju na 2 mcseca težko ječe. Poizvedovanja. Srednji znesek uf-unrjn je bil irajden okoli L marca. Kdor ga je zgubil, ga dobi pri vratarju franr ciSkajvikegu saniosUna .v Ljubljani OOLASI V»F.VB drobna vrstica Din t>50 ali vsaka beseda 50 par. Naj. manjši 5 2>im. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 J vajenca za kovaško obrt sprejmem; starost 15—16 let Naslov pri upravi pod 4047. na stanovanje in hrano ; se sprejmeta dva dijaka; z dežele imajo prednost. — Poljanska cesta štev. 16. Kmetsko dekle ! trgovski lokal pošteno, išče službe tam, kjer je toliko živine, da bi imela z njo dosti dela. Nastopi takoj ali pa o Božiču. Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 3923. Priden kmečki FANT Seli službe. Najraje v trgovino ali enako. Poizve se: Škofja nlica 8, priti., desno. Boljša GOSPODIČNA" želi inteligentni gospej popravljati PERILO. Ponudbe pa upravo »Slovenca« pod: »Boljša« štev. 1856. P L E TIL KA (e sprejme. — Naslov pove npr. Slovenca pod št. 4061. UČENKA! IV trgovino mešanega blaga na deželo se išče prostor za 17 letno močno, zdravo deklico, že z 2 in pol letno ačno dobo, da dovrši svoj pouk do konca. — Naslov: {Coroška cesta 31, vrata 5, Maribor. uro od Ljubljane, se odda. Naslov v upravi pod 4028- S 1. hiliiem SE ODDA v vili ob cesti na Rožnik v bližini mestnega vrta stanovanje obstoječe iz dveh solnčnih sob z veliko teraso, kopalnico, kuhinjo in predsobo. Ponudbe na upravo lista pod: »Lep razgled« 4035. V vili ob cesti ra Rožnik v bližini mestnega vrla se odda velika, novo MEBLIRANA SOBA s solnčno lego. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Solnčno« štev. 4036. Sprejme se • primerno šolsko izobrazbo v trgovino z manufakturo. Hrana in stanovanje v hiši. Prve mesccc bi polagala pri otrocih. Ponudbe na upravo lista pod »Učenka 4064«. CTajsaH npnxoflf Cnaico i:yjiT> pHo Jinue, 6es pasjinite no.ia n npot(>ecnje mojko cefin uopejipeROBHOr 3aHBMaH.a,Aao(5e3fle;incTa-jiaH npnso.ivarpe.thhm Jia-ichm u 0TM6HBM iiocjiom (563 H0BMaH0r yjiora. - 3amiTe-peconaimM na Beorpa^a — Kao ns cbiix mecta yHyr-paniHOCTn HeKa ce odpaTe Ha ajipecv roen. MEM HBETKOBHTi, EEOFPAfl nap?ep. Kpa.T,iui,o HaTa.nijo 52 POZOR! Kdor ima prostor in želi voditi trgovino z mešanim blagom, sam ali skupno, naj sporoči svoj naslov upravi lista pod: »PROSTOR« 4042 Proda se po nizki ceni radi pomanjkanja — skoraj nov pletilni stroj. Naslov v upravi pod 4030. Naprodaj je popolnoma nov, ie nerabljen STROJ za CEMENTNO OPEKO (Falzziegelmaschine), Ambi s 1000 ploščami in vsem dr. inventarjem pod ugodnimi pogoji. Vpraša se pri tvrdki Feliks Urbane, Ljubljana. Rdeč fižol kupi fr. pogačnik, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 36. 3974 nagrobne vence raznobarvno umet. cvetlično listje, mirtni venci in šopki za svatbe, razni sestavni deli za vence, umetne cvetice, vsakovrstni papir itd. nudi najc.cneje: RADO PREGRAD, cvetličarna — Podčetrtek. Domač proizvod SšscSc j priporoča boljše \ tamburico, ..L strune,par-_ titure in vse potrebščine za vsa glasbila .jjlsfgira.__ in SLAMNIKI po skrajno znižanih cenah! Samo kratek čas! — Trgovina krejči, Wol!ova ulica 5. otroški VOZIČKI, pneumatika, znižane cene. Ceniki franko prodaja na obroke. - »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 3561 za manufakturno in damsko konfekcijo, v središču mesta, se dajo v najem. - Več se izve v trgovini H. KENDA, Ljubljana, Mestni trg št. 17. POHIŠTVO Vsakovrstne moderne spalnice iz trdega lesa kompl. od 6.500 Din dalje, jedilnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. — MATIJA ANDLOVIC, zaloga pohištva, Komenskega ulica štev. 28. ys Proda se ' po izredno znižanih cenah i več orehovih SPALNIC, I JEDILNIC in drugo po-! bistvo. - Andr. Kregar, j stroj, mizarstvo, Št Vid nad j Ljublj., naspr. kol. Vižmarje. OTROŠKI VOZIČKI, dvokolesa, motorji, preu-matika, najceneje. Sprejemajo se vsa popravila. — Prodaja na obroke, ceniki franko. TRIBUNA«, F. B. L. — tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta St. 4. A\/+n prve ital. znamke, MVIU 32 HP, elektrika, 6 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, z novo gumijo in rezervo, se proda. - Ponudbe pod »Specialna marka« itev. 3834 na upravo »Slovenca«. 7UnN eisto nov- ž^s LVUIl fis, zelo dober, 680 kg, je radi pomanjkanja prostora v zvoniku NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3994. POZOR! Slavno občinstvo se vabi, da si ogleda veliko zalogo VSEH VRST ČEVLJEV IN SANDAL po najnižjih cenah, zajamčeno ročno delo iz najboljšega materiala, lastni izdelek. — Prešernova ulica št. 9 (na dvorišču). IVAN ČARMAN. POZOR, Amerikanci! HIŠA, zidana, v dobrem stanju na Dolenjskem, tik žel. postaje, blizu mesta, cerkve in šole, vrt in veliki sado-nosnik, ugodno naprodaj. -Naslov pri upravi pod 4010. POZOR, KMETOVALCI in OBRTNIKI! Prevozni mlini za domače mletje (pogon 2—3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra c. 95. ali družabnica se IŠČE za dobro idoče podjetje ženske obrti s kapitalom do 50.000 Din, event. tudi s sodelovanjem. — Ponudbe pod: »Napredek« št. 3935 na upravo lista. "IJTENTO zdravo, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sprejme takoj v mantifakt. trgovino VIKTOR WEIBL, Metlika. 3969 Ob slučaju vloma v mojo 1 trgovino je zavarov. družba »VARDAR« škodo brez od-' bitka v polni meri likvidi-i rala, za kar se ji zahvaljujem in jo vsakomur najtoplejše i priporočam. J. Detiček, Velenje. Cenj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski salon mnM H E L H 2 H L3UBL3MP., HcpltBrjsta 1. STARA, išče posebno za .. T . , požarni oddelek krajev, za- i nasprot. Jugoslov. hskarne stopnike v vseh krajih Pre- ( ____ valjskega, Marenberškega in ; Proda se novo, nerabljeno Slovenjgraškega okraja. Nudi se dober in trajen zaslužek. - Pojasnila daje: gosp. OSVALD, Prsvalje. 3797 14-letni FANT krepak in močan, iz dobre kršč. družine, se želi izučiti ključavničarstva ali strugar-stva pri mojstru z vso oskrbo, učna doba 4 leta. - Naslov v upravi pod it. 3879. Velik, domač zavarovalni cavod sprejme v življen-skem oddelku za Ljubljansko in Mariborsko oblast VEČ POVERJENIKOV in POTNIKOV. Novinci se vpeljejo. Vpoko-jencem in reduciranim se nudi lepa prilika. Pismene prošnje z natančnimi referencami pod šifro: »Dober taslužek« 3916 na upravo »Slovenca«. ; za spalno sobo, obstoječe iz | 2 omar, 2 post sij, 1 mize iz i orehov, lesa. nov fazon, za 1 8000 Din. - Več se izve pri ! N. PUSTINEK, SEVNICA ; °b SaVi' illt Proda se na Bledu HIŠA Z VRTOM ; (4 sobe, veranda in drugi ! prostori) ter z vso opravo, . radi preselitve za 150.000 Din. — Naslov pove uprava | »Slovenca« pod štev. 40i-1. Naprodaj KNJIGOVODJA samostojen bilancist in kalkulator, verziran posebno v lesno industr. stroki, samec, išče stalnega mesta. Zmožen slov. in nem. ter vseh pis. poslov. - Dopisi pod »Bilancist« št. 3943 upravi lista. GOSPODIČNA S prakso išče mesta v pisarni ali kot bla;|ajmčarka tu ali izven. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3995. UČENCA 16 let starega, močnega, s primemo šolsko naobražbo, išče trgovina A. JANC — Novoincsto. — Ponudbe do 15. julija 1925. 3977 AGENTURA dobro vpe- Ijana, prevzame vseh vrst trgov, zastopstva. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod: »Agentura«. Oblačilno blago" v ostankih in od kesa kupite vedno dobro in najcenejc v TEKSTILBAZARJU LfsMjass, Krsksr tr* 18/1. Zunanji naročniki! - Pišite po cenik! 381? i obstoječe iz zidane, z opeko krite hiše, z gospodar. 1 poslopjem, z pol johom zem-; lje (vrta) tik ob glavni cesti ! Rimske Toplice—Laško, pet minut od cerkve sv. Marjete, četrt ure od kolodvora. Posebno pripravno za kakega obrtnika ali letoviščarja. Naprodaj vsled preselitve. Več se izve pri Anton Vclej, j kovač, Hrastnik. _4025 Naprodaj preko 100 let STARE SKRINJE I lepe oblike, ter starinske j vrednosti. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 4033. iz trdega lesa, boljše vrste, solidno izdelano, za spalnice in jedilne sobe, jako nizke cene — naprodaj. FRANC TOMŠIČ, mizarstvo, Zrfornji — Kašelj, D. M. Polje. — GLASOVIR prvovrsten, znamka vKutscher Dunaj«, se proda po zelo ugodni coni. Ponudbe ali informacije: Tržaška cesta 53, parter, desno, Maribor. POZOR KLOBUČARJI IN SLAMNIK AR JI! Proda se trgovina in delavnica, v sredini mesta z vsem inventarjem, strojem in kotlom, po jako ugodni ceni. Ponudbe na upr. Slovenca pod - strokovna moč št, 4054, Proda se po nizki ceni moško KOLO »Waffenrad«, DALJNOGLED Zeis 7 X in dve črno strojeni GAMSOVI KOŽI. Vodovodna c. 281/1. Sp. Šiška. Steklene omare in pulti pripravni za juvciirje ali boliše trgovine, naprodaj. Ogledajo se lahko KREKOV TRG 10, pritličja, desuo. Različne ČEPICE od 70 Din naprej razpošilja HREN, — štepanfa vas »ri Ljubljani. 4M'8 Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Sto&.wer za rodbinsko in ourtno rabo. ZAIOOA ŠELBiSURGOVR ULICO 6/1 Toleion Stev. 980. »»»»»♦♦»»»»♦♦»»♦»« »♦«♦♦«»♦♦♦»»♦♦♦♦♦ " M Za dečke Sifalkl dem Prešernova ulica št. 29 Prostora zalOO gojencev Za deklica MJs^ika Z lastno gospod, šolo in izobražev. letnikom. Prostora za 00 gojenk. Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih st&novanje, popotno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene matice. - Prospekti so brezplačno ua razpolago pri vodstvih zavodov. ^prvovrstno10 llOOlSCG S^SkO RteSl znamke J. ff*. Lastni izdelek tvrdke Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov nmm pod Rožnikom in ob Dunajski cesti na Brinju prodaja »Pokojninski zavoj za nanicSčc.-.ce v Ljubtjan!-* — Alel:r" >drova cesta. '1006 NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša nepozabna mati, stara mati in tašča, gospa POZOR! Kdor mi preskrbi v nojem malo oesestvo ali HIŠO | v kateri bi se lahko vodila mala trgovina mešan, blaga, dobi lepo nagrado. Naslov v upravi lista pod it. 4041. Proda se popolnoma nov »vatra« - akumolator baterija na 12 voltov, z žarnicami. Poraben je za hišno in za avto razsvetljavo, za hišne zvonce in za raaio-aparatc. Naslov pove uprava »Slovenca« pod itev. 4045, z lahkim pogonom, preizkušene, izdelujem. - Pišite na: RUDOLF RAVNIKAR, Radeče—Zidani most. 4011 vdova po mestnem nadkomisarju v soboto dne 20. junija v 75. letu svoje starosti. po dolgi mučni bolezni, mirno preminula. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek dne 22. junija ob treh popoldne iz hiše žalosti, Pod Turnom 3, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. junija 1925. Vladimir Tomec, sin. — Jakobina GangI, 4na Tomec, hčeri. — Engelbest GangI, zet. Marija Gongi, Jakica GangI, vnukinji. Sa/ ni res kar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki ne poznajo pomena inseratov, češ, da je proč vržen denar, ki ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa ju seveda, ako hočete, da ima reklama za Vas pravo korist, da jo naročite o pravem času, da je ista namenu primerno sestavljena in natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči velik uspehi Trgovino z mešanim blagom mesečni promet 30 do 45.000 Din, se z lokalom, blagom in opravo vred odda. Celoletna prevzemnim približno 100.000 Din. Plačilo deloma takoj, ostanek proti jamstvu na obroke. — Ponudbe na upravo teda lirta pod 1 »Trgovina 19«, azpis s e. Mestno županstvo Kostanjevica razpisuje službo z mesečno plačo 1000 Din. Zahteva se popolna izvež-banost v vseh občinskih poslih. Prosilci naj vlože svoje prošnje,' opremljene z dokumenti in spričevali o sposobnosti, na županstvo Kostanjevica do 28. junija 1925. Nastop službe takoj. 3953 Bf Flach Rund-Links-Links in Jackard :-: za ročni in strojni pogon :-: za strojni in ln flel! strojev za vse sisteme tn :-: fl!t©l'C vedno na skladišču pri :-: liSi o' tr.. i jc f-m, Županiiska uiica Stev. 42. Glavni zartopnik tehniške poslovnice za industrijo strojev za pletenje Felias: Lederer, Wien Izvršuje sledeče trgovske posle: Sprejema v agenturno in komisijsko prodajo vsakovrstno blago. — Posreduje pri nakupu in prodaji nepremičnin._ Uvaža in izvaža za lastni in tuji račun. — Sprejema zastopstva tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih podjetij. — Izvršuje revizije, organizira knjigovodstva in industrijska podjetja. — Oskrbuje reklamo in anonci-ranje v vseh tu- in inozemskih časopisih po originalnih tarifah brez vsakega pribitka. — Daje vsakovrstne trgov, informacije. — Oskrbuje inkaso faktur in menic: KOMPTOIR j Iji^fjana, Sv. Petra cesta št, 27. Brzojavi: »AGEKO«, Ljubljana. moShs Ij češkega ševijota in fina dunajska konfekcija Din 660. fina damska volnena obleka Uln 240. Damski plaši Din 450. (-litovska obleka Oin 75. dekliška obleka {In Razpošilja veletrgovina R. Siermeckl, «ue št. is llustrovanl cenik z iez 1000 slikani se pošlje vsakemu zasfonj, vzorci od sukna kamgarno in razne manufakiurna robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila dez Din 500 poštnine prosto. Trgovci engross cene. vmm&mmmi SRAJCE ZA GOSPODE priproste, toda trpežne........Din 50_ 75 najnovejše bele, pikž prsa ....... Din 88_ 95 modne z 2 ovratnikoma iz najnovejših čeških in angleških cefirjev........D;n 95_J25 športne panaina, bele in drap.....Din 70__95 spodnje hlače: molino, platno, gradi, dolge in kratke............Din 35— 70 Ha 1 a s t n e g a izdelka, vsled tega cene tako nizke! Oglejte si izložbo pri F. in J. GORIČAR. Liubliana. Sv. Petra c. 29. Prosa« 7Mvml m V LHJBLMfill prodaja PiEMOG IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog iu brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15, II. nAt\ GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SHS : ELASTO D. D. ZAGREB, BOSKOVICEVA UL S Ustanovljena 1. 1842. Električni obrat. HA, term i Co. d. z o. z. Pleskarstvo in frkoslikarstvo Specijalna delavnica za imitiranje vseh vrs} lesa in marmorja. Igriška ulica štev. 6. (Poleg dramskega gledališka.) ARHITEKT ki MESTNI STAVBENIK Viljem Treo Ljubljana, Gosposvetska c. H. 10. — Telcf. inter. 103. Ustanovljeno leta 1850. S« priporoča za ZGRADBE »»•h vrst ter izvriuje na-d r t e m proračune. LOKOM OB ILI Wotf-Lan« ilo 600 HP tovarniško novi aH generalno popravljeni s tovarniškim jamstvom tndi v najem motorji na sesalni piin, Diesel-motorji brci kompresorja, motorji na sorovo olje. Generalno lastopstro tovarna sa motorje DARMSTADT mlinski strogi, transmisije. Poglejte naše skladišče! Plačilne polajSave. Kompletna montaža. Br^FiscUerliS. Zagreb, Pantortak I b. NA DROBNO ! POZOR I NA DEBELO I Jermena za cepce, gože, žimo vseh vrst, morsko travo (afrique), prave tržaške bičevnike, biče, konjske krtače, ribarice, vrvar-ske izdelke vseh vrst kakor: vrvi za seno in perilo, štrange, ujzde, gurte, špago. dreto, mreže za seno! bombaževe mrežice za otroške postelje, ognjegasne cevi, tržne torbice, viseče mreže (Hangematten), nudi po' znatno znižanih cenah IVAN N. ADAMIČ — LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ST. 31. — TELEFON ŠT. 441. Podružnice: Maribor, Vetrinjska ulica 20. — Telefon 454. Kamnik, Šutna it. 4. Na obroke! ^t^^ltt gospode in dame iz lastne, prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki DAVORIN JOHAN dr. i o. z. — MARIBOR — Tattenbachova ul. 2. Podizanje ložionice u polukrugu na Staniči NOVI SAD. Direkcija Državnih Železnica u Subotici na temelju rešenja Generalne Direkcije Državnih Železnica G. D. Br. 18042 od 30. aprila 1925. godine i u smislu članova 86.—98. Zakona o Državnom Računovodstvu raspisuje na dan 10. jula 1925. godine prvu ofertalnu licitaciju za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem »Polonso« ložionice n polukrugu na stanici Novi Sad. Kaucija od 100.000 Din odnosno 200.000 dinara za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih Železnica u moneti predvidenoj po čl. 88. Zakona o Drž. Računovodstvu najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izradu i montiranje krovne konstrukcije od gvoždja sistem »Polonso« ložionice u polukrugu na stanici Novi Sad od ponudjača N. N.« preda ju se najkasnije do 11 časova Gradjevinskom Odcle-nju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9, II. sprat, vrata br. 9). Pravo za licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča, koja podnesu uverenje o prijavi preduzimačke radnje za ovu godinu, kao i uverenje o tome da su platila por2z za tekuče tromesečje, Zastupnici ponudjača pripustiče se licitaciji, ako imaju pismeno punomočje, da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude, predračuna tro-škova i ugovora, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 50 dinara nabaviti svakog dana za vreme zvaničnih časova u Gradjevinskom Odelenju Direkcije. Naknadne iii telegrafskim pulam podnete ponude neče se primitL Iz Direkcije Državnih Železnica u Subotici. Br. 17.847/1925. »Slovenska knjigarna« dr. z o. z. v Murski Soboti — SE PRESELI s 4. julijem t. L zaradi razširjenja in preureditve trgovine v nove prostore na GLAVNI TRG nasproti hotela »Dobray« in se priporoča cenj, občinstvu za obilen obisk. Tovarnišfta zaloga pohištva od najfinejše do najpriprostejše opreme po izredno znižanih cenah se dobi pri ANDREJ KREGAR. tovarna poM^va St. Vid nad Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo — nr-n&i mlntfi in izpadanju las ter perhutam. Za eno Pluli j|#lc5l popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva so povsod. Po povzetju zrn Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: Salus d. d« Kozmetiki zavod Leda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. mMAMA ARHAR Splošno mizarstvo ter Izdelovanj« žalazIJ, rolojev Itd. ŠT. VID N. LJUBLJANO - SLOVENIJA Izdelujemo: lesene roloje „System Esslinger" in „System Klett", lesene žalu-zije v raznih barvah na trakove in verižice ter platnene in gradl-žaluzije iz prvovrstnega materijala. - Sprejemamo tudi vsa tozadevna popravila. Najcenejfie in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroSkih vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranjein poniklanjo dvokoles, otroških vozičkov, šivačih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki frauko. F. 8. L. tovarna dvoko!^ io otroiii vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Redni potniški promet Hamburg—Cherbourg—Southampton r, Novi Jork In Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Euenos Aires, San Paolo. Odprava potnikov 1, 2, 3. razreda, — Kabin* 3, rez. z ! in t posteljam Udobnost — Sigurnost — Dnina Podzastopstva: Becgrad, Karagjergjeva ulicn 91. — Ljubljana, Kolodvorska 26. — Vel. Bcčkerek, Kralja Aleksandra 4. Brzojavni naslov za vsa gornja podzastopstva „ROYMAILPACM. Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gružu. Dopisovanje v vseh jezikih. Naslov za brzojavke; Prometna bank*. Največjo zalogo vsakovrstnega železa, cementa, nosilk, pocinkane ploč*-i vlne, kakor vsega stavbenega materijala, okovja *o stavbe in pohištvo, strojev in orodja za vsako obrt in ▼M v železn. stroko spadajoče blago dobite pri trrdkl Schneider & Verovšek Ljubljana — Dunajska cesta 16 po najnižji dnevni ceni. — Na debelo in drobno. — Razen tega priporočamo svojo bogato zalogo vsakovrstnih! POLJEDELSKIH STROJEV v priznano najboljši kaktn vostl kakor pred vojno. To je bil njegov prvi poizkus m iznajdbo udinkujočega sredstva proti kurjim očesom dane« pred i Ji, B"rg't 1« namreč prekuhal lubje potočnih vrb in tako dobil flaucilne klsbne, ie dolgo zniuio sredstvo z« pobijanje sečne kisline in otrdelostl koie. Ta salicll je Se danes glavna seslavina obUia proti lnirjlin očesom .Burglta", na čemer temelll njegov brzi in; zanesljivi učinek. Ni pa ostalo samo prt prvem poizkusu, nego se Je v teku 19 let pravilnost sestave Burglta izkaznla v tisočkratni rabi, kar je potrdila tndi idrnvnlšk.-i veda. Dobro Je, da se človek uči Iz »obra izkuSnJe toliko trpečih in se dril preizkušenega sredstva. Druge fabnkata' torej odklanjajte. Vprašajte zato v bll/.ujl lekarni alt drogoriji no' Burgi u. Ako ga p» Inm ne dobite, se izplača stopili Se ono prodajalni«, naprej. Dn dobite Burgit, la trud nI prevelil:. Predno «1 pa dosti natvclzlti kakfion drag pomoček. pišite rnjšl na naše generalno laslopetvo, tvrdko' Ivan Svetee, Novomesto. „ _,, . „, , . .Cena za dvojne zavoje: Burglt-obllž za kurja očesn Din. 9'—, Burglt-obllž za podplate Din Burgit-kopeli za noge Din. 10--, 12 dvojnih zavojev kopeli za noge Din. 100—. Burgit d. z. o. z., Freilassing, Bayern. Važnol Shranite! (Nadaljevanje iledll) Otroke kapitana Granta. (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. (Dalje.) V tem trenutlcu je kar najskrbneje izvlekel za-mašek; močan vonj po slani vodi se je razširil po kajuti. »Da,« je dejal Glenarvan, »nisem se motili Papir je notri!« »Listine, listine!« je zavpila lady Helena. »Ali kaj,« je pripomnil Glenarvan, »ko se pa zdi, da jih je vlaga objedla; nemogoče jih je dobiti ven, prilepile so se na stene.« »Razbijmo jo!« je svetoval Mac Nabbs. »Rajši bi jo imel celo*,« ga je zavrnil Glenarvan. »Tudi jaz,« je menil major. »Gotovo, gotovo,« je dejala lady Helena, »toda Vsebina je dragocenejša od posode; bolje je, da za-vržemo posodo in ohranimo vsebino.« Vaše blagorodje naj samo vrat odbije, pa boste prišli do listin, ne da bi jih poškodovali.« Daj vendar, daj, dragi Edvard,« je zaprosila lady Glenarvan. Težko je bilo najti kak drug izhod. Dasi s težkim srcem, se je Glenarvan vendar odločil, da razbije vrat dragocene steklenice. Treba je bilo kladiva, zakaj lcameniti ovoj je bil trd ko granit. Kmalu so začeli padati kosci na mizo, navzoči pa so opazili več koščkov papirja, ki so se držali drug drugega. Glenarvan jih je varno izvlekel, odločil in razgrnil pred sabo na mizo; lady Helena, major in kanitan i a so se gnetli okrog njega. Drugo poglavje. Tri listine. Na teh koščkih papirja, ki jih je bila voda že napol uničila, je bilo komaj bar besedi, nerazložljivih ostankov vrstic, ki so bile skoro popolnoma zabrisane. Lord Glenarvan je ogledoval listine nekaj minut, jih obračal in obračal, jih gledal proti svetlobi, pazljivo motril najmanjše sledi pisave, ki jim je morje prizaneslo, nato pa se obrnil k prijateljem, katerih oči so bile v pričakovanju vprte vanj. »Tu imamo troje različnih listin,« je dejal, »in sicer po vsej verjetnosti troje prepisov, oziroma prevodov istega izvirnika v treh jezikih: v angleščini, francoščini in nemščini. Ubogih par besedi, ki so še ostale, mi jasno pričajo o tem.« »Pa je v teh besedicah vsaj kaj smisla?« je vprašala lady Glenarvan. »Težko mi je odgovoriti takoj, draga Helena: besede, ki so ohranjene, so skrajno nepopolne.« »Mogoče pa izpopolnjujejo listine druga drugo?« je dejal major. »Zelo verjetno,« je odgovoril John Mangles, »nemogoče je, da bi morska voda pokvarila vrstice točno na istih mestih. Ce zvežemo med seboj te odlomke stavkov, pridemo morebiti do vsebine.« »Tako bo tudi treba storiti,« je odločil lord Glenarvan, »toda treba je ravnati po določenem načrtu. Začnimo na primer z angleškim dokumentom: 62 sink skipp and Bri aland Gr gow stra loaC tha monit of long ssistance »No, prav posebnega nam ne pove,« je rekel major, ves razočaran. »Naj bo, kar hoče, angleščina je pa le,« je odgovoril kapitan. »O tem res ni dvoma,« je pristavil lord Glenarvan; »besede sink, aland, that, and, lost so nedotaknjene; s k i p tvori čisto gotovo besedo s k i p p e r, govor je o nekem gospodu Gr..., najbrž kapitanu ponesrečene ladje.«1 »Pristavimo še besedi monit in ssistance, ki jih je lahko razložiti,« je dodal John Mangles. »No, to je pa že nekaj,« je odgovorila lady Helena. »Žal, manjka nam še celih vrst,« je obžaloval major. »Kako naj najdemo ime izgubljene ladje, kraj, kjer se je potopila?« »Tudi to izvemo,« je menil lord Edvard. »Prav nič ne dvomim,« je odgovoril major, ki je dal vedno vsakomur prav, »toda kako?« »S tem, da izpopolnimo vrzeli ene listine z drugo.« »Poglejmo, poglejmo!« se je vzradostila lady Helena. Drugi košček papirja je bil še bolj poškodovan kakor prvi. Na njem ni bilo citati drugega ko par osamljenih besedic, takole razmetanih: c 3e > -S —p t; 3 jjSJ 1 1§ 1 £ -a a ° O .g s O Uft, I 7 Jnni zwei Glas trosen O q | § —. >GO -S . > $ aoi fc nr f^oo JS S M Q i Sm 4) w « j W g 'a " » !t3 ® S ° " "I J ^ -r* Cl> t« o N >. O 3 'f 3 d M S« K/3 o" O, S š-g Ž 1 -lili g j: p ■ mm (d ...T 03 3 graus bringt ihnen 'Besede sink, aland, that, and, last pomenijo: potopiti so. na suho, io, in, izgubljen. Skipper je ime, ki pomeni na Angleškem kapitana na trgovski ladii. MonUiou ie listina in assistance maAi munoč. |S - Jbd "JS? - «tf? fli ■ S sM Im. ° E • Siiiž polovično delo, ceno pranje, snežnobelo perilo. iSamo v teh ovojih.nik.dar odprto.} Po znižanih cenah naprodaj reč mlatilnic, viteinov, slamoreznlc in vsi pripadajoči deli, le prvovrstni izdelki. — Prevzamejo se popravila. — Delavnica poljedelskih strojev Anton Kremžar, št. Vid nad Lfnbljano. MpH$M!F!i1f!H MODEL 12 najnovejši RMERIKflNSKl » alf5 ipfl IliPISflLN! STROJ. — Dobavlja samo g MiMM£k£&IJ I UIl Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5 u ISHaffiBfflffitS SiSBB® ffiKB BEHBBSBUB HO10BHSia® BHHBHBail BBBHI3HHH 83 ESHHBEfflta ing. Rudolf Treo stavbenik sodnilsko zapriseženi kvedenec LJubljana Gosposvetska cesta štev, 12/11. 25 Istna praksa izdeluje načrte, proračune, cenitve In prevzema vsake vrste stavb. Med mnogošt. izvrš. stavb napravil: cerkve v Prečni, Zaplaz. Šmi-hel, Jumperk, Podgrad itd prezidava hiše Souvan, Mestni trg Itd. popoinosns varno na&oiita svoi denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo patentirani Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i. t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. se dobijo povsod Varstvena znamka. tistemu, kateri mi preskrbi stalno SLUŽBO kot poslovodja, skladiščnika ali potnika. — Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »NUJNO«. JMA J*, m IL 1^2 JL m Telefon št. 379 mestni lesarsl«! mojster Telefon št. 379 Ljubljana^ Ditrtajslka cesto. Vsakovrstna tesarska dela, kakor: modeme lesene sles-vfee., osJresja Itlše, vile, tovarne, cerkve im EVonSfei; sSs-opa, rasna ttžs?., stopnice, Jedhenžce, p« vFtjoiuš., verande, teserse ograje OraidSiai Seseraliri mostov, feiaov, mlinov. Parna Saoa Y©w«ara<3 furnirja Posode držijo ln sicer gorn|a vrsta o«l leve na desno po ca 2 '/.. t'/« I, spodnja vrsta po ca i, 1'/,. l'l„ t 'I, l premer ponve ZO cm. Za ccnl.k znamka 1 Din. Inscrat priložiti. Čast. g. duhovni svetnik P. Hugolin Sattner je v zadnjem času v naši zvonarni preizkusil 13 bronastih zvonov in sirokovnjaški ugotovil: 4. junija: Za sv. Marijo Okičko, Hrvatska. Preskusil sem danes Okičke zvonove, ki imajo dispozicijo G (550 kg), B (340 kg), C (250 kg). Zvonovi so popolnoma pravilno uglašeni, brezhibni po livu, lepo okinčani in se z mirno vestjo lahko reče, da je pogodba popolnoma izpolnjena. 12. junija: Zvonovi župniie sv. Križ pri Rogaški Sla lin i. Dispozicija slove D (1250 kg), Fis (640 kg), A (400 kg), je aur-ttizvok dobro pogoden. Zvonovi so po obliki in glasu brezhibni. Zvon za podružno cerkev Marija Tržišče ima Ion C is (210 kg), kakor je bilo določeno in je istotako pravilen po obliki in glasu. 18. junija: Zvonovi za Trstenik: Imajo dispozicijo C (1850 kg), Es (1060 kg), G (550 kg), stari zvon pa ima glas B, torej vkup: - C, Es, G, B - t. j. en mol - in en dur - trizvok skupaj septimniakord na diugi stopinji. Glasovi so čisti, jasni, mirni, brez valovanja. Liv teh zvonov torej popolnoma zadovoljuje. Zvonovi se sprejmejo. restavrater. Zasfopsivo m Jugoslaviicj: Uublf&ma. §€§en!?isrg®v6i Msa Jaslranshe Danice. n . ■• ■ , najsolidnejše in najcenejše elektromotorje, tur-DODaVpjO. bogeneratorje in vse ostale električne stroje. - . , električne centrale, električne železnice, cuk-ISfcluS. rarne, pivovarne, rudniške naprave itd. itd, Obračajte se v vseh primerih na pisarno v Ljubljani! Poset inženirja brezplačno na razpolago. Zahtevajte cenlhe! — Oglejte st zvonar no f — cene honhnrencne. — izdelUi umetniško mojstrski. - ifulantnl pogoji. — Krotki dobavni rahli Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančue in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis ž vis hotela „Uniona). Telefon št. 57 in 470. Račun poStno Čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080, Podružnice: CEHE, DJAKOVO, MARIEOR, NOVI SAD, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK, Ekspozitura: BLED. KspitaJ in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—. Izdaja konzorcij >Slovencac, Odgovorni urednik: Viktor Cenčič. Jugoslovanska tiskarna v IJuhtiani.