Naročnina mesečno 25 Din. za imizem-»tvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nL6/111 Ček. račun: Ljub» Ijana št 10.610 te 10.'549 za mieratei Sarajevo šiv. 7163, Zagreb 4tv. 19.011, Praga-Duuuj V24.79? Telefoni nrednlštvai dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 205« Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2V9J Izhaja vsak dan gjutraj. razen ponedeljka In dneva po prazniku £ Prenova naših občin Vlada Stojadinoviča, Korošča in Spahe je ostala zvesta svoji obljubi, da bo ustvarila vse pogoje za obnovo demokracije v naši državi, ki jo je bil pogazil bivši režim, kateremu je bil prvi na čelu sedanji novi predsednik JNS Peter Živkovič. Kakor je pravilno dejal minister za notranje zadeve dr. Anton Korošec na seji glavnega odbora JRZ so obč. samouprave temeljne edinice demokratično urejene države. Bivši režim, ki si je bil postavil za načelo, da ljudsko voljo nadomesti s puškinim kopitom in pendrekom, je občinsko avtonomijo, to najosnovnejšo in najvažnejšo funkcijo v ljudski državi, do kraja uničil, in kar je občinam še ostalo, je bilo samo to, da so morale in smele pokorno izpolnjevati navodila režima po občinskih komisarjih ali pa po žu-anih, ki so bili izvoljeni z volilno goljufijo, s atero so minule diktatorske vlade skušale predstavljati svoj režim kot »izraz narodne volje«. Posledica takega čudnega izvajanja narodnega in državnega edinstva so' bile strašne korupcio-nistične afere, ki so pod režimskim varuštvom okužile tudi vodstvo občinskih poslov po zgledu, ki so ga pod diktatorskimi in fašističnimi režimi dajala tudi centralna upravna mesta. Glavna politična naloga občin pa je bila agitacija za velike in male diktatorje, s katerimi se je fašistični režim držal na površju, in ker so v to svrho bila dovoljena vsa sredstva, so režimski občinski uradi postali osnovna gnezda protiza-konitosti in nasilja nad malim človekom, katerega so čakale batine, globe in zapor, če si jo drznil imeti svoje svobodno mnenje o političnih in gospodarskih zadevah občine in države. Ljudski denar, ki se steka v občinah zato, da bi se opravl jala splošna koristna dela, se je na debelo zapravljal za strankarske namene in potrebe režima ter njegovih pristašev, za podkupovanje in za politično agitacijo ter za finansiranje terorja. dočim je gospodarska stiska bila zadnja skrb JNS priganjačev, ki so upravljali občine kot vsemogočni trinogi s polnomočjein, da vsako opozicijo zadušijo z žandarmerijo ter represivnimi odredbami režimskih okrajnih glavarjev. Vse to je bilo mogoče zato, ker so vlade Živkovi-ča, Srskiča. Uzunoviča in Jevtiča izbrisale iz dejanske državne politike vsako odgovornost občinske uprave pred ljudstvom, pred nadrejeno državno oblastjo pa je vsak tako zvani avtonomni funkcionar bil popolnoma zaščiten, ker je }'ršil režimsko voljo, ki je bila nad zakonom. Občine, ki so kljub velikim in večkrat naravnost osnovnim hibam naših ustav vendarle vsaj v peki meri središča ljudske samouprave, ki rtfore po svoji samoiniciativi zadovoljiti srospo-"dar#ke potrebe občanov, so pod onimi režimi, ki so >ustvarjali narodno in državno edinstvo«, bile dejansko oropane še zadnjega ostanka samoupravnih pravic in so postale strankarske pisarne JNS. po katerih je režim skušal uničiti zadnjo sled demokracije v Jugoslaviji. Najhuje pa je bilo ravno v Sloveniji, ki je bila popolnoma prepuščena JNS, oziroma tistemu njenemu delu in vodjem, ki se niso mogli v »Jutru« dovolj razpisati o tem, kako da se režim prizadeva, da bi upravo »decentraliziral«. Baš ti naši »de-eentralizator ji« so občino kot osnovno celico demokratične avtonomije v državi do konca de-molirali tako. da ni bila nič drugega, kakor podeželska ekspozitura Ijublj. tajništva JNS. Kjer pa so kljub temu bili izvoljeni župani, ki jim zaupa večina ljudstva, so bili brez moči pod stalnim pritiskom in nadzorstvom protil judskega režima in njihovega najvišjega eksponenta v deželi ter niso mogli uveljaviti svojih avtonomnih pravic, kolikor jih naša občina pač ima. Če hi ne bila prišla vlada dr. Stojadinoviča, bi danes sploh ne bilo več občine, ki bi bila vredna tega imena, ampak bi vladale pri nas isto razmere kakor v Italiii.ali v Nemčiji, kjer občina v pravem pomenu besede sploh več nc obstoja, ampak imamo samo »administrativne svete«, ki so pomožni organi fašistične stranke, kot zastopnice režima. Sedanja vlada je sklenila, da bodo jeseni občinske volitve po vsej državi, dn se vpostavi normalno življenje najprej v občinah, ki so naj-prvotnejši in najosnovnejši organ ljudske volje, na kateri se gradi politično življenje vse države v demokratičnem praven. Naš vodja dr. Korošec je v svojem govoru dal izraza odločni in pošteni volji sedanje vlade, da zopet dobimo občino, ki bo odgovarjala svojemu namenu in nalogam .katere ji zaupa demokratična država. Sedanja vlada hoče vse državno politično življenje nasloniti na našo občino, to je na voljo, ki prihaja od zdolaj, iz ljudstva, s čimer ho popolnoma preokrenjen bivši režim, ki je hotel ljudstvu diktirati od ziroraj s silo v prid interesov fašistične klike, ki se je skrivala pod raznimi imeni nacionalne barve. Po občinah se mora. kakor je poudarjal dr. Korošec, narod naučiti, da sam vlada nad seboj in sam odločuje o svojih zadevah. Prejšnji režimi so smatrali občino samo za molzno kravo, katero so slabo krmili pa od nje vedno več zahtevali, da maši praznino v clražavni blagajni, ki so jo diktatorski režimi praznili s svojo gospodarsko nesposobnostjo, zapravijivostjo in malovestnostjo. Nasproti temu je sedanja vlada postavila za načelo, da se ne smejo na občine valiti samo bremena za bremeni, ampak da mora država za občino tudi skrbeti, da dobi potrebna sredstva. To se pravi, država mora imeti gospodarski načrt, po katerem naj se občina dvigne po blagostanju kmetskega ljudstva, ki mora na svoji zemlji imeti priložnost, da se pošteno preživlja in zasluži, tako, du ne ho zapuščalo svoje lastne zemlje in napolnjevulo vrste brezposelne siro-maščine v mestih. Vlada dr. Stojadinoviča si je zato postavila v program javna dela. cestna, vodovodna in železniška, ter obsežne melioracije, da se da našemu človeku možnost poštenega zaslužka in zasigurane eksistence. Na ta način se bodo nailiolj uspešno pobijale eks-tremne struje. ki delajo na prevrat, ker policija ni bila nikdar zmožna z represivnimi merami zadušiti takih gibanj, ampak je edino uspešno sredstvo proti takim stremilenjeni kultura na eni in socialne reforme na drugi strani, on bo ljudstvo zadovoljno, zakaj zadovoljno ljudstvo'nikdar ne delu revolucije, ampak bo vedno pomagalo zakoniti oblasti pri delu za splosni druži Dunaj in Berlin Sporazum v obliki dveh pisem - Naciji pridejo v avstrijsko vlado Z Avstrijo hoče Hitler kupiti „svohodo na vzhodu" »Slovenec« je že dvakrat poročal o tajin-stvenih pogajanjih med avstrijskim kanclerjem in nemškim poslanikom von 1'apenom za sporazum med obema državama. Spodaj pri-obCujemo poseben dopis iz Dunaja, ki dosedanja poročila popolnoma potrjuje in jim dodaja še nove zanimivosti. Dunaj, 6. julija. Vaše poročilo o intenzivnih pogajanjih med avstrijsko in nemško vlado, ki jih vodita avstrijski kancler Schuschnigg in nemški poslanik baron von Papen, in ki ste ga povzeli po angleških listih, ni popolnoma resnično, oziroma je nepopolno. Čeravno vlada glede teh pogajanj najstrožja tajnost in na uradnih mestih trdovratno molče o doseženih uspehih, je vendar mogoče podati sliko položaja, ki bo približno odgovarjala dejstvom. Lokarnska konfeienca se sestane dne 22. julija. Nemčija bi na konferenco rada prišla z neko skretnjo, ki hi napravila vtis na velesile«. Zdi se, da hoče to kretnjo napraviti ravno v avstrijskem vprašanju. Hitler je potemtakem naročil svojemu poslanku na Dunaju von Papenu, naj na vsak način zaključi pogajanja za sporazum z Avstrijo še pred 22. julijem, tako, da bi Nemčija mogla priti na konferenco obdana s sijajem miroljubne države, ki je miru na ljubo popustila celo glede Avstrije in ji takorekoč v nasprotju s cilji narodnega socializma zajamčila nedotakljivost. Hitlerjeva ponudba torej ni nič drugega kot priznanje — od strani Nemčije — popolne avstrijske neodvisnosti in statusa quo, to je obstoječega političnega stanja. Sporazum med Avstrijo in Nemčijo bi v glavnem obsegal tri poglavja: V prvem poglavju priznava Nemčija avstrijsko neodvisnost. V drugem poglavju se nemška vlada obveže, da se ne bo vmešuvala v notranje avstrijske zadevo. V tretjem poglavju umakne nemška vlada svojo podporo in oporo avstrijskim narodnim socialistom ter izjavlja, da se jim popolnoma odreka. Te tri obljube bi Hitler napravil avstrijskemu zveznemu kanclerju v'posebnem pismu na dr. Schuschnigga. Avstrijski kancler bi na to Hitlerjevo pismo odgovoril z lastnoročnim pismom, da izjave nemškega kanclerja sprejema na znanje, da jih je vesel in da je prepričan, da bodo odslej odnošaji me dobema nemškima bratskima narodoma postali najboljši in sodelovanje koristno za interese obeh narodov kakor za ohranitev miru v Evropi. Pri pogajanjih ©o se pojavile nekatere težave, ki ima von Papen sedaj nalog jih hitro premostiti. Tudi Schuschnigg je dobil iz Rima nasvet, naj ga preveč ne ovirajo. Prva težava je bila v tem, da je Hitler izrazil željo, naj mu Schuschnigg v svojem pismu obljubi, da bo pri prihodnji vladni obnovi sprejel v vlado tudi nekaj m i n i s tr o v iz v r st narodnih socialistov. Schuschnigg pa vztraja na tem, da je to notranjepolitično vprašanje Avstrije, da zatorej takšne obljube kakšni inozemski vladi ne more dati, ker bi e tem kršil neodvisnost svoje države, ampak pripravljen je dejansko vpoštevati Hitlerjevo željo pri p r e -o snovi vlade, toda ne da bi je omenjal v svojem pismu. Druga težava so Habsburžani in tukaj menda vseh ovir še niso prebrodili. Avstrijski kancler vztraja na tem, da je tudi to vprašanje notranjepolitično — čeravno mu že leta vpijejo države Male zveze na ušesa, da temu ni tako — in Nemški poslanik von Papen blagor. Občine bodo osnovne celice za ozdravljenje tako državnega gospodarstva, kakor moralnega življenja ljudstvu, če bodo, kakor je dr. Korošec naglušal, njihove uprave v čistih rokah, če bodo občinski odbori prežeti socialnega mišljenja in bodo skrbeli tudi za razširjenjem prave kulture med ljudstvom. Tuko vidimo, da sedan ja vlada dobro ume-va, kaj jc ljudstvu potrebno, in rudi tega pozdravljamo njeno namero, da se nuše občine temeljito prenove. Predvsem pa moramo pohvaliti vlado, da hoče zasigurati pri občinskih volitvah popolno svobodo, da bo volja ljudstva in vsakega člana ljudskega občestva prišla nepo-tvorjeno do svojega izrazft. ker ne dvomimo, dn bo ljudstvo to svojo svobodo uporabilo v to. da bo pomedlo z vsemi protiljudskimi elementi, ki se zdnj /hirajo pod okriljem bivšega diktatorja Živkoviča. da Habsburžani ne morejo biti predmet mednarodnih pogodb. Ni še znano, kako daleč so v tem jk>-gledu pogajanja že prišla. Zdi se pa, da jih bosta oba kanclerja v svojih pismih molče obšla, a veljala bo za enkrat obveznost avstrijske vlade, da | prihoda Habsburžanov na avstrijski prestol nebo ' izvedla v bližnji prihodnosti, Nemčija pa da ne bo protestirala, če bi se Habsburžani, torej v prvi vrsti Oton. vrnili v Avstrijo, da tam kot zasebniki prebivajo Značilno pri vseh pogajanjih je, in na to vas hočem posebno opozoriti, da j c italijanska vlada o poteku pogajanj sproti obveščena. V ta namen je prišel v Berlin nedavno general Valle, v ta namen je Starheniberg zopet potoval v Rim, temu namenu so služila potovanja Schuschnigga v Italijo, temu namenu služijo poto-j vanja avstrijskih državnikov v 1'ešto. Posebni kurirji prihajajo iz Rima in tja odhajajo dnevno. Z gotovostjo lahko zapišem, da so se pogajanju med Nemčijo in Avstrijo začela na posebno željo Italije, da je to željo radevolje sprejela Nemčija z oziroin j na lokarnsko konferenco, kjer bo z avstrijsko karto i v roki Hitler lahko zahteval od velesil več >r a -1 z u m e v a n j a za nemške težnje na vzhodu«, ter tudi v oziroin na sodelovanje nemške 'j in italijanske diplomacije pri prihodnjih evrop skih posvetih. Lahko tudi zapišem, da avstrijska vlada tudi ne bo pristala na noben sporazum, k i preje ni dobil pritrdilni pečat šefa italijanske vlade. Tukaj tudi govorijo, da celo francoska vlada z dopadenjeni sledi pogajanjem in da bi še z večjim dopadenjem pozdravila sporazum, ki bi ji ohranil prijateljstvo Italije, odstranil v srednji Evropi vir neprestanih nevarnosti in ustvaril tudi možnost za pametne razgovore z Nemčijo. Toda kontrolirati teh govoric nisem mogel. Ing. Seli. Tudi Madjarsha obveščena Budimpešta, 8. julija, c. Avstrijski zvezni pod-kn.ncler Kaar Baarenteis je danes dopoldne prišel v Budimpešto. Na kolodvoru so njega in soprogo pozdravili vsi uradni zastopniki. IJaar Baarenfels je gost madžarske vlade in je izjavil, da je prišel samo zaradi tega, da prinese Odmbosu osebno sporočila avstrijskega kanclerja. Zanimivo je, da jc moral pmlkimrler tako nenadoma odpotovati k madžarskemu predsedniku vlade tedaj, ko jc ta preccj bolan in biva izven Budimpešte in torej niti dejansko nc vodi poslov. Vendar pa ga mora avstrijski kancler obvestiti o dogodkih, ki spadajo kot najnovejši v okvir rimskih protokolov, v katerih so osebni partnerji Mtissolini, Schuschnigg in GombiiH. Semkaj spadajo pogajanja z Nemčijo. Veselje v Rimu „Sedaj lahko skupaj z Nemčijo" Kini, 8. julija, c. Nocojšnji listi pišejo vsi zelo obširno o tem, da se plete na Dunaju sporazum med Nemčijo in Avstrijo. Listi pišejo o vsem tem zelo dobrohotno in pravijo, da jc bilo vse to dogovorjeno na sestanku med Mussoliiiijciii in Schuschniggom v Rocca della Caminatc žc prejšnji mcsoc takoj potem, ko jc Srhuschnigg izločil Starhenihcrgn iz vlade. Listi celo pišejo, da po sporazumu med Papenom in Scliuschniggoni nc 1)1 bilo več nobenega spornega problema med Italijo in Nemčijo in obe državi bi lahko skupno zapluli s svojimi načeli v koncert evropskih držav. Locarnska konferenca 22. julija Bruxelles. 8. julija, c. Van Zeeland je razposlal vabila za konferenco lokarnskih držav v Mru-xellesu, ki ho 22. julija. Povabilo je poslal francoski, angleški, italijanski in belgijski vladi. Iz Londona prihaja vest, da bo Nemčija takoj po sporazumu z Avstrijo in razpravi po Lokarnu razvila svojo diplomatsko aktivnost nad Srednjo Evropo V Londonu so prepričani, da bo žrtev nemške nove politike tokrat Češkoslovaška, s katero 1)0 Nemčija načela vprašanje avtonomije Nemcev v Češkoslovaški. Toda to delo se bo najbrž razvilo šele po olimpijadi,"torej 'lik pred jesenjo. Zato bo zelo važen sestanek držav Male zveze, ki se lio koncem avgusta vršil v Pragi pod predsedstvom Krof te. Blumove obljube Jugoslaviji „Okrepitev trgovinskega prometa . . ." Belgrad, 8. julija, m. Nocojšnja »Pravda* objavlja izjavo predsednika francoske vlade Leona Bluma, ki jo je dal dopisniku tega lista dr. Vor-kapiču v Parizu. Bluin pravi med drugim v tej izjavi: »Moja največja želja jc, nc samo ohraniti, marveč šc okrepiti prisrčne odnošaje med Jugoslavijo in Francijo. Francoska vlada se dobro zaveda resnosti položaja v srednji Evropi, posebno resnosti avstrijskega problema, ter polaga zaradi tega največje napore v to, da se bo ta problem tako rešil, da bodo zadovoljni vsi interesirani narodi. Rešitev naj bo taka, da sc prepreči vojna. Dardanelska konferenca p oh a Znano vam je, s kolikšnim zanimanjem zasledujem življenje v vaši državi in toliko bolj razumem potrebo pravilnega razvoja gospodarskih odnoša-jev med Jugoslavijo in Francijo. Vaše zahteve v tem oziru so mi dobro znane. Bodite prepričani, da jo Francozom zelo mnogo do jugoslovanskega prijateljstva. Zato bomo storili vse, kar jc v naših močeh, da okrepimo trgovinski promet med obema državama. Jugoslavija nima nobenega vzroka, da bi sc vznemirjala. Vlada ljudske fronte lahko samo okrepi politične in gospodarske zveze, ki združujejo francosko demokracijo z jugoslovansko državo.« Litvinov ultimat. . . Blok Anglija-Turčija-Japonsl a Anglija hoče Rusijo zapreti v Črno morje Montreux, 8. julija, c. Dardanelska konferenca je danes prišla na vrhunec svoje krize. Med Anglijo in Rusijo se v dardanelskem vprašanju ustvarja prepad, ki grozi zasejati še večji razdor v Evropo in postavit dva svetovna orjaka Anglijo in Rusijo v nasprotja, ki se končujejo nato v zgodovinskih svetovnih prelomnicah. Danes se je jasno pokazalo, da hoče biti Anglija za vsako ceno gospodar Sredozemskega morja. Z Italijo je že zaradi tega položaj poostren do skrajnosti in kar jc čudno, je to, da se Anglija čuti šc tako močno, da poskuša dvoboj razširiti še na sovjetsko R u sijo in jo zapreti v Črno morje (ako, da ta država nikdar ne bi mogla igrati nobene vloge v Sredozemskem morju. Anglija s>: jc v vprašanju Dardanel vrnila celo v okvir zveze, ki jc obstojala že pred svetovno vojno, ko ie ruskega tekmeca držala v zanki s svojim zavezništvom z laponsko. Proti ruskim zahtevam so se danes namreč postavile Anglija, Japonska in Turčija. Dopoldne se je vršila odločilna debata o čl. 16. nove dardanelske pogodbe. Anglija je stavila novi načrt, ki pa jasno izzveni v to, da Rusija nima pravice prevažati svojih ladij po mili volji i/ črno-morskih luk, Anglija pa si pridržuje cclo vrsto pravic za slučaj vojnega konflikta, v katerem bi Turčija bila nevtralna. Litvinov je predložil amen-dement. ki je popolnoma nasproten angleškemu načrtu. Razdor in prelom med obema frontama sc je pokazal tolik, da se je morala dopoldanska seja prekiniti in je bila prihodnja seja napovedana /a četrtek popoldne. Medtem pa se je ustvarila fronta držav, ki hočejo posredovati med obenu blokoma. To nalogo je prevzel Paul Boncour, ki jc imel tekom kosila več sestankov v Litvinovom. ritiilcscom in Polili-som. Ta skupina se je omejila na to, da je skušala poiskati nove pravne forinu e o tako zvani nivlrai nosii v Dardanelah. Paul Boncour je v naglici obi-s-.al voditelja angleške delegacije in imel z njim dolg razgovor. Ku se je vrnil, je bil sestanek med posiedovalci in Litvinovom, 1i!ej pa naj hetlo me:lani ponosni, da stoji /. njimi nemška država. Kmalu po (ireiserjevem povratku je bila soja senata, na kateri je predsednik senata poročal o dogodkih v Ženevi. Na seji so sklenili na- stopiti' tudi proti opozicijonalnim strankam. Policija je takoj po seji zasedla prostore socialističnega glasila Volkstimnio« in list prepovedala za tri mesece. Pravijo, da bodo prepovedani vsi proli-hillorjevski listi. Prav tako bodo razpuSčene vse opozioioualne stranke. Policija je zaprla vse ; dohode do poslopja visokega komisarja, da prepreči morebitne demonstracije. Opozicionalne stranke so objavilo proglas na prebivalstvo, v katerem --.poudarjajo, da je gdanska ustava in ustanova visokega komisarja najboljše jamstvo z zaščito pravic prebivlastva. »jMiMAjui^asgaai rraaSK .2E2B«s ssasraazsai«««* ■''h srpfif.T j* v. ij <* Li g** t' -n ; mssrtooru Žrtev v pokojem imančni stražnik r/> Maribor, 8. julija. Vse mt .o je danes pod Vtisom strašnega zločina, ki je bil odkrit na trajnem koncu mMta ob Pcbrežiu. Žrlev zločina je hišni po ustnik in upokojen tinančni stražnik Ivan Strajnšek. Zločin e o odkrdi ob pol 12. 2cna ubitega stražnika Marija je sislno hodila v mesto, kjer je prodajala pridelke iz svojega vrta. Kakor običajno, je tudi danes že navsezgodaj odšla z doma, moža pa jc pustila še v po;telji. Ko pa se je okoli pol 12 vrnila domov, ]p. našla stanovanje zaklenjeno, kar pa je ni prav preveč vznemirjalo, ker se je to večkrat dogajalo. Zakonca sta imela vsak svoj ključ. Žena je odprla vrata v kuhinjo. 2e tam je kar osupnila, ko je videla vie razmetano. Ko pa je stopila v sobo, se ji je nudi1 strahovit prizor. Na tleh je ležal mož že mrtev. Na glavi so se mu poznali sledovi udarcev s topim predmetom. Oko'i vratu je imel zadrgnjeno obvezo, s katero je bil zadavljen. Žena je k; kn.ia na ves glas, da so začeli hiteti skupaj sosedje. V nekaj minutah je že v,se mesto vedelo o strašnem dogodku. Obveščena je bila takoj policija, ki je prišla na kraj dogodka. Policijski zdravnik dr. Zorjan pa je ugotovil samo smrt.. 2e na prvi pogled je bilo ja,snp, da je ne-rečni stražnik pot'.al žrtev roparskega morilca. V sobi je bilo v,se razmetano, zlasti po omari, v kateri je imel pokojnik spravljene svoje prihranke. Mo-rilec ie pobral v-so gotovino, hranilne knjižice in dragocenosti, vse drugo pa je pustil. Strajnškova žena je izpovedala, da je njen mož imel gotovine okoli 10.000 Din v bankovcih, na takšno vsoto pa so .se glasile tudi hranilne knjižice. Poleg tega je imel rr.ož shranjena še kakšna dva kilograma dva in petkronskih avstrijskih srebrnikov in kakih pet zlatnikov po 10 kron. Vsega tega niso več našli. Manjka pa tudi zlat prstan. V Strajnškovi hiši stan-. jeta kot najemnika za- konca Hrastnik. Mož je pismonoša ter je zjutraj I še ni. od<"el v .službo, žena pa je bila doma. Okoli četrt na 7 zjutraj je prišel v hišo nek moški, ter vprašal po Strajnšeku. Hrastnlkovu je odgovorila, da naj-brže še spi, nakar se je neznanec odstranil. V tom Ireut. iku pa se je pojavil na dvorišču Strajnšek in Hraslnikova mu je povedala, da ga je nekdo iskal. Strajnšek je dejal, naj ga pokliče nazaj, kar je tudi storila. V veži sta .se srečala s Strajnškom ter vstopila v kuhinjo in zaprla vrala za seboj, lirast-nikova je slišala še jjovorjenje, nato pa je odšla na tr;;. Ko se je opoldne vrnila, so bila vrata zaklenjena in vse tiho. Ničesar ni sumila in tudi ni vedela za tragičen dogodek vse dotlej, dokler je niso Sirsjnškov-i obvestili o žaloigri. Polic'ja misli, da je izvršil zločin neznanec, ki je prišel navsezgodaj na obisk, Hrastnikova ga je točno opisala. Slar je bil 25—30 let, visoke postave, okroglega obraza, pristriženih brk, oblečen v rjavo rder.e in belo pikčasto obleko. Pod pazduho je imel rjavo aktovko. Videli so ga tudi nekateri sosedje v bližini Strajnškove hiše. Nski orožnik pripoveduje, da je videl podobnega moškega dopoldne v mestu v spremstvu nekega navidez, znanega dekleta. -•■.■■ :* v!->. Takoj, ko je bil prijavljen zločin, se je začela preiskava z vso naglico. Obveščena so bile orož-ni3ke postaje v bližnji in daljni okolici. DataKio-skop je našel v stanovanju sumljive odtise pfrsSev. Po sledovih sodeč je morilec svojo žrtev omamil že v kuhinji, potem pa zavlekel- v sobo in jo lam zadavil z obvezo. Odšel je nato čez dvorišče na vrt preko travnika do .železniške proge. Na vrtu so se poznali sledovi njegovih korakov. Na kraj zločina je popoldne prišla sodna komisija s preiskovalnim sodnikom dr. Turaioai na čelu- Državno pravdnišlvo je odredilo, da bo jutri popoldne cb 4 obdukcija, polioija ie že danes are-' tirala nekaj sumljivih ljudi, vendar pravega sledu Polen eele poplave lislov in lističev izhaja v Ljubljani tudi štirinajstdnevnik »Mlada pota«, ki takoj v podnaslovu poudarja, da je »rjlusilo slovenske mladine« Na prvi strani- 6. številke v pelini daje- nauke svojim »mladim« čitateljem, kako morajo biti požrtvovalni in vneli za list in pravi: »Na brala misli, ki mimogrede — v sredi <;neče, čeprav te ni poznal, — v reko ti zložen časopis je dal, — ki zdaj kot živi ogenj žge. — Daj ga naprej, ko ie ie Iz razsvetli!, — da bo žarela vsaka iskra v temi dalje.« Menda ie to način razširjenja tega lista: sredi gneče neznancem v roko (čemu takšna tajiost za le -iskre v' temi«?). Poroča tudi o ustanovitvi >Iniciativnega' odbora mladine za mir, Maribor«, ki bo menda skrbel, da bo slovenska mladina'. dostojno zastopana na kongresu mladine za mir v Ženevi, kjer se bo zbre'a vsa tista mlidin i, -- razen mladine, iz sovjetske Rusije; ki bo Likr.it najbrž na manevrih — ki jo marksisti, to ie komunisti, gonijo od zborovanja do zborov-.mm Na zadnji strani pa Pi;občuje r>ro"i-,ns ircrksisličnega komiteja za ljudski šport v Kala oiiiji, v katerem ta propagira misel marksistične ol;mp.j,.ide v Bcirecleni, k: hoče' bili proti-prireditev »buržujske* olimpiade v Berlinu. V rubriki »Slovarček tujk« pa razlaga razne ti:;e besede, kakor uyr-;.>iven, lina, kuli, im.pcri-jalizcm, komite, koncentraciji•> taborišče (In pristavlja, da je to fašističen paterit, ne pove pa, da . je komnmsiična iznajdba), razlaga tudi, kaj je morala in pravi, da so to — pravila >n načela, no katerih na,j živimo, in lakoj dost.-ivljo: »V različnih dobah in zn rozV:čne slo:e različna« (iti moramo povedali, da leko pač u*i komuni/em, moralna pa taka »pravilo in nr,če'a« niso). Na drugi strari pa govori o izletu Kranjčanov v Trbovlje m na Mrzlico, ki <-o pri .edil luri.','riq.no društvo «nrij,--»eJj i~-irode« in so bridko pnjtPžuie nad kc-mičuiTi delavci tftvnrnč »Semperi'«, ki imajo na dem izleta družaben večer, čeprav so zo la izlet vedeli že cel mesec prej, češ, da bo lo zmanjšalo število izletnikov — Le kako fnore kdo za 1 u risi ič no d rti?, Ivo oči'ati neki skupini dclavcčv, da rru s svojimi' piired-ilvrmi korkurirnio. Po naravi stvari je izlet turističnega društva vendar čisto nekaj drugega, kakor pa družaben večer neke delavske, skupine. Zo konce po to 'list pod debelim naslovom »Pozor« priobču-je sledeče vabilo: »Vse čilatelčo iz Ljubljane in okolice, ki se z.a.ni-rofjo za naš list in zo mladinski pokret, vabimo ob uraonih -urah v naš lokn-1 na razgovor. Želimo se osebno spoznMi. s čim veaiim številom mladih lin M.« — S temi značilnostmi «no menda dovolj jasno nekr-znlti' vsebino in smer tega' štirinajst-dnevnika in način nicgoveqa dela No prvi strani pa v olavnem -članku v debelem 'i -kii pove, kdo vse je za tn program in pravi: Mladi člani Scko-lskego naraščaja navdušeno izjavljajo, da ni v listu prav ničesar, kar bi nasprotovalo njihovim nazorom. Imamo vedno več pristašev med krščansko socialistično delavsko mls"li'io,... Marksistič-ro delavska m/acina hoče razširiti ozek okvir svojega delovanja in stopati po dogovorjenem programu z. ostalo mladino v isti vrsti. Katoliška in liberalna kmetska mladina in ciiaki segajo po tishi.« Nato pa priobčuje izjave predstavnikov vseh tistih mladinskih grup, ki so dozrtaj pokazale interes za lisi in se nanj noroču-jejo. Potem čita-mo izjavo iz. vrst funkcijonarjcv Nrifodhe strokovne zveže; v kn-eri jc'- fečeno, da so naoioni-listi in demokrati pripravljeni dati svo-bodno ijokoi.^vofi mladtfii. da sodeluje z vsakomur. kr-prtstanr na -minimalen p.rQgjj$in. kokrš- 'isrjfti i^raŽii^^Mtitri^flbta«. Na'to"inodi izjava staroste Jugoslovanske gozdovniške lige, v kateri jc rečeno, da »ni nobenega od naših ide- alov«, ki ga ne bi našli v' »Vlarlili poteh*. Paei-fizem, svoboda in najširše socialiio pravico so vaši in nuši vzori.« (Od kda j so ; paoifizom svoboda in najširše socialno pravico« vzori gozdov-nikov, — vpr. ur.) Tudi ugledna oselni organizacijo slovenskih skavtov je izrazila tople simpatije do lista. »Mladi skavti nuj stopijo v prisrčne odnose z ^ninl«, tako so jo 'zrazila. 1'iink-eionurkn Dravsko sekcije jugoslovanske ženske "zveze je izjavila: .... z vašim narodnim, socialnim, ženskim iii 'mirovnim programom se. popolnoma strinjam...« /uto pozdravljam vaš korak k združevanju mladino. Pripravljena som v iskrenih in ravtiopravnih mejnli z vami sodelovati.« Nadalje so priobčila »Mlada jiota'« izjavo funkcionarja-YMC1A (Krščansko zajednico mladih-ljudi, d® V M(' A v vseh državah vedno podpira vse sličiie človeoHiiskc akcijo. Predstavnik Zvezo društev kmečkih funtov in deklet je izjavil. da »program »Mladih poti« ni v nusprotju z njiliovim programom.« Ob koncu tolikiti tolnžilnih izjav pravi ta svojevrstni list: »Postavili bomo začasno- ob sttaii vse, kar nas razdružii jo ter razvi jali in gojili vso. kar nas združuje.« Važno bi bilo vedeti, kako dolgo jo to »začasno« in kdaj bodo ti ljudje zopet pokazali to, kur nas rnzdružujc. — l.,o čemu imajo vse te skupine vsaka svoje ime, če jim pa gre tako lopo skupaj? Zakaj so no bi šo na zunaj združile pod skupnim imenom, recimo »ljudska fronta«, pod to firmo gre lahko vso. — Navedli smo najznačilnejša mosta iz, tega štirinajstdnevnika, ker je tukili »Štirinajstdnevnikov« po ubogi Sloveniji šo v.sV polno, ki pa so drug drugemu podobni kot groš grošu. Eden izhaja 1. in 14. v mešitou, drugi 7. in '21., tretji 4. in 18., četrti 5. in 19. itd., tako,! tla izhajajo cel mesar skoro dan za dnom »na štirinajst dni« Da pa ne bo kdo mislil, dn je tako-ie združevanje v naši dobi osamljeno, priobčujemo pi smo, ki gn je »Sekretariat k o m u n i s t i č-č ne. partije zn S i o v e n i j o« poslal »Ze-nialjskomu birou komunistične partije Jugoslavijo« v Zagrebu, odkoder je no neljubi pomoli prišel na boli dan, kor evropsko vzgojen človek ■ie iii zrel zn »železno bol jševiško disciplino«. V rjem slovenski komunistični sekretariat najprej razlaga svojim predstojnikom stanje komiini-s'ičuo stranko v Sloveniji, nato pa dostavlja (slovenščina je v duhu slovensko »ljudsko fronte«): »Mi se 110 ustavljamo samo na teh pregovorih, pač na skušamo najti šo drugo legalne mogočnosti, dn v eni formi pridemo do ljudskih množit- in to jc tisk. Mi smo publicirali (t._ j. ustanovili — oo. ur.) »publicistični odbori iz sledečih legalnih naših listov, katere naloga jc dati pravilno nnšo smer in taktiko našo enotne fronte svobodi in enotne delavske stranke, «D'elnv-ski obzornik«, «L j u d s k n pravica«, (Mlada potar, «S 1 o v o n s k a zemlja, «A k n d e m s k i gin s», «N j i v a», «G r u d a», »Književnost«, «S o d o h n o s t» .., Naši listi kakor »Delavski obzornik«, «Ljudska pravica® in mladinski list «Mlada pota» izhajajo sedaj redno... Kar se pn tiče ilegalnega dela, smo z. vsemi glavnimi kraji povezani in napredujemo, v kratkem upam, da bomo začeli ponovno izdajati list «R d o č I p~r a p o r».« <7 ■ ' Taka ješ-1orej5italWorodnost na'zot-0.v«. iofiot-tiost fronto;* itd. Ali jo ta druščina-rz-goraji-amc-njoiiih vseh itislih mladinskih skupin, ki,Sokiotarijata komunistične i partije za Slovenijo« smatramo kot odgovor? r -1 -i-rr Domači c Jmevt Velike spremembe v izdajanju železniških legitimacij Organizacija PRIZADA Beijjrad, 8 jrtija. m. Jutri dopoldne bo imel zopet sejo gospodarsko-finančni odbor ministrov, ki bo med drugim pretresal tudi uredbo o organizaciji PRIZADA ter o ustanovitvi instituta za proučevanje gospodarstva. Na dnevnem redu jutrišnje stje finančnega odbora bo tudi uredba o kovanju denarja. Slovenija • vzgled Bidirad. 8. julija m. Na včerajšnji seji glavnega odbora JRZ je, kakor znano, tajniki glavnega od-bera Ljubomu- Fantič podal izjavo o stanju strankinih organizacij v državi. V svojem poročilu je po :darjal, da se danes lahko samo ugotovi, da je JRZ zajela vse banovine in je poslala ena najmoč-nti Ih političnih faktorjev, ki trenutno nima proti s. jI nobene politične organizacije v narodu, k bi se n ogla z njo meriti. Nato je podal pregled strankine organizacije v posameznih banovinah. Pri podajanju poročila s.trankine organizacije v Sloveniji je poudarjal, da so krajevne in okrajne organizacije JRZ v Sloveniji izvedene do v.seh podrobnosti in v vseh okrajih ler občinah. Dejal je, da je Slovenija v svoji marljivosti lahko zgled vsem ostalim banovinam. Pcsd gos p. konferenca BZ Bled, 8. julija. Kakor jo -Slovenec že poročal, se ho vršila v dneh od 10. do 15. julija t. 1. gospodarska kon-P--erica halknnskeira Sporazuma. Danes sla že pri-M-ela na Hlod dr. Stanko 1'rodič, ki bo |iredso-i lova I miši delegaciji, in pn dr. Slasič. Oba gn-spotlH boftu storila potrebno ukrepe, da bo za konferenco pravorasno vse pripravljeno. Dr. SpcJso zapustil E"ed Blo ivvm,,,,.,,, , F,.,u>,,.-> j,. prekinjena. 1 alti pa jc premagl Treybala. Belgrad, 8. julija. AA. O uredbi o voznih olajšavah na železnicah in ladjah v državni eksploata-ciji, smo dobili v gener. ravnateljstvu drž. železnic tale pojasnila: Po svetovni vojni ifi zedinjenju so izšle po potrebi in v raznih okoliščinah, večinoma, brez potrebnega sistema v številnih zakonih določbe o znižani vožnji na železnicah in ladjah v državni upra- ■ vi. V povojni konjunkturni dobi državne prometne ustanove teh bremen niso čutile tako močno kakor sedaj, ko pritiska gospodarska stiska in ko so začeli dohodki padati. Prirodna posledica tega je skrb železniške uprave, da izravna svoj proračun s tem, da državni uradi priznajo za storjene usluge ustrezajoča povračila in da ti uradi poskrbe za potrebna sredstva v svojih proračunih. Ta misel je izvedena v uredbi o znižani vožnji na državnih železnicah in ladjah v državni upravi. Osnovo uredbe tvori v glavnem pooblastila, ki jih je dobil prometni minister. Izšli so pravilnik o znižanih, vožnjah: 1. Pravilnik o znižani vožnji za drž. prometno osebje; 2. Splošni pravilnik o znižani vožnji in prevozu; 3. Pravilnik, ki bo urfcjal prevoz invalidov, brezposelnih delavcev, sezonskih dninariev, nepreskrbljenih otrok, sirot, pohabljene dece, izseljeniških rodbin in beguncev. Splošni pravilnik je že podpisan in izide v kratkem v »Služb, novinah«. I. Državnim in banovinskim uslužbencem: 1. Z državnimi uslužbenci so izenačeni banovinski uslužbenci, za katere obstoja novost v tem, da lahko potujejo v razredu vlaka in ladje, ki ga sami izberejo. 2. Ista olajšava v tretjem razredu, oziroma v drugem razredu brodov je priznana tudi honorarnim uslužbencem in dnevničarjem po enoletni službi, ostalemu pomožnemu osebju po trikratni neprekinjeni državni ali banovinski službi, vendar pa bodo morali v vsakem primeru vložiti prošnje, potrjene od pristojne oblasti in dokazati, da so izpolnili vse potrebne pogoje. 3. Upokojencem in članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev je priznano 50; !'o znižanje rcdfie vozne cene 24-krat letno (doslej petkrat letno). Isto velja tudi za člane rodbin pod 2. in pod navedenimi pogoji. 4. Dočim so doslej otroci imeli jiravico do znižane vožnje do 18. leta. jo bodo imeli odslej moški otroci do polnoletnosti, ženski pa dokler jih vzdržujejo roditelji jia do možitve. II. Gledališča: banovinska gledališča so izenačena z državnimi. III. Novinarji:' Profesionalnim novinarjem iti člarioip združenja za strokovno časopisje je dovoljeno 75% znižanje normalne ccne 24-krat letno. IV. Odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo: Osebe. ki so odlikovane s Karadjordjevo zvezdo z meči, imajo 75% popust redne vozne cene 12 krat letno. V. Uredništva: Uredtiištva domačih listov, ki izhajajo dnevno in najmanj leto dni brez prc?tanka, .-. j i.. M/f' noKnv-iir, č« dVC ZlllŽUlli IClllj k ii!" t i ptVfigt! razreda po jOiiO din. ! VI. Borze dela: Uslužbenci Osrednje uprave za posredovanje dela in njihove podružnice imajo (samo osebne) ugodnosti kakor državni uslužbenci. '< VII. Rdeči križ: Za primer velikih nezgod, po-' plav in drugih elementarnih nesreč predvideva čl. 29. izdajo brezplačnih voznih listov za posamezna potovanja organov, uslužbencev Rdečega križa, kadar potujejo v ogrožene kraje. Glede izdajanja voznih listov za posamezna potovanja uredništev, tednikov uvaja pravilnih neke izpremembe. Te brezplačne karte se ne bodo več izdajale na dosedanji način, tako da jih uredništva sama izpolnjujejo, marveč se bodo izdajate in izpolnjevale s strani oblastnega ravnateljstva po predhodni prošnji in po označbi relacij s strani uredništev. ,. . V tehničnem oziru se bo število vzorcev za legitimacije znižalo na najmanjšo mero in sicer na ta način, da bodo legitimacije za 50%ni popust modre barve in s posebno oznako »50%ni. popust omejeno ali neomejeno«, za 75%ni popust pa bodo legitimacije sive in s potrebno oznako. Na ta način bo olajšana uslužbencem orientacija in nadzorstvo. Prehodne določbe. Imenovanje prič za kazenski postopek in prostovoljnih oseb je urejeno v i skladu z določbami dosedanjega pravilnika. Ker bo uvedba novih legitimacij zahtevala vrč mesecev, stopijo vse navedene določbe predvidoma v veljavo s 1. januarjem 1937 leta. Dotlej pa bodo veljale dosedanje legitimacije, v kolikor gredo njihovim lastnikom olajšave tudi po novem pravilniku. Drugi pa bodo morali svoje legitimacije vrnili. Da bi upokojencem iz članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev, ki so jim števila potovanj povečana, te ugodnosti takoj uživati, bodo izdani kuponi za izkoriščanje teh voženj. Ze izdane letne ugodnosti in brezplačne karte ostanejo njihovim lastnikom do poteka njihovega roka. Isto velja tudi že za izdane znižane karte za posamezna potovanja. Državne železnice pozivajo tudi pri tei priliki nsebe, ki uživajo po tem pravilniku olajšave, naj tudi s .svoje strani pospešujejo ugled naših železnic, in .skrbe za največji red in čistočo v vlakih in na postajah. Ti potniki naj bodo ostalemu potujočemu občinstvu vzor. Bc!ftratehe vesti Belgrad, 8. jul. m S kraljevim ukazom je potrjena izvolitev dr. Bazala Alberta za predsednika Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.' Belgrad, 8. jul. m. Vpokojen je Josip Erjavec, inšpektor fin. kontrole VI. pol. skupine pri primorski finančni direkciji v Splitii. Belgrad, 8. jul. m. V tovarni za kemično čiščenje ter barvanje oblek je danes dopoldne še iz nepojasnjenega vzroka prišlo do eksplozije, pri kateri je dobil smrtnonevarne poškodbe delavec Dragotin jovauovič, ki bržkone ne bo ostal pri življenju. Pri, eksploziji sla bila ranjena še dva druga delavca, vendar pa nc tako hudo. Kongres jugosl. prof. društva Ponedeljek (6. julija) jc bil namenjen notranjim društvenim in stanovskim zadevam. Glavni odbor je izdal o svojem notranjem poslovanju poročilo v tiskani brošurici, iz katerega ie razvidno, da si je odbor prizadeval mnogo in veliko, raztegnili svoje delo na gmoina in idejna vprašanja, ki so nujno polTebna ugodne rešitve, a pozitiven uspeh je prav za prav mogel doseči le v zadevi javnih ocenjevanj, bržkone zato, ker to ni zvezano z nikakimi stroški. Borila pa se je glavna uprava brezuspešno za gmotno izboljšanje, za rcaktivacijo vseh po krivici odpuščenih in upokojenih profesorjev, za izpo polnjenje učnega osebja, ki ga je po toliko zavodih bilo premailo, za razbremenitev prenapolnjenih gimnazij s tem, da bi se ustanovili novi zavodii itd. itd. K tem tiskanim poročilom je dodal predsednik Kneževič svoje pripombe, ki so imele namen, da so nekatere zadeve posebej podčrtale, drugič pa utemeljile odstop vsega odbora v znak protesta. v Pred vsem je poudarjali velike Slikane, ki jih trpe številni profesorji zaradi političnega prepričanja, četudi so te šikane žive rame, vrezane globoko v našo prosveto. V ilustracijo je navedel samo primer enega odiličnega. profesorja, kii je bil pregnan z enega zavoda, kjer so prevzeli za njim matematiko učitelji petja, telovadbe in risanja, na drugega, kjer ga niso mogli zaposliti, ker so bili z učnimi močmii dovolj založeni. Vse to pa samo zato, keT je prii znanih volitvah zmagal njegov politični nasprotnik, ki ga v svojem okraju ni mogel trpeti. Tokih primerov pa ima zaznamovanih profesorski stan nebroj iz vseh krajev naše države. Seveda tako poseganje in dreganje politike v prosveto in v osebne zadeve profesorjev bistveno razdira in ovira vsako mirno in urejeno delo v naših srednjih šolah. Glavni upravi se ni posrečilo kljub neizmernim naporom teh in takih krivic in dre zanj v šoilo popraviti in ne odpraviti. Dalje, je rekel, manjka v naši prosvetni politiki sistema, nimaimo urejenega šolskega programa, nimamo urejenih šol, knjig, ki jih brez izgotovljenega in ustaljenega programa ni mogoče dobiti, nimamo kralkomalo smotrene prosvetne politike. Prav tako veliko zlo je za naše šole, neurejeno gmotno stanje profesorjev. Nad 800 prošenj za napredovanje teži v ministrstvu in blizu 200 prošenj kandidatov, ki so opravili profesorske izpite in dovršili poskusno dobo 3, 4 ali 5 let, a nimajo izgleda, da bi vsaj v dogledinem času mogli priti Tia vrsto. V nobenem resoru se napredovanje ni uslavilo, samo v našem, v vseh ministrstvih teko napredovanja normalno, samo nam so zaprta že dolgo in vsi napori tej stvari odpomoči, so ostali brezuspešni. Ta dejstva potiskajo profesorje v ozadje, stavijo jih nekako za državne uradnike druge vrste, čeprav nosijo vso težko odgovornost za vzgojo mladine, od katere je odvisna' srečna in nesrečna bodočnost naše domovine. G. pravosodni minister je obljubil zastopnikom svojega resora, da bo njihov novi zakon zagotovil jim stalnost in neodvisnost teT zadovoljivo uredil tudi njihovo gmotno stanje. Mi hi bili srečni, je dejail predsednik, če bi mogli slišati iz ust našega g. ministra enako izjavo. Naša prosveta pa je pastorek vseh meTo-dajnih faktorjev že več let, vse kaže, da se ne zavedajo, da drvi naša prosveta vedno globlje navzdol, starim pravicam, ki še niso popravljene, se pridružujejo nove (zadrževanje napredovanja in nove postavitve), kar vse kaže popolno nerazumevanje naših prosvetnih razmer pri faktorjih, ki bi moraili to pred vsem razumeli in so dolžni za vse to skrbeti. Glavna uprava ne more nositi več odgovornosti za vse navedene usr>ehe, zalo je podal predsednik v njenem imenu oslavko vse uprave v znak glasnega protesta, ki naj ga čuje ves narod in posebno vsi oni, ki so sokrivi teh razrvanih razmer. Ta izjava je bila sprejeta s primerno soglasno gesto kongresa, kii je potekel pod vtisom te tehtne izjave še slovesneje in odločneje v popolnem soglasju. K tej izjavi in ostremu protestu je govoril delegat belgrajske sekcije Mar-koviič, ki je posebno poudarjal, da vzame kongres ostavko sicer kot protest na znanje, da pa uživa vsa glavna uprava silej ko prej popolno zaupanje vseh profesorjev. Prosi člane uprave, naj ostanejo še na čelu organizacije, a treba se bo pripraviti morda celo na žrtve. Da pa bo boj uspešnejša, treba pritegniti v organizacijo prav vse profesorje. . Za njim se je priglasilo vec govorr»Kov, ki so govorili o najrazličnejših šolskih in stanovskih vprašanjih, potrebah in napakah. Tako je tajnik zagrebške sekcije dr. Tkalčič govoril o potrebi, da se profesorji zavarujejo za prirneT bolezni. Ce namreč dohodkii profesorjev že v normailnih razmerah ne zadoščajo miti za najnujnejše potrebe, kaj naj počne profesor, ce zboli on ali člam njegove diružine Vsak delavec je zavarovan za silučaj bolezni, ker mora biti, le profesorji niso. On je stopil že v dogovor z neko družbo, kii bi pod ugodnimi pogoji dala na razpolago j>rofesorjem svoje bolnišnice in sana-torije. Za zidanje novih šolskih zgradb se je potegoval delegat iz Novega Sada. Poslopja so (ponekod premajhna, neprimerna, tesna, niso v skladu niti z najprimitivneišimi higijensikimi zahtevami. Zato je mnenja, naj se čim prej vsa taka poslopja primemo preurede, nove gimnazije naj se pa osnujejo samo tedaj, če je prej pripravljeno primerno poslopje. Ne sme se pa več dogajati, da se osnujejo gimnazije kjerkoli na zahtevo političnih zastopnikov, ki se hočejo na ta način svojim volil c em prikupiti ali odikupiti. Kjer so pa poslopja že prenatrpana, je treba pa brez odloga zavod deliti v dva ali celo v tri zavode, kajti ni mogoče niti zahtevati niti pričakovati uspešnega pouka na zavodih, ki imajo do 30 oddelkov, aili pa celo 38, kakor jih ima II. r. gimnazija v Ljubljani, v katerih je natrpanih po 60 učencev. Dalje je kongres naložil gl. upravi, naj vse stori, da izide novela k srednješolskemu zakonu vsaj do decembra meseca tega leta, sicer naj se skliče izredni kongres, ki naj potem ukrepa o nadaljnjih korakih. Za reducirane in vse one, ka trpe se vedno nepopravljene krivice, se je potegoval profesor G o r u p v imenu odseka za šol. knnge, kn obstoji že deli časa v ljubljanski sekciji tn že prav marljivo deluje, je govoril zelo efektno prof. J. Šolar iz 51. Vida. Njegov govor ie bij med vsemi najvažnejši, ker je zajel eno naj važnejših idejnih vprašanj naše srednje sole, t. |. sistematično urejenega, dobro pretehtanega učnega načrta in pa vprašanje šolskih knjig To zadnje vprašanje je bilo posebno nujno potrebno rešiti po znanem ponesrečenem razpisu konkurza, ki je ravno zaradi svojih notranjih zmedenosti in napak imel za posledico, da ni na pr nahce izmed Slovencev mogel se ga udeležiti, lasno je, da iitorajo imeti, če ne edino, pa vsa, ntovno in merodairvo besedo pri sestavi šolskih načrtov m knjia profesorji, ministrstvo ima pravico samo nadzirati vse delo. Na koncu svojih tehtnih izvajanj je predlagal podrobno organizacijo tega dela, ki more biti uspešno le na jx>dlagi daljših izkustev in skupnih strokovnih posvetovanj. V ta namen naj se ustanove po vseh sekcijah prof. društva strokovne delovne skupine za posamezne predmete; predsedniki teh skupin naj tvorijo sekoi>ski odbor pe-daaoško-šolskega odseka, a predsedniki sekenj-skiih pedagoško-šolskih odsekov naj bodo glavrvi odsek pri gl. upravi prof. društva. Ti odsekii naj prouče po sekcijah prosvetne razmere svojih krajev, kritično pregledajo učne načrte in šolske knjige ter sestavijo načrt, kako bi se mogel ves aj>arat najbolje prilagoditi njihovim razmeram. Skupne seje vseh skupin isfe stroke bi proučevale njim odmerjena vprašanja in bi polagoma izdelale idealne načrte in oskrbele vzorne šolske knjige; prosvetna uprava pa naj dotlej počaka z razpisom konkurzov. Nujno potrebno je tudi, da ne izdelujejo šolskih programov, terminilogije in drugih podobnih stvari, ki se tičejo izključno šole, uradno imenovane komisije, temveč naj dobi to delo v roke profesorsko društvo. Predlog je bil sprejet z gromovitim aplavzom ,kajti v resnici je le v taki organizaciji mogoče pričakovati primerne rešitve našega srednješolskega prosvetnega problema. Prof. Stiplovšek, Slovenec iz Banjaluke, je zahteval, da je treba vsako napako prej dobro preiskati, šele potem, če je treba, kaznovati, ne pa narobe, kot se je dogajalo to dosedaj v neštetih slučajih: prej kaznovati, potem preiskati. Prof. Šu ligo j iz Maribora je ognjevito zagovarjal sodelovanje in stik z vsemi slovanskimi narodi, posebno še je potrebno sodelovan je z brati Bolgari, da se začne zidati kulturna podlaga za zbli-žanje in zedinjenje. Kongres ie s soglasnim odobravanjem sprejel njegove predloge, da se 1. na naših srednjih šolah uvede pouk češčine; 2. na naših univerzah sistematizirajo mesta ža bolgarski jezik in bolgarsko književnost ter zgodovino; 3. na bel-grajski univerzi stolica za slovenščino, da se morejo tudi srbski bratje o naših kulturnih razmerah temeljito poučiti. Zatem je prof. B a j u k opozarjal, da se je naših srednjih, šol vse preveč polastil birokratizem. ki duši že sedaj in bo, če se bo dalie tako širil, udušil vse pedagoško-vzgojno delo. Profesorji so več pisači kot vzgojitelji. Mnogo časa jim vzamejo tudi nepotrebne komisije, ki sodelujejo pri vseh mogočih izpitih in prilikah. Profesorji stoje itak pod najstrožjo kontrolo vse javnosti, imajo svojo vest, svoj čut dolžnosti in službeno prisego. Zato jim mora javnost jx>oolnoma zaupati tudi brez komisij. Stavi predlog, naj glavna uprava kar mogoče kmalu izdela načrt, kako bi poenostavili pisarniško delo v srednjih šolah tako. kot je bil pri nas v dobi pred vojsko. Prof. C r n e k iz Maribora ie zahteval takojšnjo ureditev srednjih šol v Ljubljani, kjer je potreba novih gimnazij in novih poslopij nadvse nujna, za Maribor žensko gimnazijo, v Kočevju naj ostane popolna gimnazija, v Murski Soboti pa naj se nepopolna razširi na popolno. Prof. R e p o v š zahteva popravo kričeče krivice, da je on s 16 leti službe in položenim profesorskim izpitom šele v 8., in tovariš prof. Svikaršič z 32 leti službe še vedno v 8. skupini, kar je zakrivila površna štilizacija pravniškega zakona iz leta 1931. Kipa sv. Cirila in Metoda, ki ju je izdelal akademski kipar Tine Kos za novi oltar sv. Cirila in Metoda v salezijanski cerkvi na Rakovniku. Oltar je prislonjen na zadnjo stran glavnega oltarja in je v celoti izdelan po zamisli g. kiparja Kosa. V sredi je visoko razpelo, pod njim pa na evan-geljski strani kip sv. Metoda, na listni pa kip sv. Cirila. V nedeljo, dne 5. julija je škoi dr. Rozman oltar slovesno blagoslovil Resolucijo, naj se ta njun slučaj popravi z novelo k srednješolskemu zakonu, je kongres sprejel soglasno. V imenu kandidacijskega odbora je nato predlagal ravnatelj Medakovič odbor z dosedanjim predsednikom Kncževičem in nekaterimi nebistvenimi izpremembami. V glavni odbor jc bil izvoljen med drugimi tudi prof. Leskovšek, dodeljen ministrstvu prosvete v Belgradu. In zgodilo se je menda prvič, odkar obstoji društvo, da je kongres voli! soglasno brez listkov in s tem pokazal popolno soglasje v trenutku, ko bije društvo v resnici s skrajno odločnostjo boj za skupne ideje. Vsi zasebni oziri so stopili na stran, stanovska zavest in skrb za našo srednjo šolo, skrb za našo bodočnost ie potisnila vsa vprašanja v ozadje. V tej edinstveni, morda se-kularni borbi, ko so odpovedali skoro vsi meroda jni faktorji, so profesorji, svesti si svoje naloge in velikanske odgovornosti pred zgodovino in vestjo, jx>-vzdignili soglasno svoj glas in se brez pridržka ze-dinili v temeljnih zahtevah. 1. da je naša prosvetna politika nujno potrebna temeljite reforme in ureditve pri korenini; 2. da je treba iz šole odstraniti vsak političen in nepedageški zunanji vpliv, zagotoviti profesorjem stalnost in jih zavarovati proti vsakemu političnemu šikaniranju; 3. da je treba čim prei urediti porazdelitev učencev in zavodov ter oskrbeti zidavo novih stavb; 4 da je emotno stanje profesorjev nevzdržno in nujno potrebno ta-kojšnie ureditve. Tem temeljnim zahtevam so bile sestavljene primerne resolucije, ki jih je kongres sprejel s posebno odločno in poudarjeno soglasnostjo. če izgubil tri otroke Maribor, 8. julija. Nenavadna izguba je zadela Mihaela Smid-hoferja iz Gradišča. Mož je izgubil naenkrat tri svoje otroke, stare od 5 do 10 let. Šmidhofer je brezposeln revež. Žena mu je zbolela ter je morala v slovenjegraško bolnišnico, mož pa se je s tremi otroci napotil po svetu s trebuhom za kruhom. Podal se je k Sv. Antonu na Pohorje, kjer mu najstarejši sin služi za hlapca pri posestniku Kramljaku in kjer ima Šmidhofer več znancev. Oče in trije njegovi otroci — 10 letni Dragan, 7 letna Marija in 5 letni Tonček — so se podali najprej k Kramljaku, kjer je ostal Dragan pri svojem starejšem bratu Mihaelu na prenočišču, do čim se je napotil oče z Marijo in Tončkom k posestniku Pušniku na prenočevanje. Zjutraj je poslal oče Marijo in Tončka h Kramljaku po Dragana tec jima naročil, naj ga tam počakajo, da bodo potem šli vsi skupaj naprej. Ko pa je prišel Šmidhofer h Kramljaku, ni bilo njegovih otrok tam nikjer. Povedali so mu, da je Dragan sam odšel zjutraj na vse zgodaj za očetom k Pušniku, Najbrž pa se je spotoma srečal s svojo sestrico im najmlajšim bratcem in potem so vsi trije zgrešili pot ter za-blodili v pohorske gozdove. Obupan oče je nekaj Senzacija za kopalce Regulacija hudournikov v Trbovljah in Hrastniku Banska uprava ima v okvirju svojega dela tudi regulacijo hudournikov in potokov, ki ob nalivih delajo veliko škodo po poljih, travnikih in cestah. Regulacije razmeroma tudi majhnih potokov in hudournikov stanejo lepe vsote in zato takih regulacijskih del ni mogoče izvršiti na en mah. Taim, kjer je potreba največja, skuša banovina po razpoložljivih sredstvih odpraviti najhujše zlo, hkrati pa izdela načrte, ki naj vodijo regulacijska dela za več let vnaprej. Prav pri regulacijah ie nujno potrebno načrtno delo, saj sicer obstoja nevarnost, da regulacijska dela, ki niso izvršena po smotrenem in vse obsežnem načrtu, ostanejo te napol dovršena in čez nekaj let morda ne pomenijo kot regulacija ndč več Med številnimi drugimi regulacijskimi deli regulira bonska uprava letos tudi potok Boben, ki teče skozi hrastmiško kotlino. Boben je izrazit hudournik in ima zarodi strmega padca precejšnjo silo, tako da zlasti ob nalivih močno razkopava strugo in obrežje. Večkrat ob povodnjih ogroža banovinsko cesto Zidani most—Hrastnik — Trbovlje, ki |o na več mestih tudi temeljito preplavi. Predlanskim je začela banska uprava z regulacijo tega hudournika, tako da je že 250 m hudournikove struge na najbolj nevarnih mestih lepo regulirane in zavarovane. Ta dela, vštevši regulacijo, stanejo 180.000 din, pri čemer odpade na državo 20.000 din, na banovino pa 160.000 din. Letos regulirajo hudournik naprej, ker to nujno zahtevajo javni interesi za zboljšanje in zavarovanje prometnih razmer na občinski cesti, na kateri je bil zgrajen tudi nov mosl. Velikega pomena je letošnja regulacija Bobna tudi za banovinsko cesto Zidani most—Hrastnik—Trbovlje. Koristila pa bo tudi zavarovanju zasebnih zemljišč. Pri sedanjih regulacijskih delih delajo večinoma domači biczposelni delavci in rudarji, tako do to regulacija vsaj deloma tudi pomaga zboljšanju delavnih razmer v Hrastniku. Po na- dni iskal svoje otroke po Pohorju in pomagali so mu tudi kmetje iz cele soseske. Iskanje pa je bilo zaman. Napotil se je potem v dravsko dolino in šele v Breznu naletel na sled za svojimi tremi iz-gubljenčki. Prosili so nekaj dni poprej pri dobrih ljudeh hrana ter so dejali, da gredo v Maribor ker so mislili, da je mati v mariborski bolnišnici. V Breznu pa je zopet sled za izgubljenčki izginila. Oče je prijavil slučaj orožnikom in sedai iščejo tri otroke oblasti po vsej dravski dolini in policija v Mariboru. Gotovo tavajo kje po deželi, ker jim takšno klatenje brez nadzorstva najbrž prav ugaja. TIBIN Novo sredstvo brez masti in olja zanesljivo ščiti pred sončarico in naravnim potom kožo hitro porjavi Mala steklenica 100 gr Din 12'— velika steklenica 200 gr Din 20'— Drogerija Kane, Ljubljana - Maribor črtu bo dokončna regulacija hudornika Bobna stala okrog 1 milj. din in banovina bo to regulacijo izpeljala postopoma v naslednjih letih. Za letošnje proračunsko leto je v banovinskem fondu za javna dela določenih 50.000 din za regulacijo hudournika Boben. V letošnjem letu bo banska uprava tudi regulirata potoka Globošak in Bobnarico, kii sta oba pritoka Trboveljščice. Ureditev teh pritokov je najprej potrebna zato, ker sicer drugače ni mogoče pričeti z regulacijo Trboveljščice. Nadalje teče Globošak skozi delavske kolonije in razumljivo je, da prebivalci v njegovo neurejeno strugo odlagajo smeli in druge odpadke. Vanj sc iztekajo tudi stranišča iz bližnjih hiš. Vse to pa že iz zahteve po zboljšanju higijenskih razmer vprav kriči po čini hitrejši regulaciji tega potoka. - Podobne so razmere tudi pri potoku Bobna-nica, ki priteka s hrastniške strani. Tu nastopa še nova zahteva za regulacijo, soj potok leče skozi občinsko kopališče in je zaradi zdravstvenih razmer nujno potrebno, da prihaja v kopališče čini bolj čista in z organskimi snovmi nc-pomešana voda. Ko bosta regulirana ta dva poloka bo začela banska uprava regulirali Trbovcljščico, ki s svojimi vodami ob času deževja na več mestih preplavlja bregove. Prav tako tudi pri njej veli« zahteva zaradi izboljšanja higijenskih razmer. Važna bo regulacija zlasti zalo, ker Trbovlje same nimajo nikakršne kanalizacije in sc vse odpadne vode stekajo v potok. Nič manj važen pa ni razlog, da je treba tudi Trbovljam, ki izredno trpijo zaradi brezposelnosti, pomagati z javnima deli, ki bodo omogočilo delo vsaj nekaterim. Regulacija obeh pritokov TrbovcIjščice bo izpeljana še letos in v krotkem bodo začeli z delom. Iz banovinskega fonda za javna dela in iz bednoslnega sklada ic v la namen določenih 80.000 din. Prijatelju Jernefu! Zlata duša — kot si bil v življenju, tak se nam smehljaš z zadnjega počivališča. Ves dober, usmiljen do drugih, pravičen — kar je pa najlepše: čist, kristalen značaj. Pa beseda dobiva vedno manj odmeva v današnji družbi — in to Te je tudi ža-lostilo. Povsod — tudi v zboru lepega petja — si bil viden: Tvoja modra in prepričevalna beseda je malodušne okrepila, vse pa navdušila. Veliko Tvojih zvestih prijateljev bo le v duhu prisostvovalo Tvoji zadnji pot': z alpskih višin bodo romale misli k množici spremljevalcev. Ko se vrnemo, Te j>ri-demo v lepem jutru obiskat na božjo njivo in Ti ponovno zatrdit, da Te ne bomo pozabili, pozabili zlasti ne pri naših prošnjah do usmiljenega in dobrega Stvarnika, ki si mu bil zvest do zadnjega zdiha. — Počivaj mirno, prijatelj! Nov dom za duhovne vaje Mnogo mladih idealnih src je že odprl najlepšemu razcvetu Lichtcnthurnov vzgojni zavod in jih pripravil na najlepše, najprijetnejše življenjsko delo, na delo božje v naravnem in duhovnem materinstvu. V zadnjih letih so sestre usmiljenke v smeri tega božjega dela šle še dalje. Od Kristusove ljubezni gnane so odprle zavod še novim množicam človeških otrok. Začele so sprejemati dekleta, žene in matere v duhovne vaje, da ie te pregledajo tukaj v duhovni samoti dosedanje življenje in ga usmerijo k glavnemu življenjskemu cilju le še bolj trdno in enotno. Mnogo, mnogo milosti, mnogo najbolj čiste, notranje sreče je Bog delil po duhovnih vajah; marsikatero srce je zopet zadobilo mir, ko se je odpovedalo slabim grešnim nagnjenjem; mnogo del heroične ljubezni se je spočelo v tihih trenutkih duhovne samote in zajelo cela življenja. Kakor samo po sebi smo razumele, da je odpoved neizogibna in da mora biti vesela, in da ljubezen ne misli nase in ne mine — to posebno vidno in jasno v pogledu na družino. A zavod je stremel še višje. Temu tako božjemu delu v duhovnih vajah, deiu za izčiščen pogled na življenje, za obnovo duhovnih sil, delu za obilni dotok milosti, je hotel nuditi neko stalnost; to jc: odstraniti ovire, katere so ga utesnjevale samo na počitniški čas, ki je pa silno kratko odmerjen. Tako so dekleta, žene kakor tudi matere rade prihitele v duhovne vaje. A večkrat vse niti na vrsto niso mogle priti zaradi začetka novega šolskega leta in konca počitnic. Zato se je — sicer v skrbeh, krizi in nepopisnih težavah za materijelna sredstva — saj bo zaradi nove stavbe dolga leta težil lastnice ogromen dolg — v ljubezni in žrtvah začel v okrilju zavoda graditi posebni dom duhovnih vaj, imenovan: »Dom Device Mogočne«. V nedeljo, dne 5. julija, ob 15 popoldne, na praznik sv. Cirila in Metoda, je bil ta novi dom duhovnih vaj med molitvijo, petjem, po slovesnem sprevodu iz kapele k novemu domu, Kristusu Kralju posvečen. »Počitniški dom za duše« ga je označil prevzvišeni gospod škof dr. Gregorij Roiman ob svojem nagovoru ob blagoslovitvi. V navadnih počitniških in zdravstvenih domovih, kolonijah itd. se sveži in krepi telo, »Dom Device Mogočne« pa je postavljen zalo, da se bodo v njem krepčale, svežile, ozdravljale in utrjevale duše. Vsa številna množica: tako domača družina sester ter zavodovih gojenk, kakor tudi redni gostje Marijine družbe in še drugi, se je posvetila skupno s Prevzvišenim in čč. duhovščino presv. Srcu Jezusovem. Prepričani smo, da bo ta novi dom duhovnih vaj — »Dom Device Mogočne« — človeštvu kraj novih in še večjih milosti, kjer sc bo zaradovalo več in več božjih otrok v veselem spoznanju, da je najresničnejša in največja človeška sreča le v prostovoljni skladnosti z božjo voljo in da bo iz tega spoznanja materam in vzgojiteljicam — sedanjim in bodočim — človeštvu dotekala prava, tako zaželjena dušna sreča. Duhovne vaje sc bodo v novem domu začele dne 14. julija t. 1. za učiteljice. Priglasijo naj se na Vodstvo Lichtenlhurnovega zavoda, Ljubljana, —. 1---3 - .. 1—X 11 Q UlUlUbb , II a,, u. Drobne movtee OSroški tabor v Rajfieraburgu V nedeljo, dne 12. juija popoldne ob 2 bo v Rajhenburgu otroški tabcr. Otroci leskovške in deloma tudi vidernske dekanije /e komaj čakajo na ta svoj dan. Kako marljivo se vadijo v deklama-ranju, govoru, petju in igranju. To vam bo tekmovanja, kdo bo bolje napravd, kdo bo imel lepše voz okrašen. Da bo veselje otrok letos še večje, bo na ta dan v Rajhenburgu tudi sam prevzvišeni knezoškof mariborski, ki bo istotako pripeljal seboj romarje k Mariji Lurški. Otroško slovesnost bodo zelo poživili salezi janci iz Radne s primerno igrico za to priliko. Kakor se zdaj kaže. sc nam obeta velika udeležba iz 10 župnij. Tako bo prav! Narodne noše na prosvetnem dnevu v St. Vidu nad Ljubljano. Velika udeležba narodnih noš je v vseh ozirih sijajno uspeli gorenjski prosvetni dan gotovo vsaj zunanje nad vse dvignila. Nepopisno lep jc bil pogled na to pestro množico, kakršne Št. Vid še ni videl. V slavnostnem sprevodu dopoldne je jezdilo, korakalo in se na okrašenih vozeh vozilo_ 360 narodnih noš, videti pa jih je bilo precej tudi izven sprevoda. Popoldne na veselici pred ljudskim domom se je vršila še revija narodnih noš in ziljansko šteh-vanje, kar je bilo za Št. Vid vse novo. - Štehvanje je pripravil in vodil g. Sitar od Prosvetne zveze, revijo pa naša najboljša strokovnjaka gg. dr. Kotnik iti Maksim Gaspari. Ob začetku je g. dr Kotnik opisal pomen naših narodnih običajev in noš v krasnem govoru. Štehvanje se je udeležilo 5 domačih fantov in 4 Posavci. Videlo se je. da s to lepo narodno igro pri nas šele začenjamo, vendar se je vse srečno in prav lepo končalo. Posavci so že prej enkrat nastopili, zato so bili v splošnem boljši kot večina domačinov, vendar pa zmage niso iztrgali Št. Vidu. Vse sta posekala z gotovimi in silnimi udarci Tcrbčev Jernej in Martanov Janez, ki ie res zasluženo dosegel zmago ter odnesel venček. Po končanem štehvanju se je pričelo ocenjevanje narodnih noš. V splošnem so bile narodne noše po vsem pravilne in izredno lepe. Neverjetno mnogo ie bilo tudi dragocenih starinskih. Gotovo pa je bilo razmeroma dosti premalo peč. Vse povsodi sama avba, ki so jo v prejšnjih časih nosile le žene, dekleta pa samo izjemoma ob ženitovanjih in še te so bile zaznamovane z venčki. Dekliška je bila le peča in zavijačka. — _ Za najlepše, pristne narodne noše je dala I ro-svetna zveza 6 knjižnih nagrad. Po nepristranski oceni so se te razdelile takole: I. nagrada: par Pretner, Zgornja Šiška, 11. nagrada: Pečer (pastirska), Kranjska gora, III. nagrada: par Hočevar, Zgornja Šiška, IV. nagrada: Weibel (moška) Kamnik. V. nagrada: Majerič Danica (dekliška) Št. Vid, VI. nagrada: Bitenc Tončka (peča) Zgornja Šiška. Kar polovico nagrad je odnesla sama Zgornja Šiška; lahko so ponosni ha svoje narodne noše! Posebno pohvalno priznanje pa izreka komisija sledečim narodnim nošam: Tajeršin J. (9 točk), Vilhar L (9), Pavlin (10). Berličič (8), Knez Mar. (10) Mar A. (8), Trček Iv. (9), Vrhovec-Osana (7) vsi v Ljubljani; Slapar P. (10), Rožnik (8) in Klarine 1 (10) Vič; Kalan (6) Pungert pri Škoiji Loki; Peklaj (8) Gaberje pri Dobrovi; Goljar M. (8) Pržan; Lavrič M. (10) in Sirmk N. (8) Zg. Gameljne; Škander 1. (9), Jovan I. (10) in Zaletel I. (8) Št. Vid; Kopač V. (10), Kopač M. (9) in Ca-mernik J. (7) Poljane pri Št. Vidu Bog nam daj še več takih dni, kakršen je bil 5 julij 1936 v Št, Vidu nad Ljubljano. Samo M dni LETNO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH - MANUFAKTURA SOUVAN Kri" dar Četrtek. !). julija: Nikolaj in tovariši, mučenci; Veronika Jul., devica. Novi grobovi •f Na Hrni M i h a (-1 Ko i let. Pogreb 1)0 jiokopališče na -f- V Moravl no v Gospodu z sestnik, mlinar niče pri Svetem -j- Šoštanj, vodji ceste šošt dosti !3 let sin nes ob 9 dopold Naj v miru sožaljel iei pri Jesenicah je umrl gosjiod ošec, hišni posestnik, star 70 danes ob 4 popoldne na mestno Jesenicah. ;em pri Sv. Križu pri Litiji je mir-aspal. gospod J o ž e f Pavli, po-in načelnik Posojilnice in hranil-Križu pri Litiji. G. Marjanu Kalinu, gradbenemu anj—Črna, .je umrl v nežni nila-edinček Toinažok. Pogreb bo dane v Šoštanju. počivajo 1 Žalujočim naše iskreno Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, nervozo, sklerozo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Radensko kopališču, Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7-20 zjutraj. _ Uradne ure na bannvinski podkovski šoli v Ljubljani so od 7. zjutraj do 13.30, in lo do SI. avgusta. — Da hnsto stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravjo in uiladostnO Bvežost. — Občinske volitve. Službeni list« objavlja, da bodo t), avgusta letos občinske volitve v sledečih občinah: Ajdovec, Anibrus, Sel a in š u-m b e r g ter Tržišče in V r h n i k a. — Kilo jc odgovoren za netočno propagando, štev. 27 liayerisehe Radio-Zeitung z dne 5. julija 1936 je prinesla na 24 strani dve sliki iz Jugoslavije. Krta predstavlja otok livar, druga pa naj bi predstavljala zaliv Tivat. V resnici pa ta slika no predstavlja zaliva Tivat, ampak Bohinjsko jezero. Komu za reklamo služijo naši kraji? Kdo je za take napake odgovoren? PRCIZKUSEN/l kozmetična tckoCina. Takoj ustavi 1J padanje 3 as, Jači korenine. LaBje zrastejo tudi no pleSi. Takol Izgine prhal ln vse ho2ne bolezni. Jtimflnio za uspeh. Cena steklenici Din 40- . Doni so v lekarnuh, drogerljah, parfumerijali, frizerskih salonih ali pri MODERNA KOZMETIKA - SPLIT Omot in poštnina Din 7-—. — Skupinsko potovanje na oliinpijado v Berlin. Kakor nam poročajo iz Belgrada, so potovanja s posebnimi vlaki na oliinpijado v Berlin odpovedana. Ker pa je mnogo interesentov, ki bi se radi udeležili velikih mednarodnih športnih prireditev v Berlinu. bo organiziral PUTNIK skupinska potovanja, z odhodom iz Belgrada in Zagreba. Prva skupina odide iz Zagreba 31. julija, druga pa 8. avgusta in prispeta v Berlin 1. avgusta, oziroma 9. avgusta. Povratek iz Berlina je za prvo skupino 8. avgusta, za drugo pa 16. avgusta in dospeta v domovino 10. oziroma 18. avgusta. Za skupinska potovanja v Berlin so določene pavšalne cene, in sicer 1825 din za osebo, ki odhaja iz Zagreba. V tej ceni je zaračunana povratna vožnja Zagreb—Berlin 3. razred, prenočišče, kosilo in zajtrk za časa bivanja v Berlinu. Prijave sprejema mariborska tujskoj^rometna zveza PUTNIK le do vključno 10. t. m. Natančnejše informacije istotam. Ceem. Priporoča se domača povsem naravna H MINERALNA VODA KRALJEV VE E LE C IGNACIJEV VB E L E C POIZKUSITE! UprnJOSIRlUNlslMIHE" pošla: Po d p a t (via Grobelno) stoji dragevolje na razpolago z naslovom najbližje zaloge odn. s ponudbo za večji odjem. — Lipinskaja, velika umetnica gostuje v soboto, 11. t. m. v »C a s i n o« — Bled, kot zaključek elitne plesne zabave. — 12 pesmi. V Zakramentu vse sladkosti, za mešani zbor z orglami, zložil Slaniko Premrl, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljana. Cena 20 din — Ti napevi so bili kmalu po vojski izdani kot »Tankim ergo« z latinskim besedilom, in so bili že nekaj let razprodam!. Ker se nekateri obredi že vršiio v domačem jeziku, tako tudi blagoslov po rimskem obredu, zato je Jugoslovanska knjigama izdala teh 12 napevov s slovenskim lekslom. Napevi so popolnoma ncizpremeni eni. Vsi se odlikujejo po izredni koncepciji, kakor da so izklesani iz žlahtnega kamna in vliti iz drage rude, da ne veš, kaleri številki bi dal prednost. Se posebno veličastne in mogočne so številke 7, 9, 10 in 12. Večina napevov je prirejena tako, da se gtlasovi vrstijo: sedaj poie sopran, potem alt in sopran, bas, mogočen utnisono zbor pa zadoni v lepih 4-glasni harmonij: cel zbor itd., kar skladbo posebno povzdigne _ in učinkujoče poveliča. To zbirko toplo priporočamo vsem zborom, ker je izbira precej bogala. mm sloga Danes ob 19-1B ln 21-15 uri prekrasna Leharjeva opereta Ljubavne melodije - „CL0-CL0" flurta Eggerth v glavni vlogi Popoldanska preestava ob 16. uri odpade; pred-prodaja vstopnic od 18. ure dalje! pride! (i-men pride t Nalvečja filmska senzaci! a poletne sezone! Ljubljana — Pogumen reševalec. Iz Novega mesta poročajo: Včeraj popoldne ob 4 bi se kmalu zopeta pripetila na Krki smrtna nesreča. Učenka 2. razreda tukajšnje meščanske šole, Gregorčič Marica, so je kopala z mnogimi drugimi kopalci pri Seidlovein mlinu. Ker pa je jez nekoliko pokvarjen, jo je nenadni vrtinec naenkrat potegnil v globino ze-lenomodre Krke. Tedaj pa ,je skočil za njo neki narednik in jo rešil iz objema deročih valov. — Pri zaprfju, motnjah v prebavi vzemile zjutraj na prazen žclodcc kozarec naravne »Franz losef grenčice«. — Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 26. julija. Prijave in vplačila sprejema in pojasnila daje do 20. julija pisarna >Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica. Jesenice Objave in opozorila. Po Jesenicah je razmeščeni h več objav in svaril, kjer župan g. Žabkar in zdravnik dr. Marčič objavljata, da nista ona ničesar pokrenila proti temu, da I>i K ID gradila nove tovarniške objekta v Hrenovci. Pri dovolitvi eo menda po nepoučenih krogih doprinfešene neke težave, vendar pa se je zadeva pozneje uredila in je KI!) dobila dovoljenje, saj je vendar jasno, da ne bodo dopustili, da bi v teh težkih časih ovirali podjetnost in jemali kruli brezposelnim^ samo za to, clii bi imeli parke. Ker jo tovarna pozneje zaradi drugih vzrokov morala opustiti investicije, so je razneslo OkrOg govoričenje, kdo da je temu kriv in kdo jo zai'adi svojih jiarcol v bližini protestiral proti gradnji. Vso le govorice in suniniče-nja so bile neosiiovane; kdor jih bo dalje raznašal, bo izročen sodišču. Šahovska tekma (lorcnjcev. V Krekovem domu bo prirejen šahovski turnir, da preizkusi mojstre kraljevske igro. Na Jesenicah jc šah posebno priljubljen med delavstvom, kar je tudi znak izobraženih delovnih ljudi jeseniške industrije. Za šahovski turnir se prijav,; še sprejemajo. Borbn tio med delavci in intelektualci; kdo bo zmagal pa je še negotovo. 0 Pevcem »Ljubljane«. Od našega dolgoletnega zvestega tovariša in pevca Jerneja Ložarja se bomo danes poslovili s petjem. Zbirališče danes popoldne ob 3.45 pred dušo žalosti na Sv. Petra cesti 20 okrog društvene zastave, /a vse jievce jc udeležba častna dolžnost. Predsednik. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se udeleže petoreba blagopo-kojnega gospoda J e r n e j a L o ž a rja, krojaškega mojstra, podnačelnilui Združenja krojačev itd. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 20 na pokopališče k Sv. Križu. Pogreba naj se pod društveno udeleže vsi pevci, da se poslove ■/. žalostlnkami od blagopokojno-ga tovariša; udeleže naj se ga vsi društveni člani, ki so mu dolžni zahvaio kot voditelju strokovnih krojaških tečajev v Rokodelskem domu in vsi mojstri, ki jim jo pomagal v neštetih slučajih kot dolgoletni ljubljanski občinski svetnik, kakor tudi kot svetnik Zbornice za TOI. Bog bodi plačnik blagemu pokojniku za njegova dela v korist obrtnemu stanu. 0 Prosvetno društvo Ljiibljana-nicsto. Prosimo vse člane in članice, da se v čim večjem številu udeleže pogreba dobrotnika našega društva g. Jerneja Ložarja. Zbirališče je danes ob 16.45 ]>red hišo žalosti sv. Petra cesta 20. © Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži v obilnem številu pogreba dolgoletnega člana Ložarja Jerneja. Pogreb pokojnika bo danes ob 5. popoldne iz Sv. Petra ceste št. 25. — Uprava združenja. © Šenlpelrsko prosvetno društvo pozivlje člaine naj se udeleže novomašne slovesnosti g. Ivama T o m a ž i č a Narodpe noše naj se zbero ob tri četrt na 9 pred cerkvijo. — Odbor © Nova maša na Rakovniku bo v nedeljo, 12. juiliija. Daroval jo bo novomašnik-sailezijanec g. Jano V i z v a r y , ki je v dobi svojih bogoslovnih študij skozi štiri leta mnogo delovaj med mladino iz okolice Rakovnika. Slovesen sprejem g. novornašnika bo v soboto, II. julija ob pol 9 zvečer, n« kar bo g. novomašnik dal blagoslov v cerkvi Marije Pomočnice. Drugi dan — v nedeljo — bo ob pol 9 slovesna sv. maša s pridigo. Pridigo bo imel ravnatelj zavoda g. dr. Pran Volčič. Popoldne ob pol 4 bo govor — govorili bo voditelj oratorija na Rakovnika g. dr. Alojzij Tome —, nato pa pete litaniije z blagoslovom. Za to slovesnost se pripravlja vsa okolica, da se tako čim lepše zahvali požrtvovalnemu g. novomašnik (t za njegovo velikodušno delo. Buren aplavz in cjromovil smeh Je odmeval po dvorani pri premieri burke 2Xzaročen FRITZ KAMPERS, LIEN DEYERS, JAKOB TIEDTKE Ob 19-15 in 21-15 uri. - Popoldanska predstava odpade vsled poletne vročine! Predprodaja vst.pnic od 18. ure dalje! KINO liraiora Telefon 22-21 © Ljubljanskemu občinstvu! Obveščamo cenjeno občinstvo, da obdrži Udruženje jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev svoj XVIII. kongres letos v Ljubljani. Kongres bo v dneh 10. do 12. t. m. Glavni dan kongresa je nedelja, 12. t. m., s pričetkom ob 10 v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Obveščamo ljubljansko občinstvo o svojem kongresu s prošnjo, da s simpatijami sprejme v goste jugoslovanske železničarje iz cele države. Obveščamo pa tudi vse prijatelje našega združenja, kakor tudi sorodne strokovne organizacije in društva tem potom o kongresu. Ljubljana, dne 9. julija 1936. — Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana. 0 Nove oficirske legitimacije naj dvignejo v soboto, dne 11. julija 1936, ob 8 zjutraj pri poveljstvu ljubljanskega vojnega okrožja v Maistrovi ulici, v Ljubljani bivajoči rezervni častniki z začetno črko L. 0 Pozor mamice in gospodinje. Danes ob 16. z malčki v Kadion posvetovalnico, Mestni trg 23. 0 V Dolomite, na bojna polja, Gardsko jezero in Padovo pojdemo pod strokovnim vodstvom s »Putnik*-om od 20. do 24. julija 1936. Hitite s prijavami pri -Putniku«, Ljubljana. Telefon 24-72, 38-79 in 33-84. žveči" KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela štrukel 0 Kino Union bo tuili še naprej predvajal zgolj premiere! Da se tudi poletna filmska sezona čim bolj jx>živi in da se mnogoštevilnim jjrijate-l.jem filma tudi v teh mesecih nudi čimveč novih dobrih filmov, se je uprava kina Union odločila nadaljevati s filmskimi premičnimi ludi preko poletnih mesecev. Tako pridejo še ta mesec na sjio-red burka "Dvakrat zaročen«, veliki Schmid-tov pevski film »Z v e z d n i u t r i n k k, Clau-dette Colbert v Veseloigri Poročim svojega šefa«, Kiithe Nagy v senzaci jonelnem velefilmu ,P o krivici osumljen«, Magda Sc.hneider v veseloigri »L i z o 1 o t a«, senzaci,jonelni film o S c h 111 e 11 i n g o v e m b o k s m a t h u z Joe Louisohi o /Kanadskih petorčkih itd. Julijski filmski spored jo tedaj prav srečno izbran in bo ljubiteljem iopih filmov nudil 'mnogo zabavnih in Veselih uric. Radi poletno vročine bo v mesecih julij in avgust ob delavnikih razen ob sobotah odpadla predstava ob 16. uri, zato pa bo publika pri večernih predstavah ob 19,15 in 21.15 v prostrani in hladni unionski dvorani našla do-voij veselja, zabavo in razvedrila. Ob vročih, soln-čnih nedeljah bo v teh mesecih odpadla tudi predstava ob 15. uri, o čemur bo občinstvu obveščeno po inseratih v dnevnem časopisju. Zobozdravnik Dr. IVAN VERCON zopet redno ordinira 0 tdrijčani in prijatelji. Odhod v nedeljo ob 5 s prvini izletniškim vlakom do Škofje Loke. Vozovnico naj si kupi vsak sam. Kolesarji se odpeljejo že ob I izpred Figovea. Ob 5.30 odhod iz škofje Ijoko. Na Visokem bodo izletniki izstopili in šli iia grob pisatelja Ivana Tavčarja. Na grobu govori Žorko Prelovec, oktet Ljubljanskega Zvona zapoje Poljana toži — Z. Prelovec. Ob 8 prihod v Žiri. Pozdravi in razhod. Ogled Ž irov in kopanje v Sori. Zaradi prehrane naj se izletniki drže navodil vodstva. Popoldanski program ob 15. Spored je zelo pester. Sodeluje oktet Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Doreta Matula in Cimer-nianov trio. Prosta zabava. Odhod iz Žirov po dogovoru. Izlet in gostovanje v Žireh bo največji praznik za Idrijčano v Jugoslaviji in prijatelje ob meji. Tudi žlikrofi ne izostanejo in našn dekleta jih bodo pripravila :zadostno število, pristno do- mačih z okusno bakalco. Prijavo za uvto sprejemajo še danes in jutri v trgovini Ivan Železnikar na Marijinem trgu. © Pošta Ljubljana B (Cesta 29. oktobra št. 31) bo v torek 14. L m. zaradi beljenja in čiščenja |>ro-storov zaprla za stranke. 0 Počitniška kolinija Salezijanskega mladinskega doma na Otočcu pri Novem mestu se prične 20. t. m. Otroci se odpeljejo iz Ljubljane z vlakom ob 14.20. 0 Nočno službo imajo lekarne: tur. Leuslek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Maribor □ Avstrijski nogometni prvak igra v Mariboru. Tukajšnjemu SK Železničarju se je posrečilo dobili avstrijskega državnega nogometnega prvaka — dunajsko Admiro — za nastop v Mariboru. Admira bo igrala v svoji kompletni postavi v torek, dne 14. t. m. ob pol 7 zvečer na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti. □ Poselska zveza priredi v nedeljo, 26. julija, izlet v Devici Mariji v Puščavi. Odhod iz Maribora ob tričetrt na dve, prihod z večernim vlakom. Zbirališče pred kolodvorom ob 13. □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: 1. julija je dospel v plačilo III. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Dne 15. avgusta zapade I. polletni obrok zemljarine. Do 15. avgusta zapade tudi v plačilo rentnina v I. polletju izplačanih ali v dobro vpisanih obresti. Podrobnosti so razvidne iz tozadevnega razglasa na davčni upravi. □ Delavnica za vzdrževanje omrežja mestnega vodovoda se je preselila iz Slovenske ulice k črpal-ni postaji pa Tezno ter ima telef. številko 21-05. □ Temelji na mestnem obzidju. Pri podiranju občinske hiše v Slovenski ulici so ugotovili, da stoje temelji na starem mestnem obzidju. Ker bodo razdrli tudi temelje, bodo morda pri tem odkrili razne zgodovinske zanimivosti. □ Za mednarodno ciljno vožnjo na olimpijske igre v Berlin je prejel mariborski Turing-klub od nemške kolesarske zveze kontrolne izkaznice, ki so na razpolago vsem našim kolesarjem. □ Nenavaden mojstrski izpit je napravila te dni v Mariboru gdč. Šalamun Julka iz Maribora — in sicer za dežnikarico. V Mariboru je to prvi strokovni izpit iz te obrti. □ Po napačnem voznem redu smo objavili včeraj povratek otrok iz Počitniškega doma pri Sv. Martinu na Pohorju. Otroci pridejo z vlakom ob 10.59 na glavni kolodvor ter jih naj starši takrat pričakajo pri vlaku. Pension Lobnica, Smolnik, Ruše Novo, moderno urejeno letoviiče. Kopalni baien □ Vpisovanje v damski krojni tečaj se vrši dne 14. julija ob pol 17 v Slomškovi meščanski šoli v Miklošičevi ulici. □ »Abesinec« se moti v datumih. Včeraj smo poročali v »Slovencu o zanimivem gostu policijskih zaporov, ki pripoveduje, da prihaja naravnost iz Abesinije. Zdi se pa, da je njegovo pripovedovanje le izmišljena storija. Mož zna sicer natančno naštevati kraje, po katerih je v Abesiniji hodil, očividno se pa moti v času in to mu je omajalo verodostojnost. Pripoveduje, da so Italijani zadMli Adis Abebo že meseca marca, da so ga po(em 1. aprila zaprli že v Trstu, 1. maja pa je bil zaprt že v Celovcu. V resnici pa je bilo zasedeno glavno mesto Abesinije šele 5. maja. Najverjetnejše je, da si je Cvetkovič sam skonstruiral potovanje in pustolovščine po Abesiniji v svoji domišljiji na podlagi pisanja časopisja, pozabil pa si je točno zapomniti datume najvažnejših dogodkov. Ker niso našli pri možu nobenih potnih dokumentov, še tudi niso ugotovili, če se v Tesnici piše Cvetkovič, ali pa si je to ime samo izmislil. Mož je zelo »ličen nekemu zasledovanemu beguncu, ki je opisan v policijskem vestniku. Policija ga bo obdržala v zaporu, dokler ne doženejo njegove istovetnosti. □ Zidarski oder se je podrl v Hutterjevi tovarni pri zgradbi novega tovarniškega objekta. Na odru je delal zidar Rudi Podgorelec, ki je padel z odrom vred na tla ter se močno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico. □ Sezona za tatvine na otoku je tu. Predvčerajšnjim je nekdo odnesel Mileni Kocuvan iz zaklenjene omarice v kopališču uro in zapestnici v vrednosti 2500 Din, včeraj pa Leopoldini Pečar iz torbice žepni man.ikir, vreden 300 Din. ' Celje ■0 Predpisi za kopanje v Savinji. Ker je kopalna sezona na višku, se nam zdi potrebno, da opozorimo občinstvo na glavne predpise, kje je dovoljeno kopanje v Savinji izven običajnih kopališč. Na Bregu je dovoljeno kopanje od prvega železniškega mostu do izliva v Voglajno. Vojaštvo se lahko koplje pod Grenadirjevo brvjo. Na splošno velja za občinstvo predpis, da se lahko koplje od Ložnice navzgor in od Apnenika navzdol, v vseh ostalih delih Savinje se kopanje prepove. Med izlivom Sušnicc in Ložnice je dovoljen dostop v Savinjo mejašem proti plačilu sezijske karte, Kopanje v Voglajni se iz higijenskih ozirov absolutno prepove. Kopanje živine je prepovedano od Gre-nadirjeve brvi do levskega mosta. Kjer je kopanje živine dovoljeno, se lahko koplje pred sedmo uro zjutraj in po mraku. Mestno poglavarstvo ima tudi nalogo, da uredi provizorično kopališče na Savinji ob bivšem Rajarjevem posestvu. O" Postavitev klopi pred celjsko bolnišnico. Pred celjsko bolnišnico čaka vsak dan, predno se odpre bolnišnica za obisk, pred glavnimi vrali mnogo ljudi. Da ne bo treba obiskovalcem bolnišnice po nepotrebnem postopali po ulici, bo občina postavila pri kameniti ograji ob Sušnici dve daljši klopi. gr Renoviranjc fasade muzejskega poslopja, V tekočem proračunu celjske občine je postavka 3000 Din za renoviranje fasade muzejskega poslopja. Ker bi pa znašalo renoviranje po proračunu 5216 Din, je renoviranje odloženo do prihodnjega proračunskega leta. & Žrtve nesreč. Duh Antonija, 36 let stara dmnarica iz Liboj jc v torek zjutraj doma padla na moliko in si presekala ustnice. — Vrlovška Jožeta, Žagarja iz Preserja pri Braslovčah je zgrabil* cirkularka za desno roko ter mu razmeisarila palec in sredinec. — Dninarja Padežnika Valentina iz Stranic so v nedeljo, ko se je vračal z nekega vino-toča, napadli neznanci s kamenjem in noži ter ga poškodovali po vsem telesu. Pridobivajte novih naročnikovi Gospodarstvo Maša trgovina z Italijo po ukinitvi sankcij S 15. julijem prenehajo, kot je sklenilo Društvo narodov sankcijo proti Italiji. Za našo državo je veJikega pomena, kako se bodo razvili po ukinitvi sankcij medsebojni trgovski odnošaji. Vsled tega se tudi nierodajni faktorji bavijo s študira-njein novega položaja in bo to dni enkrat konferenca vseh kompetentnih resorjev, ki se bo havila z vprašanjem upostavitve trgovine z Italijo po ukinitvi sankcij in protisankcij. Izdelal se bo načrt o tem, kako se bodo zaščitili interesi naših izvoznikov. Treba bo predvsem gledati, da se uredi vprašanje izvoza lesa, ki zadeva v toliki meri slovansko gospodarstvo. _ v . Posebni predmet proučevanja bo vprašanje naših starih terjatev v Italiji, ki znašajo približno 250 milijonov dinarjev. Po podatkih Narodne bnn-ko je saldo naših terjatev v Italiji znašal 2. julija 41.1 mil. lir. Toda po vpeljavi sankcij pa so italijanske firme prenehale plačevati v kliring, in se računa, da ta .dolg znaša okrog 100 milijonov dinarjev. „ , , , , Vprašanje na kakšen način se bode mogel nas aktivni saldo naprajn Italiji likvidirati. V intere- Zadružna gospodarska banka v letih 1933 *935 Včeraj se je vršilo nadaljevanje občnega zbora Zadružne gospodarske banke, ki je bil sklican za 7. aprila, pa je bil odložen iz razloga, ker Zadružna zveza, glavni delničar in glavni upnik banke, do tedaj še ni dobila rešitve svoje prošnje za odlog plačil. , Ta občni zbor je bil prvi, odkar |e banka zaprosila za sanacijo in odlog plačil po uredbi o zaščiti denarnih zavodov, kar se je zgodilo 10. aprila 1934. Zaradi tega so bile občnemu zboru predložene bilance za leta 1933, 1934 in 1935 ter se je sklepalo o vseh ukrepih, ki so v zvezi z izvedeno sanacijo. V smislu rešitve trgovinskega ministra z dne 15. avgusta 1935 je bil Zadružni gospodarski banki dovoljen odlog plačil za 6 let, obrestna mera za 6tare vloge in dobroimetja pa je bila določena na 2%- Sanacija zavoda pa se je izvršila na ta način, da se je odpisalo 90% stare delniške glavnice, kar je zneslo 10.8 milij. Din, 40% starih vlog in dobro-imetij se je pretvorilo v specijelni rezervni fond, valorizirale so se bančne nepremičnine ter so se na novo emitirale prioritetne delnice za 18,800.000 Din, ki jih je prevzela Zadružna zveza. Bilanca za 1. 1933, katera je zadnja pred_ izpeljano sanacijo, izkazuje pri delniški glavnici 12 milij. Din in rezerve 6.2 milij. Din, 66.9 milij. vlog na knjižice, 132.1 milij. vlog' na tekočem računu, 100.2 milij. Din upnikov, 9 milij. Din reeskonta in 40.7 milij. Din raznih pasiv. Napram letu 1932 so se vsi upniki znižali za ca. 20 milij. Din. Dolžniki so po bilanci za 1. 1933 znašali 203 milii. Din, menice 77.2 milij. Din, konzorcijalni računi 53.7 milij., vrednostni papirji 16.5 milij. Din. Bilanca za leto 1934 je že sestavljena v smislu sanacijske rešitve. Delniška glavnica je izkazana v znesku 20.0 milij. Din, specijalni rezervni fond, ki je nastal z 40%nim odpisom vlog, znaša 92.5 mi4y. Din, vloge na knjižice 48.1 milij. Din, vloge v tekočem računu 70.5 milij. Din, v starem poslovanju in 3.7 milij. Din v novem poslovanju, upniki so znašali: stari 78.5 milij. Din, nolitika Italije iti za tem, da skrči uvoz na najpotrebnejše. S tem bodo naši izvozniki morali računati in je neupravičeno, če so od ukinitve sankcij pričakuje takojšnje izboljšanje našega izvoza. (razlika je šla v fond za kritje tečajnih izgub, ki znaša 3.3 milij., menice so se znižale na 58.8 milij. v starem poslovanju, v novem so znašale 1.6 milij. Din, dolžniki stari 115.8 mil., novi 4.4 milij., konzorcijalni računi so se znižali na 4.6 milij., kar je v zvezi z realiziranjem angažmaja pri tvrdki » Peko«. Ostala aktiva so izkazana z 5.4 milij., Čisti dobiček je znašal 1.7 milij., ki se bo uporabil za 5% dotacijo rednemu rezervnemu fondu ter izplačilo 4%-ne dividende na prioritetne delnice, ostra-nek pa se bo prenesel na novi račun. Iz računa zgube in dobička se vidi, da ie banka občutno znižala svojo režijo, 1. 1935 so znašale plače in socialna zavarovanja 2.5 milij. Din, napram 3.9 milij. v 1. 1933. Za negotove terjatve je v letu 1934 rezervirala 4.1 milij., v 1. 1935 za 4.9 milij. Din. Donos na obrestih je bil v 1. 1935 11.8 milij. Din, vrednostnih papirjev 1.8 milij., nepremičnin 0.4 milij. in bančnih poslov 0.8 milij. Din. Kot je razvidno iz podatkov za novo poslovanje se ti posli ugodno razvijajo in je pričakovati, da bodo v letošnjem letu znatno narasli. Pri volitvah so bili od dosedanjih članov upravnega sveta ponovno izvoljeni gg. dr. Jože Basaj, dr. Jakob Mohorič, dr. Josip Dermastia in Franc Hrastelj, na novo pa so prišli v upravni svet gg. dr. Josip Voršič, advokat v Ljubljani, dr. Fran Schaubach, advokat v Mariboru, Konrad Golo-granc, stavbenik v Celju in Matko Curk, stavbenik v Ljubljani. V nadzorstveni svet pa so bili ponovno izvoljeni gg. Avgust Martinčič, Martin Steblovnik, Josip Burger. na novo pa gg. dr. Anton Brecelj, Ljubljana, in Anton Cestnik, Celje. Izvozniki hmelja in devizni pravilnik Celje, 8. julija Ministrstvo financ v belgradu je odredilo pod štev. 24461/VI1I z dne 26. ma,(a 1936, da morejo sarno podružnice Narodne banke izdajati izvoz-niška uvereinia hmeljskim izvoznikom - komisijo-narjem, kadar oni izvažajo in kupujejo hmelj po naročilu in na račun inozemcev, in kadar je denar iz inozemstva že v naprej označen, da jc namenjen za komisijonarje-izvoznike. Kadarkoli se blago izvaža v inozemstvo, se izvaža po naročilu in na račun inozemcev, in sicer tudi v primerih, kadar to blago izvažajo naše domače tvrdke za svoja komisijska skladišča v inozemstvu, ker imajo samo en aiij, de blago v inozemstvu prodajo. Izvoznik je oni, komur sc posreči, da najde v inozemstvu kupca in je brez pomena ali je ta oseba produceni sam, ali komisdjonair ali zastopnik. Deviizni pravilnik ni cilj, temveč samo sredstvo, s pomočjo katerega danes večina držav urejuje svoj plačilni promet z inozemstvom. Vsaka naredba mora iti za ciljem, da koristi stvari sami. Brez pomena je pri izvozu banka, ki je podpisana na predpisanem i z vozniškem uverenju, kakor je tudi brez pomena naslov, na katerega je bil poslan iz inozemstva denar, kakor tudi kdo je izvoznik. Glavno je pri celi stvari, da je blago plačano z denarjem, ki je prišel iz inozemstva. Izvozniško uverenje kakor tudi naslov onega, ki denar prejme, ne morejo vplivati na tečaj dinarja, prva kakor druga stvar ie sarno zaradi kontrole deviznih predpisov. Pri nas so pri izvozu hmelja predvsem in-teresirani naši savinjski kmetije in je glavna naloga vseli odločujočih faktorjev, da se našim hmeljarjem nudi prilika, da morejo brez zaprek in čim prej prodati svoje blago. Ker je Celje trgovsko središče in izhodišče za Savinjsko dolino, je razumljivo, da sc v največji meri vršijo vsi ti posli večinoma v Celju. Sonce m NIVEA je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREjVlA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor. Anglija ukinja kompenzacijske kontingente. Kot kompenzacijo za sankcije nam je Anglija dovolila specijalne kontingente za uvoz od ca. 100 milij. din blaga. Od tega suio izkoristili samo okrog 30 milij. Sedaj je angleška vlada obvestila našo, da prenehajo dovoljeni kontingenti veljati z dnem, ko bodo ukinjene sankcijo ter se ne bo pustilo v Anglijo niti listo blago, ki je že na polu. Borza Denar 8. julija 1930. Na današnji borzi so popustili tečaji vseh deviz, razen Newyorka, ki je ostal nespremenjen. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi oslal nespremenjen na 8.77 do 8.87, na zagrebški ravno tako na 8.75—8.85 (8.80), dočim v Belgradu ni notiral. Grški boni so notirali na zagrebški borzi 27.525—28.225 (27.875), na belgrajski pa 28.25 blago. Angleški linil jo na ljubljanski borzi notiral 287.20—238.80, na zagrebški se je izboljšal na 237.20—238.80 (238),, nn belgrajski pa 237.05—238.05. Po daljšem času so «ipet no-tirale španske požel«, ki so dosegle v Zagrebu 0.55—0.05 (6.60), V Belgradu pa so beležile 6.70 bi. Nemški čeki so na ljubljanski borzi popustili na 13.78—13.98, ravno tako v Zagrebu na 13.70 do 13.90 (13.80). za konec meseca so notirali 13.00 do 13.80 (13.70), na belgrajski borzi so pa popustili na 13.65—13.85. Italijanske klirinške nakaznice so v Belgradu notirale 311—321 Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m. Amsterdam, 100 hol. gold. . . . 2962.43- 2977.03 Berlin, 100 mark...... 1752.05—1765.93 Bruselj. 100 belg...... 734.02— 739.08 Curih, 100 frankov..... 1424.22—1431.29 London, 1 funt......217.84— 219.90 Newyork, 100 dolarjev .... 4311.81-4348.13 Pariz, 1.00 frankov...... 288.32 - 289.70 Praga, 100 kron ..... 180.76— 181.80 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,314.431 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.245. London 15.325. Newyork 305.25, Bruselj 51.60, Milan 24.10, Madrid 41.95. Amsterdam 208.025, Berlin 123.20, Dunaj 57.85, Stockholm 77, Oslo 77, Kopenhagen 08.4(i. Praga 12.70. Varšava 57.70, Budimpešta 00.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 0.76, Buenos-Aires 0.8325. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 83—84, agrarji 47—48, vojna škoda proinplna 303—^305, begluške obveznice 67.50—68.50, 8% Blerovo posojilo 82.50—83.50, 7% Blerovo posojilo 73—74, 7% posojilo Drž. hip. banke 80—88. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83.50 den., agrarji 48 den., vojna škoda promptna 360—368, sept., okt. 300 den., 7% stab. posojilo 82—83, 6% dalm. agrarji 00 den., begluške obveznice 68.75 den., 8% Blerovo posojilo 83 84. 7% Blerovo posojilo 73—75 (74), 7% posojilo Drž. hip. banke 85 den. — Delnice: Prav. agrarna banka 232—234 (231). Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 83.50—84.25 (84), agrarji 18.50—49, vojna škoda proinplna 305.75 - 366 (300 -300.50), 7% stab. posojilo 83—84 (83). begluške obveznico 09.25 do 70 (69.50—68.75), 8% Blerovo posojilo 83—84, 7% Blerovo posojilo 74.50-76 (74.50). — Delnice: Narodna banka 6250 den., Priv. agrarna banka 231) do 233 (232—232.50). Žitni trg Novi Sad. Pšenica: barka, okolica Sombor 19—121, bačka, ladja Tisa 123 -125, bučka, ladja legej 122—124, slavonska 121—123, bačka in □romska 120—122, banaška 120—122. — M o k a : bačka, sremsk«, slavonska in banaška 0g in Ogg 197.50—207.50. št. 2 177.50—187.50, št. 5 157.50 do 107.50, št. 6 137.50—147.50, št. 7 117.50—127.50, 119- Begej — ----------- .-- sremska 120—122, banaška 120—122. 1)8 ....... 1,97 167.U, .... „ ,„..„„- ................... ........., št. 8 105—107.50. — Otrobi : bučki, sreniski in banaški, juta vroče, 85 - 90. .— Ostalo neizpreme-njeno. Tendenca prijazna. Promol srednji. Smlednik Te dni se je poslovil od nas bivši g. šolski upravitelj Rupret Vinko, ki je odšel v Kranj kot šolski nadzornik. Njegovo skoraj enajstletno delovanje na šoli in zunaj nje bo zapustilo trajne sledove. Bil ni samo odličen šolnik m najboljši vzgojitelj naših otrok, ampak tudi zunaj šole vsestransko delavcu in požrtvovalen javni delavec in to na kulturnem in gospodarskem polju. Kot odličen organizator je znal zbrati naše sadjarje in čebelarje, vodil kmetijsko nadaljevalno šolo in deloval povsod nesebično za blagor ljudstva. Posebro se jc. še izkazal kot neukrotljiv mož o priliki prosltilih občinskih volitev. Kot komisar je s svojo previdnostjo in poštenostjo preprečil zahrbtne nakane nasprotnikov ljudstva in je odločno odbil ponudbe takratnih vlastodržcev. /bal se ni njegovih groženj, da bodr, poskrbeli za njegovo prestavitev, če ne bo delal pri volitvah tako kol želijo oni. Ljudskim pijavkam je bil seveda zaradi njihovega por&za pri volitvah trn v peti. Bil je denunciran kot nevaren element tedanjemu »redu« in državi. Take klevele so padale nanj, ki je bil kol koroški dobrovoljec težko ranjen. Moral se je celo zagovarjati za svoje pošteno prepričanje Ljudstvo je vse to videlo in ga zalo še bolj cenilo. Zaradi njegovih zaslug ga jc pri odhodu iz kraja imenoval občinski odbor za svojega častnega občana. Tako ceni naše ljudstvo svoje prave učitelje in vzgojitelje. Na novem, važnem in odgovornem službenem mestu pa želimo g. nadzorniku obilo blagoslova. Medvode Avtobusni promet. Naš kraj je postal v zadnjih letih prav priljubljena izletna točka zlasti za Ljubljančane. Saj ni zlepa zanimivejših pokrajinskih lepot kol je struga Save od Medvod do Kranja. Samo j ta smola je, da moraš zvečer, če hočeš priti na ' vlak, peš krampati skozi obsavske vasi nazaj v Medvode ali v Kranj. Vsi potniški avtobusi vozijo namreč po državni cesti, ki vodi v velikem loku in celo po ovinkih po sredini Sorškega polja, daleč od vasi. Čudno je. da vozijo skozi te vasi skoro vsi drugi avtomobili, zlasli tovorni, medtem ko se potniški naravnost izogibajo zaslužkov. Videti je, da še nimamo pravega smisla za tujski promet. Skrajni čas bi bil. da začne kako podjetje redno voziti tudi po banovinski cesti skozi prijazne vasi in gozdiče med Medvodami in Kranjem. Radio fmMBMMMRMMB Programi Radio Ljubljana: Četrtek, 9. julija: 12 Glasbene slike 0«s, vreme. porodila. spored, obvestila 1!).») Nac. ura: St-iini hrvatska nrnaiiien-tikn v Dalmaciji (Franlč iz Zagreba) 19.50 Naši akademiki po.lo (plošče) 20.10 Slovenščina v.ii Slovence (u. dr. Hudo.ll' Kotarlč) 20.30 Koncert, pevskega zboru Grafika«, vmes Radijski orkester 22 f'iiM, vreme, poročila, spored 22.20 Prenos plesne glasbe iz, Park-hoteln na Bledu. Igra ja///. orkester Erich Hersu. Drugi programit Četrtek, in pol (1), Marek 5, Cibic, Lešnik, Profnfalk in Ciril Vidmar 4 in pol, inž. \Voiss 3 in pol (2), Siugo.r 3 in pol, Berčič 3 (1), Klanjšček pol in Kranjc n. V devetem kolu igrajo: Lešnik—klanjšček, Kranjc—Cibic, Šiška— Singer, Šorli—Marek, Berčič—C. Vidmar in Preinfalk—inž. Weiss. Šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 3. julija. Iz sedmega kola jo končala partija med Klanj-ščkom in Cibicem z zmago Cibica, ker jo Klanjšček slabo nadaljeval. Zelo divjo partijo sla igrala v 71. letu zemeljskega življenja, previden z,zakramenti za umirajoče, mirilo umrl. Rajni je leta 189(3 ustanovil našo Posojilnico in hranilnico in bil vos čas njen skrben načelnik. Za 40 letnico ga jo pa Bog poklical po plačilo. Slava njegovemu spominu! Bog m it daj nebesa! v. Križ pri Litiji, dne 7. julija 103G. N a č e 1 s t v o i n n a d z o r.j» t v o. L. Gangbofer AVali oglasi . •_:_Li_L:_✓_ _____- ----- V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložili znamko. iluzbodobe Brivskega pomočnika prvovrstnega sprejmem. Drexler, Ulica X. oktobra št. 2, Maribor. (b) Prodajalca (-ko) za tržne dni iščem. Vprašati : »Kartoteka«, šelen-burgova 6/1. (b) Samostoj. knjigovodkinja korespondentinja, ki obvlada slovenski, srbski In nemški jezik in Ima veselje do trgovine, se Išče. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 9997. (b) Pridnega, poštenega slugo za pekarno, obenem raz-našalca kruha, sprejmem takoj. Biti mora dober kolesar, prijazen v občevanju s strankami. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9972. (b) Mizarske pomočnike z dobrimi spričevali takoj sprejme J. Dougan, Ljubljana, Tyrševa c. 17. Prvovrstno kuharico Išče Pension »Olga« — Kranjska gora. (b) Šoferja-mehanika neomenjenega, sprejmem takoj v službo. Frešern, Kranj. (b) Objave Razglas V zapuščino umrle De-torino Berte spadajoče pohištvo, šivalni stroj, obleka in perilo, fotoaparat Itd. se bo prodalo na javni dražbi dno 20. juiija 1936 ob 8 v Celju, Cesta na grad št. 22 (pri Skalni kloti). (o) Preklic! Podpisana preklicujem moža Antona Ponikvarja, mesarja; da nisem plačnica za dolgove, ki jih dela. — Ivana Ponlkvar, mesarica, Poljanska cesta 54. (o) II T Vozove v obliki avtomobila, nosečnost 2000—5000 kg — izdeluje In ima v zalogi Peter Hode, Skrjančevo, p. Radomlje. (t) Trisobni pisarniški lokal nasproti sodišča se odda s 1, avgustom 1936. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9988. (nI POD LASTNO CENO vse manufakturno blago samo še Nikdar več ne morete kupiti Eponge in Panama od 12 do 14 Din I. volneni deleni 90 cm široki.............25 Din Gradi za modroce ........., • •,.......14 Um Belo blago iz lastne tovarne po nabavni ceni. SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, Mestni trg 17 14 DNI PRED IZSELITVIJO Zastopnik Ul je vpeljan v trgovini kratkega blaga v Dravski banovini, lahko prevzame zastopstvo prodaje sukanca za ročna dela. Prednost imajo oni, ki imajo že druga zastopstva, za katera potujejo. Ponudbe poslati na poštni predal 560, Beograd. (b) Poštena sobarica zmota slovenščine ln fcerfektno nemščine, se takoj sprejme v službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9974. (b) Sprejme se pomočnik za boljša čevljarska dela. Slavko Omejec, čevljarstvo, št. Vid 87 nad Ljubljano. (b) Marljivo dekle 25 do 35 let starosti, za nočno delo v kuhinji, pospravljanje sob in druga gospodinjska dela — se sprejme proti dobri plači. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 10012. (b) II Pohištvo Spalnice I od 1700 Din, kuhinje 750, kavče 1300, otomane 430, modroce 180, ter vsa v to stroko spadajoča dela sprejema Komisijska zaloga pohištva, Stari trg št. 6. (š) Širite »Slovenca«! LETDUIŠCH Idealno letovišče: Dom na Polževem pri cerkvici sv. Duha (629 ra) nad Višnjo goro. Krasni gozdni sprehodi, moderni komfort (elektrika, telefon, kopalnice). Odlična oskrba. Celotni penzijon 30 Din in 35 Din. Prospekti: SKPolž, Ljubljana, Beethovnova 2. L Dvosobno stanovanje se odda. Naslov v uprav! »Slovenca« pod št. 9989. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10. (d) Hranilne vloge vseh, tudi podeželskih denarnih zavodov kupu jem po najvišji coni proti takojšnji gotovini. — Al. Planinšek, ag. za bančne in kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1. Telefon 35-10. Znamke za odgovor. (d) ZAHVALA. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja in so-žalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nad vse ljubljenega moža, papana, brata, starega papana in tasta, gospoda Josipa Mazija direktorja I. drž. realne gimnazije v Ljubljani izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. - Posebno zahvalo smo dolžni našemu požrtvovalnemu domačemu zdravniku g. dr. Franti Misu, stolnemu kanoniku g. dr. Mihaelu Opeki, preč. duhovščini, ravnateljstvu, profesorskemu zboru in dijašlvu 1. drž. realne gimnazije, gg. profesorjema Jušu Kozaku in Fr. Grafenauerju za iskrene poslovilne besede, dijaškemu pevskemu zboru in pevovodji g. prof. Pavlu Rančigaju, čč. sestram usmiljenkam, Profesorskemu društvu, stanovskim tovarišem, Jadranski straži, predstavnikom raznih društev in korporacij, darovalcem vencev in cvetja, ter končno vsem, ki so ljubega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. V Ljubljani, dne 9. julija 1936. Žalujoče rodbine MAZI, JURKOVIČ', 1'ERJJE. Hranilne knjižice podeželskih hranilnic (članic Zadružne zveze), kupimo takoj in plačamo najboljše. - Ponudbe na upravo Slovenca v Mariboru pod »Tovarna 9468«. MM*MtMMH«MWM««< Ce avto svo/ stan prottajuf, aP motorja bi znebil se rad hri kupcev ti mnogo prižene Slovencev na/mnniš' inserat »Horch« 8 cllindrski kabriolet se ugodno proda ali se zamenja proti vsakovrstnemu drugemu blagu. Vprašati pri: lid. Suppanz, Pristava. (I) Ž^FTTTTl SHHlHSESUMflBMMi Mlade piščance 70—80 dkg, komad 9 Din, zaboj 26 komadov, razpošilja franko voznina G. Drechsler, Tuzla. (1) Pozor frizerji! iVparate za trajno kodra-nje, najnovejše znamke, razprodajam proti tedenskemu odplačilu 100 Din. štraus, Kranj, Blejska cesta 17. (1) Oleandri naprodaj! Cerkvena ulica 13. (1) Kolesa kromirana in ponikljana, najboljši nemški fabrikat, dobite po najnižjih cenah samo v Novi trgovini. Tyrševa 36. (1) Malinovec najboljše kakovosti - po ugodnih cenah dobavlja tvrdka: »Vitamin«, Ljubljana, Masarykova 46, (1 Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka Neizmerno potrti naznanjamo tužno vest, da so nam nad vse dobri, nepozabni, polni ljubezni in dobrote, oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod Mihael Korošec hišni posestnik — Hrušica danes ob 7 zvečer v 77. letu, prevideni s tolažili sv. vere, nenadoma mimo v Gospodu zaspali. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 9. julija ob 10 iz hiše žalosti na Hrušici, na mestno pokopališče na -Jesenicah. — Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi na Jesenicah. Vsem, ki ste jih poznali, jih priporočamo v molitev in blag spomin. Jesenice, dne 7. julija 1936. Rodbine: KOROŠEC, IIROVAT, BAJŽELJ. Vsakovrstno siafo kupuje po najvišjih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3, Javorjeve sveže hlode od 40 cm naprej debele, ter orehove ln bukove hlode, od 50 cm naprej debelo, kupujem stalno po dnevni ceni. Ponudbe na: Ivan Zakotnlk, parna žaga, Ljubljana, Ko-baridska 45. (k) Zlata farna je stalna reklama v Slovencu ..Pri s; ofu" na zalogi vse vrste kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih. Cene zelo ugodne! Eau de Cologne q/OVL Je delule na fclvce prijetno ln osvežujoče, poveča odporno silo ter Ima flnt in nežni vonj parfuma „Solr de Parls". V vsem delovanju Je kot parfum, a ne stane več kot dobra kollnska voda. BOURJOIS PARFUMEUR-PARIS Tinček in Tonček korf detektiva io o. Otoček se zaziblje ... Za pomlad! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, touringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga - Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. - Vzorci brezplačno. »Kosmos«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvo-rakova cesta št. 1. Vsa letna oblačila, lister, buret, kaša, v odlični Izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki Izberi najugodneje ln najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana. Židovska ulica In Stari trg. (1) Po odhodu strica Kosmatinca sta si naša dva dečka še enkrat temeljito ogledala, kako si je stari samotar uredil svoje bivališče. »Kar je res, je res,« je rekel Tinček, »vse je urejeno zelo skrbno. Tudi kokoši in gosi ima in celo bananovo drevo raste tik pred vrati!« Gorila, ki je medtem lomastila in stikala po otoku, se je vrnila in se udobno zleknila na strehi. A komaj je za trenutek zaprla oči, da bi zadremala, se je zdajci... ... strahovito zazibal ves otok, kakor da se hoče postaviti na glavo. Gorila je prestrašeno planila s strehe, Tinček in Tonček pa sta izgubila ravnotežje in se prekucnila vznak. Zmešnjava je bila tolikšna, da vam je ne morem opisati. Kuža Muki je cvilil, kakor da ga nevidna roka vleče za rep, kokoši so kokodakale in gosi gagale, kakor da jih nekdo žive peče v ponvi... »Prezgodaj smo se veselili, da imamo trdna tla pod seboj!« je v smrtni grozi zablebetal Tinček. Otok se je zibal zdaj sem, zdaj tja kakor majhen čoln sredi razburjenega morja. Globoko sklonjeni pod težkim udarcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati v svoj angelski zbor našega edinega sinka Tomazeka Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 9. julija 1936 ob devetih v Šoštanju. Prosimo tihega sožalja. Globoko užaloščena rodbina Marijan K a I i n o v a , Šoštanj - Ljubljana. -p.' v'i..i■..v*. -l /H + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, sin, brat itd., gospod Jože Germovšek posestnik in gostilničar dne 7. t. m. po kratki in mučni bolezni, v 43. letu starosti, previden s tolažili svete vere.' Truplo blagopokojnika prepeljemo iz ljubljanske splošne bolnišnice v Dobrnič pri Trebnjem, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 10. julija 1936 ob desetih dopoldne na farno pokopališče. Dobrnič, dne 8. julija 1936. Globoko žalujoči: 1* c p c a roj. Bukovec, soproga, J u r č c k , sin, M a r j a n c a , hčerka, in ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskamo« v Ljubljani: Karel Cofi, Izdajatelj: ivan Rakovec. Urednik: Viktor Ccnčič.