Narotnina mesečno 18 Lir, u Inozem« •tvo 31-50 Ur • nedeljska izdaja ca« loletno 34 Lir, ea Inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnina ln 10.349 ca Inicrat«. Podralaleal Noto meto. SLOV lomcnu besede. Naša prevozna sredstva niso več ladje, umpak vlaki. Nikdar nam ni manjkalo vojaštva ali orožja za kakor pravi naslov tega članku »s suverenim uspešen nastop proti Angloamcrikanccm, pač mirom«. v ------------1: ' -' -- f -'— ■ - Ko so Nemci maja 1. 1940 napodili Angleže iz Evrope, je Anglija zgubila pravico govoriti o evropskih zadevah. Z anglosaškimi uspehi v Afriki pa ni tako. Središče naše vojske je Evropa, Afrika pu je le ob robu — pravi dr. Giib-bcls. Črna celina je sicer življenjskega pomena za osne sile, ne pu za nadaljevanje vojne. Dokler sovražniki nc bodo mogli priti nazaj v Evropo, da bi nam jo vzeli, tako dolgo so premagani. To vedo v Londonu in \Vashingtonu prav tako ilobro kakor v Rimu in Berlinu. Člon-kar nadaljuje: Angleži bodo na lastni koži občutili,' kaj pomeni za nas pridobitev šestih mesecev časa v Tunisu. Sovražna propaganda sicer popisuje atlantski izid kot »ponesrečeno propagando z Malto«, čete, ki branijo Evropo pa podcenjujejo kot peščico suličariev. Mi pa nimamo vtisa, da bi sc Angleži in Amerikanci predobro počutili v svoji koži. Njihove zmagoslavne trontbe so začele ponehavati. Zavedajo se, da so več let uporabljali vse svoje sile samo zato, da so mogli zavojevati nekaj puščave. Za boje v Severni Afriki smo morali prevažati čete in orožje preko nevarnega morja. Pri morebitnih bodočih evropskih bojiščih se Sklepi španske vlade Madrid, 27. maja. AS. Sinoči sc jc končala seja ministrskega sveta, ki se je pričelu v soboto pod predsedstvom generala Iranca. Ministrski svet je izdal mnogo ukrepov, med katerimi jc tiidi dekret, ki pooblašča vojnega ministru za zgradnjo dveh vojnih ladij, nek drug dekret pa predpisuje, da je treba zgraditi protiletalska zaklonišča v vseh središčih, kjer znaša število prebivalstva več kakor 20.000 duš, tretji dekret dovoljuje pogojno svobodo 6954 jetnikom, izdelan pa je bil še predlog, naj sc kortesom predloži zakonski osnutek zu večjo zaščito družin s številnimi člani. Potres v Vzhodni Aziji Jena, 27. maja. AS. Ob 0.21 so eeizmografski aparati na oservatoriju v Jeni zaznamovali močan potresni sunek, oddaljen okoli 9200 km v smeri proti Vzhodni Aziji. Po štirih minutah je prišel zopet močan potresni sunek iz iste smeri. Beograd, 27. maja. AS. Potresna postaja v Beogradu je preteklo noč čutila močan potresni sunek, ki je trajal 37 sekund in ki je imel središče kakih 9100 km v smeri proti Vzhodni Aziji. pa smo jih težko spravljali na bojišča. Kdor bo imel potrebna sredstva za hiter dovoz čet in gradiva na kraj, kjer se bo odigrala odločilna bitka, tn bo zmagal. Prednosti, ki so jih imeli Angleži in Amerikanci v Afriki, so prešle k nam. Sedaj bomo v notranjosti mi, nit bomo imeli zaledje, z železniškim omrežjem in pro voznimi sredstvi prvega reda. Če bodo sovražniki hoteli izvesti vdor, bodo šele morali priti sem. mi pa smo že tukaj. Pobuda polagoma zopet prehaja na našo stran. Navzlic našemu porazu v Afriki smo še vedno na daljši strani tehtnice in nobeno govoričenje angleških in ameriških listov ni moglo nikogar na svetu prepričati, da bi dobili kak udarec na življenjsko važne dele našega organizma. Na obrobju naše vojne smo zaradi položaja doživeli poraz, ki ga jc bilo treba pričakovati, v središču pa smo ostali nedotaknjeni. Člankar zaključuje: Poročila o anglosaški zmagi za svet niso bila prepričljiva. V Severni Afriki nc gre za pravo zmago naših so-vražnikov, čc pomeni zmaga odločilen vojaški uspeh. Sovražnik čuka še na robovih. V naše življenjsko središče ne le da nt prodrl, marveč ga od njega loči armiran zid orožja in ljudi. Če nas bo hotel ukrotiti, ga bo moral premagati. Ne verjamemo, da sovražnik resno misli na uspeh. Zato po pravici pričakujemo nadaljnji razvoj vojne s suvereno mirnostjo. (Lc Ultimc Notizic). Prod severno afriško obalo ic nori od 25. na 26. maja z bombo hudo sovražni rušilec. bil v zadrt Nova člana fašistovske *a Velikega sveta Rim, 27. muja AS. S kruljevim ukazom in na predlog Duceja kot predsednika vlade jc bilo priznano članstvo v Velikem fašističnem svetu fašistoma prof. Giovanniju Balelli in Lu-cianu Gotturdiju v zvezi i njunim imenovanjem za predsednika fašističnih konfederacij industrijcev in industrijskih delavcev. Nemški člankar o sovjetskih načrtih Ha severu bodo vzplamtele bitke, ki bodo morda zanimivejše kot na jugu Berlin, 27. maja. Dopisnik lista »Vfilkischer Beobachter« Gunther ileinsing opisuje, kako je nemšloj težko topništvo tri tedne bombardiralo vojašlH naprave v Leningradu. Poročila pravijo, da zbirajo Sovjeti v Leningradu velike množice vojaštva. Časnikar nadaljuje, da so Sovjeti v pomladanski ofenzivi zavzeli 10 km širok hodnik, ki veže Leningrad z ostalim sovjetskim bojiščem na severu. Tako mesto ni popolnoma oblegano, čeprav nemško topništvo obvlada ta hodnik. Sovražnik je preko hodnika zgradil železnico, po kateri vozi v Leningrad kolikor mogoče velike količine vojaštva in oklepnih sredstev. Dopisnik nadaljuje: Ce hočemo razumeti pomen bitke za Leningrad, moramo spoznati sovjetske načrte. Sovjeti vedo, da je težko prebiti nemške črte med llmenskim jezerom in Azovskim morjem, pa če ludi bi se jim v središču ali na jugu posrečilo prodreti, ne bi mogli nikdar doseči odločilne zmage, kajti preden bi hoteli dospeti do evropskih meja. 1»i morali prehodili celo Ukrajino, preko katere teče mnogo velikih rek in kjer so zbrane velike nuiožicc nemških iu zavezniških vojakov. Leningrajsko bojišče pa nima velikega zaledja. Po poročilih, s katerimi razpolaga dopisnik, so se maršali Timošenko, VoroSilov in Žukov sestali k vojnemu posvetu in sklenili, da bodo poskušali prebiti nemško črto med Pejpuškim jezerom iti Volhovom. nato vdrli v Estonijo, tako da hi ločili bojišče v Rusiji od Finske in Norveške in da bi lahko prišli v slik z Angleži, če bi se jim posrečilo izkrcanje v Skandinaviji. Sovjeti seveda skrivajo le namene. Doslej še niso dosegli niku-kega pomembnejšega uspeha, čeprav so ravno na leningrajskem bojišču žrlvovali nnd milijon ljudi, ki so bili mrtvi, ranjeni ali ujeli. Te zanimive pripombe kažejo, da bodo na severnem bojišču, kjer pozimi ni bilo odločilnih bojev, vzplamtelc silovite bilke, ki bodo morda bolj zanimive kakor na južnem odseku vzhodnega bojišča ( Le Ultimc Notiziec.) Španija obsoja teroristično bombardiranje Madrid, 27. maja AS. Kampanja proti terorističnemu bombardiran ju ima vedno večji odmev po vsej Španiji. »ABC« objavlja izjave in razprave znamenitega strokovnjaka za mednarodno pravo JangltBsa Mcssiu. bivšega poslanika pri sveti stolici, ki zatrjuje, da jc druga huaška konferenca, nn kateri so obravnavali letalsko vojno, propadla zaradi tega, ker so hoteli popolnoma izključiti uporabo letalstva tudi nu bojiščih ter prepovedati letalske napade nu civilno prebivalstvo. Bivši poslanik je nato trdil, dn obstoja v mednarodnem pravu norma, ki zahteva, da sc je trebu ozirati na civilno prebi- ter sc sprašu-vojskujoče se ver bombni valstvo in umetniške spomenike je, ali bi nc bilo prav, ako bi stranke spoštovale te predpise. Kr napadi, kakor se je pokazalo, ne morejo doseči zmage « tem, da bi uklonili nasprotnika, je Messijn dejal: »Če bi vojskujoče sc stranke, ki jili tvorijo narodi stare civilizacije v tihem sporazumu omejile ui>orol>o letalstva, bi si pridobile priznanje človcčanslva, dočim bodo imele v nasprotnem primeru na dan miru bridko nalogo, popravljati velikanske nepopravljive ruščine s popolno zavestjo, tla so bile popolnoma nekoristne.« Kcnforerjsa v lasfoingto se bliža f? koRsy hill bi rada pridobila Sevjete za vojno proti .Japoncem, Sovjeti pa se izmikajo > Roosevelt In CSiujc Berlin. 27. maja. Vojaško-politična konferenca v \Vnshingtonu se nagiba h koncu. I o dokazuje dejstvo, du jc Churchill sprejel zastopnike tiska in jim odgovarjal nn razna vprašanja. Kar sc tiče sklepov na sestanku samem, ni bila javnost o njih nič obveščena. Vse kaže, da sestanka treh ali štirih ne bo in tla bo Churchill namesto v Vladivostok hitro od|>otovul v London. Duvies je podaljšal svoje bivanje v Moskvi, kar pomeni, da bo poročal Stalinu tn, kar bi mu hotela Churchill in Roosevelt osebno povedati. Zanimivo je, da je Churchill proglasil boljševike za »plemenite zaveznike, ki se junaško borijo za skupno stvar«, kralj Jurij in Eden pa sta poslala Knlininu in Molotovu ganljivo poslanico »za zgodovinsko obletnico podpisa dvajsetletne pogodbe o angleško-sovjetskem zavezništvu«. V izjavah ministrskega predsednika in obeli poslanicah prevladuje priznanje, da se nobena druga sila nc bi mogla izdatno upreti nemškemu vojnemu stroju in dn ima zato Rusija glavno zaslugo, da jc rešil Evropo »nacističnega gospodstva«. Združeni narodi so hoteli s tem priznanjem pridobiti rdečo arma- do. da bi sc še lo lelo upirala nemškim in zn-vezniškim silam, Stalin pa je v povračilo /a lo razpustil tretjo internacionalo. da bi s tem ustvaril možnost za povojno sodelovanje med združenimi narodi. Roosevelt pa je sporočil, dn bo dobila večino vojnih dobav na osnovi zakona o posojilu in najemu Sovjetska Zveza, ki lahko računa na vedno izdatnejšo |>omoč »za vsak primer«. Koj pomeni »za vsak primer«? Ali je hotel Roosevelt s tem namigniti na to. kar je omenil že Churchill s svojimi izjavami o »oportunistični politiki Ja|>onske do Sovjetske Zveze« in ali je to namigavanjc v zvezi z glosovi, češ da bodo Združene države sporazumno z Anglijo in Čang-kujškom zahtevale letalska in pomorska oporišča v vzhodni Sibiriji? Moskva «e jc sicer zahvalila za izraze hvaležnosti, toda kakor da bi nič ne vedela zn Churchillovo opozorilo, se je začela baviti z rusko-iaponskimi odnošaji poudarjajoč, da se je politika dobrega sosedstva med Japonsko in Sovjetsko Zvezo i/knzula ra koristno tuko zu Sovjcte kakor za Japonce. ('II Piccolo«.) 114 V Portugalska in razpust kominterne Lizbona, 27. maja. Nadaljujejo sc pripombe k sovjetskemu triku z razpustom kominterne. »Dia-rio da Manha« piše, da je Stalin v zgodovini večkrat delal razliko med kominterno in sovjetsko vlado, kadar je bilo to potrebno. Nekaj podobnega se je tudi zdaj zgodilo, nas Portugalcev to ne zanima. Zdi se nam neverjetno, da bi Stalin lako dolgo čakal na ta manever. Mi smo pričakovali že takrat, ko se je razširila novica, da so zopet odprte cerkve, da bodo rdečega carja kar naenkrat naslikali kot praktičnega katoličana. Vse lo pa nas nič ne preseneča, kakor nas ni presenetil pokolj poljskih častnikov. List nadaljuje, da je bil eden izmed ciljev te Stalinove odločitve omogočiti angleški komunistični 6tranki vstop v dclav- Evropa ali Azija? Težavno vprašanje, na katerega Churchill ni mogel odgovoriti Berlin, 27. maja. Med izjavami, ki jih jc podal Churchill na tiskovnem sestanku v Beli hiši, zanima Berlin zlasti ona, v kateri jc napovedal nadaljevanje in povečanje letalskega terorizma. Angleški ministrski predsednik je v tem pogledu znova dal Nemčiji prvenstvo. Druga zanimivost je zagoneten Churchillov odgovor na vprašanje, če je trebu pričakovati skorajšnjo intervencijo Sovjetske Zveze ob strani zaveznikov v vojni nn Tihem morju. To vprašanje je bilo za Churchilla precej mučno in Churchill je odgovoril, dn jc imela Sovjetska Zveza doslej najtežje izgube, da pa se njena moč lahko zopet obnovi in pomnoži in du zuto vodi Japonska do Moskve oportunistič- no politiko. Churchillov govor' jc torej vse prej kakor ja6en. Angleškemu ministrskemu predsedniku pa se v njem ni posrečilo prikriti tega, kar v Berlinu žc dolgo poznajo kot njegovo tajno in vročo željo v sedanji uri: da bi Sovjetska Zveza stopila v vojno proti Japonski in bi tako pomagala angleško-ameriškim voditeljem rešiti najtežavnejše in na jzamotane jše vprašanje v njihovi strategiji: vprašanje, ali naj se da prednost Evropi ali Aziji, vprašanje, ki gn sestanek v Washingtonu ni mogel rešiti, kar posredno potrjuje dejstvo, da še ni bil imenovan ameriški poveljnik zu »evropsko bojišče«, (»II Piccolo«), sko stranko. Kominterna je bila razpusčena prav takrat, ko so laburisti ponovno zaprli vrala komunistični stranki. Z ozirom na Portugalsko se ni nič spremenilo. Razpust gor. razpust dol. mi do kominterne ne moremo biti in ne bomo nevtralni. ( Le Ultimc Notizie«.) Vsi tujci nemškega rodu dobili nemško državljanstvo Berlin, 27. ma ja AS. Nemški uradni list prinaša Hitlerjev odlok, [>o katerem postanejo nemški državljani vsi tisti tujci nemškega rodu. ki «© člani nemške vojske, oddelkov SS. policije in organizacije Todt. Državljanstvo začne veljati zanjo z dnem. Ito so stopili v te ustanove. Nesreča nemškega generala Berlin, 27. maja. AS. V službenem poletu nad bojiščem se je ponesrečil starešina nemškega letalskega poveljstva, letalski general Uoffmaun von Waldau. General lloffmann si je pridobil velike zasluge, ko je opravljal važne naloge v nemškem letalskem glavnem stanu ter se jc odlikoval na bojišču kot vojak in kot poveljnik. Najnovejši japonski uspehi na morju Tokio, 27. maja. AS. Glavni japonski stan poroča, da jc japonska mornarica med 1. in 20. majem potopila 17 sovražnih podmornic in 13 vojnih ladij. Poročilo dodaja, da so japonske pomorske edinice v južnem Pacifiku potopile 2 petrolejski ladji. 7 tovornih ladij in neko 15.000 Ionsko prevozno ladjo, letala v sestavu japonske mornarice pa so potopila skupno 4 prevozne ladje Japonske izgube v aprilu so'znašale 19 ladii s 70.000 lonaiui. - -- Ljubljana, 27. maja. Danes ponoči je na svojem domu v Ljubljani po težki in dolgi bolezni umrl bivši minister iu senator dr. Albert Kramer. Pokojnik se je rodil 6. oktobra 1882 v Trbovljah. Študiral je gimnazijo v Celju, filozofijo in pravo v Uraden in Pragi, kjer je promoviral leta 1910. Bil je nekaj časa odvetniški koncipijent, na- lo pa se Je posvetil novinarski 6troki. Ril je parlamentarni korespondent »Slov. naroda«, »Edinosti«, zagreb. »R i ječi« in »Slobode« v Spalatu. Istočasno je izdajal na Dunaju tednik »Siidslavvische Rundschau« ter bil ustanovitelj in sourednik »Vede«. L. 1914 pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je prevzel glavno uredništvo »Slov. naroda«. L. 1921 je postal šef »Julra« in v tej funkciji ostal vse do novejših časov. Dvignil je časopis z neodjen-ljivim delom na veliko višino ter mu pridobil velik krog čitaleljev. Že kot dijak se je politično udejstvoval pri narodno radikalnem gibanju in bil urednik lisla »Omladina«. Šo bolj aktivno sc je udejstvoval pozneje kot novinar. Od 1. 1917 je bil član načelslva napredne stranke. V prvih povojnih letih je imel tudi važno politično upravno vlogo. V obdobju med obema vojnama je bil večkrat član narodnega predstavništva ter štirikrat minister bivše jugoslovanske vlade. L. 1031 je bil ludi nekaj časa poslanik bivše jugoslovanske vlade v Pragi. Po zlomu Jugoslavije je že hudo bolan živel svoje zadnje dni večinoma v Ljubljani, kjer ga je tudi dolelela smrt. S pokojnim dr. Kramerjem lega v grob mož iz generacije onih slovenskih politikov, T?1 'so odločilno posegali v usodo Slovencev v času med prvo svetovno vojno ter zlasti v obdobju med prvo in drugo svetovno vojfro. Kot politika ga je odlikovala izredna taktična sposobnost. Na tem področju najbrž ni imel enakovrednega tekmeca. Znal je velikokrat z majhnimi silami doseči pomembne uspehe, zahvaljujoč se svoji silni politični delavnosti ter taktični iznajdljivosti. Ves čas po smrti dr. Žerjava je bil nesporni vodja bivše napredne stranke v Sloveniji. Značilno zanj je bilo lo, da je biil ves predan svojim načrtom in ciljem. Živel je ves za politiko in ni cepil svojih delovnih sil na drugih področjih. To mu je tudi omogočalo izredno prilagodljivost, tako da ga nobena politična sprememba ni našla nepripravljenega. Prav zaradi le svoje predanosti političnemu delu je videl v čim večji politični moči središčne oblasti svoj temeljni politični program, ki ga jc z veliko energijo zasledoval v javnem življenju. BSmSBtIBBSaBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBB Marmelada za maj - Delitev masla Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vso upravičence, da lahko dvignejo od 27. t. m. daljo marmelado za mesec maj pri svojih trgovcih in sicer za otroke do 3 let po 750 gr (500 gr na za to določeni odrezek dodatno živilske nakaznice ter 250 gr na odrezek št. »1«); za mladino od 3 do 18 let pa po 500 gr na za to določeni odrezek iste na-kaz.nice. Kdor je ne bi dvignil do 5. junija, izgubi pravico nakupa. Razen tega se pozivajo potrošniki, da v poletnih mesecih dvignejo čimprej odgovarjajoče maslo. Vremenska napoved za 28. maj (petek): pretežno bo jasno, podnevi nekoliko vetrovno. 29. maj (sobota): isto. Iz tega tudi izhaja njegova doslednost v javnem političnem delu, ki jo je pokojnik na vseh toriščih kazal in od vsakogar z vso odločnostjo zahteval. Svoji zamisli se je predal popolnoma in je za la svoj cilj žrtvoval vse svoje sile. Bil je znan kot izredno vesten in vzlrajen delavec v politiki in njegov zgled se je plodno uveljavljal v vsem njegovem vplivnem območju. Svojo razsežno politično kariero je pokojnik začel zlasti z delom v naši žurnalistiki in publicistiki. Njegovi uvodniki v dnevnikih so bili kleni po svoji jasnosti in logični izpeljanosti. Ce vlada danes v našem časnikarstvu jasen in dodelan slog, je to v veliki meri zasluga pokojnikove novinarske tehnike. S svojim nastopom na tem torišču je slovensko časnikarstvo poživil in mu pomagal prodreti na listo raven, ki ga tisk danes pri nas v vseh pogledih zavzema. Kot politični kronist in komentator je bil vedno prodoren in iz. V6ake napisane misli je prihajala na dan njegova odločna borbenost in zavest neutrudljive službe lastni zamisli. Zlom bivše države ga je našel v že hudem bolezenskem stanju, kar ga pa ni oviralo, da nc bi vseh naših dogodkov budno zasledoval ter zavzel" do njih odločno pozitivnega stališča. Tudi on je bil eden prvih, ki je takoj spoznal pogubnost rušilne poti, ki jo je ubral komunizem Tako v besedi kakor v dejanju je zastavil svoje zadnje, že pojemajoče sile, da bi našemu ljudstvu ostala prihranjena težka izkušnja. Tudi njegova zasluga je, da se je ljudstvo znalo otresti pogubnega vpliva komunističnega rušenja in vztrajati na poti javne poštenosti. To zopet dokazuje njegovo predanost doslednemu javnemu delovanju, ki ga niso mogli od njega odmakniti še tako težki in pomembni dogodki. V dr. Albertu Kramerju vidimo Slovenci požrtvovalnega, delavnega in sposobnega političnega' voditelja, ki si je že v zgodnji mladosli zastavil jasen cilj ter ga z izredno energijo in doslednostjo zasledoval do konca. Slava njegovemu spominu! Ljubljanska Srama: Roberte Braceo: »Mali svetnik« Z zadnjo predstavo nas jo la italijanska igralska družina osvojila mnogo bolj kot s prejšnjima predstavama. »Mali svetnik« je drama, ki daleč presega obe prejšnji deli, ki smo jih imeli priliko videti, in lo po umetniški sili dela, kakor tudi po odrski predstavi. Snov le drame je zajeta iz življenja duhovnika Don Fiorenza in dejanje se odigrava v okolici Neaplja. Pred seboj imamo dobrega, razu-inevajočega človeka, ki da svojemu bližnjnnu vse kar more, pred vsem dušni mir v grozi življenja in duhovno tolažbo v notranji razklanosti. Delo je močno po doživetju in po odrski obdelavi. (Čudno, da ne igramo pri nas takih, močnejših italijanskih del, ki jih imajo. Bo le res, da nimamo pri izbiri srečne roke.) Igralci so imeli priliko bolj kot prej pokazati svojo ustvarjalno silo. Režiser in vodja družine Kicci je tudi ta večer stopal pred ostalimi igralci. Prikazal je izredno lepo in do vseh potankosti izdelano podobo duhovnika. Njegova igra je mirna. pa vendar mnogo bolj razgibana kot v prejšnjih predstavah. V vseh niansah je popolnoma prepričljiv, v dobroli neprisiljeno velik in v trpljenju osvajalen. Kicci ustvarja iz polnosti doživetja lako da je celotna postava res dograjen umetniški in povsem človeški lik. Najviše se je dvignil v zadnjem dejanju in v zaključni sceni, ko v vsej potrtosti zgrabi križ in se zgrudi pod njim. Do lega dejanja je prišel tako postopoma nujno, da la konec ni samo učinkovit ampnk ludi povsem prepričevalen. — Tudi. sinoči je bila po sili oblikovanja Ricciju z.elo blizu Eva Magni. V lej mladostni podobi Anitte se je dvignila nad svoji prejšnji vlogi. Posebno prepriča in je presenetljiva v svoji tragični vdanosti. — S krepkimi potezami izdelanega Oiulia je prikazal Giulio Oppi, zanimivo zamišljenega Rarbarella pa Tino Bianchi. Nevažna in skoraj nema Barbarellova vloga je tako dosledno vdana in tako v sebi enotno zaključena, da pusti v gledalcu nepozaben vtis. — Tudi Mortcllov Sebastiano je ves naraven in preprost in prav v tej naravnosti zelo učinkovit in prepričevalen. — Igrali so še Gastone Ciapini. Franca Viglione, Maria Boltini, 1'ina Borrione, F,Ida De Cesari, Mantredo Bianchi iu slepca jo zelo dobro prikazni E. Grasso. Sceno, ki je zelo enostavna, preprosta in smotrna, je pripravil E. Kancelin. Tako nam je Riccijeva igralska družina pokazala, predvsem zadnji večer gostovanja, velike igralske sposobnosti, izredno enotnost in kompakt-nost. Nekatere podobe, ki smo jih do zdaj samo slutili, so zaživele pred nami v vsej polnosti. I11 za lo doživetje smo Riccijevi igralski družini hvaležni. P. Gospodarstvo Razdeljevanje racioniranih živil v mesecu juniju Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča: Meseca junija 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeče količine racioniranih iu kontingentira-nih živil: 1. Na navadno živlisko nakaznico, izdano od mestnega preskrbovalnega urada v Ljublani (sive barve): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moko ter mesečuo 5011 gr sladkorja. 2000 gr živil za juho (in sicer 1600 gr riža in 400 gr testenin), 100 gr masti, 200 gr masla, 1 del ulja, 100 gr mila, 000 gr soli. 200 gr fižola na odrezek »A« in 100 gr konzerviranega paradižnika na odrezek »B«. Meso. Vsak potrošnik sc mora prijaviti pri svojem mesarju, kateri pritisne svoj žig v odrejeni prostor na zadnji strani navadne živilske nakaznice; za tedenske nabave bodo služili odrezki O, H. L in K. Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2. Na navadne živilske nakaznice, izdane od ostalih preskrbovalnih uradov v pokrajini (modre barve): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzno moke ter mesečno 500 g r sladkorja, 2000 gr živil za juho (in sicer 1000 gr riža in 400 gr testenin), 800 gr maščob, 1 del olja, 100 gr mila, 600 gr soli, 250 gr marmelade na odrezek »A« 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce): dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 4. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+TI (za težke delavce): dnevno 200 gr kruha ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke ter mesečno 600 gr živil za juho (in sicer 500 gr riža in 100 gr testenin). 5. Na dodatno živilsko nakaznico SD I + II-[-lII (za najtežje delavce): dnevno 300 gr kruha ali 248 gr krušne moke ali 450 gr koruzne moke ter mesečno 600 gr živil za juho (in sicer 500 gr riža in 100 gr testenin). 6. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 7. Na dodatno živilsko nakaznico ONa (za otroke do 3 let): mesečno 1000 gr živil za juho (in sicer 800 gr riža in 200 gr testenin), 500 gr slad- korja in 750 gr marmelade (500 gr na za to določeni odrezek ter 250 gr na odrezek št. 26«). 8. Na dodatno živilsko nakaznico GMb (za otroke od 3 do 9 let): mesečno 500 gr marmelade. 9. Na dodatno živilsko nakaznico GMc (za mladino od 9 do 18 let): mesečuo 500 gr marmelade. Pod točko 7, 8 in 9 navedeno marmelado se bo razdeljevalo le. na živilske nakaznice G M a. b, c. ki jih jc izdal mestni picskrbovalni urad v Ljubljani. Postavitev Učiteljskega doma pod nadzorstvo Učiteljski dom. zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani se postavlja pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po svojem o(i|>oslancu. Nekvarno pristojnosti Zavoda za zadružništvo Ljubljanske pokrajine po naredbi z dne 30. aprila I942-XX št. 82 ima nadzorstveni odposlanec pravico predlagati, preklicati ali spreminjati ukrepe vodstva Doma, katere je treba torej vse predlagati njemu v odobritev. Fašist I) e n t i n i Eranc se imenuje za nad-zorovalca Učiteljskega doma, z. z o. j. v Ljubljani. Zaplemba imovine upornika čepeljttika Franceta Zaplenjeno je imetje komunista čepeljnikn Franceta, roj. dne 20. nov. 1883 v bt. Vidu pri Ljubljani in biv. v Ljubljani, Šmartinska c. 43 Zaplemba ima vse običajne posledice in okoliščine. * Predpise o pobijanju kužne malokrvnosti pri kopitarjih- bomo objavili v jutrišnji številki našega lista. Italijansko nemški industrijski sestanek. Te dni je bil v Firenzi sestanek zastopnikov italijanske in nemške industrije, na katerem so razpravljali o. vojnogospodarskih vprašanjih italijanske in nemške industrije. Zlasti so razpravljali o skušnjah, ki so jih imele industrije v obeh državah, na torišču preskrbe surovin in blaga, ki je nujno potrebno za vojno gospodarstvo. Govorili so nadalje ludi o carinskih zadevah in cenah ter so sprejeli več tozadevnih sklepov. Tvan Kologrivov: Duh in cilji komunizma Sam sem v državnem muzeju v Amsterdamu videl liembranltove slike iz petrograjeke ere-initaže. Čudovite zbirke ikon so raznesene po Ameriki, slavni Codex Sinaiticus iz 4. stoletja je bil prodan v Anglijo. Najdragocenejši spomeniki so razdejani, zgodovinske katedrale, kakor katedrala sv. Vladimirja v Kijevu s slikami Vasnecova, porušene, katedrala Odrešenika v Moskvi, spomenik slovite vojske proti Napoleonu, razstreljena; ne-I precenljive lesene cerkve 14., 15., 16. stoletja v severni Rusiji so podite. To so le posamezni primeri nezaslišanega ropanja zakladov, ki jih je zbralo vse ljudstvo z dolgotrajnim dolom in naporom. In to ropanje so vršilt ljudje, ki so skoraj sami judje in zaradi tega tem ruskim narodnim zakladom popolnoma tuji. Boljševiki so v ta namen ustanovili v Moskvi celo poseben »ekeportni oddelek«, ki so po njem za devize prodali v inozemstvo cele knjižnice in dragocene zbirke, tako one. ki 60 bile državna, kakor ludi take, ki so bile zasebna last. V najboljšem primeru imamo v Sovjetiji le čisto tehnični napredek, ki pa nikakor ni zdrav gospodarski napredek. Omogočila ga je razlastitev vsega zasebnega imetja, ki so ga nato združiH v roki boljševiške države. A tudi na tem področju najdemo večidel same varljive milne mehurčke. Boljševiki se ponašajo, da so osrečili žene in otroke. A pri tem vidimo tisoče in tisoče zanemarjenih otrok, ki kradejo in ropajo, da eo bile oblasti same prisiljene, da so 8. aprila 1935 uvedle emrtno kazen za 12 letne otroke, ln v sovjetski zakonodaji beremo, da je žena v šestem mesecu nosečnosti oproščena nočnega dela, iz česar sledi, da mora podnevi delati kakor drugi. Vse je le laž in varanje. Da ee o tej resnici prepričamo, je treba le tu in tam brati boljševiške časopise in liste. Ono malo dobrega iu trajnega, kar je še najti v Sovjetiji, je napravilo rusko ljudstvo, a nc po zaslugi boljševiških sil, ampak kljub njim. Mojstrsko znajo boljševiki zbuditi človeško zver, ki spi v notranjosti duše. Vedno skušajo zdramiti živalski nagon, da nato ugonobe vse človekovo nravno življenje. Sicer 6e s teiu v človeku čustvo ne da zatreti, vendar njegova čustva postanejo nato grozovita in surova. Duševno razpoloženje, ki tako nastane, je polno sovraštva, razpoloženje pa, ki zbuja čustva, deluje razkrajajoče. To je evangelij sovraštva! Dan za dnem, od ure do ure oznanjajo po časopisih, po radiu iu po govorih ta evangelij! »Naravnost zver postaneš,« mi je dejal neki mlad mož, ki je prišel iz Sovjetije. Boljševizem je prava psihoza sovraštva, ki jc razširjena po vsem svelu. Vsa njegova borba proti krščanstvu in sploh proti vsaki veri je lc plod te psihoz.e. Vendar 6e boljševizem nc zadovolji s čustvom. Zastruplja ludi domišljijo, voljo in pamet. Človekova domišljija se bavi ne le z otipljivimi in vidnimi stvarmi, ampak tudi s takimi, ki ne spadajo v področje naših čutov. Vsa rast duha, ki jo kaže kako ljudstvo, razvoj jezika, tvorbe njegovega genija so odvisne od činiteljev, ki jih more zaznati le notranje gledanje. Ljudstvo, ki živi od same tvari in 6e duhovnosti odpove, gre proti svojemu propadu in izumre. Namesto prave kulture ustvarja le nadomestke, to se pravi, nekaj čisto primitivnega, nazadnjaškega, duhovno brezpomembnega, sploh le kaj lakega, s čimer mora višja kultura kratko malo pomesti. Zato »nekulturnost«, nosilec boljševiškega režima, ni nikako naključje, ampak rezultat načrtnega postopanja, ki gre le za tem, da v narodu uniči razum in voljo; tako obema zmožnostima iztrga vodilno vlogo, ju oslabi in na ta način podvrže mednarodni volji. To pa sc zgodi (akrat, če boljševizem zastrupi človeško dušo. Kajti »brez duše ni vse drugo nič: ljudstvo, dežela, država, rod, kri, dediščina, svoboda, resnica, pravičnost, čast. Duša je prav duša, kakor jezik tako lepo pravi: ,duša celote". Duša je tista, ki dela, da so nam vse dobrine vrednote, kajti ona ostane edino, kar ima človek še neposredno od Boga.< (Paul Schutz. Das Evangelium den Men-schen unsercr Zcit dargestellt. Berlin, 1940, str. 243.) Človek je nagnjen k lemu, da vse odklanja, česar ne more s svojimi čuli neposredno zaznali. Njegova roka mu črla krog njegovega obzorja. Vse, česar 110 moro prijeti z roko in umeti s svojim malim razumom, zanj ne obstaja. To pa je ravno glavni smoter boljševizma: domišljiji vzeti vse, kar je netvarno, vse to osmešiti, zatreti. Zanj biva le tvar, le telo, le sitost, le lakota, le telesna utrujenost, le stroj in izdelovanje, le mož in žena s svojimi izključno spolnimi nagoni, vse drugo jp gola prevara in glupost. »Dušo,« pravi neki komunistični pisatelj, »moremo prav tako vreči čez krov kakor marksizmu tuje junaštvo. S takimi stvarmi nc vemo kaj početi.« Tako nastane nov človeški rod, ki naj se plazi po trebuhu in požira prah zemlje. Edino, kar se še dovoljuje te vrste ljudem, je, da tipalke svoje fantazije iztezajo po onem bodočem blagostanju, ki naj zavlada na svetu, ko bo boljševizem osvojil ves svet. Kajti ta sen trdno in stalno živi v boljševikih. Niso ga opustili in tega nikoH no bodo storili. Tudi ne morejo ne; vedo namreč čisto natanko, da sta jim dani le dve možnosti: ali ! zmaga boljševizma ali njegov končni in popolni • polom. V tem pa imajo popolnoma prav: ves svet i obsegajoča ideja nn more ostati krajevno vezana. I Boljševizem je svetoven problem, ali vlada povsod 1 ali nikjer. (Dalje.) Car ni imel kakih posebnih dohodkov; proračun je predvideval vse stroške, ni mu pa priznal nobenega osebnega dohodka. Kakršne koli svoje izredne stroške je mogel navesti v eni ali drugi postavki bilance. Za svoje osebne izdatke je imel na razpolago tudi ostanek kapitala, ki je bil naložen v inozemstvu za časa Nikolaja I. Ostanek tega kapitala se je uporabljal skoraj izključno le za dobrodelne namene in za razne podpore. (Državna bilanca je predvidevala vsako leto vsoto 10 milijonov rubljev, s katero je car mogel razpolagati, vendar pa ne z.a stroške na dvoru. Ta vsota se je uporabljala za stroške, ki jih ni bilo mogoče uradno navesti v bilanci, kakor n. pr. za razne tajne službe v inozemstvu.) Carica-mati kakor tudi mlada carica sta dobivali vsako leto vsaka po 200.000 rubljev, kar pa je zelo malo, če primerjamo z njihovimi obveznimi izdatki. Vsak carjev sin je dobival do svoje polnoletnosti 30.000 rubljev za stroške vzgoje, dejansko pa se je ta vsota kopičila in so dodala doti velikega kneza. Ob poroki je vsaka velika kneginja dobila v doto en milijon. Veliki knezi pa so dobivali od l^eva svoje polnoletnosti vsako leto 200.000 rubljev. Te vsote pa niso izhajale iz državne blagajne, ampak iz dohodkov posestev, ki so pripadala carski rodbini. Osebje takozvanega dvora pa so tvorili ljudje iz najožjega spremstva vladarjev in njihove družine. K temu spremstvu je pripadalo predvsem'carjevo vojaško spremstvo; bili so to razni pribočniki, katerih število je bilo zelo veliko, a v stalni službi sta bila samo dva ali trije. Vsi ostali pa so bili v službi pri svojih polkih in so prihajali k carju le od časa do časa. Nekateri pa so prihajali v službo le ob izrednih slovesnostih. Veliki knezi so bili vsi carjevi pribočniki, kakor tudi častniki. Toda vsak izmed njih je imel kot veliki knez po enega ali dva osebna pribočnika. Poleg teh pa je bilo civilno spremstvo. To spremstvo je bilo šo mnogo številnejše, toda po večini so ti ljudje nosili lo časten naslov. Vršili so le službo navadnih uradnikov in njihov položaj je odgovarjal stopnji, ki so jo dosegli v civilni službi. Treba jo pripomniti, da je bila od dobe Petra Velikega civilna služba urejena kakor vojaška po stopnjah, ki so omogočale dosego raznih funkcij. Tako je moral na primer častnik doseči stopnjo generala, da je mogel poveljevali brigadi. Prav tako je uradnik moral postati državni svetnik, da je mogel postati glavar kake pokrajine nli načelnik enega od ministrskih odsekov. Kazpredclnira stopenj raznih funkcij, ki jo je uvedel Peter Veliki, je natančno določala odnose med civilnimi in vojaškimi stopnjami. Tem funkcijam je treba prišteti še razne častne naslove, predvsem dvorne. Ti dvorni naslovi so se dobivali uradno na predlog načelnikov kot plačilo. A zelo pogoslo so 6e podeljevali tudi po izredni poti, s pomočjo pokroviteljstva. V tem oziru so prišli v poštev »mali dvori« velikih knezov. Bilo je torej na ta način več slo ljudi, ki so nosili veličastne naslove, ki državo niso stali nič, ker tem ljudem ni bilo treba dajati nikake nagrade ali plače, pač pa so vzbujali splošno zavist. Med temi naslovi so bili nekateri, ki so nositeljem poverjali kako malenkostno vlogo na dvoru ob večjih slovesnostih, po večini pa so bili samo častni naslovi iu je njih nositelj imel samo pravico, da je bil obenem s svojo družino povabljen k plesnim in drugim prireditvam. Izvzemši te pravice, ti dostojanstveniki niso imeli nikakega stika s carsko dvojico in mnoge izmed njih car ni poznal niti po imenu. Žensko spremstvo je bilo manj številno. Obsegalo je ducat častnih dam, ki so bile poročene, in nekaj ducatov takih, ki niso bile poročene. Neporočene dame so izgubile svoj naslov, kadar so se poročile. Čeprav jih je bilo vsako leto imenovanih po 20 novih, jih je enako število vsako loto zginilo z dvornega seznama, zato njihovo število nikoli ni dosegalo števila sto. Od teh jih jc carica osebno poznala komaj kakih dvajset in izmed njih so bile izbrane dame, ki so sc vrstile pri raznih prireditvah, sprejemih itd. Kar se tiče drugih, 60 bilo lo povečini hčerke visokih dostojanstvenikov, katerim jo bil dan ta naslov lc kot nekak znak naklonjenosti do njihovih staršev. Toda če ti niso pripadali carskemu spremstvu, jih naslov, podeljen hčerkam, nikakor ni približal temu; samo hčerka je bila povabljena k velikim dvornim sprejemom, pri katerih se je pridružila častnemu spremstvu carice in mnogokrat dekleta na videz niti ni jioz.nala. Mnogokrat se je zgodilo, da marsikatera dvorna dama sploh ni prišla nikdar v osebni stik s carico, če za to ni imela kak drug poseben razlog. Poročene dvorne dame, ki pa so bile, kakor že rečeno, mnogo manj številne, pa je carica skoraj vse osebno poznala. Ta naslov je bil dan samo gospem iz najvišjih krogov, soprogam ali vdovam največjih dostojanstvenikov. Med temi damami, ki jih je dičil naslov, kl je vzbujal vsepovsod zavist, jih je bilo nekaj, ki so bile stalno v spremstvu obeh caric. Gospe iu gospodično, ki so vršile to službo, so dobivale mesečno plačo, poleg tega so imele stanovanje v palači sami, smele so se posluževati dvornih kočij in so imele še mnogo drugih ugodnosti. ie 0toioce Oglase za nedeljskega »Slovenca« sprejemamo Ie do danes — petka zvečer! Koledar Pciek, 28. velikega travna: Avguštin, škof; Viljem, opat; Senator, škof; Priam, mučenec. | Sobota, 29. velikega travna: Marija Magdalena Pazzi, devicu; Maksim Emonski, škof in mučenec. Dan »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. Zgodovinski paberki 28. velikega travna: I. 1641 se je rodil v Ljubljani baron Janez Vajkard Valvasor, raziskovalec kranjske zgodovine. Pisal je v lutinskem in nemškem jeziku. Najvažnejše njegovo delo je »Die Ehre des llerzogthums Cruin«, ki je izšlo leta 1689 v štirih zvezkih. y njem je pisatelj opisal ta del slovenske zemlje z zgodovinskega, zemljepisnega, etnološkega iu etnografskega oziru. Umrl jc v Krškem leta 1693 — 1. 1741 se jc rodil v Ljubljani Janez Filip Cobenzl iz stare koroške plemiške rodbine. Študiral je na Dunaju in Sulzburgu ter stopil v državno službo. Bil državni svetnik na Dunaju, spremljal leta 1777 cesarja Jožefu 11. v Pariz, sodeloval nu mirovnem kongresu v Tešinu in lela 1797 pri sklepanju miru v Campu Formi-du, nakar je postal avstrijski poslanik v Parizu do leta 1803, ko jc stopil v pokoj. Cobenzl je posredoval našemu slikarju Kavčiču sprejem v dunajsko akademijo in ga pozneje priporočil cesarju, ki ga je poslal v Italijo. A. Lavrinu jc veljal žc leta 1779 za Slovenca; vsekakor je bil dober poznavalec Slovencev in slovenščine ter jc informiral Napoleona na Dunaju v noči na 16. oktober o narodnih razmerah v Iliriji. Umrl je 30. avgusta 1810. leta nu Dunaju kot poslednji svojega rodu — I. 1884 je umrl v Kortah v obirski župniji pri Železni Kaplji na Koroškem pisatelj Jane/. Božič, rojen 15. oktobra 1829 v Novi va^i pri Lescah na Gorenjskem. Dovršil je kot eden najboljših učencev gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani, nato kaplanoval v Krašnji, kjer je obolel in skoraj ogiušil. Sprejel jc vabilo ravnateljstva gimnazije v Fiumeu, došlo po Trdinovem posredovanju, in odšel tja kot suplent. Leta 1838 je odšel na Dunaj študirat klasično in slovansko jezikoslovje. V poletju 1S64 se je zatekel v Celovec, da bi stopil na Koroškem v dušno pastirstvo, a ko jc Einspielcr ustanovil leta 1863 »Slovenca«, je prevzel uredništvo in zaprosil ordinariat za pokojnino, ki mu jo je ta tudi dovolil. Ostal je v Celovcu tudi po prestunku »Slovenca« (1867 1.) in se udeleževal narodnega dela, leta 1879 pa je šel kot upokojenec oskrbovat beneficij v Kortah, kjer jc ostal fiato do smrti. Božič jc že kot gimnazijec sodeloval pri Slovenskem cerkvenem časopisu (1848). kasut^ši Zgodnji Danici in Vedežu, kot bogoslovcc je »svobodno za Slovence zdelal« povest »Stric Tomaž ali življenje zamorcev v „NAŠA KNJIGA", LETO IV., ZV. 3 Izšel ie roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Pokošenega polja BRANI MIRA ČOSIČA Dva svetova (predgovor Milan V. Bogdanovič) Prevedel profesor Franc6 .Tesenovec Opremil arch. V. Gajšek — 336 strani ZALOŽBA „ N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred školijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Ameriki od Henriete Stowc«. Kot kaplan je urejal »Koledar za Slovence«, nu Dunaju pa poslovenil Platonovega Kritona in Apologijo, izišli v Jauežičevem »Cvetju iz domačin in tujih logov« in pisal zu »Novice«, Odločno je sodeloval pri Einspielerjevem »Slovencu« in pozneje pri Besedniku, m — Velika akademija ljubljanskih srednjih šol. ki bo v nedeljo ob 11 dopoldne v veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom našega vladike dr. (iregorija Rožmana, bo gotovo tudi velik umetniški dogodek. Skrbno izbran program, tako orkestralnih kakor pevskih točk, je posebno lep. Vsi, ki bodo pri akademiji nastopili, se skrbno pripravljajo in dosedanje skušnje kažejo naravnost presenetljivo izvežbanost v vsakem pogledu. Mogočen pevski zboT, ki šteje nad 300 pevcev, sestavljen iz dijakov ljubljanskih srednjih šol. bo za Ljubljano naravnost pravo odkritje in bo dokazal, kaj vse premore mladeniška požrtvovalnost in navdušenost. Ljubljana naj izkaže hvaležnost svoji mladini s številnim obiskom. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska 1 ter eno uro pred začetkom akademije pri blagajni kina Union. Cene so od 12 lir navzdol, za dijaške skupine od 4 lire navzdol. Prcskrbile si vsiopnice, dokler jih jo še kaj. Dn" »OZNANJENJE MARIJINO« Frančiškansko gledališče. uniformah. Te so sive barve. Poštarji imajo hlače dokolenke in se ločijo od vojuštvu po visokih kupah in po nušivih. Poštarji so prejeli tudi nove čevlje, ki so soliden izdelek neke domače tvrdke in zelo trpežni, pač takšni, kakršne poštarji potrebujejo. OTROŠKI KOTIČEK Jutri začnemo priobčevuti novo otroško slikanico Dvojčici — Ljudska tiskarna in knjigarna sporoča, da bodo v soboto, 29. maju, vsi njeni obrati: tiskurnu, knjigarna, knjigoveznica in papirnice ves dan zaprti. — Društvu slepili je daroval neimenovani dobrotnik 500 lir. Plemenitemu darovalcu se odbor najtopleje zahvaljuje. — Opozarjamo na poslednji dve predstavi »V času obiskanja«, ki bosta v teh dneh: v petek, 28. in v nedeljo, 30. t. ni., obakrat ob 3 popoldne. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Ta drama o Jezusovem trpljenju je doživela nadvse velik uspeh. Tisoči so jo videli, mnogi celo po večkrat: pretresljiva je, a lepa; našemu času tako primerna! Zanimanje zanjo jc še vedno živo; zato si prcskrbile vstopnice v predprodaji v Operi. — Lepo vreme. Po torkovem nalivu, ko je godoval sv. Urban, zaščitnik vseh vinogradov, jc počasi nastopilo lepo vreme, ko se je najprej začelo jasniti nu severovzhodu in severo-zapadu. V sredo je bilo nasproti torku žc nekolik o topleje. Dnevna temperutura se jc dvignila na +20° C. V sredo so še mnogi nosili površnike in lažje zimske suknje. V četrtek zjutraj pa se je vreme /e močno popravilo. — Poštarji v novih uniformah. Včeraj so se pojavili v Ljubljani prvič poštarji v novih o dobri in hudobni sestrici in njunih usodah Naročajte »Slovencu« že zaradi — otroškega kotičkal aBBBBaaaBaaaaciiDUBBaauaaaBBBaBBBB — Labodji mladiči v ljubljanskem Tivoliju. Ljubitelji narave, sprehajalci po Tivoliju, najbolj pu seveda ljubljanski drobiž, imajo sedaj v Tivoliju nenavadno veselje- Po tivolskem ribniku namreč po več ur na dan, zlasti ob sončnih urah, plavu poleg ponosnega lubodjegu pura še nekaj drobcenega sivega, namreč labodje pišče. Pred nekuj času smo poročali, da lubodku v Tivoliju vali. V resnici je labodka znesla 6 jajc, toda izvalilo se je samo eno pišče. To je bilo preteklo soboto. Kmalu po svojem rojstvu pa je pišče za svojo labodjo materjo že pogumno zaplavalo po ribniku. Tudi labodji oče je s svojo kraljevsko gracioznostjo kazal mnogo ponosu nu svoj naraščaj. Labodji par si je pred časom suni znesel gnezdo nu južno obrežje ribnika. To gnezdo je zelo preprosto in sestavljeno iz samega šibju. Na njem ie, valila labodka v vsakem vremenu. Du je ne bi radovedneži motili, je dala mestna vrtnarija to gnezdo s suhe strani obdati s pravo žično ograjo. V labodjem gnezdu pu so — vsaj v četrtek so bila — še tri labodja jajca, na katere pa labodka še vedno seda v upanju, da se bo izvalilo še kuko pišče. Kakor izgleda, pa bo iz tega težko kaj. Tudi kadar labodka vali, se pišče zateče pod njeno perje. Ako bo vreme v poletnih mesecih količkaj ugodno, je upanje, da bo pišče res doraslo in se spremenilo v pravega belega labodu, ki bo ponos Ljubljančanov. saj je to po dolgih letih prvič, du se je v Ljubljani res izvalil labodji mladič. Dn" »OZNANJENJE MARIJINO« FVnnčišknnsko gledališče. — Nesreče na deželi. Na Rakeku bivajoči delavec, 51 letni Anton Tavčar, si je pri delu močno poškodoval desno nogo. — Posestnikov sin, 30 letni Janez Skodlur na Vrhniki, se je pri padcu hudo poškodoval nu glavi. — Ključavničar, 30 letni Ivan Košir na Dobrovi, si je poškodoval med delom levo oko. lz dela m življenja - ©J tu m lani MS( 1 == Iz Gorizije Utopljenec. Na bregu našega severnega predmestja zaposleni delavci so opazili v vodnem toku črno gmolo, podobno človeškemu telesu. Obvestili so orožnike, ki so kmalu ugolovili, Ua gro za mrtvo človeško truplo. Ko so mrtveca spravili na breg, so spoznali v njem 34-letnega kmeta I. Korsiča iz Salcana. Mož je šel prejšnji večer po opravkih z doma. Krenil jo po stezi, ki lečo ob visokem bregu. Najbrž ga je obšla slabost in je zdrknil v valove, kjer je utonil. Naj mu bo Bog milostljiv! Konec šole. V četrtek, 20. maja je bil zaključen šolski pouk na vseli šolah v mestu in na deželi. S Spodnjega Štajerskega Razdelitev spričeval poljedelskim vajencem in vajenkam. V ptujski okrožni hiši so 23. maja s prisrčno slovesnostjo razdelili spričevala absolventom poljedelskih poklicnih šol pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Podlehniku. Obe šoli vzgajata mladino ptujskega okrožja in je na zaključno slovesnost prispel tudi zastopnik štajerskih kmetov dr. Pastor, ki je imel nagovor na fante in dekleta. Podobne slovesnosti so bilo v Celju, Mariboru, Apačah in Brežicah. Vsega skupaj je na Vseh teh krajih dobilo 280 fantov in deklet izpričevala, da so dokončali vajensko dobo v kmetijstvu in da so obiskovali poljedelske poklicne šolo tri mesece. Vaški večer v Laškem. Prosvetni odsek mariborskega učiteljišča jo priredil 22. maja v Laškem vaški večer z godbenimi točkami, petjem ljudskih pesmi, štajerskimi plesi in jodlarji. Tudi dve veseli enodejanki sta bili na sporedu. Skupina uči-teljiščnikov in učiteljiščnic je pokazala narodne plese tudi šc v nedeljo dopoldne z namenom, da prebivalstvo spozna tc lepe stare običaje. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 48 letni čevljar Janez Iieberič iz Teznega, 58 letni Žagar Kari Likavec, kovačeva hčerka Elza Mihelač, voznikov sinček Adolf Javoruik. Pod roko banditov sta padla brambovec Konrad Kosovinc iz Petrovo in brambovski četovodja Jakob llartman iz Gornjega grada, celjski okrožni vodja je v njun spomin priobčil lep parte. Na vzhodnem bojišču je padci edinec Anton Trafela, planinski desetnik, sin Marije Limovšek iz Stražgonjcev. V voini l>ol-nišnici na vzhod, bojišču je umrl Jožef Wagner, vojak v polku gorskih lovcev doma iz Zavrču. Iz Hrvaške Visok življenjski jubilej naše rojakinje. Dne 15. maja je praznovala v Zagrebu tiho in skromno potinsedemdeeetlelnico svojega življenja svoje-časno znana dramska umetnica Zofija Borštnik-Zvoiiarjcva. V Zagreb je bila odšla skupno s svojim možem pok. Ignacom Borštnikom, s katerim jo potem dolgo vrsto let bogatila hrvaško dramsko umetnost. Radi nesporazumov s t a mošnjo gledališko upravo, jo potem zapustila zagrebško gledališče ter je pozneje zopet v glavnem nastopala v Ljubljani in Sofiji. Stara slovenska gledališka umetnica živi sedaj v Zagrebu ter še vedno vzdržuje stike s slovenskimi, hrvaškimi, kakor tudi bolgarskimi gledališkimi krogi. Visoko odlikovanje admirala Jakčina. Poglavnik NDII je sprejel pred dnevi bivšega hrvaškega vojaškega zastopnika v Berlinu admirala Dju-ra Jakčina ter ga je za zasluge.^ ki si jih je pridobil na svojem dosedanjem službenem mestu za NDH, odlikoval z redom Krone kralja Zvonimirja I. stopnje z zvezdo in meči. Upokojitve vseučiliških profesorjev. S Poglav-nikovo odredbo so upokojeni sledeči hrvaški vse-učiliški profesorji: dr. Krunoslav Babič na modroslovni fakulteti, dr. Stanko Frank, na pravni Dokončna navodila za red pri spokorni procesiji Vrstni red v posamezni procesi jI: 1. Kril, ki ga uosl tupnlk, nu v«akl strani je pn en duhovnik, na ujiui ostali duhovniki dutične tare, oh njih na vsuki »truui po Ul mož, 2. Moški rodovniki. 3. šolo (ljudsko, mehanske, srednje). 4. (Moli moški 5. farni pevski zbori, ti. Ženski redov!, 7. Ostalo žeuske. Vrstni red v stolni procesiji: 1. Križ, ki Ka nosi Prevzvišenl, na v«aki «trani jo po on duhovuik. zu nJim ostali duhovniki «1011111 faro. razen gg kanonikov, ki so v spremstvu milostno podobe Marijo Pomagaj. ob strani čelno skupino duhovnikov je ua vsaki struni po 10 mož. 2. Moški rodovniki. :i. Ostali moški. 4. Stoiul pevs.l zbori. 5. Akademiki. ii. Gospodje profesorji univerze. 7. Milostna podoba Marije Pomagaj, kt Jo nosijo bo-goslovcl. 1'red podobo je polovica bogoslovcev, zu podobo druga polovica bogoslovcev, vsi v dvosto pih iu v koretljih. V tem sestavu so tudi gg. stolni kanouiki. Vso 10 skupino obkrožata dve vrsti akademikov. S. Akadcuiičnrke, 9. Ženski re-dovi. 10. Ostale ženske. Akudeiulčarko in akademiki so uvrste za stolno procesijo po fakultetah. Srednje, mehanske in ljudske šole naj »e udeležil procesije kot tole. Zgovore naj s« zaradi zbirairsča in uvrSčanja z dotičuim K. župnikom, kjer se uiUltjo procesijo udeležiti. Pri vseh župni h cerkvah so določena zbirališču za moške, žensko in Sole posebej. Na stadionu bo sledeč obred: Procesije, ki pridejo popre.ie nn stadion pojo med čakanjem na zadnjo procesijo ljudske pesmi, ki jih bodo intonirali pevski zbori. Sledi pesem zborov, nato škofov (tovor, nato slovesna izjava, ki jo tiskana na podobicah Mnrl.c Pomagaj In katere bosto dobili vri župuih uradih, šolski mladini jo bodo pu posredovali gg. knteheti. Nato prlneso Najsvetejšo iz rukovuiSk« cerkve, medtem pojo bogoslovoi Miserere, zatem sledi spravna molitev, nato blagoslov 7. Najsvetejšim, molltov >V spruvo zn bogokletje« nato ljudsko petje. Pevski zbori bodo l»»!i vmes več pismi. Stolna proee«lja ostane ves čns na stadionu v prvotni formaciji, to pa zaradi tega. ker bo po kon-C ji nem obredu topet šla v prvotnem tokrat v eno stner ln tolikokrat seveda tudi obratno. To .ie v resnici pravi delovni napor in tudi izraba živcev. Popoldno pn je delo za sprevodnika šo težje, ker je večji naval občinstva. Na drugih progah jo število voženj munjše, ker so prog« daljše, toda napor je prav tako velik, če no večji kakor nn dolenjski progi. Zuto priporočamo občinstvu, nnj ho do tramvajskega sprevodnika in tudi do voznika obzirno in nnj mu skuša z disciplino olajšati njegovo težko delot Niso samo na trgu akacije. Odkar 1o večino akacij nn živilskem trgu usahnila, jo morda najlepši nasad akacij v Ljubljani nu Cesti 3. maja od Opero do Tivolija ter se nekoliko razširi ludi 1111 cesto Viktorja Ema-nucla. Te akacijo so sednj v najbujncjšoin cvetju in prijetno diSi nnlcč naokrog. Cvet akacij vsebujo namreč mnogo medu in zato jo to drevo v tein času od čebel zelo obiskovano. Sedaj po dežju imajo čoh-die« š« vedno dovolj prilike, da jo obiskujejo in oplode. Akacija spada v vrsto metuljčnie, •sodeč po ovetju.-Po sudu pn prav lako v isto vrsto, ker rodi stroko in je tudi stročnica. Akacija ne potrebujo nobenega gnojenja, zadovoljna je le z malo vodo. Ponesrečenci v LJubljani. TTuil pes je napadel 53 letno zasebnico Katarino .lareevo in jo ugriznil v levo nogo. — 14 letni dijak Drago Itifelj je po stopnicah spodrsnil in si zlomil desno nogo. — 63 letnega zasebnika ! Antona Jeruea jo konj brcnil v trebuh in . gu hudo poškodoval. Gledališče l O p c r a 1 Petek, SI. maja, ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij. Red B. Sobota, 29. maja: Zaprto. Nedelja. 30. maja. ob 17: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij. Izven. Cene od 20 lir navzdol. D r a m a t Petek, 28. maja, ob 15: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir uavzdol. Sobota. »9. maja: Zaprto. Nedelja. 30. maja, ob 15.! »V času obiskanja«. Izveu. Znižano uene od 15 lir. Ponedeljek, 31. maja. ob 16.: »Princeska ln pastirček«. Zaključena predsluva za UII.L. Naznanila FRANČIŠKANSKO GLEDALIŠČE Petek, 28. maja. ob 18.45: Paul Claudel — »Oznanjenje Marijino«. Sobota, 21. mala. Zaprto. Nedelja, 30. maja, ob 1S.45: Puul Claudel — •Oznanjenje Marijino«. RADIO. Petek, 2S. maja: 7.30 Slovenska glasba — f Napoved časn, poročila v italijanščini — 12.20 PloSfe — 12.311 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved času. poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstvu Oboroženih sil v slovenščini — 13.25 Radijske pesmi, orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročilu v italijanščini — II.ln Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec, orkestralna glnsba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Nnpoved čnsa. poročila v italijanščini — 17.15 Pesmi in uapovi — 17.35 Koneert tria Desazens-Gndard — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. l.eben — 19 30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politčni komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Serenudo za vse — 2(l.4."> Simfonična prireditev družbe EIAll: Simfonični koneert vodi dirigent Carlo Zeechi. v odmoru predavanje v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. I. rstek. Itesljevu cesta i: mr. Bahoveo, Kongresni trr 12. 111 mr. Kouiotar, Vič — Tržaška cesla 48. mSR EBIPI13U5KEBR PBDKRntian U. Mionl • 40' »Tebe? Mojega tolstega velikega dvorjanika? To je pa že nekaj izrednega,« tolmači Jožef. »Tudi juz imam srce,« se brani tu. »Nisem se vdal, pa sarno^ zuto, da tebe ubogam. Tuko so se mi smilili. Zato so se vrnili vsi z osli in žitom in te prosijo, da jih poslušuš.« »Odpelji jih v dvorano.« »Vse.« Veliki dvorjanik odide. Jožef sc nekoliko zbere v ponižni molitvi. Prišel jc odločilni trenutek. Bratje so se dobro popravili. Lahko jc upal. da so prestuli preskušnjo. Vstopi v prestolno dvorano in gre po stopnicah nn prestol. Njegov pogled premeri prostorno okolje. Vidi vojake, ki imajo zvezanega Benjamina in občuti neizrekljivo sočutje do brata, ki ga je imel v tako poniževalnem in mučnem položaju: vidi ostalih deset klečečih na tleli pred seboj, jokajočih in v ponižnem spoštovanju. Njegove sanje, so sc uresničile dobesedno. Hvaležen je Gospodu. Nobeden bratpv si ne upa govoriti. Vsemogočni podkralj vzbuja spoštovunje. Niti Ju- da, sicer tako zgovoren, ne najde besede. Jožef uapruvi dolg odmor, strušen za brate, končno pa vprašu s strogim glasom: »Zukuj ste tako storili:' Zakaj ste poplačali s tako nehvaležnostjo usmiljenje, ki sem vam ga izkuznl? Zakaj ste me okrudli in skrili mojo vedeževalno čušo? Ali niste vedeli, da mi nihče ni kos v vedeževanju?« Šele zdaj si upu Juda spregovoriti. Tresoč se reče: »Kaj nuj odgovorimo našemu gospodu ali kaj naj rečemo uli kako naj sc primerno opravičimo? Bog je razkril krivičnost tvojih slu-ž.ubnikov; glej vsi smo sužnji mojega gospoda, mi in ta, pri katerem se je našla čaša.« Jožef jo zelo gin j en nad dejstvom vzajemnosti med brati, toda da bi vzdržal v svoji vlogi, še vedno trdo odgovori: »Bog me varuj, du bi tuko storil: ta, ki mi je ukradel čašo, bo moj'suženj; vi pu ec svobodno vrnite k svojemu očetu.« Judu se približa na kolenih k prestolu in govori navdušeno: »Dovoli milostno, gospod moj, svojemu služabniku, da spregovorim besede in se ne jezi na svojega sužnja: ker zn Faraonom si ti moj gospodar in kakor kaznuješ, tuko si lahko tudi milostljiv. Ti si vprašal svoje služabnike: .Imate še očeta in brata?' In mi smo ti odgovorili, se spominjaš, gospod moj: ,Imamo očeta žo priletnega; in on ga nežno ljubi.' Ti si tedaj rekel svojim služabnikom: .Pripeljite pu k meni in moje oko bo počivalo nu njem. Mi smo odgovorili nušemu gospodu: .Mludenič se ne more oddaljiti od svojegu očeta, ker ako ga bo pustil, bo oče umrl.' Ti pa si rekel svojim služabnikom: ,Ako ne pride vaš najmlajši brat z vami, ne boste več videli mojega obličja.' Ko smo prišli domov k tvojemu služabniku, našemu očetu, smo mu vse povedali, kar je moj gospod naročil. Nnš oče nam je rekel: .Vrnite se 111 kupite malo žitu.' Mi smo mu pa odgovorili: ,Ne moremo iti: uko pojde naš najmlajši brat z naini, bomo šli skupaj; kajti brez njega si ne smemo drzniti občudovati obličja tega moža." Nato je on odgovoril: ,Vi veste, da mi je moja žena, dobra Rahela, podarila dvu sina. Eden je odšel iz hiše in vi ste mi rekli: .Divja zver ga je požrla in zdaj ga ni več. Ako mi vzamete še tega in nko se mu na potu kaj primeri, boste mojo starost z žalostjo spravili v grob.'« »Ubogi starec!« mrmra nehote Jožef in tolsti dvorjanik se zelo premaguje, da skrije svojo ginjenost. Juda je slišni ta vzklik in to mu da poguma, da nadaljuje. Podkralj torej ni neobčutljiv zn človeška čustva. Nadaljuje: »Ako se torej vrnem k našemu očelu, tvo- jemu služabniku, brez mladeniča — duša na-.šega očetu visi na duši sina — in bo videl, da ga ni z nami, bo umrl, in tvoji služabniki bodo pokopali sturost z bolestjo v podzemlje. Naj bom juz tvoj suženj, juz, ki sem gu dobil nu tvojo vero, ko sem zanj porokoval, rekoč: Ako ga ne pripeljem, bom vedno kriv greha proti svojemu očetu. Jaz bom torej ostul tvoj suženj na uslugo mojemu gospodu mesto mladeniča, on naj se pa vrne s svojimi brati, ker jaz se ne morem vrniti k svojemu očetu brez mladeniču, ker se bojim, da bi bil priča žalosti, ki bo stiskala mojega očeta.« »Mi vsi smo pripravljeni ostati pri tebi kot tvoji sužnji, da se le vrne Benjamin in ne umrje naš oče od žalosti, ako bi se on ne vrnil,« govore bratje. Le Benjamin ugovarja: »Nedolžen sein. Jaz nisem ukradel čaše mojemu gospodu.« Preizkušnja je premagana; bratje so dokazali Jožefu, da so se spremenili; niso bili več taki kot prejšnja leta; ljubili so svojega priletnega očeta, ljubili Benjamina, medtem ko se pred več kot dvajsetimi leti niso pomišljali prodati mlujšega brata in raztrgati srca roditelja. Zdaj so nili pripravljeni na večjo žrtev: žrtvovati celo svojo prostost ter nn ločitev od žene in otrok, da le ne užalostd priletnega očeta. IEL KINO UNION 23-11 Odličen češki tlim po znamenitem IC Capkovero romanu »Turbina« V slavnih vlogah: Llda Baarova ln Frantlšek Smolllt Predstave: delavnik ob 16 SO, 17 30 tn 19.30; ob nedeljah ob 10.30, 16.80, 17.SO tn 10.30 1 ,EL KINO SLOGA "" Sentimentalna ljubezenska komedija D** »Zadnja iluzija« V glavni vlogi: Harry Baur, Bettl Stockfeld, Jeanne Provost Zaradi dolžine filma pričetek predstav ob 14, 16.16 ln ob 18.30 1 fEU KINO MATICA 1,41 Film najgloblje socialne In ljubezenske vsebine... Nepozaben obraz graclozne COR1NNE LUCIIAIUE v režijski umetnini »Ječa brez rešetk« Soigralci: Roger Duchesno, Annle Duceaux. PREDSTAVE ob 16. 17 ln 19.15 1 Železničarji : Tobakarji V nedeljo l>o na vrsti zanimiva tekma med železničarsko enajstorico Hermesa in med predstavništvom tobačne tovni \ Otvorili bodo serijo povratnih tekem, pri katerih bo postajal položaj vedno liolj jasen. Nobenega dvoma ni o tem, da si lx> Ljubljana priborila prvo mesto v I. razredu, za ostala mesta pa bo huda borba. Tobačna tovarna je še brez točke in se nahaja trenutno na zadnjem mestu. Upoštevati pa je treba, da je prvo tekmo proli llerniesu dobila z 1:0, vendar so tekmo pozneje razveljavili, ker so lobakarji nastopili z igralcem, ki ni imel pravice nastopa. Ne vemo torej, katero moštvo je močnejše; pre J- i Vendlla alfasfa Dražftcna razprodala Venerdi 4 G iusno p. v., alle ore dieci, 1'Ente con-tis^a beni rivoltosi nella sede in Lubiana, Piazza Napoleone No7/p2°, ven-dera nll'asta sulla base di perizia in Lit 83,069.— tu'lo il contenuto della rilegatoria škerl Gabri-ele ed anne«°o magaz-7.110, in Lubiana, Via 1 drisk a No 20. Condizioni di vendita visibili presso Entc. V petek, dne 4. juniia 19!3/XXl ob 10 se bo vršila pri Uradu za u-pravljanie zasežene imovine upornikov dražba vseh v skladišču Škerla Gahriela, Idrijska, št.20, Ljubljana zaplenjenih predmetov v skupnem znesku Lir 83 009-—. Prodajni pogoii so razvidni pri normi upravi. Napoleonov trg šle v. 7/11 v Ljubljani. II Pre^idente — Predsednik Avv. Luigi Pilo nost Hermesa jo v boljšem znanju v ravnanju z žogo. prednost Dojiolavora t. t. pa v borbenosti, ki je že nekajkrat prekrižala račune onim, ki so jih podcenjevali. V II. razredu bo nastopila Mladika proli Žab-jaku. Mladika vodi v svojem razredu s 6 točkami, in velja za favorita; Žabjak pa najbrž ne bo igral preveč podrejene vloge, saj je preteklo nedeljo pokazal, da je trenutno v prav dobri fornii. Obe tekmi bosla na igrišču Ljubljane. • Nizozemska gimnastična zveza slavi letos 75-letnico svojega obstoja. V zvezi je včlanjenih 90.236 aktivnih telovadcev. 9 Službe | H Dobe: Perico ki zna tUdI likati, potrebujem za ilvu dni v tednu. Zglasltl so takoj v Fulonu (ljud, Kongresni trg 0. (b Brezove metle, držaje za lopate, motlke ln ometa doblto pri Gospodarski zvezi. Itleivvolsova 29 I11 Maistrova 10. (1 Suho sadje prodaja GOSPODMiSKA ZVEZA, lilelvvels *\ra cesta št. 29 Žensko kolo rabljeno, toda v dobrem stfthju, kupim. Izključeni prekupčevalci. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Dobro ohranjeno kolo« 3566. Prašičke za rejo dobi tvrdka SlamIO. Zaradi omejenega uvoza bodo naprodaj samo preri-liaročnikom. Pohitite! (j Prašiča 40 kK težkega, prodnm po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slov.« pod 3567. V A I I V A I A Vsem. ki slo ram stali tolažllno I11 s snfutjrm na '-"Vil » 1 \Li/\ strani v trpljenju in smrti naše nepozabne, edino DANICE in vsi in. ki sto : 1 v tak.> velikem številu spremili na njeni poslednji noti. ter ,1n zasuli s šonkl in venri — naša Iskrena zahvala I Posebno pa so zahvaljujemo častiti duhovščini, šolskemu vodstvu ln luinlm tosolKum ler sošolcem za prisrčno slovo od nje. V Novih Jaršah pri Ljubljani, 27. maja 1913. Jože Grad, Ivanka roj. More, starši Kupujte prš naših Znserentih Novinarsko društvo in Stavbna zadruga ^Novinarski dom« naznanjata žalostno vest, da je dne 27. maja umrl njun član in podpornik, gospod dr. Albert Kramer direktor »Jutra«, bivši minister, poslanec in senator Pokojnik je bil od vseh začetkov zvest član novinarske stanovske organizacije in podpiral društvo gmotno in moralno. Zato mu bodi ohranjen časten spomin! Ljubljana, dne 27. maju 1943. Novinarsko društvo, Stavbno in gospodarska zadruga »Novinarski dom« Ca bi. bil bliže tebi«.. (Konec.) < Cisto običajna družinica je bila lo: oče, mali in hčerka. Živeli so pošteno in mirni so bili. Jožica se je usedla poleg mene in me nežno gledala. Oče se mi je nasmihal in ponujal nalašč zame kupljene cigarete; mati se mi je dobrikala. »Pijte, jiijle!: Morda je že slišala o mojem skromnem življenju in še skromnejši moji osebi. »Značajnost: odlična, zaslužek: dva tisoč lir; živi preprosto, brez žensk, zabav... Za zakon brez nadaljnjega sposoben in sprejemljiv.« Ko 6em se opolnoči poslavljal, me je Jožica spremila do vrat. Dejala mi je: »Saj nas boste še jirišli obiskat?« Obrnil sem se in dejal, da morda čez nekaj dni... Zelo blizu ur' jo bila; miren in lavnodušen pa tako blizu oecmnajstletnega dekleta nikakor ne moreš ostati, posebno še, če je lepa. Drugo jutro sem sklenil, da 6e preselim. Odšel bi ponoči, ne da bi komu kaj povedal. Tako pa... Ko sem se po končani službi vrnil domov, je ležalo na mizi pismo od Mariuccie. Odprl sem ga; pošteno so se mi tresle roke. Bral sem in čelo se mi je pooblačilo. »Vedno sem bila odkritosrčna do Tebe,« je pisalo v pismu, »in ne morem Ti zamolčati, kar se je pred enim mesecem zgodilo v naši hiši. Popolnoma prepadena sem; prosim Te, poslušaj me čisto mirno. Pred enim mesecem je prišel iz Švice moj bratranec. Petnajst let se nismo videli. Nekega večera...« Zakaj naj bi še bral? Kratek sklep sem naredil: Mariuccia ini je priznala, da se je zaljubila v bratranca, in to brezupno, in da z menoj ne bi bila srečna. Kaj nnj bi morala storiti? Ko je nihala med njitn in menoj, bi me morala takoj poklicati k sebi. Tako bi ee morda v inoji navzočnosti... Nenadna besnost me jc popadla. Zdaj sem svoboden! Jaz, ki sem v Milanu živel kot puščavnik, sem bil tak zgolj iz same ljubezni do Mariuccie. Bedak! I11 zdaj mi še tj deklina piše tako mirno, da je prišel nekak bratranec iz Švice, da ni vedela ne kaj in kako in da naj na vsak način pridem! Ta je pa malo prehuda! Na noben način ne grem k Mariuccil »Pridi takoj!« Samo zato naj pridem, da bi slišal in videl. da... Ne, vse je bilo treba izruvati! Treba je bilo imeti pogum in reči, da med nama ni bilo nikdar prave ljubezni: prav za prav me ni nikdar ljubila, kljub svojim vzdihom in občulju aslurske princese. Zdaj, ko mislim na vse to. imam občutek, da je res asturska princesa, ki zaničuje vse okrog sebe, se smehlja s konci ustnic in zadovoljuje z umirjenimi gibi rok. Dovolj, \'6e skupaj naj vrag vzame! Iu kot sem tukaj, lako golovo se jutri... Nekdo je potrkal na vrata. Kdo neki bi bil? Sit sem že ljudi, moških in ženski Odprem: pred vrati stoji Jožica, vsa trepetajoča in razburjena. Zdaj vidim samo njo in v njenih očeh berem: »Tako rada te imam.« Draga moja mala Jožica! Primem jo za roke, ona se mi najprej nasmehne, potem začne jokati. Le te solze 60 prave in le to je prava ljubezenl Res je edino to, da se bova danes — dvajset dni je preteklo že od tedaj — poročila Jožica in jaz. In preteklost? Mariuccia? Ta zloglasna ljubezen? Vse je šlo v nič. Danes se bova poročila. Njena mati je pripravila vse s čudovito naglico. Zdaj smo pripravljeni na slavnostni dogodek. Slavil sem svoje pogoje: nobenih vlečk, nobenih črnih oblek in nič povabljencev. V cerkev bomo šli s tramvajem, za priči naj bosta kdor koli; samo dva šopka in nič več. Po odločilnih »da« nn kolodvor: na kratko poročno potovanje v Varese. Tako mi ugaja. »Si pripravljen?« »Da, draga Jožica.« Niti deset minut 60 nisva peljala s tramvajem. Bila eva ko dva zaročenca, ki gresta na daljši izlet še izven predmestja. Priče in starši 60 naju čakali v cerkvi. Jaz sam sein tako želel. Proč z brezkončnimi ceremonijami Čez pol urice bova Jožica in jaz mož in žena, zdiužena za vedno. Končno smo prišli. Kako čuden občutek se me je polotil: »mož in žena«. Zdaj smo spet doma. Mati pripravlja neko mrzlo pijačo, ki naj bi jo spila prej, preden se odpeljeva v Varese. Jaz sein se zazrl v Jožico in jo molrim: je malo bleda in velike oči se ji bleščijo. Nasmehnem se ji. Ona me po-gladi po laseh in zašepeta: »Greva, dragec.« »Da, takoj. Se trenutek počakaj.« Stečem dol v moje nekdanje samsko stanovanje. Poiskati moram denarnico, ki jo imam v kakem suknjiču. Takoj se vrnem. Reci mami, naj pripravi pijačo; pa zelo mrzla naj bo, prosim « Skačem preko stopnic in priletim pred vrata — priprta so. Vstopim in dobesedno okamenim. Mariuccia me gleda in se mi smehlja. Zaprem oči. jih odprem, jih spet zaprem in 6pet pogledam. Kaj se je zgodilo? Mariuccia se mi vrže v naročje in vpraša: »Kako U gre? Si prejel moje pismo? Ali si res verjel...? Zakaj nisi prišel k meni? Veš. izmislila sem si zgodbo o bratrancu, da bi ti prišel takoj k meni. Nisi nič ljubosumen? Tako silno sem te želela videti! Vem. da si se poboljšal. In prav zato...« Okleva in zardi; potem zašepeta: »Prav zato sem mislila, da je eno leto preizkušnje predolgo in tudi prehudo. Če hočeš, se lahko takoj poročiva...« Zgrudil sem se na stol. Vse okrog mene se je vrtelo. Jočem. Žalostno je videti joka-jočega moža. Moški ne bi smel nikdar jokati, zlasti še ne zaradi ženske. Pa vendar jočem... * I Silen udarec me preseneti pri pisanju tako, ' da mi pade pero iz roke. Za vraga, kako dežuje. t Pravi potop! Dvignem 6e in gledani liste, ki sem jih popisal: deset j iti je. Nekdo stopa po stopnicah. Slišim glas vratarice, ki nekomu neka| dopoveduje. Koraki se ustavijo pred mojimi vrati Zazvoni. Kaj se je zgodilo? Brzojavka? Odprem ln vstopi Mariuccia. Odloži plašč in se nasmehne. Vedno je tako lepo kot sedaj: visoka, črnolasa, resna, prav taka ko asturska princesa. Ozira se naokrog. »Kako se imaš?« In kot dosledna nezaupljivka dostavi: »Si vedno sam?« Približa se mizici. Opazi moje popisane papirje. »Komu si pisal?« Nc odgovorim; pogreznem se sam va6e. In Mariuccia bere: »Tisti večer sva bila z Ma-ruiccio v parku. Bila je tema. Čutil sem samo ijjen rahli dih in videl belino njenih zob. Ljubil sem jo. Tudi ona me je ljubila. Toda njena ljubezea je bila — kako bi rekel — oprezna. Ni mi verjela...« Brala je vse, kar sem napisal v teh dolgih urah, da bi si pregnal dolg čas, da bi oslal doma, da bi bil bliže nje. Ko je prebrala zadnji li6t, je vstala in stopila bliže k meni. »Da si lažnivec in ne-zvestež, sem že davno vedela Da si pa tudi fantast, tega pa še ne! Tega si ne bi nikdar mislila 1 Kako morem zaupati Človeku, ki si izmisli tako zgodbo... Zelo dobro si opisal najino ljubezen. Toda od kod in zakaj si privlekel tega švicaiskega bratranca in tvojo poroko z Jožico?« »Vse, kar sem napisal.« sem ji dejal, »bi se lahko zgodilo. Mariuccia. Ce bom moral oslati še devet mesecev sam, potem bom ree najbrž srečal kakšno Jožico...« Mariucc.ia ni rekla ničesar. Potem je spregovorila. a niti sam ne vem kaj. Vem 6amo, da je mojega eamotarstva zares konec. (Paolo E. D'Emilio.) Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi Izdajatelj: Ini Jože Sodla Urednik: Viktor Centifi