Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačau li» tfld., za pol leta K gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 trld 40 kr. V administraciji prejemari velja: Za celo leto 12 jrld., za pol leta (J fcld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vet na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo ln ekspcdldja v „katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkili ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Vredništva telefon-štev. 74. JStev. V Ljubljani, v torok 4. januvarija 189(S. J^etnilc XXVI Besede smo culi — naj slede še dejanja Iz Celovca, 3. jan. Odšel je, kakor od vseh stranij zatrjujejo, z jako težkim srcem, in — »post tot discrimina re-rum !« — toli hvalisani, toli proslavljeni naš bivši g. dež. predsednik ekscelencija baron S c h m i d t-Zab ierow. Včeraj opoludne se jo s soprogo odpeljal na Dunaj, zahvalit se cesarju za podeljeno mu odlikovanje, in od tam se poda v svoj že dolgo pripravljeni »tusculum« ob bregove sinje Adrije v lepo Volovsko. Preživeti hoče zadnje dni med brati Hrvati oni, ki je na Koroškem toliko preganjal Slovence, dosledno zanikaval narodni njih obstanek. Časnikarska dolžnost me veže, da vsaj na kratko omenjam, kako se je poslavljal. V torek dne 28. m. m. je novoimenovani g. dež. predsednik pl. F r a y d e n e g g-Monzello nastopil vod stvo deželne vlade in ob jednem se je poslavljal Schmidt-Zabierovv. Le temu so se predstavili vsi politični nradniki celovški in okrajni glavarji z dežele. V njih imenu je govoril dvorni svetovalec pl. Kozaryn odhajajočemu v slovo in proslavljajoč zasluge njegove za deželo. V četrtek se je poslovila od starega in predstavila novemu predsedniku mestna duhovščina, na čelu ji knezoškof. Zvečer pa je bila b a k 1 j a d a odhajajočemu na čast. Priredil jo je mestni zastop, vdeležila so se je razna pevska društva, ognjegasci, itd. Radovedne množice kajpak tudi ni manjkalo. Društva so zapela nekaj zborov pred deželnim predsed-ništvom, godba je svirala cesarsko pesem, mestni župan pa se je podal k slavljencu, da se z običajnim nagovorom poslovi od njega. Pri dež. predsedniku so je zbralo več odlično gospode, med njoUudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Mestni župan Neuner je v svojem nagovoru krepko pozvanjal z znanim »mirovnim zvonom«. Hvalil je dež. predsednika, koliko je tekom svojega 17-letnega delovanja na Koroškem storil za deželo, in ga posebno proslavljal kot moža, »d e r zielbevvusst unsdenFrieden imLande erhalten ha t«. O ta »koroški ,mir' !« Poznamo ga in zdihu-jemo pod njim ! Nj. ekscelencija baron Schmidt-Zabiero\v ga nam je pridigal v vodenih člankih uradne »Celovčanke« in vsiljeval po svojih ukazih, po celem svojem sistemu! Bil je to tisti blaženi turški m i r, v katerem se najslabejši odreče kratkomalo vsem svojim pravicam ter izroči na milost in nemilost krutemu in oholemu nasprot-niku! Saj je znano početje nemških nacijonalc.ev, postopanje tudi vladnih organov zoper nas. In ko se takemu nasilstvu branimo, pade vso po nas, češ, da — kalimo mir ! Iz ust celovškega župana se čujejo sladke besede o blaženem »miru« naravnost — smešno ! On kot poglavar zastopa, ki po vsem svojem javnem nastopanju kaže pravo samosiljo, ki je vprizoril vse znano komedije ob Badenijevem padcu ter s svojim postopanjem naravnost povzročil izbruhe razdivjane strasti, ta mož tedaj se drzne sedaj proslavljati Schmidt Zabierova, češ, da je tako dosledno znal ohraniti — mir na Koroškem ! Pa dosti o odhajajočem možu, ni, da bi se še obširneje bavili ž njim, saj : »de mortuis nil, nisi beno«, in on sam se je bajo štel sedaj med »abgethane Grossen«. Posvetiti moramo nekaj be-sedij tudi novemu g. dež. predsedniku. Ko so se poslovili od starega, so se dne 28. decembra c. kr. politični uradniki korpora-tivno predstavili novemu predstojniku. Ta jih jo vsprejel z daljšim nagovorom, v katerem je med drugim jako lepo povdarjal: »Vedno si predočujmo, da bodi politični uradnik ne le vestni čuvaj postave, — marveč tudi iskren prijatelj in dobrohoten svetovalec prebi valstvu. Bodimo vedno strogonepristran-s k i in uvažujmo vedno, da je uradnik za ljudstvo, in ne narobe.« Lepe besede, pravimo, katerim treba samo še, d a postanejo d e j a n j e in da jih tisti, ki je je ob taki primerni priložnosti izgovoril, sam dosledno izvršuje in tudi od podrejenih mu faktorjev dosledno in strogo zahteva, da jih dosledno izvršujejo! Lojalno in radi priznavamo, kako lepe besede je g. pl. Fraydenegg spregovoril ob nastopu odločilne svoje službe. Izjavljamo pa istotako, da ga ne sodimo po teh besedah, marveč sodili ga bomo po dejanjih. In dobro voljo pokazati v dejanju, za to se mu ponuja obilo prilike. Ni treba segati daleč, samo da hoče resno izvrševati gornje geslo, ga čaka obilo posla! Uradnik bodi »vesten čuvaj zakonov«, a naj čuva je tudi nasproti manjšini, in sicer tako, da se ni treba za vsako mrvico pravic posebej toža-riti, prizivati itd. Kako obsežno polje ponuja za to samo — paragraf 19. državnih osnovnih postav! »Bodi prijatelj in dobri svetovalec ljudstvu.« — Lep nauk, samo da se tudi izvršuje. A baš v nas vidimo, kako malo so oni, kojim veljajo le-te besede, prijatelji in svetovalci ljudstvu, med in od katerega živo, kako zelo mu nasprotujejo v najvitalnejših njegovih zahtevah! »Bodi strogo nepristransk ter u v a žu j , daje uradnik za ljudstvo!!« — Velckrasne besede in prepomenljive zlasti v trenutku, v katerem jih jo spregovoril najvišji politični uradnik v deželi. Kaj si je ob njih neki mislil eksc. Schmidt-Zabiero\v, ko jih je čul ali čital! ? Da, tega naj se drže uradniki in premnogim pritožbam bode kratkomalo konec ! N e p r i-stranost zahtevamo in nič več; naj se vendar jedenkrat neha tudi na Koroškem meriti z dvojno mero Ncmcem in Slovencem. Uradnik je za ljudstvo ! Dobro, a potem znaj tudi ljudstva govorico, spoštuj njega pravico v uradu. Kako je v tem oziru na Koroškem, znano je dobro vsem, ki poznajo količkaj naše razmero. Tudi novemu dež. predsedniku ne bode težko, poučiti se o tem, samo — da hoče !! Torej: besede smo č u 1 i, n a j slede še dejanja! (Je bodo dejanja primerna bese- dam, potem smo mi gotovo prvi, ki to drage volje priznamo ter hvalimo, kar bode — upajmo vsaj! — hvale vrednega ! —rn— Politični pregled. V Ljubljani, 4. januvarija. Priprave za če&ko nemško spravo. Prihodnji ponedeljek. 10. t. m. otvori se, kakor znano, češki deželni zbor, ki se bo pečal mej drugim tudi s perečim vprašanjem, kako dognati sporazumljenjc rrej obema češkima strankama. Gautscheva vlada si zelo mnogo prizadeva, da bi so posrečila ta akcija in potem omogočilo tudi redno delovanje v dunajskem parlamentu. V to svrho je odredila vlada že sedaj potrebne priprave, ki pa so, kakor se nam je včeraj sporočilo, bolj informativnega značaja, t. j. vlada želi zvedeti najpreje pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče doseči spravo. Za včerajšnji dan je mini-sterski predsednik pozval k sebi zastopnike nem-ško-čeSkih poslancev, namreč posl. dr. Schlesinger, Lippert, dr. Funke in dr. Schiicker. Olicijelno so o tem nastopno poroča: Povodom otvoritve češkega deželnega zbora se je vršil včeraj na povabilo ministerskega predsednika »sloboden razgovor« o političnem položaju, katerega so se vde-ležili posl. dr. Schlesinger, Julij Lippert, dr. Funke in dr. Pergelt. Sklepalo se pri tem razgovoru ni prav o ničemer, ker se to tudi ni nameravalo. — Po tem poročilu se toraj tega razgovora ni vdeležil dr. Schiicker, marveč dr. Pergelt. To je toraj vse, kar se ve o prvem koraku Gautscheve vlade v dosego zaželene sprave na Češkem. »Narodni Listy« se nekoliko hudujejo nad vlado, ker se je najpreje pričela razgovarjati z zastopniki čeSkih Nemcev, mej tem ko češkim zastopnikom še ni došlo nikako povabilo, ter menijo, da jih je vlada že jela prezirati. Po našem mnenju dosedaj še ni popolno umestno izrekati kake sodbe, ker gotovo je, da se vlada ne more razgovarjati z obema strankama ob jednem, polog tega so ji pa tudi že več ali manj znane zahteve češkega naroda in je z Nemci pričela najprej se dogovarjati največ radi tega, ker so ravno oni najbolj nezadovoljni z obstoječimi razmerami in je bila le njihova nezadovoljnost kriva popolnega razdvoja. Ogerska ljudska stranka. Povodom nastopa novega leta poklonilo sc je vodstvo te stranke najbolj delavnima in za sveto stvar vnetima voditeljema grofu Ferdinandu Zichyju in grofu Esterhazvju. Po nagovoru strankinega predsednika prelata Molnarja se je najpreje zahvalil grof Zichy. — Rekel je, da najvišji smoter katoliške ljudske stranke obstoji v tem, da so uresniči katoliška Ogerska na državnem in socijalnem polju. Napram aktuelnim političnim vprašanjim je ostala stranka zvesta načelom, ki jih predpisuje interes katoličanstva. Poleg tega se bori stranka tudi vedno za državnopravno zvezo z Avstrijo, kajti prepričana je, da le taka trdna zveza mej obema polovicama moro vspešno zagotoviti veliko interese dinastije in dežele. S tega stališča je tudi stranka oddala svoj glas za vladno predlogo in na tem stališču bode vztrajala tudi v bodoče. Za njim jo govoril grof Esterhazy. Tudi on je na-glašal važne namere, ki jih goji stranka v verskem oziru, ter povdarjal, da stranka tudi no namerava kaliti mejkonfesijonelnega miru. Po teh besedah sta voditelja odslovila deputaeijo stranke, ki je vse drugače postopala, kakor pa mažarsko-liberalna, ki jo slavila le to, kar pač ne zasluži posebnega priznanja. Dal Bog, da bi so čim preje uresničil preblagi in le zatiranemu narodu posvečeni smoter vrlo delujočo katoliško ljudske stranko na Ogerskem. Položaj na Ogerskem se dosedaj še ni prav nič spremenil, predloga barona BanlTyja jo še ravno tako nerešena, kakor v ravno minulem letu. Opozicija je tudi včeraj porabila vsako priliko, da je zavlačevala razpravo kolikor je bilo največ mogoče. Takoj pričetkom včerajšnje seje je poslala v boj posl. Visontava, ki je z ostrimi besedami kritizoval novoletni govor Banl'fyjev, v katerem so ni posebno laskavo izražal o postopanju obstrukcijskih strank. Odgovarjal mu je Banl'fy sam ter dokazoval, da je govoril čisto resnico. Obžaloval je nadalje, da ni možno določiti razmerja mej državnima polovicama parlamentarnim potom ter izjavil, da so ohrani status quo, dokler so no reši vladna predloga. Za njim sta govorila še dva opozicijonalna govornika, seveda oba proti predlogi. Razprava so nadaljuje v današnji seji. Radovedni smo, kako dolgo so vrši še ta brezplodna razprava. VeČina poslancev je gotovo zelo nejevoljna, ker je popolno ob vse počitnice. General Weyler je prišel ob vso milost pri kraljici-vladarici, pri vladi, kakor tudi skoro pri vseh svojih vojaških tovariših. Povod temu je dal njegov ugovor proti neki izjavi predsednika Zveznih držav Mac Kinleja, tičoči se razmerja mej Španijo r.i Zveznimi državami v kubanski zadevi. Ta ugovor je general objavil v šestih španskih listih, ki so bili vsi konllskovani, sam pa se je moral opravičiti pri kraljici in preklicati žaljive besede. Vkljub temu pa mu krivda ni popolno odpuščena in se bode proti njemu v najkrajšem času pričela sodnijska preiskava. Državniki vseh strank izjavljajo, da je \Veyler ravnal zelo neprevidno in bi bilo mnogo bolje, da je vso stvar opustil, nego da je moral svoj prestopek tako zgodaj obžalovati. Avtonomija za Kreto. Poslaniki v Carjem gradu se sedaj posvetujejo o načrtu avtonomije za otok Kreto in »o k tem pričeli reševati vprašanje, ki je na dnevnem redu že dolgo vrsto let in je posebno za časa grško-turške vojske do najnovejšega časa popolno počivalo. 0 posamnih točkah tega načrta smo svojedobno na kratko že poročali. Po tem načrtu ostane toraj otok tudi nadalje del turškega cesarstva pod vrhovnim sultanovim pokroviteljstvom ; uprava in Statut se osnujeta po vzoru Vzhodne Rumelije. Otok dobi avtonomno upravo s kiščanskim guvernerjem, katerega imenuje sultan s privoljenjem velevlastij za dobo petih let. Guvernerju je podrejena vojaška uprava, ki sestoji iz orožništva in vojaštva. Število turških posadk se mora zmanjšati od slučaja do slučaja, kakor bo zahtevala javna varnost na otoku. Postavodajalno oblast ima narodna skupščina, ki sestoji iz zastopnikov vseh slojev prebivalstva, sklepi te skupščine pa potrebujejo potrdila generalnega guvernerja. Guverner bo smel najeti posojilo v znesku šestih milijonov, vendar razne podrobnosti še niso do-gnane. Vsi direktni in indirektni dohodki so namenjeni v pokritje stroškov na tem otoku, poleg tega se mora pa sultanu odračunati vsakoletni davek, čegar višina dosedaj še ni določena. V poslaniških krogih se trdi, da bo zadeva rešena tekom osmih dnij. Dnevne novice. V Ljubljani, 4. januvarija. (Za vzajemno delo.) Kluba katoliško - narodne in narodne stranke v deželnem zboru kranjskem sta se odzvala povabilu posl. dr. Susteršiča ter imenovala po tri odposlance v skupen razgovor za vzajemno delo. To posvetovanje se vrši v prihodnjih dneh. (Premeščen) je sodni pristav g. Fr. Podgoršek iz Logatca v Ljubljano. (Goriški italijanski deželni poslancij so, kakor se poroča, v ovčjih oblekah stopili pred deželnega glavarja grofa Fr. Coroninija, da mu izroče pis- meno pritožbo proti slovenskim »volkovom«, ki trgajo italijanska jagnjeta. V nujni pritožbi mej drugim trdijo : Program goriških Slovencev je žalitev deželnega zbora in deželnega glavarja. Slovenski poslanci, ki so no udeležujejo soj deželnega zbora, škodijo najvitalnejsim koristim dežele, katero mora varovati deželni zbor. Slovenci so že 1. 1895 zaprečili najnujnejša in najvažnejša dola dež. zbora. Slovenci postopajo po gotovem, premišljenem načrtu, in dež. glavar se jo mogel prepričati, kako so Slovenci v odločilnem trenotku izvrševali svoj načrt. Jasno je vsakemu, da slovanska po vodenj preti s poginom tudi italijanskemu ozemlju in da hoče preplaviti ter uničiti italijansko narodnost. — Le ustava jo še oni paladij, ki nas more obvarovati pogina. Zato pa so nas žo leta obrekovali v najvišjih krogih ter so v interpelacijah pritoževali proti nam. Letos pa hočejo Slovenci vlado prisiliti, da jim pripomore do nadvlade, storili so skrajni korak s tem, da so vsi izstopili iz dež. zbora. Ta korak v 1. 1898 je tem hujšo obsodbe vreden, ker to leto presvetli vladar praznuje svojo petdesetletnico. Konečno italijanski poslanci naznanjajo dež. glavarju, da hočejo svoja prava braniti do skrajnosti. — Ta protest z živimi bojami osvetljuje italijanski značaj. Laska gospoda se sklicuje na ustavo, katero so na Dunaju z nemško obstrukcijo trgali v kosce. Tretjina italijanska gospodari v deželi ter ukazuje dvema tretjinama slovenskega prebivalstva. Kakor dež. glavar ob otvoritvi dež. zbora dne 28. dec., tako se sedaj tudi ostali italijanski poslanci sklicujejo na cesarjevo 50 letnico. To jo skrajna breztaktnost, kajti Slovenci so bili, so in ostanejo lojalni in vedno zvesto vdani svojemu vladarju ter ravno od Lahov potrebujejo najmanj pouka. Ako je g. dež. glavar v zadregi, jo to njegova krivda; kar je sejal, to sedaj žanje. Ali naj hodijo slovenski zastopniki le slepo miši lovit v dež. zbor? Italijani se name noma izogibljejo vsem važnim vprašanjem dež. gospodarstva, ker bi moglo koristiti tudi Slovencem. Slovenski poslanci zahtevajo in morajo zahtevati popolno jednakopravnost ter ustrajati pri svojem sklepu, dokler ne dobe poroštva za zboljšanje sedanjih nenaravnih razmer. (Županstvo Naklo na Goriškem) je doposlalo državnemu poslancu dr. Šusteršiču resolucijo, ki jo je sklenilo starešinstvo ondotne občine IG. decembra minolega leta in ki se glasi: »Občinski svet županije Naklo na Krasu izreka tem potom svoje najglobokejše obžalovanje in svojo največjo ogorčenost nad skrajno nedostojnim in vse Slovane žalečim vedenjem združenih levičarjev, ki so pouličnimi demonstracijami vrgli mini-sterstvo, pregnali s svojega sedeža pravicoljubno državnozborsko slovansko predsedništvo, onemogočili vsako delovanje državne zbornice ter tako podmetli vže itak obstoječo mržnjo med različnimi narodnostmi. Ob jednem pa čestita občinski svet desnici drž. zbora na njeni solidarnosti, na možatem postopanju in občudovanja vredni potrpežljivosti predsedništva, trdno se zanašajoč, da ostane desnica tudi zanaprej vedno zvesta načelom v zadnji manifestaciji izraženim, da za las na levo ne odneha ter da slednjič pripomore od nekdaj teptanim avstrijskim Slovanom do popolne zmage.« Podpisal Aleksander Mahorčič, župan. (V Katoliškem domu) priredi katol. družba na sv. Treh Kraljev dan prvi svoj društveni večer ob pol šestih zvečer z govorom in prosto zabavo, h kateremu vabi uljudno odbor katoliške družbe. Želeti je obilne udeležbe. (V rokodelskem domn) so po vsakoletni navadi priredili rokodelski pomočniki novega leta večer prijetno društveno veselico s petjem in Do-linarjevo igro: »Vsak po svoje«. Rokodelsko društvo pomočnikov ima sedaj krepak, lep pevski zbor in spretne igralce, kar je pokazalo ta večer petje in igranje. Le vrlo naprej! — Društveni predsednik profesor Gnjczda je v lepih besedah želel miru kot novoletno voščilo vsem društveni-kom ter se v naudušenem govoru spominjal slav-nosti biserne maše sv. očeta, ki se je vršila isti dan, nje pomena ter vspodbujal navzoče, vztrajno delovati v smislu naročil Leona XIII. Na to so pevci zapeli papeževo himno. — Bog živi pošteno rokodelstvo! (Iz Kostanjevice) se nam poroča: V noči od 29. do 30. decembra pogorelo je v naši občini na Ostrcu osem gospodarjev. Škode jo čez 10.000 gld. Zgorelo jim jo razven živine popolno vse. Začelo jo goreti ob pol jedni po noči in ker so hiše vse lesene, nismo mogli ničesa rešiti. Ogenj je menda nastal po neprevidnosti. Ker so posestniki že itak revni, so res usmiljenja vredni. Dva nista bila zavarovana Vidi se, kako potrebno bi bilo prisilno zavarovanje. — Vsa čast gospodu županu Scverju, ki je takoj energično prosil pomoči za pogorelce. (Nesreča.) Dno 27. dec. zjutraj se jo triletni Jože Rus v Mirni Poči sam na peči igral s svečo ter si zažgal obleko. Otrok kriči, mati prihiti in zaduši plamen, toda otrok je bil že toliko ožgan, da je v kratkih urah umrl. (Boži u ca v Haasbergu.) Dno 23. decembra je bilo v graščini Haasberg pri Planini, kakor je že več let navada, obdarovanih 75 šolarjev planinskih, dečkov in deklic, z obleko in kruhom. Prejeli so okolu 500 kosov raznovrstnih oblačil, povrh pa še vsakteri lepo štruco iz line bele moke in jabolk z božičnega drevesa. To je žarilo veselje iz očij nedolžnih otročičev, ko so vgledali v velikanski veži graščinski ukusno ozaljšano in razsvetljeno smrečico in okolu njo naloženih cele kupe lepih rečij, prod sabo pa velikodušno do-brotnico, svitlo gospo kneginjo Matildo Windisch-graetz. Potem, ko je domaČi gosp. župnik primerno nagovoril otroke in blagosrčni gospej zahvalo izrekel, ter vesele praznike voščil, se je pričela delitev. Gospa kneginja jo sama delila darove, in to s toliko ljubeznijo, da se ji jo videlo, kako jo veseli ubogim pomagati in s tem spol-novati jedno poglavitnih krščanskih dolžnostij. Po končani delitvi jo opravil g. župnik v grajski kapeli litanije in podelil zbrani šolski mladini blagoslov z Najsvetejšim. Otroci so se raztekli vsak v svoj kraj in prišli so ta dan nenavadno hitro domov, da so čim preje poskusili, kako jim bo stala nova obleka. Da so štruce že mejpotoma začeli obdelavati, se umeva samo ob sebi. — Bog živi in ohrani problago gospo še mnoga leta! iZazuamek dne 3. januvarija 1898. leta izžrebanih obveznic 4odstotnega deželnega kranjskega posojila,) katerih glavinski zneski so bodo 1. julija 1898. leta v imenskej vrednosti izplačali: a 10000 gld.: štev. 29; a 5000 » » 42; a 1000 » » 73, 129, 140, 295, 313. 50G, 517. 534, 539, 590, 599, 617. 830, 935, 954, 964. 993, 1082, 1097. 1114, 1128, 1283 1304, 1354 1489. 1516, 1525, 1573, 1588, 1984, 2150 2183. 2185 ; a 100 gld.: štev. 40 42 53, 76, 83, 124, 157, 160. 180 186. 219, 220 232, 260 265, 315, 353, 403, 426, 445, 452 487, 504 534, 567, 584, 600, 641, 678, 704 713, 746, 755. 792, 805, 811, 830. 853, 869, 881, 888 905 916, 928. 956. 1012, 1015. 1035, 1088, 1090, 1094, 1120, 1129, 1151, 1157, 1172 1197, 1211, 1272, 1300, 1319 1321, 1357, 1358, 1367, 1379, 1428. 1484, 1508, 1524, 1539, 1558, 1627, 1646, 1656, 1673. 1674. 1822, 1842,1902,1916, 1939, 1944,1977,1995 2024, 2047, 2054, 2096 2138 2162, 2221, 2238, 2285, 2335. 2361, 2419, 2438, 2442, 2463, 2537, 2569, 2576, 2598, 2609, 2610, 2630, 2642, 2668, 2688 2690. 2706, 2775, 2800, 2807, 2838, 2906, 2926. 2958. Zaključek: Glavinska imenska vrednost: 119 komadov a 100 gld. . . 11900 gld. a. v. 33 » a 1000 » . . 33000 » » » 1 » a 5000 » . . 5000 » » » 1 » a 10000 » . • 10000 »> » » 154 komadov . . • skupaj 59900 gld. a. v. Navedene obveznice, izžrebane z glavinskimi zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omenjenega dne, držaje se dotičnih veljavnih predpisov. Dalje se še omenja, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi kuponi tri mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4odstotni eskomptni pristojbini. — Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 3. januvarija 1898. - Deželni glavar: Oton Detela. (Razsvetljava.) Na Silvestrov večer je bila v Stobu in Domžalah lepa razsvetljava na čast sv. Očetu. Vse hiše in hišice, razun nekaterih tirolskih in par domačih, so bile prav mično razsvetljene. Ob pol osmih je bila krasna bakljada, katere so se udeležili vrli naši ognjegasci, slavna domžalska godba in veliko domačega ljudstva. Zgali so se tudi veliki kresovi. Ker se je to zgo- dilo popolnoma prostovoljno, tedaj brez mojega vpliva, se tem potom javno zahvaljujem vrlim in vernim Stobljanoin in Domžalcem za la cin otroške udanoati d«, sv. Očeta. — Na Goričici. dič 2. januvarija 1898. J. Strupi, duhovnik. (Z Gore nad Idrijo.) Enkrat sem nekaj pisal o tičarjih, pa ni bilo mnogim všeč, pa mnogim se je neverojetno zdelo. Vender pa je vse mo-mogoče, tudi to-le: Dobil sem okrožnico c. kr. okrajnega glavarstva, naslovljeno dne 19. dec. 1897 na Tchudenberg; pri posti najbrže niso vedeli, kaj je to Tchudenberg (Čudni Vrh, Čudna Gora), pa je romalo pismo po svetu do 30. dec., da je prišlo v Idrijo in potem na Tchudenberg in vender je iz Logatca s pošto v Idrijo le 4 ure in iz Zavratca na Goro le poldrugo uro. Zakaj je bilo tako? Kdo ve? Jaz mislim, da bi bilo dobro pisati le Gora nad Idrijo ali sv. Magdalena nad Idrijo, kar razumejo vsi domačini, če pa Vi ali kdo drugi ve, zakaj se pravi in piše Tchudenberg, Čudna Gora, Čuden Vrh, naj mi pove, sicer je pri nas veliko čudnih razmer, pa naj bo, saj bo novo leto — bo tudi kaj novega. (Nova hranilnica.) Brez šuma in hrupa ustanovila se je pri nas v Domžalah pred kratkim llaiffeisnova hranilnica in posojilnica. Načelništvo je v zanesljivih rokah, namreč: Andrej Maček, načelnik; Fr. Cerar, Anton Mitller, Fr. Končan, Jan. Habjan in Jože Jezernik, odborniki. Preglednik računov je gospod J. Strupi, njegov namest nik pa gospod Fr. Pfeifer. Veliko je bilo od začetka nasprotstva, a z božjo pomočjo in odborovo vztrajnostjo hranilnica nekako dobro napreduje; stranke za vložitev in posojila se prav pridno oglašajo. Obseg hranilnice ni ravno velik, samo šest vasi in te so: Gornje in spodnje Domžale, Stob, Studa, Depala vas in Dragomelj. Prav po naši volji! Uradne ure so v četrtkih in nedeljah do-poludne, vselej od 10. do 12. ure. Hranilnica je pri nas zaradi obilnih tovarn jako potrebna. Bog jo blagoslovi! (Skušnja v podkovski šoli.) Dne 27. in 28. decembra bile so na tukajšnji podkovski šoli skuš nje, pri katerih so dobili izmed sedem šolo ne ob-iskujočih kovačev trije red zadostno, štirje pa ne zadostno. Trije šolo obiskujoči kovači odgovarjali so dobro, dva izmed teh napravila sta tudi skuš njo iz mesogledstva. (Stekla mačka.) Nedavno ugriznila je stekla mačka tukajšnjega bančnega uradnika F. v nje govem stanovanju v nogo. Gospod F. je sedaj v bolnišnici v zdravniški oskrbi. (Prehranitev vojakov.) Kakor uradni list za c. in kr. armado naznanja, vredilo se je preskrbo-vanje vojaštva od častnika - namestnika navzdol tako, da se bode plačevalo stanovanjedajalcu za opoludansko hrano v Ljubljani po 30 kr., povsodi drugod na Kranjskem po 19'/2 kr. na dan. (V mestnej župniji škofjeloški) bilo je v m. 1. sklenjenih 28 porok, porojenih bilo je 153 umrlo jih je 126. (Odlikovanje) Znani hrvatski zgodovinar, akademik in narodni zastopnik g. Tade Smičiklas je od sv. očeta odlikovan s komanderskim redom sv. Gregorija Vel. (Dar.) Deželna vlada je učencu petega razreda tukajšnje višje gimnazije V. Lojku priznala 26 gl. 25 kr., ker je v smrtni nevarnosti rešil iz vode deklico Pavlo Šulc. Ilz Kranjske Gore) 2. januvarija. Šola se je že pričela, četudi samo ponavljalna; zato se zopet oglašam, kakor sem obljubil. — Najpreje o snegu, ker je naš najnavadnejši in najpogosteji gost. Nekaj dnij sem ga dobimo vsak dan, vender pa nima prave volje. Starega' leto jutro ga je bilo kakih 8 cm, novega leta dan pa smo zjutraj imeli dež in pozneje sneg. Danes pa se drži zopet tako, da ne vem, ali gre dež ali sneg, sploh se opa zujo neka neodločnost. Ker sem že pri snegu, omenjam še, da me je včeraj prav presenetilo, ko sem zvedel, da bodo na postaji okrog jednajstih izplačevani delavci, ki so kidali sneg skoro ves advent v petek in svetek. Ni bilo dovolj, da se je delalo ob nedeljah in praznikih, in sedaj še izplačevanje mej mašo, kar bi se bilo ravno tako lahko zgodilo popoludne, kakor druga leta. nekoliko Statistike. Otrok je bilo letos rojenih primeroma več nego druga leta. Bilo jih je 57, do-Čim jih je bilo druga leta največ po 52. V dveh slučajih so bili dvojčki. Eni so umrli, drugi še žive. Mrličev je bilo vseh 44, kakor druga leta. Najstarejši je imel 85 let, eden 83, eden 82, eden 81, štirje 79, eden 77, eden 75 in dva 74, drugi so bili mlajši. Sploh je iz tega razvidno, da na-pravlja sneg in mraz ljudi čvrste, da dočakajo toliko starost. — Za papeža nismo imeli razsvetljave, ker so o njej molčali vsi listi. Ko bi bil pa kateri kaj omenil, bilo bi se pri nas vse razsvetlilo. To priča že to, da so se štiri hiše proti Pišenci razsvetlilo same od sebe brez zunanjega nagiba. Naj zajedenkrat zadostuje ali pa tudi za dalje časa, ker ne v6m, kedaj se zopet oglasim. (Iz Tržiča,) 1. januvarija. Tržič je od nekdaj znan kot jeden najbolj vernih krajev naše Gorenjske. To svojo vernost so Tržičani pokazali že ob raznih prilikah, pokazali so jo tudi včeraj zvečer, ko je slovesno zvonenje naznanjalo papeževo biserno mašo. Vse hiše celega trga so bile krasno razsvetljene, streljanje s topiči pa je naznanjalo daleč po okolici, kako časti Tržič Leona XIII. — Tudi v nekem drugem oziru moram Tržič pohvaliti. Sedaj ni več tistega razgrajanja po noči, katero smo morali poprej skoro vsako nedeljo poslušati. Dobili smo policaja in gospud župan prav energično skrbi za red v trgu. — Bolj žalostno je pa to, da je protestantovska cerkev in služba božja v Tržiču sedaj popolnoma dognana stvar. Zadnjič jedenkrat so imeli tukajšnji protestanti pod predsedstvom ljubljanskega pastorja posvetovanje in so sklenili, da spomladi začno prenarejati hišo. Pastor bo baje dobil še vikarija. Huda rana je to za Tržič. — Zdravje je pri odraslih zelo povoljno, pri otrocih pa razsaja škrlatinka in vratinka. — Katoliško izobraževalno društvo sv. Jožeta v Tržiču je priredilo na Silvestrov večer slavnost v proslavo demantne maše sv. očeta. Vspored slav nosti je bil ta le: govor, petje in šaloigra »zamu jeni vlak«. Občinstvo se je v obilnem številu od zvalo povabilu k slavnosti, tako da je bil prostor natlačen. Med udeleženci si videl odlične gospode in gospe, če se oziramo na okolnost, da so bili pevci in igralci navadni delavci, moramo reči, da so dobro izvršili svojo nalogo. Društvo pa je stopilo s tem korak naprej, in upamo, da bo v no vem letu še lepše rastlo in cvetlo. (Vlečene številke efektne loterije katoliškega podpornega društva v Cel ji.) 1117. 5680, 8769, 9163, 6252, 9777, 1873, 4433, 2460, 8579, 6482, 3128, 6274, 3887, 8062, 2261, 2639, 8634, 858 887. 6523. 8260, 440, 1879, 6311, 5063, 9390, 4789, 9114, 957, 9876, 5077, 2291, 3767, 7842, 954, 146, 9935, 8264, 7246, 9275, 281, 9232, 7885, 569, 3307, 1440, 4227, 2598, 3806, 3231, 8156, 255, 1590, 5173, 5945, 690, 6954, 2364, (>807, 3029, 5860, 1034, 5500, 8810, 3783, 2975, 933, 391, 478, 3005, 8020, 468. 462, 8329, 453, 410, 134, 5334, 2273, 5, 217, 9693, 2462, 2732, 7570, 2970, 6967, 73, 6624, 2121, 4713, 4609, 2246, 8888, 5665, 1398, 8957, 6092, 104, 3089, 5491, 7328, 2082, 7359, 5392, 2756, 8198, 3985, 3748, 7722, 6691, 3890, 2726, 8566, 2133, 1915, 7656, 1874, 1953, 5979, 3532, 3802, 2935, 8712, 1770, 8737, 9430, 7915, 447, 4114, 5407, 5833, 7512, 6319, 6850, 5380, 8844, 5947, 1635, 6745, 431, 3669 9025, 8416, 926, 8638. 2976, 4756, 4401, 6541, 5597, 1779, 3154, 999, 6027, 4138. 3065, 4301, 503, 2132, 2325, 6441, 5690, 3117, 1323, 3211, 1276, 5549, 1480, 5940, 8423, 7999, 7860, 2909, 2350, 2423, 2382, 3015, 8549, 3423, 7994, 9309, 2793, 7489, 3568, 7793, 3357, 8760, 3920, 2259, 1330, 3264, 7401, 7902, 1997, 7758, 6125, 1376 4279, 1743, 7617, 9927, 776, 265, 8978, 6353, 2710, 1286, 6151, 3319, 5171, 2915, 9661, 5002, 9060, 4123, 485, 9049. 2899. 7345, 1932, 5725, 8798, 2658, 8607, 7782, 2675, 577 8070, 7927, 855, 1728, 219, 6376, 6980, 1788, 327, 4734 9277, 4374, 5960, 4239, 9727, 2684, 7125, 6084, 600, 9869. 4105, 9710, 2237, 1865, 2170, 3271, 8809 7411, 2466, 9568, 6167, 45, 5878, 163 8630, 252. 2180, 629, 2243, 5220, 9167, 147 7748, 1483, 344, 178, 5191, 292, 3049, 6323, 659, 8485, 8061, 5929, 578, 7432, 8849, 197, 5526, 7965, 4035, 94, 8501, 1663, 5326, 376, 7474, 6478, 3012, 7576, 5631, 8113, 9225, 5798, 242, 23, 3077, 667, 1427, 1399, 2197, 5895, 2029, 679, 8483, 4273, 9755, 5143, 295, 463, 355, 7830, 1497, 195, 6233 6741, 5286, 4013, 9989, 1017, 2965. 386, 8431, 3004, 7665, 3436, 1029, 3570, 9641, 1954, 8363, 5714, 3368, 3705, 1407, 1363, 7563, 6439, 3358, 9407, 9287, 7814, 3831, 1464, 2381, 623 2814, 308 3123, 9310, 7145, 9788, 7052, 3445, 2655, 2027, 3195, 8496", 8197, 8523, 2111, 93 2205, 54, 4839, 2353, 9949, 3003, 7116. 8249, 427, 1903, 8205, 4966, 175, 5452, 8780, 8590, 3921, 552, 5543, 7517, 8761, 1666, 6666, 1848, 2720, 9066, 8562, 5476, 8, 9650, 5980, 28, 48, 5305, 267, 5852, 8493. 8300, 275, 186, 99, 2706, 7977, 4271, 1032, 414, 6443, 56, 925, 6933, 2141, 1021, 15, 8011, 8764, 12, 5299, 370, 5290. 9902, 458, 173, 8872, 8287, 390, 7955. >S174, 5817, 235, 5659, 2757, 7892, 209, 584, 304, 8825, 124, 3131, 7735, 231,4082, 980, 4899, 7962, 5787, 7778, 574, 9221, 1904, 2860, 1304, 575, 7505, 1811, 340, 939, 7206, 7285, 313, 3403. 2570 6706, 2763, 1769, 191, 5295, 193, 6762, 9986, 5617, 8233, 50. 9188, 3142, 387, 7159, 4637, 1735, 1052, 349, 935, 7441, 1772, (>943, 7102, 4024, 137, 2304, 8492. iZa spoduještajerski jubilejski zaklad) so na dalje vplačali: slav. Posojilnica v Gornjem gradu 100 kron ; si. Posojilnica v Slov. Bistrici 100 kron ; si. občina Nova cerkev 20 kron ; si. okr. zastop celjski 1000 kron. — Mnogo občin, več okrajnih zastopov in mnogo posojilnic se še ni spomnilo tega prevažnega zaklada, ki bo podpiral slovenske dijake. Vse te, kakor tudi zasebnike, kteri niso dali še nobenih prispevkov, opominjamo s tem, naj se ravno letos v jubilejskem letu še spomnijo tega zaklada, in vplačajo istemu primerne zneske. (Umrl) je dno 1. januvarija t. 1. v Celovcu g. Oskar Aleksander grof Christalnigg pleni. Gilitzstein, oče znanemu rodoljubu, gosp. grolu Osk. Christalnigg-u v Goričah v Rožni dolini. Pokojnik je dosegel starost 67 let in jo umrl po dolgi, mučni bolezni. Pogreb se je vršil dno 3. t. m. iz Celovca v Št. Jur n. C. z velikimi vojaškimi častmi. Udeležili so se pogreba tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand in zastopniki oblastev. (Zahvala.) Podpisana županstva se čutijo dolžna javno zahvaliti se čč. oo. Doljak in Vrhovec iz družbe Jezusove, ki sta toli vspešno vodila sveti misijon od 19. do 26. decembra na Gočah za vse tri občine. Bog naj jima povrne vse dobro, kar sta storila z dobroto svetega misijona našim dušam. — Županstvo občine Goče, dno 30. decembra 1897. J. Mohorčič, župan. — Županstvo občine Lože, dne 31. decembra 1897. Matija Fajdiga, župan. — Županstvo občine Erzelj, dne 31. decembra 1897. Jožef Ferjančič, župan. (Iz Jaške): Jaskanskim prebivalcem vstrezajoč podpisani javlja, da je pripravljen vsem, ki hočejo pravo, naravno vino kupiti, svetovati, kje da se dobi. Cena od 20 kr. dalje. — Jaška, 2. jan. 1898. P. An a n i j a V račko, frančiškanski gvardijan. (Učni načrt za realke.) Dne 28. in 29. decembra se je na Dunaju posvetovala o premembi učnega načrta za realke posebna komisija, katero je sklicalo naučno ministerstvo. Komisija se je izrekla, naj se v okvirju sedanjega učnega načrta izvrše potrebne premembe, in sicer naj bi se skrčile učne ure za računstvo, naravoslovske predmete in risanje ter primerno pomnožile za jezike, zemljepisje ter veronauk v višjih razredih. (Wolf v Gradcu.) čitateljem dobro znani Wolf je s svojo slavno osebnostjo počastil tudi Grad-čane, kateri so mu na čast priredili »krokarski« obed ter ga proslavljali do Votanovega neba. Wolf je zasukal svoje redke brke ter napovedal vsemu svetu boj nemških pestij in komolcev. (Burna pohvala.) »Ako Nemci — tulil je dalje — znajo porabiti svojo moč, morajo slavno zmagati. Ako Nemci ne dobe svojih pravic, potem vedo, kaj jim je storiti. V Avstriji je le nemška nadvlada mogoča. Konečno so zaklicali Gam-brinu na čast urnebesni : heilo ! (Razpisuje) se mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Banjaloki (okrajno glavarstvo Kočevje) proti pogodbi in kavciji 200 gld Letna plača 200 gld., uradni pavšal 60 gld., letni pavšal 750 gld. za vzdržavo na dan jednokratne' vozne pošte med Kočevjem in Banjaloko in letni pavšal 500 gld. za vzdržavo na dan jednokratne vozne pošte med Banjaloko in Brodom ob Kolpi. Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Pevskega zbora »Glasbene Matice«) mali ples se je preložil na y soboto, dne 15. januvarija, ker ima dne 8. t. m. Čitalnica svoj plesni večer. Drugi redni koncert bo 12. t. m. z jako zanimivim programom. (Ustanovitev »Slovenskega čebelarskega društva«) s sedežem v Ljubljani je c. kr. deželna vlada dovolila in že potrdila predložena ji pravila. Vabimo torej slovenske čebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmetijski družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo letnino po 1 gld. O ustanovnem občnem zboru »slovenskega čebelarskega društva« obvestimo ude svoječasno. (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi 6. t. ob 7. uri zvečer v lastnem domu veselico s m. sledečim vsporedom: 1. P. H. Sattner: »Društvena« Zbor. 2. Nedved: »Pozdrav«. Zbor z bariton sojo. 3. Sax: »Kako lep si dragi dom!« 4. H. Volarifi: »Slovenija«. Zbor. 5. Ipavic: »Domovini«, /.bor z bariton in tenor šolo. G. Deklamaciji. 7. t.ovor podnačelnikov. 8. Modri z Jutrovega. Dramatična igra, katero je krasno zložil v vezanej besedi g. M. Frelesnik. 9. Prosta zabava v spodnjih prostorih — Vstopnina za sedeže v prvih dveh vrstah a (10 kr., v zadnjih treh a 50 kr. Stoječi platajo po 30, dijaki in učenci po 20 kr. Preplačila v korist družbi se hvaležno sprejemajo. Nacelništvo. (Narodna čitalnica v Celji) priredi tekom predpusta sledeče veselice in zabavne večere • 1. Operno predstavo »Trubadur« dne b. ja-nu vari j a 1898. 2. Sijajen ples dne 18. januvarija 1898. 3. Družbinski večer s plesom dne b. le-bruvarija 1898. (II izkaz) onih, ki so se odkupili v prid družbe sv. Cirila in Metoda novoletnih voftGil: Ivana Zupančič, stavbenika soproga, 5 kron: bilip Zupančič, stavbenik, 5; Helena Franke, profesorja soproga, 1; J. Bonaft, trgovec in knjigovez, 2; gosna Josipina Sumi 2; Ivau Jam^ek z rodbino i \ I Prosenc z rodbino 2 ; gospa Roza Bahovec 1; dr. Makso Pire s soprogo 2; Gosti z rodbino 1; rodbina S^uvanova 2. Sentjakobsko-trnovska podružnica. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu decembru 1897 je 123 strank vložilo 35 461 gld. 81 kr., 56 strank pa vzdignilo 14.929 gld. 90 kr , 19 strankam se je izplaCalo posojil 17 340 gld., stanie vlog 350.230 gld. 22l/, kr., denarni promet 126 818 gld. 83 kr. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 4. januvarija. Ministerski predsednik je vsprejel včeraj deputacijo praškega nemškega društva za mestne zadeve in deputacijo praških Židov, ki so prosili za državno podporo onim posestnikom, ki so povodom zadnjih nemirov trpeli kako škodo. Dunaj, 4. januvarija. Papežev nuncij Taliani se v današnjem „Vaterlandu" zahvaljuje za izraze vdanosti do papeža njemu izročene od raznih slojev prebivalstva povodom biserne sv. maše Leona XIII. Dunaj, 4. jan. Mej Nemci na Češkem se glede dogovorov z vlado ni doseglo spo-razumljenje, ker nemški nacijonalci trde, da se dotlej sploh ne spuščajo glede poravnave v noben razgovor z nikomer, dokler vlada ni odstranila jezikovnih naredb. Iz tega ozira se tudi sedanjih razgovorov z vlado odposlanec nemških nacijonalcev dr. Schiicker ne vde-ležuje. Gorica, 4. januvarija. Namestnik gro: Goess je dospel včeraj iz Trsta. Na kolodvoru ga je vsprejel dvorni svetnik Bisizio. Gorica, 4. januvarija. Pogreb umrlega stolnega župnika kanonika Fr. Košuta se jo vršil prav slovesno. Za blagim pokojnikom žalujejo vsi, ki so ga poznali. Praga, 4. januvarija. Posl. dr. llerold je govoril pred svojimi volilei o političnem položaju, pojasnoval potrebo solidarnega postopanja vseh klubov desnice ter omenjal, da ima vlada dolžnost skrbeti za to, da se nasprotstva mej narodnostmi na podlagi pravične jednakopravnosti poravnajo. Povdarjal je, da nemški konservativci nimajo nobenega vzroka biti nezadovoljni pri desnici, ker Slovani, ako se organizujejo v skupno zvezo, nečejo ničesar prikratiti Nemcem, marveč hočejo le za-se jednakopravnost. Budimpešta, 4. januvarija. V ogerski zbornici so je danes dokončala glavna razprava o nagodbenem provizoriju. Pri glasovanju je vlada dosegla veliko zmago. Za prehod v podrobno debato je namreč glasovala vsa zbornica raz ven skrajnih levičarjev, najožjih Košutovih somišljenikov. Berolin, 4. januvarija. „Nordd. Allg. Zeitung" naglasa, da se za naselitev na Poznjanskem in v zahodni Pvusiji določeni kredit v znesku 100 milijonov ne bo porabil za to, kakor so pogostokrat naglasa, da se vzame Poljakom njih materinski jezik, marveč se jih bode le prisililo, da se priuče nemščini, da se s tem izpolnijo vsi pogoji, ki jih mora izpolniti vsak državljan. Energično in konsekventno pa se bode nasprotovalo onim velikopoljskim (!) stremljenjem, ki se kažejo posebno v zadnjem času v tem, da se od poljske strani deluje na popolno ločitev od Nemcev in se z raznimi društvi in shodi odtujuje poljski narod nemškemu. Rim, 4. januvarija. „Agenzia Štefani" poroča iz Girgenta: V mestu Siculiani so se pojavili veliki nemiri. Jeden poslanec, jeden policijski častnik in dva mestna stražnika sta ranjena. Jednega kmeta so uporniki ustrelili. Množica je kričala: „Mi hočemo kruha!" Po daljšem trudu se je policiji posrečilo, napraviti red. Madrid. 4. jan. General Blanco zahteva za Kubo vsak mesec 60 milijonov pezet. — Vlada bo morala vsled tega najeti večje po sojilo. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m. a C 3 čas opazovan'a Stanje barometra V Uilll. Tempelj- tura po Celziju Vetrovi Nubo "'S ~ x . a TT «» " K « u > 3| 9 zvečer 746 1 3 3 | «1. zali. oblačno 05 | 7 zjutraj | 2. popol. 744 4 746 9 2 4 j si. jvzu. 4'0 j si. szah. megla oblačno čredni* včerajšnja temperatura 4 3°, za 7 0° nad oormalom. Zalivala. 12 l-l Za genljive izraze pravega sočutja ob snirli naše nepozabljive, iskreno ljubljene matere, gospe Mar\je Podboj in za obilno spremstvo na nje zadnjem potu k tihemu grobu izrekamo vsem skupaj in vsakemu posebe: zlasti prečastiti duhovščini, staremu hifioemu prijatelju g. Petru VVartholu, od daleč došlim sorodnikom in prijateljem ter ribniškim faranom svojo najtoplejo zahvalo. — Vsestranski izraženo sočutje in mnogo-' številna udeležba pri pogrebu nam je bila hladilna kaplja tolažbe v naši neizmerni žalosti. Priporočamo še jedenkrat preblago rajnico v pobožno molitev. V Ribnici, dne 3. januvarija 1898. Žalujoči sinovi. Listnica uredništva. G. A. L. v J.: Omenjenega lista nimamo v uredništvu o * ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi. zgagi itd., ter katarih v sapllih. zaslizenju, kašlju in (lil.) hripavosti. 1—1 Henrik Nlattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih proditjalniuah in trgovinah z jestvinaini in vinom._ Umrli s«: 28. decembra. Frančiška Sitar, čevljarja hči. 5 dni, Vodmat 38, življenska slabost. — Kristina Podkrajšek, za-sebnioa, 82 let, Rimska cesta 2, plučni edem. 29. decembra. Rajmund Lomberger, pisar, 32 let, Tržaška cesta 28, sušica hrbtnega mozga. 30. decembra. Gabrijela Vertačnik, krojača hči, ■•i' , meseca, Hranilriična cesta 7, božjast. — Štefanija Anžlovar, delavca hči, 11 dni, Martinova cesta 65, božjast. — Ivana Gutnik, magistralnega uradnika žena, 45 let, Vodmat 93, otrpnenje srca in pluč. — Franc Oven, delavca sin, 7 mesecev, Kladezne ulice 8, črevesni katar. 31. decembra. Ivan Achtschin, trgovec, 43 let, Vodmat št. 74, plučna tuberkuloza. .,.,.. 1. januvarija. Mihael ;Žagar, umirovljeni hramlmcni sluga, 80 let, Sv. Petra nasip 17, ostarelost. 2. januvarija. Marija Urbančič, posestmea, 69 let, Ilovca št. 30, ostarelost. V bolnišnici: 114 18 Staropreizkušeno dijet. kosiuet. sredstvo (vribalno) za okrepčavo in utrjenje žil in miši« človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hribolažki fluid). Z uspehom ga rabijo hribolazci, biuiklisti in jahači, da se utrde in okrepčajo po dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo ima okrožna lekarna v Korneuburgu , ; pri Dunaju. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aja i i olf Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokazni oamnotani cerkvena predstojništva m zasebniki, kateri pn ^njf t rdki kupujejo'vse, kar potrebujejo t^ab^od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za ma- tSKadji! Dne 4. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru.....1U1 „ lu „ Avstrijska zlata renta 4°/0 . • • • • • Jf1 « ™ » Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 Kron . 102 „ 20 „ Ogerska zlata renta 4°/„ ^ " " Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 00 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 947 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld.......» » London vista........a " nni, " Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ Ul,„ 20 mark •••••,..............q " Ltv " 20 frankov (napoleondor)......i- " 40 ' Italijanski bankovci................r " fi« " C. kr. cekini • ...... 0 " 0 " Dne 3. januvarija. 4°|„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°|„ državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . • Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega inesta...... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av.osr. zetn.-kred.banke 4°/n Prijoritetne obveznice državne železuice . . „ „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 6°|„ . „ „ dolenjskih železnic4°/„ 160 gld. — kr. 160 n n 188 « "" » 99 „ 50 „ 139 „ 40 „ 109 n " n n 112 n 50 n 98 n 60 „ 98 n 40 „ 22 i n n 182 n 75 „ 126 n 50 „ 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld. • • • • ■ • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 g d. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke. 40 gld....... \Valdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . • Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . • Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . ■ • ■ Trboveljska premogarska družba, 70 glu. Papirnih rubljev 100 165 25 75 79 57 159 3430 434 77 106 135 168 127 gld. - 50 50 50 50 15 25 Nakup in prodaja T&Jffi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri užrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba IT XI BK A Jffl m C --- VUollzeile št. ID Dunaj, MariahiHerstrassu 74 B. „ « v vseh nosoodarskih in finančnih stvare* ^mP:laurni h^noItih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni svfcti za dosego kolikor je mogoče v.soceg, P P 1 obrestovanja pri popolni varnosti afcT » aložonih t£ * lc: