s Največji slovenski dnevmk ▼ TJruženih državah Velja za vse leto • . . |6 00 Za pol leta * • • • • $3 00 Za New York celo teto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7,00 j NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki The largest Slovenian Daily u tbs United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers« TELEFON: 00BTLAKDT 2876 Entered as Bee rad Clasa Ka tear, September 2L 1903, «1 the Poet Office at Hew York, H Y., nsder Act of Congrees of March 3, 1878. TELEFON: 00BTLANDT 3879 NO. 295. — ŠTEV. 295. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 17, 1926. — PETEK, 17. DECEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV FRANCIJA V FINANČNIH STISKAH Franciji manjka načrt za stabilnost franka. — Poincare molči glede pol tike, ko se pritožujejo trgovski interesi nad visokimi življenskimi stroški. — Nezaposlenost raste. — Nasvetov je dovolj, pa so brez vsake vrednosti. PARIZ, Francija, I 6. decembra. — Ce se Človek vrne v Pariz po odsotnosti skoro dveh mesecev, je presenečen vspričo dejstva, da se ni razvilo še nobenega načrta za stabilizacijo ali konverzijo, čeprav se je senzacijonalno izboljšala vrednost papirnatega franka. Pred tremi ali štirimi meseci, ko je bil frank vreden približno le polovico tega kar je vreden sedaj, je imel skoro vsak politični voditelj kak načrt, da g p resi. Nekateri so želeli, da se ga stabilizira z osmimi proti enemu, drugi s sedmimi proti enemu in tako naprej, a sedaj, če ima Poincare sploh namen poskusiti kako konverzijo, jo hrani kot dobro varovano skrivnost. Povsem očividno je, da se je frank v večji meri i opomogel kot pa je pričakoval Poincare. Proračun, o katerem se razpravlja v parlamen-j tu ta teden, je sestavljen na temelju tridesetih f frankov na dolar in 1 50 na funt, dočim stoji danes frank na 25 za dolar in 1 23 na funt. Edina formula, katero je uveljavil ministrski predsednik je uveljavljenje dejanske štabilizacije, predno bi se poskusilo oficijelno stabilizacijo. Ni-kdo tukaj ne razume popolnoma jasno, kaj pome-nja to in čeprav je opaziti največji rešpekt do tega, kar je storil ministrski predsednik za izboljšanje franka, je opaziti vendar splošno zahtevo, da se ne sme na eni strani iti dosti višje in da je treba na drugi strani zavarovati trgovine pred nenadnim padcem vrednosti. iVlinistrski predsednik je dobil nebroj nasvetov, več kot jih potrebuje, a v splošnen se glasi, da ima sedaj f rancoska banka na razpolago skoro tisoč milijonov dolarjev vrednosti zlata, katero bi se lahko porabilo za uveljavljenje denarne štabilnosti. Treba se je le površno ozreti naokrog, da se vidi, kako zelo je škodovalo dviganje franka francoski trgovini, ne le glede eksporta, temveč tudi glede do mače porabe. To je seveda neizogibno, a spoznanje, kaj po-menja izboljšanje franka za trgovino, povzroča dosti vznemirjenja. Prvikrat izza vojne je pričela Francija čutiti breme nezaposlenosti in to breme se bo najbrž še povečalo. Naročila za avtomobilsko industrijo so se naprimer v zadnjih dveh mesecih skrčila za petdeset odstotkov. Velike pariške prodajalne poročajo, da znaša božična trgovina le malo več kot polovico tega, kar je znašala pred dvanajstimi meseci. Pričeli so trpeti hoteli in drage restavracije, posebno v nočnih lokalih Mont-marta, kjer pomenja steklenica šampanjca za 250 frankov za obiskujočega tujca nekaj povsem drugega takrat, kadar stane frank dva centa kot pa takrat, ko stane štiri cente. Le skrajno počasi se izpolnujejo upanja Poin-careja, da bodo pričele padati tudi cene. Splošni življenski stroški se še niso znižali ter so v nekaterih slučajih še celo višji kot pa so bili tedaj, ko je bil frank vreden le polovico svoje sedanje mednarodne vrednosti: Ameriški škofje so proti Mehiki. Kardinal Hayes je izdal pastirsko pismo, v katerem je označil verski boj za sramoto civiliziranega sveta. — Prosil je javnost, naj bo sodnik. — Pismo pravi, da bi se meralo položaj premotriti v luči ameriških standardov. Nemški kabinet je sprejel izziv. Kancelar Marx in njegovi tovariši so sprejeli izziv, ko so socijalisti zahtevali, da naj odstopi. Izredna predrznost J ZAVAROVANJE FRANCOSKE MEJE bančnih roparjev. Dva brata, katera so pozneje aretirali v Nebra-ski, sta pobegnila, ko vprizorila roparski napad na mesto v lowi. Pravijo, da je zavarovala Francija svojo mejo radi ljubega miru. — Francozi smatrajo mobilizacijo na italijanski meji za pasivno. — S tem hočejo odvrniti medsebojno nevarnost. — Fašistcvski zeloti baje ne morejo več spravljati Mussolinija v zadrege. • OMAIIA. Neb., 16. decembra — PARIZ, Francija, 16. decembra. — V Parizu sc t zirala pprebivalce mesta Modale. včeraj Iowa, se nahajata tukaj na var-v nem. Oropala sta Modale Savings goto- Kardinal Hayes v N>w Yorku ravna v dr'av»™ zboru, je objavil pastirsko pismo katoli- ^J^isti ™ objavili škili škofov v Združenih državah,' sVOJO Zal,teVO v ob,lkl sk,e*'a v katerem je obsodi! zasledovan ia kaforŽ?a levepa krila, ki ustraja bila aretirana, ko sta se pripeljala ameriških tradicij verske prosto-! pri toD1' m1 Potiskom Nemški delavci zaposleni v Franciji Nemci so skienili kupčijo za veliko podjetje v Franciji.— Zgrudili bo* do tri reservoarske nasipe na iztočni meji, na račun reparacij. BERLIN". Nemčija, 16. dee. — Nemčiji so w uresničile njene dolgo negovane sanje, da plača del svojih reparacijskih obveznosti, ko je sklenila kupčijo, da se loti konstrukcijskih del v Franci- ji. da rabi pri tem nemški materija! in nemško delo in da odtegne zasluženo svoto od reparacijskih plačil. Trije reservoarski nasipi bodo zgrajeni preko Berdon doline v južno-iztočni Franciji, da se zavaruje obdelano zemljo pred spomladanskimi vodovji in da se zbere vodo, katero se bo rabilo za proizvajanje motorne sile v štirih departmentih ob iztočni meji Francije. Tisoč mož bo zaposlenih pri grajenju nasipov ter inštalira-nju vodnih naprav in celo načrt bo potreboval več kot dve leti. Porenske konstrukcijske tvrd-ke so se dogovorile glede kontrak-tov s francoskimi departmenti in nezaposleni v Porenski in Ruhru bodo imeli prednost pri teh delih. koriščenju revnih od strani sveče-ništva v Mehiki ali o vmešavanju duhovnikov v politiko. Pojasnuje se. da ni to pismo poziv na oboroženo intervencijo od strani Združenih držav ali na akcijo katerekoli vrste ter poudara. da se bo cerkev izključno le zanesla na molitev kot sredstvo za izboljašanja razmer v Mehiki. Pismo je sestavil komitej škofov. imenovan na letnem sestanku katoliških škofov v Washnigtonu septembra meseca. Komitej je bil imenovan, potem ko so se katoliški lajiki v Mehiki obrnili na škofe za pomoč. Temu komiteju na-čeluje kardinal Hayes. Kardinal je osebno izročil kopije pisma časnikarskim poročevalcem ter pojasnil, da želi, da poudarijo važnost, katero pripisuje katoliška cerkev temu pismu. Pismo so odobrili vsi katoliški škofe dežclr*. predno je bilo razdeljeno v 30,000 izvodih. Katoliške organizacije so odredile vse potrebno, da ponatisnejo in razde-le dva milijona izvodov. Kardinal Hayes je rekel, da jo pastirsko pismo nekak odgovor na napade, katere je vprizoril te lni predsednik Call rs na katoliško cerkev. BERLIN, Nemčija, Iti. dec. - Nemški državni kabinet, s kance-j Dva brata, kojih eden je priznal, je poudarilo, da SO vojaške in mornariške odred-larjem Marxom na čelu je sklend, da sta nskirala svoje življenje ko L l_ J 1 i • i- -i- r- danes zjutraj sprejeti kot izziv za- sta prekoračila z ledenimi plošča-1 * Katere SO Pred kratkim U Velja Vili Francozi V htevo soeijaiistov, naj vlada od-j mi prikrito Missouri reko, da Petnajstem okraju, ki slučajno vključuje NlCO ter stopi in da naj se celo ,;adevo u-;ujideta posi, potem ko sta terori- se nahaja vsled tega v bližini italijanske meje, izključno le pasivnega značaja. Povdarja se, da je koncentriranje precejšnega dela francoskih mornariških sil v Toulonu ter odpošiljate v posebnih čet v okraj, kot premeščen je dveh polkov planinskih lovcev iz Porenske v Anti-bes, izvedlo le kot varnostno odredbo. Glasi se tudi, da je povsem naravno za francoske forte ob italijanski meji, da so v dovršenem stanju, kar velja tudi glede vseh ostalih francoskih fortov na drugih mejah. V francoskem glavnem mestu se celo glasi ,— seveda pod pogojem, da nima Mussolini nikakih agresivnih namenov proti francoskemu ozemlju,- -da predstavljajo varnostne odredbe, vprizorjene od Francozov, dejansko zavarovanje italijanske vlade ter jamstvo miroljubnih odnošajev med o-bema deželama, kar morabiti prav tako dobrodošlo v Rimu kot je v Parizu. Povdarja se, da bo vsled varnostnih odredb, katere je vprizorila francoska vlada, od sedaj zana-prej nemogoče, da bi kaka prenapeta tolpa italijanskih fašistov povzročila italijanskemu diktatorju zadrege potom poskusa, da se nastanejo v Niči ali Mentone. Povsem jasno je, da ne more iti nobena skupina Italijanov sedaj iz Ventimiglia v Nico vspričo vojaških razmer, ki prevladujejo sedaj v tem kotu francoskega ozemlja in vsled tega se trdi, da je bila odstranjena medsebojna nevarnost fašistov-skega prenagljenega čina. List Liberte je rekel včeraj popoldne: — To ni za nikogar nobena skrivnost več. Potrebne odredbe so bile uveljavljene, da se zavaruje Nico in Korziko pred napadom, kot ga je vprizoril nekoč Garibaldi. brambni minister Gessler ter mi- rem je našla policija $3150. Minister za zunanje zadeve. Kuelz.' znanje Krova je zapletlo njegove-Posebno Gessler je vzbudil njih ga brata, a Dave ni hotel podati nezadovoljstvo s tem. da ni napra- nobenega ugotovila, vil Reich swell rja za zanesljivo o- Obra brata sta izjavila, da sta rodje republike. prekoračila led v bližini pozori- V enajsti uri so skušali danes šča napada in da sta šla nato 25 zjutraj izravnati položaj in otvor- milj daleč v Omaho, kjer sta najdlje državnega zbora, določeno ! jela taksi. za opoldne, je dveh. bilo odgodeno do Delavci v Vatikanu so nezadovoljni. Rop in lov ob nižinah Missouri reke v lowi in Nebraski sta bila polna razburljivih dogodkov. Oba roparja sta zvodila za nos pose pri skoro vsakem koraku, s pomočjo svoje hladnosti in drznosti. I Predno sta prekoračila led. sta zažtrala svoj ukradeni avtoino-k i bil ter zamenjala obleko. Številni Vatikanski delavci so za-'s,roli so ™ •**«<*■ ^ . . _ , rega so mogle »lati pose iz Iowe. vrnili povišanje .place, ko sta se oba brata lotila svoje te-katero jim je dovolil Žavne poti preko ledu, ki je bil Majordomo na me*Hh zel° Tudi roparski napad, tekom ka- papez. -baje resigniral- — Mnenja smo, —■ je rekel, . , . , . , . (stanku visokih prelat« da je treba presoditi predsednika j Tr_iM__ __ . _ Oallesa, ki je stopil pred ameriški forum v poskusu t Tega sta bila lahko ranjena dva. je bil drzen in dramatičen. RIM. Italija. 16. decembra. —! (>ba brata sta pustila svojo ka-Delavske zadrege so zopet izbruh-'ro na krtako razdeljo od banke, nile v Vatikanu. Agitacija med Tam sta najprvo ukazala dvema nižjimi uslužbenci, ki niso zado-' gostoma, naj se postavita z dvig-voljni s porazdelitvijo zadnjega njenimi rokami k zidu, nakar je povišanje mezd, je dosegla svoj Pflen 0bstrelil blagajničarja. ki ni višek v poročilu, da je vložil Mgr. ilotej dovolj hitro odpreti vrat Samper, papežev majordomo in blaga inc. prefekt papeževih palač, papežu. p0 izvršenem ropu sta odhitela svojo resignacijo na posebnem se- „a rrsto ter pričela streljati ov- ' vprek, na vsakega človeka, ki sc Vatikan pa je zanikal resigna- je slučajno prikazal, eijo. čeprav je to poročilo na - da opraviči sta-!,. , , , , . . , , ... tsiroko krožilo v duhovniških kro-! lisec njegove vlade, po ameriških v ... gih ter ie povzročilo veliko sen-, standardih, vprašanje, s katerimi^ „ . ! .. , - , - začno, ker sc je ze dolgo časa ime-; se peea pastirsko pismo, i n vol vira i , ,, .. .... .. i novalo Mgr. Samper ta kot moz- temcljne principije. veljavne za t " . t . . Af. ,, nost za kardmalski kolegij, celi svet in za vse case. Mi predla-i . , . j Nezadovoljstvo med nižjimi va- amo vprašanje enostavne pravice no le ameriškim katolikom, temveč celi ameriški javnosti. Govorice o zvezi med cerkvi jo in državo v Mehiki so smešne. Celih oetdeset let sta bili ločeni v oni deželi cerkev in država. Dunajska policija raz-gnala demonstracijo. DI'XAJ. Avstrija, 1(3. dec. — Z golimi sabljami je nastopila včeraj dunajska policija proti neza- Dve nadaljui žrtvi rov-ske eksplozije. PRIXCEXTOX. 16. decembra. S smrtjo George IHaeka. rovske- može od hl nasprotno, blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni- ( e zastran drugega ne, bi bilo treba priseljeniško p« kov. prosimo, da te nam tudi prejšnjo bivališče naxnani, da hitreje: stavo ze vsaj v imenu človekoljubja izpremeniti. _______najdemo naslovnika.___ GLAS NAROD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. 11 Telephone: Cortlondt 2976» U 0 P 1 S 1 . NADALJNI DAR PITTSBURSKIH SLOVENCEV Nevosha, Mo. Priloženo vam pošiljam $7.50. Sest dolarjev je za naročnino, en dolar za dva Slovensko Amerikan-ska Koledarja za sorodnike v stari domovini, 50e pa za polavljen-ee. — oglasil kak zeleni fanuar ter kritiziral trnje in slabe letine. Sedaj pa ko so si gozdove izpremeiiili v rodovitne farme in živijo- zado- * Država Oregon ima za govorne rja gospoda Pierca. ki je znan kot najbolj odločen in zagrizen su-liač v vsej Ameriki. Te dni je pa goverher Pierce javno izjavil: — Po mojem odkri-jtosrčnein mnenju se je ameriška proliibieija popolnoma izjalovila, t Možak je kljub svoji zagrizeno-•1° sti resnico povedal. fega mu suhači ne bodo nikdar Pittsburški odbor za pomoč poplavi j encem v Slo r Iz .uissourija so dopisi boh red vem ji nam je včeraj poslal cek za $149.25 ter pismo na- ki. v prejšnjih letih se je večkrat slednje vsebine: — Pittsburgh, Pa., 14. decembra 1926. Cenjeno uredništvo:— Pittsburški odbor za pomoč poplavijencem v Sloveniji, je na kazal s tem dnem tretjo pošiljatev Rdečemu Križu v Ljubljano 2! voljno, se pa noben več ne oglasi, ročilom, da se denar razdeli med najbolj siromašno ljudstvo. Da-' 1>r0<1 štiripajstimi leti ko sem rovali so sledeči: jna farmo naselil, nisem videl Po $10.00: John Balkovee in društvo "Slovan"', štv. 12G SSPZ.'dale^ naokrog drugega kot gnz-Po $6.00: llev. Josip Škur. jdovo, in par slabo obdelanih farm Po $5.00: Klobueahr & Ko gin a in Paul Klun. |K napol porušenim poslopjem. Tn Po $3.00: Angela Kočevar. Sedaj je vse izpremenjeno v rodo-jbava taka. ti Po $2.00: John Zbašnik. Xiek Jaketič, Frank Dolinar. Johnivitn oseb za boleznijo 1 ^ i7 no ved al kot nriča 11 i ' • i-t 4 i .. . . . . . h° Je izpi"tudi koi ! p red no je odšla v Ameriko. na srcu. '■] za pljuenieo. 2 za jeti-hp+ni Ch Lorenzo ki ie bil očivi- ti v ■ - . i-i t j ■> lUtni * n. 11 i^o, ki j« mi otiw , pll(j, v ^\nu.rlki ni v,.(. toliko ko. 1 /.;, trebušnim lesarjem, i za | nmr.ra. Rekel je. da je obto-•akom. 1 za ostareb.stjo. G oseb j dvakrat streljala na moške- vsled »Irugih naravnih smrtnih ne- yf|tn ;)f, Ill7.bila svoj dežnik "Tcrod. 1 oseba pa je izvršila samomor Izmed umrlih so osebe Iosegle starost nad 70 let. N'a na-'ezljivih boleznih je obolelo f> o- -ieb: 2 na le-arju. 2 na daviei. 1 | je govoril /. žensk-, na ošpicah in 1 na d uši j i vem kn.š-I ju. Nalezljive bolezni v Sloveniji. Kradna statistika o gibanju na- rat jra. A a to je razbila svoj nad svojim kolenom in k<» je za gledala "čopa"', je zbežala, a "eop" jo je Ujel. Detektiv Schneider ie reke!, d..,- na priljubljena kot j jih prihodom. I i Neki slovenski 'isi objavlja kolono "1/. sveta". < ^ loj koloni je zadnjič ohjavi naslednje novice : j "Komun.ska princeza Iteana bila pred svo- v Ameriki delavskega il postaj". Večkrat mu "je izjavila, da jo •glasoro£.Ufl z italijanskim presto- . ~ > I lonaslednikom Ilumbertom". Značilna izjava peljske-1 "Romunski kralj Ferdinand ji1 ga ministrskega pred- jiako bolan". sednika. I "Japonskemu cesarju se je obr- zabava. Iz programa se vidi VARŠAVA; Poljska, 10. dec.-- i nilo na si. bše". i "Avstrijski i hoče imeti i>ol *r>f 1 lootf ;traeten milijona od prav- da h u za Sterle, Joseph Fortuna. Jakob Šifler. John Šubic, Loviis Stark. Anten Pire, Martin Mirt. Frank Sedej, Joseph Maček. Math Basel, Jo- plača. ker je kratka zima in je živina lahko vedno na prostem na pa ne jrremo dam, da se bo delav dan'. Pozdrav! Rudolf Terdin. i širjene tifuzne bolezni in dusljivi Poljski ministrski predsednik J ' .... . . . ... i ume . minister L llsudski ni niti , - . Pa so res delavci in po! — llea- •'do vznemirjen radi vprašanja ! ... na. T'mberto. romunski kralj, ja- iponski cesar in grof Salm !Ioo'.r- st raeten . . . , . ., I kašelj, slednji epidemično v brez- -1 a se nam bo vrinila i , - , , .->• , 'ziskem srezu. \ mariborski obla- v glavo pes "Ml: Pred. . . voljna. Pozdrav vsem mer jem. in vesele nike. dovenskim far-božične praz- J. Walter. St. Louis, Mo. seph Stanovnik, Katarina Sturm, Anton Skopee, Andy Sitini. Frank Detina je bila še precej po- Sokup, Louis Mirt, Frank Dolenc, Frank Frtiiak, John Debelak, Peter Stanovnik, Andrej Hodnik. Teodor Močnik, Isrnac Perne, Mart in Str^har, Jakob Likar, Rlaž Likar. John Čopič, Jakob Zadel. Josip Pivk, Peter Kosmač, Luka Podobnik. Filip Stavar. John Jur-gel, Anton Barilar in J. Šifler. Po 50e: Jakob Godec, Frank Godec. Matija Gorše. John Koy>-lenk, Matija Oset, Anton Sotlar. Anton Vintar, Vincent Mirt. Frank 1 dovieh, Valentin Rudolf, John (irobin, Martin Podnehek, Frank Lekš, Ignac Flore. Gregor Pivk. Frank Bošnar, John Stavar, Anton Bole, Ciril Beber, Matevž Filipšič, Anton Lovrin. Josip Horvat. !Mrs. Žigon in neimenovani. Po 25c: John Gasparčič. John Jane. Anton Jeiše, John Kra-kar, Joseph Udovič, Frank Knafelc ml., John Žitnil Dobiček pri gri "Zgubljen in zopet najden", katero je priredilo v gornji namen Slovensko pevsko društvo "Prešeren" v Slovenskem domu dne 12. decembra, znašal je $43.00. torej znaša tretja pošilja-tev skupaj $149.25. V zadnjem, oziroma v drugem izkazu tega odbora, je bila napravljena pomota v tem. da se je rojaku Frank Alien kreditiralo tri dolarje mesto dveh. Pravilno bi se mora/o glasiti: Frank Alič. dva dolarja in Frank Straus, katerega ime je bilo pomotoma izpuščeno, en dolar. S tem nakazilom znaša skupni prispevek to naselbino, in kar so darovali rojaki na Willocku in v Broughtonu $533.70. Na tem mestu se v imenu naših reveže v v starem kraju naj-5«krenejše zahvaljujemo vsem darovalcem. Prepričani naj bodo vsi. ožrtvovalnost: le tako prej, z isto vnemo in z istim duhom, dokler ne dosežemo svote. ka-!tr<1°-tero smo določili, da neberemo v tukajšnji okolici. Pittsburški odbor za pomoč poplav!jencem v Sloveniji: Anton Zbašnik, predsednik. Frank Oblak, tajnik. Frank Eržen, blagajnik. Svoto smo poslali v dolarskem ?eku Rdečemu Križu v Ljubljano. Jenny Lind. Ark. Ker neprestaiuv čil am, koliko! darujejo naši rojaki za po{>!av-ljenee, vam prilagam tudi jaz dva dolarja. En dolar naj bo za po-plavljence. en dolar pa za slepee. ki so vredni vse podpore in vsejr.i '^J pomilovanja. Upam. da se bodo sti razsaja škrlatinka. V ljubljan- nemških oboroževanj. On misli. t jski oblasti je bilo 14. novembra t. ad pretirava poljsko časopisje ne-1. 84 slučajev tifuznih bolezni, varnost, ki preti Poljski v zve-i z največ v logaškem (34), kjer je vladajočimi mednarodnimi odno-| ras Viševk še vedno pod koran- Časopisje pa kaže tudi preti- teno. v krškem srezu 21 in v no-: vo moške m 14. Dalje je bilo dušljivega kašlja. največ v brežiškem srezu. V mariborski oblasti je bilo 30 slučajev Nakupni stroški se že prenesejo, ampak vzdrževalni stroški, to je tisto, kar žene človeka v obup. rano vznemirjenje, radi vprašan ja nemških oboroževanj. Maršal je dal izraza tem svojim i nazorom, ko je nastopil včeraj j zvečer pred proračunskim odsekom poljskega Sepnia in sicer pr- vikrat. odkar je ministrski i.red- P" nobn,,i 5,1 Pravijo, da ijrraiec ni za učenje nikdar prestar. pet let že nisem bil v kiuemato- _ , ,lul rM.l ji ' sodnik. Poudarjal je. da je potre-l J>ravkar odigrala. Mrtvo j Sal le okraju. Zadnji mesec je dan zopet izpustili, sta »a pokli- j žeuo ki ^ (loljra Ieta marij;vo 0. urad šerifa zmagal republikanec dva orožnika nazaj. Češ da ga j „ravIjala deb, svojepa moža. so nad demokratom za par glasov, -morata še enkrat zaslišali. Orož-; od mhvalež»+ žrtve alkoho- nakar je demokrat na podlagi, da, sta hotela sestaviti zapisnik j h, jn jo na PobreŽje. o- je bil ukraden za glasove, zalite-tv madžarskem jeziku. Ker Wal-jtroka pa v (]om val ponovno štetje glasov Okraj-!111**1' ne zna madžarski, je dobil | --- no sodišče mu je dovolilo, liezut- otl od orožnikov tako moč- tat štetja še ni znan. ker bo vzc-'nf klofute, da se je zgrudil na tla. lo več dni časa za ponovno štetje, j Orožuika sta jra nato baje prisi-La Salle okraj je tretji največji Jila. da je seznl Čevlje, na kar sta, okraj v državi Illinois. j K* namlatila po golem podplatu j Dne 5. januarja prihodnje leto (lako- da mn je zatekla, oziroma i bomo imeli v našem mestu zopet na mestih počila koža. Konč-' zanimivo in važno volitev. Zda j t110 sta izpustila. Slučaj je vzbu- ' dil župana m štiri takozvane komiš-j burjenj^. nerje. Na zgoraj omenjeni dan se bo pa odločilo ali to upravo zavr-i žemo in spet nastavimo staro u-pravo z 16 aldermani. Za časa stare aldermanskc u S' 0VF.NSK0 - AMER1KANSK1 K0I.F.DAR za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti4 zanimi v ost i. TRISTOLETNICA NEW YOBKA (.s slikami) STANE r,(> CENTOV .s poštnino vred. Se nikdar jili ni.>mo prve dn: meseca decembra toliko prodali kot letos. * čem. I plesalce je plesal Tiskali sni o qa omejeno število. NAROČITE GA TAKOJ 4'Glas Naroda" 82 Cortlandf St., New York Priseljeniška postava bo kmalu nekoliko omiljena^ dasiravno je kongres precej odločno proti temtL 8tarljen je bil predlog, naj se dovoli ženam in otrokom onih priseljencev, ki so dospeli v Ameriko pred imamo v mestni upravi pet mož,,'111 v BurgenlaadH-ogrtmmo raz- prave smo bili tukajšnji Slovenci boij upoštevam, ktrt smo pa danes. : Imeli smo že 3 slovenske al-dermane. Kaj imamo pa danes? Samo slovenskega policaja. Zato-raj je teleti, da se vsi tukajšnji SLiovenei ta dan udeleže velitev EDINI zastopnik in založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ 333 Bpsilon PL, RCK^I^B, H« Y. PlSlTE PO CENIK. VAŠE BOŽIČNO NAKAZILO i dospe v domovino še pravočasno ako nakažete znesek preko nas potoni — BRZOJAVNEGA PISMA Pristojbina za brzojavno pismo znaša $1.— za - vsako nakazilo, Nakazila v Dinarjih, Lirah in Dolarjih. HITRA IN TOČNA POSTREŽBA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaadt Street, . ^e^tork, t \<-ki nemški tristo ur neprenehoma. Po tristo urah plesanja padel na tla. in odvesti ^o !_'a morali v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da so si> mu niožprani uneli. Po mojem mnen.iu ni niti tedaj, ko jr plesati začel, iniei po*>ebno bistre gjave. u. stvar iinn strani. Svojo dobro stran in svojo sin bo. u tej resnici se elnvek šele t;i-krat prepriča, len zgrabi za slabo strnn. • y. Dva proliibicij.skh agenta ^tn izjavila. da -ta dnhata /.vranje na razdaljo d vest o jardtrv. Dozilaj sem domneval, da so v prohibieijski službi ljudje, ki neomajno 'verujejo v prohibieijo. Torej ljudje, ki žganja niti ne pošitofajo. • v- Prijatelj, če kupnirš ženi za Iio-žič Obleko ali klobuk, le kupi kar ti pride v roko. Povelji ji itak ne boš kupil. Sij še tisto, kar sama kuni in kar se ji straano dopade^ ponavadi nese žamenjaL PABAMOUNT Times Square Eno izmed PU3MX gledali)«. BEBE- DANIELS v ^Strandedin Paris' s FORO STERLING Parimsunt ^hka pot vQdtivsn< Arthur Romn-i. Jesse Cra wf ord igra na ogro»ine orgije. Petroff'a Pabllx Rovuf 'Four Sf-aEons" "•j-i, .... .I.! ^fUHkc'. -J^ .. J"3 t ^pjiitJ&I.V? '-J . m DELO IK INDUSTRIJA Slamnikarska obrt v New Yorku. Piše N. Spector. ZASTRTI TORPEDNI RUŠILCI ■pr- Prctekla jenenska sezija je bila ena najslabših za operatorje in krojnike. Delo je bilo zelo nered-no tcr je bilo v glavnem poledica povpraševanja po klobučevini in baržunu. Kljub slabim razmeram v obrti, se je uniji posrečilo organizirati obrt v bolj popolnem obuegu ter izboljšati stanje stotinam delavcev. STAVKE. I 'ni ja je vojevala osem delavni-ftkili stavk Vse stavke ko bile iz vojevane. z izjemo S. Mayers and Son* v Maspeth, Long Island, — kjer je bila uravnava kompromis. Stavka proti S. Mayers and Sons} je trajala deaet mcseeev.Stala je unijo veliko svoto denarja. Tvrd-ka je izpofttavala injunkeijo tekom stavke. Kljub vvm tem lež-kofam pa je bila unija zmožna prisiliti tvrdko k uravnavi. Xadaljua važna stavka se je vršila proti Globe Hat Co., ki je trajala trinajst tednov ter je bila )M)*dedica dejstva, da so tekom slabe sezije gospodarji opravljali delo, doeim so bili delavci nezaposleni. Tvr na teden. Število prizadetih delavnic jc bilo 1118, kojih sto je bilo v gorenjem delu mesta, 38 pa v dolenjem. Bilo jc par prekinjenj dela, da se izsili povišanje mezd. TEDENSKO DELO. (Delo od tedna.) TZPRTJA. Pojavilo se je eno izprtje, ki je trajalo dva dni in pol v neki delavnici gorenjema mesta. Tvrdka je bila kaznovana za to akcijo ter je plačala delavcem za 2 dni za izgubo časa. ••— • PHEKINJENJE OBRATOVANJA Pojavilo se je petnajst prekinjenj dela v gorenjem delu mesta in dvajset v dolenjem. Večina teh prekinjenj se je tikala zopetnega nastavljenja delavcev, ki so bili po krivici odpuščeni. Bil je neki foreman, ki jc delal skoro eno leto živjlenje delavcev v dotieni delavnici skoro neznosno. Tvrdka je ugodila zahtevi unije in dotični preddelavec je bil odpuščen. ODPUSTI IN ZOPETXI SPREJEMI. Večina delavcev, ki so bili po krivici odpuščeni, je bila zopet nameščena. Le v onih slučajih, v katerih je bila krivda delavcev povsem jasna, ni unija prisilila tvrdk, de bi zopet sprejele te de lavce. ORGANIZACIJSKO DELO. Organiziranih je bilo sedem in-tridefet delavnic. Sedemindvaj- Sistem drla od tedna, za klobuke, napravljene ua uovostnili strojih, je bil uveljavljen tekom zadnjih petih let. Iz tega ali o-^nega razloga je nekako petnajst važnih delavnic ali obratov s.* vedno delalo s pomočjo dela od ! kosa. Tekom pretekle jesenske sc-I ZU<* j'* v vseh teh delavnicah uveljavilo sistem dela od tedna. Plače teh delaveev so bile uravnane višje kot pa prevladujoča mezdna lestvica. Plače večine delaveev v teh obrati\ so bile uravnane na $03, $70, $75, $80 in $85 na teden. NEZAPOSLENOST. Radi abnormalnega položaja v obrti smo imeli ter imamo še vedno precejšnje število operaterjev in prikrojevalcev, ki so brez dela. V namenu, da pomaga tem delavcem dobiti mesta, je zahtevala linija od proizvajalcev, da se obrnejo najprvo na unijo, kadar potrebujejo novih delavcev. Do go- .V. JOKAJ: Siromaček. (Boiiotui povest. Pri zadnjih mornariških manevrih ob pacifični obali so igrali poglavitno vlogo torpedui ruSilei. ki so sc tako obdali z debelo plastjo črnega dima, da jih ni bilo mogoče izslediti ci brez dela. Le par novih članov j 1. — Organizacijsko delo. _] se prepusti v članstvo unije. — Bolj obširna kampanja bo za po-j Vstopna pristojbina za posaiuez- j četa v kratkem, da se organizira; ne delavce znaša $35 za ženske in vse ueunijske delavnice. V nam--1 $50 za moške. \ stopna pristojbi- nii. da se doseže to na uspešen nana za delavce, ki se pridružijo u-čin, je organiziral izvrčevalni od-1 SLOVIT VLOMILEC Na Dunaju je bil te dni obsojen ua sedem let težke ječe Julij Mo- ... . , .ranskv. ki še ni izpolnil tridesete- nui vsled organiziranja dotičnejbor organizacijski komitej. obsto-j^ ,eta si Iiri(lobi, slov .s j ječ lojalnih in zaupanja vred- (-kra|ja vlomilcev". Plenil je ve-|mh članov krajevne unije, broje-\chwmu po zlatarnah. Izvršil je o-čih nad tristo. Vsak član. ki trdi.f j,romilo število vlomov na .Majda je. ali o katerem je znano, da |džarskem. v Avstriji, Švici. Cclio-jje komunist, je izključen iz tega |siOVaški in najbrže tudi v jug. dr-^ pretek!, jesenski seziji smo; komiteja. Ti člani so dvignili na;žavi. tlasi teffa obtožnica ne nava-dobili unijsko priznanje za tri-] zgoraj omenjenem sestanku razmerje. pripravljalee ter one. ki I pravo ter protestirali proti temu. kopirajo. — Local No. 43. — Pri-1 da so jih izključi iz organizacijskega dela. lei je prostovoljno delo. delavnice, je manjša. UN1JSKO PRIZNANJE ZA MILLINERS. Njegovega očeta je ubila ladijska vrv in je utonil. Njegova mati je bila perica. Pri nočnem delu se je prehladila. dobila hudo mrz-' Kamor gr< lico in je umrla. Mali deček je o-j mcn.la tudi .-.tal .sam. pa je imel komaj štiri s-i misli sirot, leta. Ko so nesli njegovo mater n«i pokopališče, si je mislil mali deček pri .sebi: Kdo mi bo kdaj govoril: ljubi moj Milko, kdo mi bo dajal kruha zjutraj, zvvčer. kdo ini bo pewtiljal. kdo mi bo dajal .snažne perilo, kadar se uinažcm. kdo me ho jemal v naročje in me poljuboval, kadar me bo kaj bt -lelo. Tudi sosedje so .-i' izs- lil:, i.i sem. oni ija in na mesto starih j ljudi so prišli tuji, ki .-o malega dečka, kadar se je preprosil skozi njiliova vrata, izpraševali: "Kaj hočeš.' Kaj i še š tukaj.* Poberi sc! l'l»ožec >«' j'" tudi pobrati, šel ven ua eeslo, kjer ni nikogar poznal. | sta 1 zopet na e>-.-ti. ;*»tal lepo na nekem vogalu in gi -j Nehroj i.ker -.1, dal tako mimo gredočim Ijudem' nih ulicah, kra-n-* v oči. če ni morda kdo podoben j d rale g»ri in doli. P > njegovemu očetu, da bi ga nago- oknih prodaj&len .so bd voril. Zaman jih j«' gledal, kajujljene jelke z trire-imi imajo druge- opravke, nego svečami. "Ker se je danes roJii Jezus. Vidiš, sinko. kako hodijo ljudje v cerkev. ** toliko ljudi, tja bo njemu dovoljeno iti. k in kako ..t razveseli. ko vidi. da ga iz te v dihe, velike hiše. ki nima nihče 'e;>še o I nje. ne gonijo in ne pojijo, ga iv sprašujejo, kaj hoče ta.:«, temveč mu dovoljujejo, da s« .Mduj" nad toliko lepimi pesmimi m j* med toliko krasno oblečen;itv. _r - »spodi. Neki V'-lik. častitljiv od jc nato mnogo govoril naro ri in pripoved 'val. kako je o i mal' Je/.n.» rojen v jaslicah meti pastirji, kako je žive! v siromaštvu in In ii in znanje v tridesetih delavnicah. j Mnenje velike veČine delavcev, BLOKARJT, LOCAL No. 42. | navzočih na sestanku, pa je bilo. j da je nemogoče delati v soglasju Vsled izpremembe v oblikah j s komunističnimi člani. S 310 gla-klobukov so bili blokarji v pol-j sovi proti 45 se je vzdržalo sklep nem uslužbeni ter so dobivali le- j izvrševalnega sveta v tej zadevi, pe plače. Veliko število operator-j 2. — Zopetna uravnava plač. — jev, ki so bili pred leti blokarji. se Unija bo v bodoči seziji nadaljn- je hotelo vrniti k blokanju, in kadar so storili to. so zadeli na tež-koče od strani krajevne unije št. 42. Imeli smo več konferenc z u-tovega obsega smo bili uspešni in ™dniki local št. 42 .in v številnih veliko število nezaposlenih deav-'sh,fajih smo moirli Prijateljsko ---------------- - x , 24 cev je dobilo mesta. KOLEKTIRANJE ZAOSTALIH PLAČ. V številnih delavnicah smo u-gotovili, da so delavci pristali v to. da bodo delali za manj kot čas in |K>1. Deavei so bili kaznovani in tvrdk« prisiljene vrniti zaostalo plačo, ki je znašala približno 400 dolarjev. OMEJITVE GLEDE SPREJEMANJA NOVIII ČLANOV. Precej časa je lahko vsak d**-lavee. ki je hotel postat i član linije. nastopil pred članstveniin komitejem. da dokaže svojo usposobljenost, da postane član. Zaradi tega se ni sprejelo dosti delavcev, ki niso mogli dokazati, da so izkušeni delavci in tudi in tudi te- set v gorenjem delu mesta in dc->kom časa. ko so bili unijski dela v- DOBRA KAVA VS Vi imate lahko oni fini izredni okus in milobo, katere ste veseli v svojem priljubljenem hotelu ali restavrantu s tem, da čisto enostavno mešate svojo kavo. Kuharji po vsem svetu so pronašli, Mda mal odstotek cikorijc, zmešan s kavo, poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša/* Vprašajte svojega grocerja za Franckovo cikorijo. % IZDELUJE JO HEMR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. T. Kot dodatek h kavi se Franckova dkorija zato uporablja, da izboljia okas kave kot izboljša sol okus brane. uravnati pritožbe Local proti Local št. 42. GIBANJE ZA STVORJENJE ZVEZE DELODAJALCEV. vala z zahtevami za povišanje plač delaveev, ki dobivajo manj kot prevladujočo mezdno lestvico. 3. — Gibanje za 40-urni delovni teden. — V vseli dogovorih, katere se bo podpisalo s tvrdkami v naslednjem letu. bo vključena klavzula, tla se bo v slučaju, dn bi unija ustanovila tekom bodočega leta 40-urni delovni teden, ta določba tikala tvrdke, ki *c kako je poteui sam. ve liio (»I roke. Tako bi poslušal «1 < \i ■"-» i je ta častitljivi mož. pnpo\' \"se d»> v»i**era j«- /* r r kako cerkev odprto. . Vf '- dr-»lesteeih razs*a v-v-enimi ljudje imajo druge-opravke, nego'svečami, airgelčki i/, .-lad rja :i da bi .se menili za postopajoče o I male zibelke, v kai ih i spa troke. Kdor hoče v današnjem1 Jezušček. podpisala dogovor, obrti so pričel a krožili poro-; 4. — Obnovljenje dogovorov. rovori z vs<*mi izdelovale! v čila.,da ustanavljajo delodajalei — Do^r sedaj svojo zvezo. Naša unija je' dolenjem delu mesta in nekate-bila vedno v principu za kolektiv- H,nj izdelovalci v gorenjem delu no ]»ostopan je in pogajanje z zve-: mesta bodo mrasnili dne ]5. .ia-zo izdelovalcev. Ce bi bili v resni- nuarja 1027. Vsi ti delodajalci bo-ci poklicani od zveze delodaial- obveščeni, naj obnovijo dogo cev. naj se posvetujemo ž njo, bo- vore z naslednjimi izpremr*niW nio pripravljeni ter zmožni stori-;mi: (h) Noben ali fornian m sme opravljati nobenega dela. fb^ Jamščine v gotovini, da so zavaruje mezde delaveev. (e) Pogodbena globa v slu čaju,da bi kak bos ali formar opravljal kako delo. katero hi moral izvršiti katerikoli dela vec. r>. — Sistem dela na siamnikil naj ostane kot doslej. To se pravi, v delavnicah, kjer žele tvrdke vzdržati tedenski delavski sistem, jim je dovoljeno storiti to. (I. — Vprizoriti se hoče ostro kampanjo proti korporacijskin. delavnicam in šolam. Tri Sole v dolenjem delu mesta so bile že napadene. Vsi učenci so morali ven in lastniki so bili prisiljeni. ti to. ORGANIZACIJSKO DEL« > IZVEN MESTA. Naša mednarodna unija, Clotli Hat, Cap and Millinery Workers mednarodna unija, vojuje sedaj energične kampanje v mestih Chicago. Philadelphia. Boston in tudi v Kanadi, da organizira klobu-čarske delavce. V Chicagu se je organiziralo v zadnjih treh mesecih tri krajevne unije ženskih c-peratorjev, trimeric. rezalk, blo-karic in izdelovalk oblik za klobuke. FINANČNA POMOČ ZA DRUGE DELAVSKE UNIJE. Ca n i naše krajevne unije so ob-daeili sami sebe po pet dolarjev za izdelovalce kap. ko so bili ti na generalni stavki njega poletja. jo, ker je ostalo mnogo njegovih dejanj sodišču prikritih.- "Kralj vlomilcev" je postal zločinec št le po vojni. Doba komu uistične diktature pod Belo Ku-nom na Madžarskem ga je opogumila, da se je javil kot prostovoljec v rdečo armado. Od stopnje do stopnje je napredoval in dosegel naposled čin kapitana. 1 >i 1 je z'lo nasilen in okrožju, kateremu je poveljeval, pravi strah o valeč, katerega se je balo staro in mlado. Ko je doba komunizma na Madžarskem zatonila. jo je pobrisal 17. dežele in se posvetil vlomilstvu. Sreča ga je pri tem poslu le redko zapustila. Sicer je prišel par-krat policiji v pest. a vselej jc tudi ušel iz zapora. Da bi laglje izvrševal svoj poklic vlomilca, se je celo vpisal v trgovski register na Dunaju I r. je odprl trgovino s tujimi speci-jalitetami. P»il je tudi v Italiji, od koder *■!• j»' vrnil kot i;novit gospod. Nih"-e T!* vedet in sJutil. od-koe -lrgne in brusi obnje s svojimi umazanimi cunjami in j vil;a,k|l \->aka \>ak mu nato vrže kaj. samo da .sc. ga zu/oi. licrač. ki .se zna samo jokati, lahko umrje od lakote. Tu li mali siromak bi bil že pi va dva dni umrl od gladu, da ni neka preprosta stara .sadja rit a prodajala na tistem vogalu. <>»> Mali sirotek jih je i.d.ko dol^ro tako gle.lal. Smehljajoče se go.-i,)e -*«> ]>riha-.jale v prodajalne in kupovale t- ie nesla j tiomov svojemu siih-ku. svoji !i; vi-je poslal •Tezušči ki. kar Tako. lep je J. zušel:.,rojstni ilan. Samo da bi ne bilo triko mr-iz ta dan. Hlagor ti.stim. ki pri gor-i peči ra svoje ljube matere ]>r- "Avanti" glavno glasilo italjan-skih socijalistov^ ki so ga fašisti pred kratkim lista vil i. prične izhajati sedaj v Pada i rizu kot dnevnik. katerega se je imslanjal. Ta je to-:^,, p0(NillSaj0 zavijanje vdra. To-rej gledala .kaj postopa mali de-; (ja mu? k(,or V(l kam na _____,__________. naj ček tam tako dolgo. Morda hoče , ^ tiomov v takt>m as£r,^ Ir, Vreme-celo krasti. o je pa vi.tela. da nn, Zf>|K,t -(> na/a j Cl>rkvt.. >e d > večera ne gane od tam. nim vratom in tam pokifknii. skl.-pomilovala. Izbrala je zanj na-' • -- je nivsi ročice: "Sladki Jezušček, ki tak > ljubiš otroke! Ako potrebuješ kakega malega služabnika, kakršen sem jaz. ali bi me vzel k sebi . . In veliki Odrešeni!: je slišal i prošnjo malega služabnika in vz< ' k sebi njega, ki ga ai imel nJiče im je za- J«'J< Požar v praškem ameriškem poslaništvu. gnito jabolko, rekoč: "Na. vzemi! Potem pa pojdi vendar že domov!" Mali deček je bil vajen .slišati, in kakor so mu rekli, naj gre do-mov, je šel lejH> dopov. Tisti čas pa je bil že večer in zvečer so v velikem mestu vsa vezna vrata zaprta. I bogi deček je jo- j na zeraiji 7a .svojcira. kal. ko je pomislil, da ne moiejspal mal; otro!. -m nikjer vstopiti, da nanj nikjer kraljestvu, čakajo, da zanj nikj-r ni postelja v; ki >(. Vr„.iil(. po.»t!ana. (svetih božičnih dne,). Nato >e je stlnil v kot n kdiito><. t L- r i-11. ki gla vrat in tam je zaspal v svojem ve-' likem joku. V spanju je objemal kamen, ki je bil tako dober, da je njegove slabotne ude varoval mraza, in mu govor. 1: "Sladka moja mama." Po noči .-e je vec krat prehudil. kc-r j«' mrzli \e-ter tako pihal, in stokaj«m- oiu-uil na drugo stran, ker jc bila njegova postelja lako trda. Drugi dan je zopet po.skal u!. >-! •_ro sadjarieo. ki mu je, \idev.si. kako je ubožec žahustcn. zopet dala as!anke svoje jed;. Tretji, četrti dim je spet naš I lobro staro tam. Peti dan pa j.-nanjo zaman čakal na vogalu. IX-sti jih je prišlo in so šli po ee.sti, še več nego druge krati, toda stavke tokrat ni bilo. Mali osiroteli deček vpraša nazadnje neega berača, ki imel .samo ello nogo (višjega gospoda s-ni upaj nagovoriti. *. "Kje je danes dobra teta.'" '"Danes ne bo tu prodajala, sinko," odgovor berač, "kjer je da a •-•s praznik.'' prebu iil v radu.je e v sp mdnjaj- n /al j li- li J ej : m rt j rshffja. "Pa zakaj je praznik? V palači ameriškega poslaništva v Pragi so opazili pred kratkim dim. ki je vzbujal domnevo, da si se vnele saje v dimniku. Poklicali so dimnikarja, ki jc to domnevo potrdil. S t -in se je razburjenje med osobjem poleglo. Tod*» zvečer sc je nepričakovano porušil del stropa v jedilnici in vs • stanovanje je objel požar. Gasilci so ugotovili, da gore tramovi v stropu uied prvim in drugim nadstropjem. Požar je nastal na i i način, da se je od dimnika vnelo t ramo v je. Gasilci so morali ves strop porušiti. Pomagali so jim tudi vojaki pijonirske čete. Gasilci so mnenja, da je tramov-tlelo že več tednov, pa ni nihče opazil dima. vrnejo denar"ubogim, zavedenim) delavcem. 7. — Unija je sklenila nuditi ( vso možno pomoč uniji strojni-tekom zad-jkov. da napoti strojnike, ki popravljajo slamnikarske in dru«v Davek enega doarja na teden stroje, da se pridružijo uniji. je bil založen za stavku joče izde-] - lovalce zimskih sukenj v New Kompromis o zakonskem načrtu o Yorku. Tritisoč dolarjev je bilo j pobijanju "šnnda". poklonjenih iz zakladnice in se-j Ker je reakcijonarni zakon o dem tisoč dolarjev se je kolekti-^ pobijanju "šunda" odklonjen, je ralo od delavcev v naših delavni- prišlo nato do kompromisa med cah, vsled česar je znašala skupna svota $10.000. BODOČI NAČRTI. meščanskimi strankami. Po tem kompromisu se ustanovi več deželnih cenzurnih mest, v Leipzigu pa' vzklicna cenzura za vso Nemčijo. Vzklici pa ne bodo imeli od-Na krajevnem sestanku, ki se ložilne moči. Posamezni cenzurni je vršil dne 2. decembra 1926 v uradi štejejo 8 članov in 2 umet-Bryant Hall, 725 Sixth Avenue, nika, 2 knjigotržea, 2 zastopnika je predložil izvrševalni svet na-j mladinskih organizacij in 2 uči slednje, kar je bilo soglasno odo-, telja. Prepoved postane veljavna breno od članov. Več kot 600 de-, le, če glasuje xa njo vsaj 6 čla-laveev se je udeležilo tega sestan-' nov. Kompromisni predlog pride ka. i 1 sedaj pred parlament. MERIŠKI MORNARIJI IN NEMŠKI KANON Ko so se pred kratkim mudili ameriški mornarji z bojne ladje "Memphis' v Parizu, so se jako zanimali za ogromen nemški kanon. ki so ga ?>aneozi zaplenili v svetovni vojni. ------------ ------- 1 1 T ._ ■■ ■■ ... -■........-............'-*-- 'i '■ '■ ..............." 1 ----J- Rojaki v Littl 11 , _____ leFal Is, N. Y., pod pirajte podjetja, 1 ki oglašujejo v našem listu KUPUJTE SVOJA BOŽIČNA DARILA V THE BIG GROGAN STORE LITTLE FALLS & HERKIMER BOZlCNI klub pomaga prihraniti denar. Pristopate sedaj za leto 1927. The Herkimer County Trust Co. Rogers Ash Inc. ZAVAROVALNICA IN ZEMLJIŠKA PISARNA Kadar hočete kupiti hišo, pridite ter se oglasite pri nas v Burrell poslopju, — Little Falls, N. Y. V zalogi imam DOCK ASH PEČI Prodajam vsakovr**»$ 73ČL KLEPARSKA DF.TiA W. H. Avery 105 W. Main St. Allen & Bowers OBLEKE ZA MOŠKE IN FANTE NAJVEČ, KAR MORETE DOBITI ZA SVOJ DENAR Standard Plumbing & Heating Corp. 40 W. MAIN STREET TELEPHONE 479 Detroit Jewel Gas Ranges L'ttle Falls. N. Y. M. CLAUSE POPOLNA ZALOGA IIIŠNE OPRAVE 622 East Main Street Little Falls, K. Y. I. H. GODIN Obleke za moške in fante Uttfe Falls National Bank Plačuje 4% obresti na uloge. NASTS' LOAN OFFICE Little Falls, N. Y. \ r— PETZOLD & WHITCOMB Prixiajino in popra vi ju mo. LINCOLN FORI) FOR D S ON POTREBŠČINE V.\ AVTOMOBILE PHONE 511 LITTLE FALLS. N. Y. Ako hočete kupiti dobra moška, ženska ali otročja OBUVALA obrnite se na: P. Slavik Shoe Store PECI—Kuhinjske peči in grelci.—Zidane peči. JOHN WALDVOGEL & SON 556 Main Street, LITTLE FALLS, X. Y. O'ROURKE & HURLEY ČISTA ZDRAVILA ZDRAVNIŠKI RECEPTI MALONE & O'ROURKE Izbama plumb ar j a. N. ANN STREET Obiščite —JOHN E. LEWIS Trgovina z zlatnine. ZMEKNK C ENE, POŠTENA POSTREŽBA Y*akovrstna zlatnina in optične stvari. VSAKOVRSTNE PIANE IN VICTROLE. — VICTOR PLOŠČE IN POTREBŠČINE ZA RADIO KEMPHS MUSIC STORE 580 E. MAIN STREET_ LITTLE FALLS. N. Y. Ustanovljeno 1910 W. F. COURTNEY 555-7-9 E. MAIN STREET Perilo in obleke kupite pri nas za Božič. Ji t > ŽIČNE RAZ G L E D NICE in VSAKOVRSTNI DAROVI B. E. CHAPMAN Little Fall«, N. Y. SHOUT & CONYNE Dodge Brothers Motor Cars Sales & Service STORAGE TRUCKING Phone 417 112 \V. .MAIN STREET LITTLE FALLS, N. Y. T. & J. DASEY Perilo, suknje in obleke. HIŠA DOBREGA BLAGA G. F. EYSMAN 5*22 E. MAIN STREET Peči, železnina in krovstvo. V poslu od I. 1857 G. A. Oppel & Son ZANESLJIV l ZLATAR JI Dar za vsakega! Pridite! POSTAVITE SE ZA BOŽIČ! ZA MOŠKE IN FANTE OBLEKE IN SUKNJE PO ZNIŽANIH CENAH ZA BOŽIČ M. L. GOLDSTONE 11 WEST MAIN STREET, LITTLE FALLS, N. Y. Willcox Watts & Co. ZAVAROVALNICA Telephone 119 J 16-18 W. Main St., Little Falls JOSEPF FURLAN 259 FLINT AVENUE SLOVENSKA MESNICA in GROCERIJA Prodaja na vse kraje doma sušeno meso in klobase. Kupujte svoje božične darova pri sorojaku. STEFAN ZEMAN vogal E. Jefferaon St., Little Fall*, N. Y. Vesele Velikonočne praznike. BURNE Y BROS. Železnina in športno preclmetje. SMALLEN'S Nasproti City Hall, SO. WM. ST. Suknje in obleke. PO JAKO NIZKIH CENAH ZA ŽENSKE IN OTROKE VESEE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI — FRANK MASLE, zastopnik "Glas Naroda**. Prekajevanje in sušenje mesr. <1 katerih rastlin vzame« grmieje za dobro preka-kruj/n na Španskem Da >e tirani nif.,o > preksjf j vanjeui, je znanj od nekdaj .Ven-1 dar preiajajo rae*o v »azlitnih krajih na razlii-e« načine in tudi I v tem pogledu pokažejo ra-j zumnost. Diru .-e/.ganih rastlin' -.«-!> 11 kulino m iiirn';o olje, ki varuje mi*o pied „*uilol:.;. Važno, pa j drva jo. V južni! in v Italiji požgo za dimljenje h4«, listje in veje od j»omaran , ki ima j« aromatičen mili in oku.s. Pa tudi /iiiimbf' in (i i save p<.ž:<;aj<. v ta namen in posebno cenijo miiu-Ijeiije z ajbižeiu, t imijano./1. ma ja rot ton t, rožtaar nom. K^iikantu-som in druiro. .Nekateri 7^.0 i«' posamezne tlele ith raktlni, dnini zopet \>e .skupaj, to je pač kvije/-tia navada. Eterično olje teh ra»»; lin daje mesu fin okus in i|»an>ko kot italija'Lika šunka ter prekaje-ne kloKa.se so svetovno znane na knežjih mizah. Nemčiji in |>o slovenskih krajih dim i jo z zažiranjem drevja in brinja. IgUi.sti drevesa ne služijo za d i ml je nje tako dobro kot IL-tavei trdega le-.sa. hrastovo, bukovo ali brezovo drevje. Iglavci dajo premalo kisline za ohranitev lesa, a preveč .saj. Pa tudi k drvam listoveev po-žkgajmo vedno brinje, če tudi v mali množini, ker daje fin duh in fin okus. Brinjevo grmičevje ali jagode no prav dobre, le da so suhe. Kiior hoče šunko posebno dobro, za kako izredno gostijo, naj jo pokadi ae .s sladkorjem, lavor-jitn listjem. eimetovo skorjo, z nageljnovimi kliučki in drugimi začimbami, ki razširjajo prijeten duh. Stari Hjednjcvc&i narodi .so visoko cenili dišave v prekajenem mora. Ako bi po klanju obelil; meno takoj v dim, če tudi ohlajeno in od krvi osnaženo. bi se sieer dobro posušilo, a okus bi ostal slab. Zato je treba dati meso prej v razsol. ki pripravi meso za dim-ljenje. Sol. vse omenjene dišave po možnost i, to mora meso naj preje prepojiti .Tudi česen, poper kumina je za k vašo (paoo) pri nas v navadi. Po kmetih imajo mnogo takih kuhinj, kjer se meso pokadi. V mest n ih hišah pa teh priprav ni dosti, ker meečani ne koljejo toliko in kurijo s premogom, čigar dim je neraben. Celo pek ne more imeti dimnice, ker kuri peč .-*amo z mehkimi drvmi, si so preveč sajaste. Toda podeželske gospodinje si lahko kupijo svinjine in same pripravijo po okusu in želji. Manjši kosci se obesijo na višje prečke, večji na nižje, tako da je vse hkrati prekajeno. Ob xteni. ali preveč skupaj naj kosci ne vise. Ce pa nimaš drv. zavij nuso v nerabno, čisto platneno cunjo, ravno tako dobro predimi in prekadi, ali le v daljšem času. \r razsoli naj IcII meso 8 dni. Ne devaj mesa v vrelo, ampak le v mlačno razsol. Tmli jesih nazadnje pokuhaj in seveda, kar je prav fino. v votli, v kateri si prej .smrečje pokubala. Meso pridno obračaj v kvasi, pokrito imej več časa in .s -kamenjem obteženo. Najprej belo. is t o cunjo, nanjo položi ties ko in na vrh doni težak kamen. Ko prekajas, lahko venomer kuriš, potem je meso v treh dneh prekajeno. V dimniku dimi meso 24. ali tudi .samo osem dni. V dimniei-kuhinji pa le 8 do 11 hi L (Koli meso in ne kvase. Šunko pripraviš na.poseben način. Ta leži v kaši 16 do 20 dni. Dobro jo odrgni najprej z mešanico 8 delov soli ter 2 delov solit ra ter jo v leseni kadi pokrij in obtežiti. Male količine kvasiš v glinasti posodi, nikdar pa ne v glazirani, al celo v železni. Kvasa postane v nepravi posodi črne, .smrdi, in meso se na vzame smradu. Oez wem dni vzemi v;>de, kolikor jo rabiš, da pokrije vse meso, soli toliko, kolikor si jo vzela, ko si pred osmimi dnevi odrgnila šunke, ter brinjevih jagodic in kuhaj to Kvašo 20 mint. Mrzlo po-lij čez šunko. -V tej kvaši naj leži in se napaja 10—10 eni, brez uteži naj prosto pl-.\a v k vaši. Deseti dan ali že osmi vzemi šunko iz te kvaše, pusti, da kvaša odteče, in ovij šunke v papir (v bel) ter obesi v dimnico. Za šunke so bukova drva najbolj in brinje-va. Da se meso ohrani pred muhami, ako bo prosto viv-lo v poletni vročini, ga odrgni > hipermanga-r.om. preden ga tluiš v dimnik. Najboljše se suho meso ohrani v b ik-v.ei/, pepelu v velikem zab.-»-ni C« imaš več komadov naenkrat, ,'lu v kadi I^c naloži uru-e-a iia d/ugega, k > pripravljaš za kvj® DRŽAVAH SILV IN SARDENKO: BOZlCNA budnica Kdor je nocojšnji sveti post — pravi Marija — majhen, preprost i pojdi z menoj po mali poti, pojdemo Jezusu naproti. V tihi rosi umijte oči: m-ogli ga boste gledati; ob studencu umijte roke: položim ga vam na srce. Is srca vam — radost velika — Jesenova požetne mladika; vsak izmed vas postane vrtnar, vrt njegov bo kakor oltar. Duh njegov premaga telo, daleč se dvigne pod nebo. Nova bitja boste, potni miru: Ali niste angelskega rodut UMUWOOO t UNM««SOU. M. V. Božični čas, katerega se vsakdo veseli, je pred vratmi. Posebno o-troci so navdušeni zanj. Upamo, da jih tudi letos ne bo razočaral. Glej ga zlomka — misli Nace — "pasja dlaka, prav zares, tu ima vrag svoje tace, svoje dolge kremplje vmes." in, da ga še bolj ne zmoti, hitro dalje se napoti. A nad hlevom kakor zarja snop svetlobe v noč udarja. Da spozna kaj se godi, še korake pospeši. .. Saj če ga oko ne vara, vendar v hlevu ni požara, ce uho mu dobro sliši, vlada še veselje v hiši. "Kaj je tukaj, vi, ovčarji.'!" — Rojstvo Jezusa! — de Janez. Nace se s pestjo udari: "Glej ga šmenta, glej ga šembra, nisem vedel, da je danes dvajset petega decembra!" V hlev brž stopi. Tam na klopi Mati Jezusa sedi, ki se v jaslih ji smeji, zraven stoji sveti Joža, Jezuščka po glavi boža... "Ta je lepa. ta je prava: zunaj sneg spet naletava; ali res je tega treba, da Marija tu prezeba s sinčkom Jezuščkom v naročji, ko je toplo v moji koči?! Brž na gorko v izbo k meni, saj ste mraza vsi zeleni!" In zavpije starejšina: "Neža. Špela! Štefan vina in potice in pogače in kloba,- in svinske krače, pa še hrena brž nastrži in še kladvo v ogenj vrzi: bomo Božič praznovali, tedna dva tu pirovali, da prispo sem trije Kralji!..." Sedejo za mizo k peči. Vino dobro, ni kaj reči, brž jezike razvozija. Jožefu poguma da. V vinu mlečni kruh namaka, solze gin j en ja pretaka, kaže z roko Jezušeka; — Nace glej, na stara leta, — le pomisli, kakšna sreča, biti mogla res ni večja, božja volja to je sveta; kdo bi menil, kdo dejal, kakor da z neba je pal... De mu Nace: "Pasje tace! Blagor tebi, verna duša, še živina te posluša, glej, še dete se smeji... Ah, ti Joža jožasti! —" Pijejo, jedo veseli; kaj da ne bi kaj zapeli Kakor znajo, kakor vejo dobre volje vsi začnejo: jGlorja in ekscelzis Dej®! Zapisal Bad. PeterUn-Petruska. : v, : ..-ia ' ^ - v •r* . ..... .• i "i Problemi v modernem zakonskem življenju. Na svetu so še narodi, |»ri ka- Večkrat zadostuje smehljaj na terih v zakonskem življenju ni ženinem obrazu in zakonski obla-problemov. Dokler se ni pojavila ki se takoj razprše. ženska emancipacija, tudi v tako- Dom h »V prepire jiovzročijo vcč-zvanili zapadnih državah ni bilo krat tudi sorodniki, ki se vmeša-, teh problemov. Žena je bila možu vajo v zakonsko življenje. Proti! podložna in s tem je bila po ta- njim nastopa z vso odločnostjo! kratnih pojmih o življenju in'May Eddington. Po njenem nine-j morali problem zakonskega živ- nju trpi mlada žena od tega zla ! Ijenja rešen. Ce sta se zakonca ra- več kakor njen rnož, ker ji ncpre-, zumcla, je bilo dobro, če se nista stano trobijo na ušesa, naj si vza-t razumea. |»a slabo, tod« zakon je me za vzgled taščo. Zakonski čol-j oatal zakon brez posebne nevarno- ( nič je že itak preobložen z rnzni-t f ti, da pride do razporoke. mi bremeni in če stopi vanj še Današnja žena je enakopravna sorodnik s svojimi dobrimi nasve-z možem ne le etično, temveč tu«, ti, ki o navadno tudi zelo težki. ! di politično in ponekod celo go- - ^ čolnič ka j lahko prevrne in po-j spodarsko. Poleg tega ji je omo- topi. Dolžnosti napram lastni rod-( gočena olčitev zakona, čim se po- kini po }k>roki seveda ne preue-! javijo zakoniti motivi. Toda vo- hajo. pač pa dobe drugačno ob-j Ija za ločitev pri obeh zakoncih liko. Vmešavanju sorodnikov v j ni vedno enaka in tako nastanejo zakonsko življenje mora napravi-j socijalni problemi v zakonskem iti konec mož kot rodbinski pogla-življenju ne gede na obojestran- val*. sko prizadevanje, da postane za-! Tudi versko prepričanje je vča-kon srečen. Vsakdanja praksa na* krivo, da se začno domači pro-j " in'i, «la imajo žene več interesa nn j P'«- Problem verske diference je( kaj večina žensk takoj po poroki tem vprašanju kakor možje. Za-' P® povsem dozorel že pred poro-( dosledno zanemarja svojo znnan-dostuje, tla je kdo osebno intere- ' velja za deeo in njihovo, jost in telesno lepoto, zakaj i~- siran na trm. kako pre plut i ožino vzgojo. Miss P.owen ima prav. a-J gube mnoge zakonske žene že v zakonskega življenja brez brodo-J I* o trdi. da zakon brez dece, sploh ( medenih lednih zadnje ostanke loma. pa postane vprašanje "za- n« pravi zakon. Toda to je zelo svoje lastne individualnosti. Saj kaj'* aktualno. Ne gre toliko za obširno poglavje zase. ki v da- ni nobena žena tako naivna, da bi V SPOMIN SLAVNEMU SKLADATELJU sshtt UNDERWOOD A UNOCRWOOD, N. V. Pred kratkim so odkrili v Varšavi na Poljskem spomenik slavnemu skladatelju Chopinu. Denar za spomenik, ki ga je napra vil poljski kipar Szymanowski. so prispevali vsi civilizirani narodi Novice iz Jugoslavije- Prva operacija srca v Jugoslaviji, italijanskimi mornarji kričal, da Medicinska veda > v zadnjih i letih silno napredovala. Operacije.; ki so se strokovnjakom šf možnost razporok pred sodiščem. naSnjih razmerah ne da pojasniti mislila, da si ohrani v možu zves-kakor za vprašanje, da-li naj gre-• s filozofiranjem. Pri tem pa ne tega ljubimca kar tako brez vsa- davna zdele povsem nemogoče, da-'ta zakonca skozi življenje v med- toliko za dete ali deeo, koli-jke skrbi za svojo zunanjost. — 1!es n'so več nikaka redkost. Med sebojio»rn prijateljstvu in zaupa- kor za njeno zdravje in vzgojo, i Žena si misli: Zdaj. ko ga imam. najbočutljivejše organe človeške-nju, ali pa pod oblačnim nebom Dobro vzgojeni otroci so kompas lahko počnem ž njim vse. kar ho- telesa spada med drugim tudi kot dva tujea. ki ju je usoda stla- »a zakonski ladji. | če-in. Posledica je. da se začne ze- Ranjeno srce je pomeniro ■ ila skopaj v prenapolnjeni vlak. Med angleškimi ženskami, ki lo malomarno oblačiti, da posta- nedavna gotovo smrt. Izkušnjo razpravljajo javno o problemih ne nergava. sitna in malobesedna. v svetovni vojni pa so pokazale, v rakonskein življenju, se je na- In še ena posledica je. Mož si mi- pravočasna pomoč tudi v takih šla tudi taka. ki vidi vzrok nesreč sli: Zakaj neki sem se oženil.' — slučajih lahko reši življenje. V ve- \ i je komunist, a da se mu zato ne I . * ne more zgoditi ničesar. Zandarji so ga izročili policiii. policija pa (i<> re-1 „ t-v j SOfliscu. Kavič se bo imel zagovarjati ■ po členu 1. zakona o zaščiti države. in v katerem se )>očutita oba kakor v prisilnem jopiču. S tem problemom sc peča v Angliji cela vrsta odličnih, svetovno znanih pisateljic in publicistk. Njihove razprave sicer niso vedno originalne, vendar pa najdemo v njih navodilo, kako se more žena v zakonu izogniti raznim nevarnostim in privesti zakonski čolnič srečno v pristanišče, čeprav iz wat}?. tujih žensk pa niti si izbere krmar nevarno i>ot. — nc P°*leda- Kai mis,i c'nti žena-Kakor povvod. tako igrajo čestojkak5no nJcno notranje življe-tudi v zakonu glavno vlogo ma 'njo- skrbi in odloge, ki jih ima Samomor lOO-'etn^ga starca v Beogradu. V Reogradu je izvršil samomor nih zakonov v "neromantičnem" Mar zato. da bom gledal ženo ved- likih mestih z modernimi med i- ^ '»O-lotni starec Lazar Dobresko. iuožu. Neromantični mož je ne-j no v isti obleki in poslušni samo cin^kimi ustanovami so bile že po- j ro^OH1 1Z Paneeva. Stanoval je dvorano tip. Ta tip pride domov samo zato, da se naje, naspi in prečita liste. Zanima se samo za vsoj poklic, za kavarno ali kino. Svojo ženo pojubi samo mimogre- njene litanije o domačih katastre- novno izvršene take operaeije. liri sv'Ojem pravnuku, 25-letnem fah? Naposled ostane zvečer v Pred- kratkim so pripeljali v j tr£°ycu Krsti StankoviČu. Te dni kavarni ali pa se samo izgovar- beograjsko gradsko bolnico mizar- j zJutraJ HO našli obešenega v dr-ja. da je bil v kavarni, v resnici skega učenca Branimira Marko-1 varnici- 10-Ietni starec je bil znana i>a hodi i»o krivih potih. viča, ki ga je v pretepu nekdo za- j CSf*bn0St> i:i > v svojem dolgem Omenjena dama trdi. da da mož bodel v prsa. Polj mrtvega ko ži-1 živ,Jcnju marsikaj doživel in je Id kaj velja, rad denar za ženine vega ga jo rešilni oddelek pripe- j zual. z^Lo 2iyo Pripovedovati o obleke, (ire celo tako daleč, tla ^ v bolnic«, kjer so mu takoj j sv°jjh doživljajih, svetuje ženam, naj zapirajo oma- nudili prvo pomoč. V svoji Zgodnji mladosti, v oni JenkosTi Haionesa Orezv opozor-i v*aka žena v sf razmerah v j re ;n čim večkrat presenetijo mo- Službujoči zdravnik, ki je ra-|ri »<*<**» madžarskem grofu, svojimi oblekami, marveč tudi sMilivoja Krstiča. Ta je bolnika j ° kr,tei'era danes ni niti sledu več. svojimi pogovori. Mož nikoli no ponovno natančno proiska! ter u-; kora' ''elih 65 lct Je Preživel na ki gredo v zakonu na račun l " r ----------- ----j*.* Ill) » IIIll 1»! i Zoni da denar za gospodinjstvo ' tem ta dama š< r-en^ega jezika. Ona ne jemlje za |111 s tom ^ stvar v redu ^ ^ 'gled prirojene klej>etavosti alil(h žeiia neromautična, je tak zakon idealen, gorje pa, če je žena romantična! Naravno, da velja i-sto tudi za neromantično žeuo in romantičnega moža. V takem slučaju se pojavi na obzorju zakonskega življenja — "drugi" ali "druga". Drugi ali druga pa običajno ne stopi na dan prej, predno se zakonca ni- zgovornosti. temveč povprečno zono, ki ne zamudi nobene prilike, tla udari )>o možu s svojim strupenim jezikom. Možje so uavadno zelo nervozni. V tem slučoju pride do zakonske vojne; j>oslediea take vojne je v mnogih slučajih raaporoka. V najboljšem slučaju no diplomattčn> stiki med obema zakoncema za daljšo dobo prekinjeni. Ce se domači prepiri ponavljajo, pride do ločitve. Kako si ohrani žena moževo ljubezen, — vprašuje baronesa, ko se prvi ljubavni ogenj poleže, in ko pride deea in skrbi za gospo- ....... ,, . , - . i • i , , ; ognuscem m tiho rodbinsko srečo dinjstvo, kt dandanes mo malen-1 koti. Kako obdržati mrtža doma? Kako preprečiti, da ne bi lazil za sme smatrati ženo za nekaj znanega, fiksnega. Vsaka žena se mora zavedati, da spolna privlačnost ni večna. Ce nima v zalogi drugih mikavnotsi. r katerimi bi držala moža, je zakon zavožen. Zanimiv je tudi prispevek, ki , ... . , P« j«* napisala k temu problemu ra ranjencu odprli prsni koš. Razšla drug drugemu odtujila. Chin-1 nwlavho mlada an?ieška ]lisato_ rezati so mn inorali v to svrho tri gotovih da je ranjeno srco. Srce'ffn Prema^a?a Iela in moral jc o-je bilo že tako oslabljeno, da je j 1R?«lžarskih P»«tah. kjer je pasel jedva še mogel ugotoviti posamoz- j voUkanskp ovae. Končno so no utripe. Po kratkem oklevanju I V^m^la leta in moraj je opuse je odločil za nevarno operacijo1 stiti to službo- ki »e sicer idilična. Si.e;1 fa vendar tudi naporna. Četudi jo V navzočnosti treh asistentov hH ,)rilit'n0 k,"°pak' ni VeC* m0" i trel t^dvati za nemirnimi koštruni. tya S took lev smatra, da igrajo v lakih slučajih važno vlogo otroci. Praksa pa ne potrjuje vedno tega naziranja. Omenjena dama očita današnjim mladim ženam, da dajejo prednost pred domačim go*po ali gospodično X.. ki je c-lcgantnejša in mlajša F In baronica odgovarja na svoje vprašanje takole: Jo sredstvo, s katerim sc da ve to preprečiti. Žene naj} brzdajo svoje strupene jezike. Mo-> zeve ljubezni ni doslej še nobena žena vrnila z očitki in obdolžit-vami. Kadar je mož slabe volje, razdražen ali nervozen, naj g« Ž^ na bkuša. razveseliti in razvedri -— - —L. - •..«■■ Ijiea Sheilv Kave Smith. — Zdi rebra. Srčni mehur je bil napol-se nepoetično, — pravi ona. — to- njen s krvjo in delovanje srca bi da skoraj bi rekla, da je glavna moralo vsak hip prenehati. Dr. podlaga srečnega zakona zdrava Krstič j<- takoj prereza! mehur ter človeška pamet. Zakon jo bil de-; odstranil strjeno kri. Nato se mu finiran kot zveza med možem in jo posrečilo ustaviti krvavenje, ženo. Cilj te zveze je sreča in tu nakar je mehur zopet sešil in ope-tiči zlo. Čim smatrale za predmet racija, ki jo trajala jedva 20 mi-svojega nehanja srečo, je nikoli; nut, je bila izvršena. Bolnik so je . 1 no doseže t o. Vzemimo na primer kmalu zavedel in s reo je začelo gar zona ljub, veselje ,n zabavo,J trgovino, človek no začne trgovi- j zopet normalno delovati. Oporaci-tcmeb.to izprašat, svojo vest, pre-|np z namenom. (la osrcr na „iti re. t,luzbo- | Ijenska potreba. Vsak Človek s,- i šeno CHesterson so peča speci-; mora na kak lla<,[n jn! tjraiu) samo s problemom 'druge*, j trpovcc si izbere svoj poklic ])a<, y ^ Njena metoda je zelo enostavna. burnemu življenju in zabavam. Naj bo že kakorkoli, eno je gotovo, da bi moral namreč mož način preživljati, in' Vest o nenavadni operaciji, prte vrste v jug. državi, je izzva- Ce žrfia-opazi. da se jo začel mož .^avni cilj je. da trgovina ti- \ ^ani^i za drufl^. stori m»jpa-'spe^ x Ta namen meinejšfv če -ie za to drugo sploh | tlf)bro idor.a trffOTina zato. da pride do zaslužka. Nje- U V ta la v medicinskih krogih veliko venzacijt) in splošno zanimanje. REVMATIZEM Bolečine hitro ixgine z Bed Cross obližem. n»tpr»r« osirlU zbouijiijer kot z nožem, tež ki b neprestanih bolečin rev-matlxcia. to je vse, kar iek> trjuvi. Ia vi lahko to dobite. kjer va.- bAlf. pritisnite Johnson's Red Cross ledWni obili. ^tdlU «e boste ln Tesel l boste, kako hitro ram bo pomagal. Xe osirais nš. kakšna zdravila ste uporabljan proti rermatlxmu, ne po-■■ P«wluSm tega rtaregm zs-am Cross ob tits Greje in ■■■»o«^ issues vi j® bolc- fiiae, premsjts utMrtjt ter titeae oko-r*lo t iz nabreklega. m««s fn sklepov. Xeino mashrs jm» t vsakisa giblja. jem telesa la njega adrarilne sestavin« TSCSSTS ObtH l£hko kose. ki ba^lo prilegali nn. Niti, en ne zmeni. Privlačnost druge kot del anaerto. j Operacija pa tudi dokazuje, da je pa prinese tudi v Jugoslaviji medicinska ve-Isto je z za- (]a lia dostojni stopnji in da so L-m*it, i„ ,„„3 ^ ™ | iv^.ion >iu «wjr,.jrCI. Prizadevat i: na nai)ačni poti o«ii. ki si domiš- kmah. poleže mmo^.rnev sije treba, da bo zakonsko življe-: ljlljeio. da strokovnjaki le v srečo sama po sebi. nekaj novega se v moževib očeh. koprej. Toda vprašanje je. ko liko je takih' žensk,- ki bi se>odlo i nje mirno, da so bosta zakonca ra-bH |K>prej. Toda vprašanje je. ko-] zumpla in da nff bo • - I »^^vi. moje m je nepotrebnih prejnrov. Nikar si pa ne delajte i čile za to nevarno igro. Samo v ro-. nUzij. da je znkon že sam no se-1 kah zelo inteligentne in prebrisn- bi sreča Kdor v 7.akonn .sre. | ne zene postane tako orožje lah- ~0 doživi navadno brodoiom. ko učinkovito, \endar je pa goto-' . ... ,, .. , ♦ Tako. sodijo o problemih vo, da nergavost, ljubosumnost . . . . . . .. A Idermh zakonov Angležinj m vobuntsvo situacije ne resi. Cc . . , . ... , , ^ . . (treba priznat«, da je njihova sod- ss hoee zona s vojo naspi-otnico uspešno biriti za moža, ji preostaja samo eno orožje. Zainteresirati ga mora zopet zase. Zanimive nasvete- daje zakonskim ženam tudi Vera Hutchin- sok Ta dama govori o zakonskih Iz Berlina poročajo: Mož Julija ženah tako-le: — Vsaka nevesta Metz je pred tremi leti nenadoma si na vse načine prizadeva, da je, izginit brez sledu. Domnevalo se čim lepša. Vabiti moikega in na-! js,* da je ksaiitipo zapustil ter ne- Odličen prijatelj jug. naroda. ba v marsičem pravilna. Stra&na zona. diti mu možnost, da je na svojo znano kam odšel. Te d*i so našli bodočo ženo že pred poroko po-1 možakarja v podštreiju. Izgledal nosen, je povsem naravno in nor-,je kot divjak, ves zaraščen ter malno. Toda nerazumljivo je, m-'ima par centimetrov dolge nohte. V Beogradu se je na dan narodnega praznika vršila pomembna svečanost, prirejena na čast. Švicarju dr. Keisu, ki je kot iskren prijatelj jug. naroda priskočil na pomoč v težkih časih svetovne vojne. Kralj je dr. Reisa imenoval za častnega kapitana jug. vojske, zastopniki ministrstva vojske in mornarice rezervnih oficirjev in dobrovoljcev pa so mu v znak priznanja poklonili dragoceno sabljo. Aretacija komunista na Sušaku. Iskal j«' zavetja pri svojih sorodnikih. A tudi sorodniki niso bili bogataši. Zato je hodil od onega do drugega, da bi nikomur no padel v breme. Prod G meseci jo tako dospel v Beograd, kjer je našel za nekaj časa zavetišče pri svojem pravnuku. Bil je vodno vesel in vse je rado poslušalo njegovo hu m or isti eno pripovedovanje. Zahvala iz domovine. Stev. 1612. Slavna Uprava lista "Glas Naroda", New York. j Vaš odposlanec, gospod Josip Rems prinesel nam je po Vašem cenjenem naročilu zopet dva čeka. K zadnji Tjošiljatvi, katero smo Vam že potrdili, smo sedaj prejeli še drugo pošiljatev ček št. 111054 per dolarjev 1CK5.25 in tretjo pošiljatev ček št. 13055 per dolarjev 175.05. Izročil nam je tudi izrezke Vaših listov, iz katerih izhaja seznam darovalcev. Prosimo Vas, da blagovolite sprejeti za Vaše prijazno posredovanje našo najiskreuejšo in najprisrčnejšn zahv&lo. Prosimo Vas. da cenjenim darovalcem istotako spo-vočite nušo prisrčno hvaležnost. Vsakdo izmed njih naj se zaveda, da je njegov dar sprejet s prisrčnimi čutili n-dane hvaležnosti vseh mnogoštevilnih poplavljencev, ki s solzami v očeh težko pričakujejo podpor, da si nakupijo najpotrebnejši živež in obleko ter za silo pripravijo streho nad seboj, ki jim jo je neurje porušilo. Blagovolite prosimo Svojim cenjenim bralcem sporočiti, da se pri nas denar zbira in porazdeljuje pod javno in uradno kontrolo, da se brez vednosti celokupnega odbora ne izda noben znesek, v odboru pa so: oba velika župana mariborske in ljubljanske oblasti, odposlanec finančne oblasti, mesta Ljubljane, knezoškofijskega ordi-narijata in vseh naših javnih dobrotvomih ustanov. Podpore se dele samo ua podlagi uradnih ugotovitev in samo takim, ki si sami ne morejo pomagati, oduosno jim njihove ostale pridobitne in premoženjske razmere ne dopuščajo, da bi si na katerikoli način brez tuje pomoči ud-pomogli. Raz v en tega Vas obveščamo, da bode o vseh prejemkih, pa tudi o vseh izdatkih, položen točen obračun, kateremu bodo priklopljena vsa potrdila o izplačanih zneskih in da bode vse naše knjigovodstvo vsakomur brez izjeme skozi delj časa na vpogled, čim bo naša akcija zaključena. Vsakomur brez izjeme smo pripravljeni na njegovo vprašanje dati pojasnila in se izkazati o vsakem vinarju, ki smo ga prejeli, odnosno izdali. Naj bodo naši požrtvovalni darovalci prepričani, da so njihovi darovi prišli v roke res najpotrebnejših. Gospodom Vaše uprave in požrtvovalnim darovalcem v udu ni hvaležnosti imenom mnogoštevilnih nesrečnikov toplo stiskamo roke in Vam pošiljamo naše bratske pozdrave. Ljubljana, dne 24. novembra 1926. Dr. KREJČL predsednik ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa S. II. S. v Ljubljani. (P e č a t ) Spričo slabega slovesa, ki ga jelvedena je bila zoper njega pre-užival, jc našel težko žensko, ki'iskava. Pri tem je prišlo do sen-liiu je gos pod i 11 ila ter jc menja-! zacijonalnili razkritij. Oblast je val svoje gospodinje prav pogo-' namreč ugotovila na podlagi njo-sto. Sicer pa gospodinja pri njem' govih dokumentov, da jc bil Nini imela posebno zavidljivega živ-'kran Magliikian. ki šteje danes Ijenja. Morala jc opravljati vsa j 38 let. med vojno rabelj v rdeči Najraje je imel otroke, ki so se hi5llii deIa- vrhu ^ tu- armadi. Največjo senzacijo pa jc vedno zbirali krog -deda", ki zna tH »K?<>vi sedemletni učenki. De- vzbudilo uradno nravnostno spri-vedovatL Še maloikliea -ie bila boleh na; kljub temu ccvalo. podpisano od generala An-jo jo njen oče pogosto brutalno! tromicka. Dokument konča s sle-trpinčil. Ena njegovih številnih d^čimi besedami: gospodinj je ovaflila stvar polici-} "Nikran Magbikiau so jc odli- tako lepo pripo pred svojo smrtjo je bil izredno dobre voljo ter se je šalil. Na večer se je smeje poslovil od doma- činov ter odšel v svojo slednjega dne so ga našli obešenega . Kaj ga je gnalo v smrt. ni znano. Domneva pa so. da se je naveličal življenja, ki mu ni moglo ničesar nuditi. sobo. Na- tega jo pozvala Maglii- koval s posebno dobrim ponaša- kiana varuška oblast na odgovor. njem terse je izkazal v svoji služ-ter ga ukorila. j bi kot rabelj kar najbolje. Izvršil Rezultat je bil, da je Maghi-jje do dne, ko mu je bilo izstavlje-kian deklico šc bolj trpinčil. Ko jo j no to izpričevalo (24. decembra je udaril te dni s kladivom po o-. 1918), kolikor je meni znano, tri-brazu ter jo poškodoval, so se zg£- stopetinšestdeset eksekucij smrt- ADVERTISE in GLAS NARODA ČUDEN REKORD nili sosedje ter so ovadili brutal-'nih kazni. i General Antromick". nega čevljarja kompetentni obla-sli. ■ j Maghikian je bil aretiran in ADVERTISE i» GLAS NARODA Žandarmerijska patrulja - je aretirala na Sušaku' Nikolo Kavi-ča, natakarja iz Spiča; ki je pred'je vsakdo najrajši izognil % Vienlre-u (department Isere, Francija) je živel že več let čevljar Nikran Maghikian, Armenec.! ki je vzbujal s svojim-nastopa-} njem v kraju neprijetno pozor-! nost. Prišel jc bil v Vienne kmalu! po končani vojni s svojo ženo..Pozneje je žena izginila. Kot je pripovedoval Maghikian, ki sicer ni i bil ravno slab delavec, je ži^el vj neurejenih razmerah teh postal v kratkem času povsodi znan kot1 ... v« i pijanec in pretepač, kateremu se KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodb dospele te dni iz domovine. Cena sdriiti Vodnikovim knjigam je $1.50. Kakorhitro jih dobimo, bolno objavili v listu. Najprej jih bomo poklali onkn, ki so jih že naročil?. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 CortJandt Street : : New York, N. Y. v 1 --.V • tt.-'. C.T.AS NARODA, 17. DEC. 1P2S S DRUŽINA LOSOV. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Olas Naroda" priredil O. P. 13 Nadaljevanje.) PREDSEDNIK NEMŠKE REPUBLIKE Dolgo in pozorno ji* mol ril .stari gospod slike. Naj prvo si je o-gledal hliko Eriea. — njegovo najnovejšo. V tem zrelem, trdnem moškem obrazu je ihkaI strie Herbert zaman |K>teze lahkomišljene-ga mladega človeka, ki je pred.petindvajsetimi Jeti zapustil domovino. Le zvenu-, odkrite oči so bile š»* vedno iste in ostrejše so se prikazovale značilne I.osove |»oteze krog ust in brade. Nato so počivale oči starega gospoda dol;ro na čednem, življenja polnem obrazu gospe < 1 rete. Na poslanih slikah je bila stara kakih štiridese* let. Njene oči so zrle tako jasno in odkrito iz slike, da je Herbert Losov zadovoljno vzdilinil. Ko je obotavljajo potisnil na stran sliko drete, je prišla na vr-^o slika Kreda. Oči strica Herbert a so zažarele. To je bil Losov, čeprav je l il tudi podoben materi. Življenja polno, sveže deško lice je dolgo držalo |M>z«rnnst starega gospoda. Nazadnje je prišla na vrsto siik Klinor. To sliko j< ».t?le- napravilo mojemu očetu veliko, srčno v-sidje. Kdor pa napravi mojemu očetu kaj ljubega in kdor go- ufeecnv/ood & unokxvkood. n t. Slika nam kaže predsednika n ške republike von ILindcnbur'M ter njegove t .'-i vnuke. je Einor Losov v priprosti. a elegantni obleki. Prav do kolen je bila mlada dama vidna na sliki. Lindeek je bi! očaran od oči, ki so zrle iz tega lepega, življenja polnega obraza. — No— je rekel stari uo^pod, polu pričakovanja. Tedaj Se vzravnal baron Lindeek. ne da bi dvignil pri tem pogleda s slike. Čudoviti mično bitje. To mlado damo moram spoznati. Ne , .. • I . , • i . " , t ' I" ......— »v »1'UM'J lil 'II rl II l ,\C von tako ljubo o moji materi kot si storil tit tega moram ljubi- , . ... ■ . i , • rjameiu. ra/ode\ a ta slika v o mirnost tega svežega bitja ti i/ i»oiiega srei». Sedaj se veselim dvojno lia povratek v domo- ir,.rbnrt T „,, ; . i i i- > <••',, , , . - , -n 11 . , riei ne 11 Losoa je žarel od veselja, kot da ie izvedel neka i vino. Ali, da lu bili ze tako daleč! 1 voje povabilo v Lemkov Ktr,lSl j: J mKaj sprejemamo s srčno hvalo, a to ti bo moj oče pisal sam. Hočem se ti le zahvaliti, da si bil tako ljub z mojim očetom. Pozdravlja te prisrčno Tvoja Elinor. šno ljubega Kaj ne. sladko bitje. Polno življenja in gorkote.. Seveda, če ne moti ta sliki. Ali smem vedeti, kdo je ta mla- da dama 1 ■p HBI , , . T„. —Izvedeli boste. Zaenkrat | ;i ne sinete nobenemu človeku za- stari gospod je pričel zopet m zopet ogledovati suko Elinor. upati |t, siirjV!10,stj To i)aroni r.osov. Njeno mično. veselo lice ji zrlo vanj tako radostno. — Kdor stori mojemu očetu kaj ljubega in kdor govori tako lepo o moji materi, tega moram ljubiti i/, polnega srca. Tako je pisala. V resnici, sta-i poi!u izdatno. kako iskreno razmerje je spajalo te ljudi. — Drugače, povsem drugače kot tam v Losovu, — si je mi-, — Torej vhSa sorod n iea — .ie vprašal Lindeek. — Da, moja nečakinja, gospodična Elinor Losov. Lindeek se je jres presenečen ozrl van i. — Nisem vedel, da imate razven gospodične (iite še kako dru-» go sorodnieo. Stari irospod s<» jp z;?si»ejal. Da. to se j ti tudi jaz izvedel v zadnjem Času. Prav tako viil stri. Herbert. | v°"! UuVl ixza kr,,tkim- ,1a ilsiai» raven F.oto Losov« še na- N do je prečital še enkrat dolgo pismo Fris Losova. Slednji mu u-čaka. Povejte mi. dragi Lindeek. :i!i ste že kedaj čuli o ji obširno naslikal svoje doživljaje in svoje usode. Iz vsake besede je zvenela njegova ljubezen do žene. ki je kot zvesta tovarišiea delila njegove boje in uspehe. nekem Frie Losovu ! Lindeek je pričel razmišljati. Frie Losov. — hm. Zdi se nji. da sem že čul to imel od svojih mene. ko smo splezali na višek. Dokler sem jo potreboval v živijen-skem boju. je bila poleg mene. Kakorhitro ]>a bi lahko skupaj uži-j vala sadove najine pridnosti, me je zapustila. Jaz ne bom nikdar popolnoma prebolel njene izgube, čeprav mi je zapustila v najini '»bkomisljene cine brata, kat.-rega je poslal preko velike luže, ker ■ mu je bil tukaj nadležen. No. seveda, svetnik ni bil Frie nikdar. Lil Edina bolest, katero mi je prizadela, je bila. da je odšla od Mi,n*«'v 111 *trien. Frie Losov! Da. sedaj se spominjam. Ali ni bil mlajši brat Kuno Losova. ki je . . , ne vem — Ki je šel k vragu, le mirpo izgovorite to. Tako se je takrat splošno glasilo. Kuno sam je skrbel za to. da je izvedel celi svet za ;o veliko I________1 • 1 . 1 . . w hčerki svojo verno sliko. Tako s t * j.* glasilo v pismu. ■ j'* st™si"> vročekrven, impulziven človek. Z denarjem ni znal nik- Herbert Losov je vstal ter stopil pred veliko sliko svoje ž<-ne. ;i je^bil po nstoličenju Kunoja v Losovu dejanski ki je vis.-la nad njegovo pisalno mizo. Oložiio so viseli njegovi po- ar* l)l1 preveč ponosen, da naprosi mene za pomoč, gledi na njenih ljubljenih potezah. *'" ('"ostv,1f» Zginil brez slovesa. Drugače bi ga Lil obdržal, Kimo- ..... - - , , J" n;i kljub. Kaj ne, I Inka, - ce govori moz po dvajsetletnem zakonu na I .i k način o svoji ženi, potem je bila pač vredna njegove ljubez-L l-,,l>ro so spominjam. Lil sem takrat sicer še deček, a ni' In otrokom te ženske hi ti gotovo odprla na s teža j vrata Leni-,''"1 .^'"V1? JP °d*e! Fric Lcsov v Ameriko. Seveda sem ga videl v l-ova. to vem. Vsled tega hočem nastopiti v svojem smislu. pvoji deeki fantaziji med rdrčekcžci, kol lovca na skalpe. ■, i, ■ , • i | - i »j- ■ , | . Herbert Losov je globoko vr.dihnil. Popoldne istega dne se je odpeljal Herbert Losov v mesto, —] K svojemu notarju. Tain je bil pred leti sestavljen testament uui čen ter sestavljen nov. Zadovoljen se je odpeljal stari gospod zopet domov. Kmalu po njegovem povratku so mu prijavili barona Lin-J derka. Le noter, dragi, le noter. Prišli ste ravno ob pravem času, je vzkliknil stari gospod novodošleinu nasproti. Huron Lindeek je stisnil ponudeno mu roko. Ali res nisem nadležen, gospod Losov? — je vprašal smeh-* (Dalje prihodnjič.) Božični običaji med pravoslavnimi. 'jajc. Nadležen.' Kaj takega ne boste doživeli pri meni. — Prihajam precej pogosto v Lemkov. — Zame- ne preveč pogosto, to dobro veste. Pridem tudi ;'.elo rad. Vedno je koristno zame, če smem kramljati z vami. moj očetovski prijatelj. — No, najine želje se torej srečava jo. — Ali imate za eno uro časa ! Moje delo je za danes opravljeno. Lahko razpolagate z menoj, — je rekel baron Lindeek prisrčno. Tukaj v Lcmkovn se je obnašal čisto drugače, gorkejše in pri-srčnejše kot v Losovu. — Dobro, torej sedite semkaj k meni. Jaz sem danes posebno' dobro razpoložen ter klepetav ter bi vam rad marsikaj sporočil.) Najprvo pa hočeva izpiti požirek vina. Dal je služabniku ukaz. naj prinese vino, steklenice in prigri-1 zek. ° | C»os|K>da sta sedla ter se založila s smodkami. Ko je prinesel j služabnik vino. je na|>olnil stari gospod caši. — Tako. Lindeek. sedaj trčite z menoj na to. da sem opravili dane* dobro iu pošteno delo. Na to morava izprazniti čašo. — Caši sta zazveneli. — Živio. gospod Losov! In ves blagoslov božji naj krona to delo. Izpraznila *ta čaši do dna. Ko je stari gospod zopet nataka!. je rekel: — I tog daj. Hvala vam za prijazno besedo. In v nagrado vam hočem »tedaj pokazati nekaj ljubega in lepega. Kaj takega ne vidite vsaki dan in v Lcmkovu sploh ne. Poiskal je ameriške fotografije ter vzel ven sliko Elinor. Ponudil jo je Lindeekn. . — Tukrtj. kaj pravite k tej sliki? Mladi mož je vzel sliko v roko ter jo pričel ogledovati. Kazala Toliko in tako pestrih božiču h običajev, kakor jih poznajo o-.l-: nosno izvršujejo naši pravoslavni bratje, ne premore menda noben narod v Evropi. I)a .so re ti običaji ohranili, je pač razlog v letja trajajoči zaključeno*?! turške dobe. v deloma goratem znaV.-ju bivališč in pa v konserv:il: v-»em verskem mišljenju prebivalstva. živečega v čvrstih obitel; J; h organizacijah. , Razni običaji, ki jih lahko im°-| najemo pred božične. pričenjajo! že koncem novembra, odnosno koj s počet kom advent a. Vendar pa n>o enotni povsod, marveč u1-kalni, v raznih varijantah, in veljajo posameznim svetnikom: take .-nveti Katarini, ki se ji bosanske c'evojke genljivo priporočajo -^a skorajšnjo ženite v (*vSveta Kato. rsstavi me s majkom!. . . ali pa sv. Andreju, imenovanemu 4*med-vedji (mečkin) dan", ko nakuhajo neka^ koruze in jo i>reko noči izpostavijo. da jo "mečka nagri-ze' December se vobče imenuje "božični mesec". Starodaven običaj je. da se na predvečer .s,-Barbare (4. dec.) skuhajo v en; pasodi zmfšane vse vrste žita. Kaša. ki nastane, se imenuje varica. Pregovor pravi: Varvariea vari, Savica hladi, Nikolica kuša. Barbara, fš\\ Sava in sv. Nikola si namreč v koledarju sledijo zapori d. Sv. Nikola je pravoslavnim bratom velik svetnik: Nikolaj-dan je brat Božiču!" Praznujejo se številne krstne slave, deca je deležna sličnih darov kakor pri na.s. Jedače in pijače ne manjka, in U -ko z Nikolajevim dnem pričenja prava uvertura za božični čas: — " Ni kol j — prikolj. . .:" (Nikolaj, ]»rični kolinami!).. . Pride liožič. jn-i^le.jo dvanajsti-ne — namreč ne proračunske, marveč koledarske: to je tistih najpomembnejših 12 dni, .od 2o. decembra tlo 8. januarja < po starem koledarju), imenovanih tudi "nekršteni dani", ker božje det^3 v teli dnih ni t>ilo krščeno... Preddan Božiču je badnji dan. Zarano gre hišni gospodar v gozd po "badnjak". po drevesce, ki si ga je že pred izbral. Obrne &e proti solnčnemii \"zhodu. se prekriža, obsuje drevesce z žitnem semenom in pozdravi: "Dobro jutro, bad-njače: Badnjače, moj veseljače! O vesel i o te I»og. a ti moj dom!" Poseka ga nato in odnese domov, kjer ga shrani do večera. Ženske ves dan urijo roke s čiščenjem in pripravljanjem jedil, moški po spravijo okrog hiše. A ko pride večer, sveti i>adnji večer, in je družina zbrana v hiši. gre gospodar po badnjak. in ga ob svečani domači ceremoniji prinese v hišo. Potrka na vrata, da ga domači stoje sprejmejo, z desno nogo pre- stopi prag, pozdravi ter — ohsut od gots{>odinje z žitom in orehi — položi badnjak na ognjišče, ga poškropi z blagoslovljeno vodo, po- j kadi s kadilom in obdari z darili letnih pridelkov. Takoj za badnja-kem vnese gospodar tudi božično slamo, in jo raztrese po hiši, ter prižge božično svečo, ki jo je sam dogotovil iz voska. Sledi daljša molitev cele družine in nato bad-nja večerja, ki je precej obilna, vendar pa obstoječa iz samih pestit' li jedi. V prelepem družinskem ugodju m n vajo ure svite badnje noči. Na ognjišču praske* a badnjak, družina pa pripoveduje pravljice, razpreda se bujna fantazija, vrst:jo se r;izna vedeževanja in čarovnije. Polnočnie pravoslavni1 bratje ne poznajo, ker je glavu . svečano opravilo na Božič zjutraj. vmdar pa na sveto noč le malokdo leže spat. Od badenja i-ma tudi badnjak svoje ime. Yča- smo ga poznali tudi pri nas. i-j menujoč ga — kakor navaja Vai-vazor — "panj", dočan so ga naj Goriškem, kjer so ga sežigali še o-1 krog 18.">0, imenoval "božič". Za J enim in drugim zdaj ni več sledu. Na sam Božič... "nima svega baš kad na Božič". Obilna jedila in pijače spadajo po ljudskih nazorih k vsakem velikemu piaz-novanju, n ravno o Božiču mora mi/i\ ponujati izbiro vsega kar so dal t polje, vrt in vinograd. -Juhe meso. kolači, pečeni v raznih obokali in simbolih, omake, zelenjava in vsi mogoči prigrizki šibi jo mizo v tovaršiji z vinom in rakijo. Toda kapitalna točka ua programu božične pojedine je božični p reši ček. odojak, brez kn-terega ni Božiča.. Ne zato, ker pečeni cdojak volx'e uživa sla.stno priljubljenost marveč ker je simbol sreče ]>o starem reklu: *'Kako prase napred ruje, tako i I:u«a napreduješ". . . Kakor rečeno, se v srbskih krajih marsiko:l okuša cd vsega, kar je pri hiši. Takšna kompletna pojedina se imenuje "naja marsikod, da miza o-stanc poginjena kar vse tri dni. Glavna običaja na božični dan sta čaščenje vode in mirbožanje. Že pred solčnim vzhodom gredo dekleta po vodo; s pozdravom:— "Dobro jutro, \odicr, i č est it ti Sveti Božič!" potrosijo nad studencem nekaj žitnega z.rja, zajamejo s pose bil m i nagovori in nato doma oškropijo dom in polje. A "mir božanje" je uvodna ceri-monija k božični pojedini in obstoja v naslednjem: hišni gospodar drži v roki prižgano božično svečo in enako izroči najstarejšemu moškemu članu obiteiji b seda-mi: "Mir božji! ' Odgovor se g'n-si: "Vek i Ainin!" — p -1 "em u- «*etanie oamiko« » Shipping Ne» 22. decembra: Rochambeau, Htm 27. decembra: Paj-is, Havre: Olympic. Cherbouig; Deutsclilanj. Cberbouix. Hamburg. 2*. decembra: ■ Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 30. decembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic. Cherbourg i. januarja: De Graa^e, Havre; Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 7 januarja: Martha Washington. Tret. S. januarja: Berengaria, "Cherbourg- Prance. Havre; Bremen. Cherbourg, Bremen. 12 januarja: Pre«. Harding. Cherbourg, Bremen. IS. januarja: Paris. Havre: Aqultanla. Cherbourg. 22. januarja: Homeric, Cherbourg; Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pre«. Wilson. Trat. Z7. januarja: Rochambeau, Havre; Thurlngta. Hamburg. 29 januarja: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Muenchen. Cherbourg. Bremen. f,Putujte pod ameriško zastavo" Zniiana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo $198.00 in več preko Cherbourga Morda sc boste prihodnje lc:«> odločili u obisk v domuvini. 1'jrUno to Morite, ->e um bo i[ U< .tlo izvedeti podrobnosti o burili ui razkušnin pAruikth United States Lines l-too * veseljem "I.1! v«? ininrmjciif ftl^de- poiemiih ulclsv za prihcxluje leto, ali p:t pišite naravnost na ted States Lines 45 Broadway CPh-aae. Whitehall 28C0> New York City ! s A M 0 6 D N I PREKO 2 ogromnimi purtiikl na ulje PARIS 27.dec.; 15. jan. . FRANCE 8. jan. — 29. jan. ! Havre — pariško pristanišča' U ^ Kabine tretjega razreda z umivalniki In tekočo v«>do z» 2. 4. ali 6 oseb. { Francoska kuhinja in pijača. 9reneh J&ie .19 state st , new york ali lokalni a^entje Jan, združeno .s cerkvenimi opravili. ipa je znano t tuli že našim ljudem po vsakoletnem poročilu rz pre.stolnice. kjer >e ta ceremonija opravi .s posebnimi svečanost mi. Tako torej pravoslavni preživijo Božič: globoko verno, dostojno in ]>o s-iarih vkorenlnjenili običajih, ki ostajajo i.sii od ro lu do roil u in a-tyarjajo leto za letom čar božčnega razpoloženja. Naravno, da je še v.>e oolno varijant in posebnih krajevnih običajev, ki pa le večajo relijriozno-poetično čustvovanje pravoslavnih vernikov, kakor to nekje omenja beograjski docent dr. Sehneeweiss. i je luni izdal v dunajski založbi društva za n a rod oslov je obsežno, izčrpno primerjalno razpravo o božičnih običajih Srbohrvatov, to je katolikov in pravoslavnih. ONEM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Stenske Koledarje — smo poslali vsem našim naročnikom. Nekaj nam jih je še ostalo. Kdor se nanovo naroči ua Glaa Naroda, mu «a takoj pošljemo. Koledar je letos posebno zanimiv. Na njein je pomembna zgodovinska slika, predstnvljajočo inavgu-raeijo prvega predsednika Združenih držav. Uprava "Glas Naroda". Foreign Language Information Serviee v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenje j na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini; ter vsebuje nakratko vse podatke; o državljanstvu. Stane 25 centov., se poljubita. To ponovi gospodar y za]OJfi jG ima knjigarna Glas z vsemi moškimi in nato žciiskimi člani družine — izvzemši žci:o, ka tere tudi pri tej priliki ne po ljubi sprto farunije. Mara!:ud na ITALIJANSKE je običaj, da se n-Irbožauj^ izvrši j mi izueiuje-že v cerkvi: svečenik poljui.: naj-j J^u'ramc prej ikone in nsio vernika. Po! razne prvo-končanem opravit je pred cerkvijo opažati globoko simpatične prizore. ko si z božičnim pozdravom in poljubom voščijo mir ozj: znanci in prijatelji, a prav čes.o pri ----*/""• {i^Egqr^w.vipmas^r' ( tem pobotajo iudi sprti nasprotniki. .. Božični prazniki traj j: pri pravoslavnih t*i dni; ra^i;k't je ta, da prvi dan po Božič.i (28 dec.) imenujejo "Boži-dan", a njihovo fttefanje ('Stevan-dan^ je šele tretji dan. dočim šentjan-ževanja ne poznajo. Novo teto pa pretežno imenujejo Vasii.i:v-dan ali mali božič. za. katerega na peko posebne kolače "vasilce". Ko> led ova nje ni baš toliko uobičaje no. kakor se domneva, ker je o-pravljena že z Božičem. Vobče jc proslavljanje novega leta kot pra- j znika pri nas bolj izrazito kakor j pri pravoslavnih, zato pa oni tem bolj svečano praznujejo "Bogo-javljenje" (po naše: Tri kralje), ko zaključujejo božično dvanajsti no. Blagoslavljanje vode na ta Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. HARMONIKE ! razne i vrstne roč-j no napravljene ita- lijans ke harmonike. najbolj- že na svetu. I>eset 1 e t garantirane. Nafie cene so nižje ltot druKlh Izdelovalcev. Brezplačen pouk t igranju kupcem. P^ite po BREZPLAČNI cenik - feuatta sereneuli A. co. 1014 Blue Island Ave, Dept.76. Chicago. III. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari krai. Je potrebno, da Je poa-čen o potnih Ufttih, prtljagi ln dru-srfb fctvareb. Vsled na3e dolgoletna izkušnje Vam ml r a morem o dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedriarljanl zacmrejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti »1 morajo dovoljenje ali permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 6 mese<-ev ln se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselnl-fikega komisarja. Glasom odredbe, ki Jo stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora ltl Iskati vsak posUee osebno, bodisi v najb!l£njl naselnl-Bkl urad all pa ga dobi v New Toka pred odpotovanjem, kakor kedo v profiuji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svojce Ja starega kraja, naj nam prej pISe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo prlpuSčenih v tem letu GT0 priseljencev, toda polovica to kvote Je določena %a ameriške državljane, ki iple dobiti sem 'tarlfie ln otroke od 1R. do 21. leta ln pa m poljedelske delavce. Amerlfikl dlavljanl pa samorejo dobiti sem Cene ln otroke do 18. ta brez da bi bili Ktetl v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo ▼ Washington. Pred no podvaamete kaki korak, pifiite nam. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8T„ WSW YORK Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". HtateljL Pozor Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu **Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. ADVERTISE in OLAJ3 NARODA.