//fAVP f~ZuMice... NO. 73 /Imeri$k/i Douoviim/i i 4 rJ t 1l '=3 ; nrm AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 13, 1960 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LIX — VOL. LIX. Mezdna pogajanja na Vse demokratske slruje itaicab spet laslala ^ “ • * 1 , I WASHINGTON, D. C. — Ken- Ce ne pride do sporazuma,1 , . .. , ^ . j. i , nedyevi uspehi v njegovi agita- utegnemo imeti sredi polet- ...J ^ j >, • P, .» i • *, m .cni za predsedniško nominacijo ja železničarski strajk. j J dem0Pkl.atski so ^ WASHINGTON, D. C. — O- ko prestrašili njegove tekmece sobje na naših železnicah ni or-. in nasprotnike, da so sklenili ganzirano v eni sami uniji, am-1 nastopiti proti njemu z združe-Pak kar v 14. Najvažnejša medenimi močmi pri primarnih voli- j'lni je unija strojevodij in sprevodnikov. Ta unija se je v glavnem že pobotala z železnicami, sporazuma niso dosegli samo v nekaterih vprašanjih glede mezd. Pogajanja med ostalimi unijami in železnicami so pa zastala. Unije odklanjajo predlog železnic po obvezni arbitraži, Prav tako ni bil dosežen noben sporazum o delovnem pravilniku. V teh unijah je včlanjenih okoli 800,000 železničarjev in železniških uradnikov. Delavske zadeve na železnicah urejuje poseben zakon, ki ni sli-cen Taft-Hartleyevemu zakonu. Predvideva posredovanje poseb-nGga federalnega odbora. Od-k°r jo v sedanjem mezdnem spo-ru res posredoval in predlagal arbitražo, železnice so predlog sprejele, unije so ga odklonile. Za tak slučaj predvideva zakon sledečo pot: predsednik lahko zadrži začetek štrajka za 60 (loi; imenuje poseben posredovalni odbor. Ak o ta odbor ne uoseže pri železnicah in unijah, (ki sprejmejo njegove predloge, unije lahko začno štrajkati. Prkatično povedano: sredi poletja nas lahko dočaka železničarji štrajk. To se lahko zgodi, saj se je Ugodilo tudi 1. 1946 in 1. 1950. Takrat je morala poseči vmes fede-ralna administracija z zelo odločnimi ukrepi, da radi štrajka ni prišlo v zastoj vse naše gospodarsko življenje. Kio de Janeiro ne mara npve prestolice RIO DE JANEIRO, Braz. — brazilska vlada je sedaj že tako daleč sezidala svojo novo pre-stolico z imenom Brazilia, da je u'iela začeti seliti glavne urade 2 Rio de Janeiro. Vladna na-uiera je naletela v dosedanji Prestolici na ogorčenje in tih, '•uda močan odpor. Njega so se hoteli poslužiti Nekateri nezadovoljni častniki v bujnem letalstvu in vprizoriti Pur. Namera se je ponesrečila laui vladne budnosti, dasiravno J° bila pri zaroti udeležena tudi tvah v Zahodni Virginiji 10. maja. Kennedyevo opozicijo bo vodil znani senator Byrd, ki se navadno briga le za gospodarska vprašanja. Sedaj se je vtaknil v aktivno politiko, za kar menda ne bo posebno kvalificiran. Ken-nedyevi pristaši mu namreč očitajo, da je v svojih mladih političnih letih bil član zloglasne organizacije Ku Klux Klan, ki je bila močna ravno v Zahodni Vir- Nov predlog za obseg (eriiorialnih voda V Ženevi razpravljajo zastopniki 87 držav o novi ureditvi pomorskega prava, posebno o vprašanju teritorialnih voda. Kanada in ZDA stavili kompromisni predlog. ŽENEVA, Sv. — Po . starem so imele obalne države suvereno pravico nad morjem le v razdalji tri milje od kopna, že v letih med obema svetovnima vojnama je prišlo v tem pogledu do sprememb. Sovjetska zveza je obalne vode raztegnila na 12 in celo na 20 milj. Temu zgledu so sledile tudi nekatere druge države. Najdalj so šle nekatere države Južne Amerike, ki si lastijo izključno pravico ribolova celo kar g'niji. Ta država je namreč po pa več sto milj od svoje obale na večini protestantovska, katobča- temelju “suverenosti nad domačimi vodami.” Velike pomorske sile razširitve teh pravic ne priznavajo. Znan nov je tam komaj 5%. Politični krogi se bojijo, da bodo lokalni pomagači združene opozicije proti Kennedyu zagra- Je v i-em pogledu zlasti spor med bili za verski moment in širdi, Js^ancRj0 in Vel. Britanijo, ki je ustno propagando, da katoliških Poslala za zaščito svojih ribiških treba podpirati, ladiJ znotraj 12 milj širokega Šolski odbor se jezi na trgovsko zbornico CLEVELAND, O. —- Mestna Trgovska zbornica se je izrazila proti posebni dokladi 4 tisočink za zbiranje sredstev za gradnjo novih šolskih poslopij in popravilo obstoječih. Zbornica trdi, da je naklada previsoka in da b,i zadostovala trenutnim potrebam polovico manjša. Šolski odbor obsoja stališče Trgovske zbornice, ki da ne kaže nobenega pravega razumevanja za potrebe šol. A. Benesch, naj- ZAHOD SE PRIPRAVLJA NA SESTANEK NA VRHU V MAJU V Washingtonu so se včeraj zbrali vodniki zahodnih sil, da se pogovore o vseh vprašanjih, ki hodo po njihovem mnenju prišla na dnevni red na sestanku vodnikov velikih štirih sil prihodnji mesec v Parizu. Razgovori se bodo jutri zaključili. WASHINGTON, D. C.----------Že od pretekle jeseni se, , „ posebne “delovne skupine” predstavnikov zahodnih sil starejši član odbora, je dejal: j ukvarjajo s pripravami za sestanek na vrhu, ki je določen za “Zbornica ni za šole. Ona še drugo polovico prihodnjega meseca v Parizu. Včeraj so se vedno misli najprej na lastnin- zbrali zunanji ministri zahodnih sil, da delo svojih podreje-uke pravice, potem šele na člo- nih pregledajo in ugotove, kaj je še vse treba napraviti, da veške!” j bodo razgovori na vrhu v Parizu potekali po načrtu in pri- Napovedujejo, da bo vodstvo nesli morda tudi kak uspeh. Sedanji razgovori bodo jutri zbornice naprošeno, naj vpraša- končani, nadaljevali pa se bodo na posvetu NATO v Cari-nje obravnava znova, če bo gradu od 2. do 4. maja in v samem Parizu tik pred sestankom svoje stališče spremenila, je se- vodnikov velikih štirih, veda drugo vprašanje. Bolj ver-1 Včeraj popoldne so se sestali jetno je, da bo zbornica skušala državni tajnik Herter in angle-z odborom izdelati nov predlog, ški ter francoski zunanji mini-če bo sedanji pri primarnih vo- ster k razgovoru o tem, kako tak-litvah prihodnji mesec propadel, tiko naj vodniki Zahoda uporab-—------------o___— Ijajp v svojih razgovorih z vod- Drugi jim pišejo naloge ^ ^ NEW \ ORK, N. sest zunanji ministri treh velikih sil oseb, med njimi celo en na- pOJVetovall z zun. ministrom kandidatov ni treba podpirati, ■iaaiJ znotraj 12 milj ~-0- ., — ampak proti njim solidarno na- obalnega pasu, ki ga je Islandija mef'llk uprf.^ , ja Javne. SOl°’ Zah. Nemčije Brentanom o vpra. stopati. proglasila za svoj teritorij, svoje Jf 0 PuJe 1 ’ *er 50 PrlPrav‘ šanju Nemčije in Zah. Berlina. Nekaj takega so namreč delali:vojne ladje' ' mlrtusokTh'tTjh "d" m trn Pc:poldne se b°sta tem ^ Na konferenci v Ženevi je bi-11 ^ b h lah 1 J J ™ pridružila še zun. minister Ka- Wisconsinu kar na svojo roko' ^a Komerenci v Ženevi je bi- - n -lh pnDraVo Naerade , pristaši protestantovskega kan- lo predloženo, naj segajo terito- PJnuJ‘dl nJ h p iPkavo. Nagrade nade Green m predstavnik ita- didata Humphreya in se niso rialne vode 6 milJ daleč od bre ni zavzel dokončnega stališča. Iz-gleda, da stoji nekje v sredi med Londonom in Parizom ter Bon- nom. Zadnje vesti zmenili na Humphreyevo navo- Sa> nadaljnih šest milj naj bo redilo, da je take vrste agitacija v serviranih za ribolov obalne dr-Ameriki nedopustna in samo po- ž4Ve. Združene države so bile nižuje domači in mednarodni pripravljene ta predlog sprejeti ugled dežele. ile z dopolnilom, da naj države, Volivna agitacija bo v________.. ni Virginiji vsekarkor huda. ša- slrjenom obalnem Pasu’ ohrani-Ijivici napovedujejo, da bo ta dr- j0 to pravico tudi v bodoče. ' žava končno vendarle prišla do Prizadete države so se tej za-svoje posebne konjunkture, ki bo dtevi upirale. Sedaj so Kanada drž avna birokracija. deklica z leukemijo spre jeta pri papežu ^ATIKAN, It. — Sv. oče Ja-d°z XXIII. je sprejel v posebni ^dijenci 7 let istaro Catherine udson' iz Oklahoma City v -druženih državah, ki je bolna Pa Rukemiji, neke vrste krvnem raku, Za katerega doslej še ni UsPešnih zdravil. ®v- oče se je z deklico razgo-^rjai 4o minut in ji obljubil da bo molil za njo. za tako pomoč so znašale od $25 ^ ge pogovore o poteku kon- do $3,000. ference o razorožitvi v Ženevi in Slušatelji visokih šol morajo 0 stališčihi ki naj jih zahodne v referatih in nalogah pokazati, sde zavzamejo tftkom kontoren-tla, so si prklebili drtN-olj znanja ce na vrhu v tem vprašanju. Ju-__^ .......;_____________ za samostojno delo, predno mo- trj se bodo razgovori nadaljevali , , ' ki so doslej ribarile v tako raz- r0^° PolaSati same izpite. Šesta- dop0lclne o bodočnosti Berlina, zaPa --------------------- -i----, vn teh nalog je včasih zelo dol- p0p0idne pa se bo glavni tajnik gotiajna in oni, ki so redno za- NATO Spaak posvetoval s tremi posleni, pa pri tem še študirajo, zu.rianjimi ministri o treh glavnih dost kiat vsega ne zmorejo. To točkah razgovorov na vrhu, o priložnost so nekateri skušali razorožitvi, Nemčiji in Berlinu izvirala iz živahnega politično- 'n Združene države stavile kom- jzrahjt,i za lasten zaslužek Pred- * ^ u j r? u j promisni predlog ki določa, naj lasten zasiuzek. Pred ter odnosih med Zahodom m nn, ’ 1. no se Je moSla dobro razVitl- 80 Vzhodom. turističnega prometa. -U------- Obletnica smrli Fi D« R> pravico za nadaljnih 10 let. HYDE PARK, N.Y. — Včeraj , Trdijo, da bo novi predlog ne-je poteklo 15 let od smrti pred- mava le dobil dve tretjini glasov sednika Združenih držav Frank- in tako postal splošno veljaven, lina Delano Roosevelta. Pokoj- one države, ki so ribarile v pasu ~ i „ • ’. , , , F oblasti posegle vmes m neposte- 12 milj od kopnega, ohranijo to ni posel ustavile. --------O- nikova žena je s pomočjo dveh čuvajev položila na grob svež venec. Venec je položil na grob pokojnega predsednika tudi njegov nekdanji ojji sodelavec A. Harriman. Harriman je napovedal, da bo prihodnjo jesen na Harvard univerzi vrsta predavanj in debat o Rooseveltovi administraciji. V Ženevi sama propa- ki tekmujejo po 30 minut v le-ganda ipem petju. Eden izmed kanar- ŽENEVA, Šv. — Na razorožit- čkov baje izvrstno posnema ko-veni konferenci se še vedno pre- račnico iz filma “Most na reki govarjajo o nebistvenih vpraša- Kwai.” njih, kar dokazuje, da trenutno 1 ni pričakovati nobenih važnej- pet držav Zahoda in pet držav ših odločitev. Te so prihranjene Vzhoda, bo prekinjena za pet sestanku na vrhu v maju. tednov. Nadaljevala se bo šele Konferenca, ki se jo udeležuje po sestanku na vrhu. Festival kanarčkov V zahodnonemškem mestu Darmstadt so razstavili ljubitelji ptic pevk okoli 400 kanarčkov, | edenj £e ne ve£ sestankov tekom poletja. Hruščev se dela, Mnenja različna Zahodne sile se zavedajo važnosti sestanka na vrhu z ozirom na odnose med Zahodom in Vzhodom. Nekateri sodijo, da bo sestanku v maju sledil vsaj še kot bi ne mislil niti najmanj popustiti od svoje zahteve po ureditvi vprašanja Nemčije in Zah. Berlina po njegovih željah, enaka odločnost odstoja v Parizu in Bonnu, med tem ko bi bil London pripravljen popuščati, da bi le dosegel zmanjšanje mednarodne napetosti. Washington še PULASKI, Va. — Harless Har din Jennings, 18 let stari mož, je držal v tastovi hiši svojo svakinjo (sestro od žene) kot talko in zahteval, da se žena vrne k njemu, če ne da bo u-strel l 10 let staro Harharo. Po 30 urah obleganja se je policiji posrečilo mladega moža, ki je bil oborožen s puško, u-krotiti s plinskimi bombami. WASHINGTON, D.C. — Zuna-nj: ministri Združenih držav, Anglije in Francije so po svoji,h posvetih včeraj izdali skupno izjavo, v kateri svare Sovjetsko zvezo pred uporabo sile pri reševanju berlinskega vprašrnja in tud' vseh ostalih sporov med Zahodom in Vzhodom. JOHANNESBURG, J.Af. — Generalni guverner Charles Swarti je pozval deželo, naj o-stane tekom sedanje notranje krize mirna. Stanje predsednika vlade, ki je dobil pretekli teden tekom atentata dve krogli v glavo, se je izboljšrlo. HOLLYWOOD, Calif. — Bever- Južna Afrika in brilska Skupnost narodov LONDON, Vel. Brit. •— V Lon- minijona, dasiravno sta vedeli, Ni pa to edma zadrega avstral- skega pokolenja na športne tek- donu se bodo kmalu zbrali za- da bodo iz Južne Afrike odgovo- ske vlade. V Avstralijo sili sedaj stopniki dominijonov na običaj- rili z grožnjo, da bo ta dominijon vse polno belih južnih Afrikan-no imperijalno konferenco. To pretrgal še zadnje vezi z britan- cev, ker čutijo, da nimajo v seda-je na zunaj edina formalna veza, sko skupnostjo narodov. inji domovini nobene bodočnosti ki pomeni britansko Skupnost,! „ . . , , ...... U’eč. Avstralska vlada se jih pa ako izvzamemo dinastijo, ki je pa ne priznajo več vsi dominijo- Primeroma lahko stahsce ima , , , .. T ~ mora braniti, kajti obstoji med Indija. Tudi ona obsoja politiko , ... ’ . . ni. južne Afrike, ne samo iz načel-(nega stališča, ker ta politika ni Letošnja imperijalna konfe- prav nič človešika in še manj de- *#****D Vremensh prerok pravi: Oblačno in milo. Naj višja tem-Peratura 68. Na noč verjetnost Neviht. dominijoni tih in ne napisan dogovor, da drug drugemu ne izvabljajo imigrantov. Zato se renca bo potekala v znamenju mokratična, ampak tudi iz prak- 'T10iai^''_stl'abja braniti imigran- južno-afriške krize/ ki že sedaj tičnega: južno-afriška, vlada pre- Z'^''da} Todo ’liOCim ^ ^ ^ V* pretreise ne samo Anglije, ampak ganja na svoj način tudi vse imi- 10Pe 0 ,r(> 08 1-tudi vse dominijone, vsakega na grante iz Azije, zaradi česar sta 1 V nekaj manj nerodnem polo-svoj način. | Indija in Južna Afrika v večnih žaju je vlada Nove Zelandije. V sporih. [Novi Zelandiji ima oblast v ro- kah bela rasa, domačini, znani Anglija in Kanada sta morali napraviti nenavaden korak, da Težje je stališče avstralske , . sta pod pritiskom domače jav- vlade. Načelno seveda ne odo- P° irnen0m a(,n’ imaJo sicer nost zelo hitro obsodili prega- brava tega, kar se sedaj godi v na Papu^u ^ južno-afriških črncev po Južni Afriki, noče se pa podati resn’c’ 80 Pa sedanji j užno-af riški vladi. V nh pot ostrih protestov, kar pa bard druge v Angliji in Kanadi ni namreč ni- od nje zahtevajo avstralski so- sirskemu predniku Nashu malo kogar, da bi mogel in hotel za- cijalisti. Avstralski ministrski te?ko, da bi preveč ostro obso-govarjati politiko južno-afriške predsednik Menzies tega noče 3a' dogodke v Južni Afriki; do-vlade. Angleški in kanadski via- storiti, ker se boji, da bi vsa bd b' od iarn odgovor, naj podi ni torej preostalo drugega, skupnost razpadla, ako bi začeli meta pred lastnim pragom. Vse-kot da se čim preje odmakneta izstopati iz nje posamezni domi- ono je pa toliko previden, da ne od poUtike južno-afriškega do- nijoni, vsak iz svojega vzroka. pusti svojih športnikov maor- me v Južno Afriko, ker bi tam doživeli gotovo samo presenečenja. Tako rczpoloženje ni dobra priprava za imperijalno konferenco, ki naj se vrši še pred sestankom na vrhovih. Utegnilo bi i sprožiti na konferenci debate, ki j Iz Clevelanda in okolice Žalostno sporočilo— G. Milan Dolinar z 1146 E. 60 St. je dobil sporočilo, da mu je 30. marca v Zagorju ob Savi umrl 78 let stari oče Leopold Dolinar. Pokojnik je zapustil v starem kraju ženo Kozo, sinove Slavka, Jožeta, Lojzeta in Janeza, hčerki Francko in Rozo, v Kanadi pa sina Zvonka. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob osmih mesečno sejo na običajnem kraju. Prebrana bodo trimesečni računi. Na obisku — K svoji hčerki Mrs. Štefki Hajnrihar na 1555 Mayfair Blvd. je prišla na obisk ga. Frančiška Hrovat iz Tržiča na Gor.dobrodošla! Vse za pot je uredila pot. pis. Fled Travel. Pozdrave— Mrs. Rose Ivančič Ster se je vrnila po štirih mesecih bivanja v Fontani, Calif., v Mentor, O., in pozdravlja vse svoje prijatelje tu ‘in v Fontani. Rojenice— Mr. in Mrs. Rudolph Ivančič, 26551 Zeman Ave.. Euclid, se je rodil fantek, ki ho delrl druščino sestrici in bratcu. S tem je postala Mrs. Mary Grze z Nau-mann Ave. petič stara mati, Mrs. Rose Ivančič Ster iz Mentorja pa devetič. Čestitamo! Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene v soboto pri polnočni sv. maši k skupnemu sv. obhajilu. Pripnejo naj znake in zavzemajo prostore v prvih klopeh. Molitvena ura— Oltarno društva fare sv. Vida bo imelo molitveno uro jutri zvečer takoj po večerni sv. maši, na veliki petek pa od 6. do 7. zv. pri božjem grobu. vlada Italija zopet brez vlade RIM, It. — Vlada Tambronija ly Aadland, zadnja ljubica je odstopila še predno je mogla pok. filmskega zvezdnika Er- prav vzeti vajeti dežele v roke. rol Flvnna, je priznala, da 21, Ko je v spodnjem domu parla-let stari William Stanciu ni menta dobila oporo poleg v de-napravil v njenem stanovanju mokrščanski stranki le sc pr, samomora, ampak da se je re-, neofašistih, je del ministrov od-volver po nesreči sprožil, ko | stopil, še predno je bila sta se zanj borila. Pri tem ga predstavljena senatu, je krogla smrtno zadela. Beverly trdi še vedno, da jo je S(ai)ciu /. revulvt-rjcni prisilil, stranka je najmočnejša, toda JI da se mit je udala. ™njka par desetin poslancev do WASHINGTON, D.C. — Pred- absolutne večine. lako mora sednik Eisenhower se bo na vsaka vlada krščanskih demo-svoji poti z obiska v Sovjetiji kratov iskati opore pri malih domov ustavil tudi v Južni strankah sredine ah desnice, ki „ .. pa svoje mnenje rade menjajo rel,‘_____0_____ in tako povzročajo vedno nove bo šel vladne krize' Vladna kriza je globoka in težka. K r š čansko-demokratska Ameriških kovancev v Kanadi ne — marajo! Predsednik unije pred višje sodišče j , . . , . .. WASHINGTON,' D. C. — ne bi pretresle samo impenja, predsednik Unije stavbnih mi- , ampak tud, vso Atnko. Vsa A- zarjev Maurice A Hutcheson je TORONTO, Ont. - Kanadske trika img drnes obrnjene oci v bU pred zveznim okrožnim sodi- banke so pretekli petek objavile, njen juzn, del. Kar se tam godi, „em spoznan krivim neposluš- da bodo zahtevale posebej dva ne pripisuje samo ju.jno-afriski nosti KonffreSU! ker je pred se- odstotka za vplačila v ameriških vladi, ampak tisti miselnosti, ki natnim odborom odklonil odgo- kovancjb v znesku preko $1.00. jo je po Afi'ki zasejala dolga vore na nekatera vprašanja, ki Nekatere trgovine tod so v pone-doba evropskega kolonijalizma. SQ bda pQ njeg0vem osebnega de]jek začele odklanjati spreje-Da bo mednaroden položaj še značaja. manje ameriških kovancev za bolj zapleten, misli menda Lon-1 Njegov odvetnik je izjavil, da pta£ii0 ali pa so jih obračuna-don predlagati na sestanku na ^ bo vložil prizjv na višje .sodišče. vale g p0lsebnim odbitkom, vrhovih, naj pridejo dobave o- ^ Hutcheson nemara ne bi zašel v j Kanada sodi, da se je v rokah rožja afriškim državam pod iz-j sedanji položaj, da se je pri za-'njenib denarnih zavodov zbralo ven-afriško kontrolo. Ali naj to sliševanju pred senatnim' odbo- preveč ameriških kovancev in se velja tudi za dobave orožja Juž- rom skliceval na peto dopolnilo jib skuša z nov0 določbo znebiti. ni Afriki? Hruščev se bo gotovo ustave, ki dovoljuje odklonitev _ :—,,—----- radoval, ako pride tak predlog odgovora, če bi ta mogel služiti _ človeška noga ima na vsa-v debato; lahko bo uganjal de- proti zasliševanemu kot temelj kern kvadratnem palcu kože o magogijo v največjem obsegu. |za kazensko zasledovanje. koii 3,000 znojnic. /Uieri$k/i DomoviM/i IVI E M Ig/l'm—MO VI 6117 St. Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ’ NAROCNINAt Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESt United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No7t3 Wed., April 13,^1960 Rdeči kapitalisti v Jugoslaviji in njihova morala V komunistični Jugoslaviji sicer ni takih kapitalistov, ki bi bili lastniki podjetij, je pa zelo dosti takih, ki jih upravljajo ali pa sodelujejo pri upravah. So to razni direktorji velikih in malih podjetij, poslovodje, načelniki komercijal-nih oddelkov, dalje pa tudi vodilni tovariši v upravnih odborih in delavskih svetih. Med nje lahko prišfievamo še “družbene” nadzornike podjetij, kot so zastopniki SKJ, sindikatov, občinskih odborov itd. Vsi ti gledajo, da ne živijo slabo in da se spravijo pri podjetjih na take položaje, ki kaj zaležejo. Tako se v vsakem podjetju nabere okoli direktorja 3-6 ljudi, ki tvorijo dejansko upravo podjetja, odločujejo o njegovem poslovanju in pri tem primerno gledajo na svoje osebne koristi. Kako upravljajo ti rdeči kapitalisti podjetja in kakšna je njihova morala, lepo popisuje v ljubljanskem Delu znani komunist Stante, ki se je že med vojno tako odlikoval v preganjanju svojih nasprotnikov, da je bil že takrat dobro znan domači javnosti. Stante najprvo toži, da sodne razprave odkrivajo, da se poslovanje v gospodarskih organizacijah odvija brez kontrole organov delavskega upravljanja. Tam pa, kjer ni kotrole, zavlada kmalu tako široko tolmačenje dolžnosti, da ga lahko smatramo kot< “negativni pojav” to je po naše: brezvestnost v vseh mogočih smereh. Na primer: Ravnatelji ne skrbijo da bi podjetja izpolnjevala svoje finančne obveze do pogodbenikov. “Neplačevanje, zavlačevanje plačil je vsesplošna metoda, ki se jo poslužujejo podjetja v svojih medsebojnih poslovnih odnosih. Na ta račun je bilo lani vloženih tožb za nad sto bilijonov dinarjev! Pri tem je treba pomisliti, da ogromna veična slučajev sploh ne pride pred sodnije. V železarski industriji so na primer odkrili “neverjetne podatke,” kako slabo plačujejo dolžniki svoje dolgove. In vendar ne pride vse pred sodnijo. Za^ kaj? Skoraj vsako podjetje ima v tem pogledu maslo za ušesi. Ako bi začelo s tožbami, bi bilo kmalu tudi samo toženo na vseh koncih in krajih. Pri vsem tem še goljufajo ‘“skupnost” to je državo. V Jugoslaviji je namreč prepovedano, da bi podjetje dajalo kredite svojim klijentom. Neizterjani in neplačani dolgovi so pa dejansko krediti, ki jih prodajalci dajejo kupcem. Pri velikih podjetjih gredo zneski v bilijone in ustvarjajo tako veliko nevarnost za inflacijo. Podjetja letajo k bankam po kredite, kadar ne morejo ali nočejo izterjavati kreditiranih vsot, banke pa nimajo vlog in dajejo posojila na račun povečanega denarnega obtoka, temu se pa pravi inflacija. Ne smemo misliti, da se vse to godi samo iz zanikrnosti. Taka kreditna politika upnikov je preračunana. Namenoma stavijo v trgovske pogodbe zelo nejasne dogovore o plačevanju računov, da se dolžnik lažje izmika svojim obvezam. Pogosto se pogodbe za milijonske zneske sklepajo kar ustno brez naknadnega pismenega potrdila, včasih celo brez prič, kar po telefonu. Stante graja tudi ostro razne “pomanjkljivosti” kot so lahkomiselnost in nesposobnost. Rdeči direktorji ne znajo ne kalkulirati cen ne presojati položaja na trgu. Nič jih ne skrbi, ako se v podjetjih kopičijo zaloge Neprodanega blaga, nič jih ne skrbi, da te zaloge/postanejo kmalu tako zastarele, da jih nihče več noče kupiti. Pri plačevanju dolgov skušajo iz upnikov iztisniti posebne popuste. Upnik, ki ne daje popustov, ne more priti kmalu do terjatve. Pri vsem tem jc v podjetjih kot pravilo zelo slabo organizirano knjigovod-sivo. Stante imenuje vse to “zavestno poslovno nemoralo.” Ako.ji dodamo še strokovno nesposobnost, si lahko predstavljamo, s kakšno brezvestnostjo gospodarijo rdeči kapitalisti. Stante opozarja dalje, da sc podjetja premalo brigajo za obratni kapital. Kar ga imajo, ga razmečejo z nesolidnim kreditiranjem, potem pa letajo okoli bank in jih prosijo za nove kredite. V zadregi si pomagajo s tem, da ne izpolnjujejo svojih finančnih obvez. S posebno nesolidnostjo sc odlikujejo stavbena podjetja. Njihovi proračuni za stavbene stroške so na splošno kalkulirani prenizko, da bi investitorje zvabili v nove investicije. Seveda zmanjka pri takem investiranju hitro potreben kapital in stavbna podjetja se odškodujejo na da način, da slabo izvršujejo naročena dela. Investitorji jim ne morejo blizu, kajti navadno prevzc majo stavbe brez prave kolavdacije. Vse to je posledica nesposobnosti, zanikrnosti, brezvestnosti in pomanjkanja čuta za odgovornost. Da rdeči podjetniki brez pomisleka goljufajo svoje pogodbenike in državo, to bi še razumel, kdor ve, kakšna je komunistična poslovna morala. Neverjetno pa je dejstvo, da so podjerja zelo zanikrna do svojega delavstva. Varnost delavcev v obratovanju jim ni mar. Posledice pomanjkljivih varnostnih naprav pridejo navadno pred sodnije in tam se odkriva, kako pride radi zanemarjanja varnosti zaposlenega delavstva brez potrebe do težkih telesnih poškodb in celo do smrtnih slučajev. Pri vsem tem je le redko pravi krivec res kaznovan. Značilno je, da se niti delavski sveti ne brigajo za varnost v obratovanju. In to bi vendar morala biti njihova prva dolžnost!! Da se rdeči kapitalisti pri tem brigajo zelo malo za razne “družbene plane” in gledajo le na koristi svojih podjetij, za interese skupnosti se pa ne menijo, temu se ne bo nihče čudil. Ako se ne brigajo niti za lastno delavstvo, čemu naj bi mislili na “splošne interese”? Splošni interesi so jim pri srcu samo takrat, kadar se krijejo z interesi njihovih podjetij, drugače so jim deveta briga. Na drugi strani skrbno pazijo, da njihovi dohodki niso prikrajšani, direktno in indirektno v obliki potnih stroškov, premij, nagrad, izrednih dodatkov k plačam itd. In pri tem jim delavski sveti nič ne gledajo na prste. Saj tudi ne mo-rejo; glavni kolovodje v delavskih svetih in upravnih odborih so z administracijo praviloma pod enim klobukom in vrana vrani ne izkljuje oči. Odkod 'pa naj člani delavskih svetov in upravnih odborov zvedo resnico, ako jim je nočejo povedati njihovi zaupniki v tteh organih? Morala rdečih kapitalistov ni torej na višini. Značilno je samo to, da to priznajo in o tem tožijo stebri sedanjega režima sami. Verjetno pa ne povedo vsega, kar vedo, to bi bilo preveč škandalozno. Lasallski glasovi in odmevi (Pii« Mat«vi Is “Sunny Spot City-«") La Salle, 111. — Obrambni department v Washingtonu je pred nedolgim navedel izkaz v številka!^ koliko so Združene države tekom zadnjih deset let porabile denarja za pomoč in podpore tujezemskim deželam, po katerih nekaterih imamo mi svoja letalska in druge oporišča, po nekaterih pa tudi ne. Uradno poročilo omenja, da skupna svota, ki se je porabila od leta 1950 naprej v te namene je $26,078,945,000.00. Z besedo povedano to znaša: šest, indvajset - bilijonov - osem - in-sedemdeset milijonov - devet sto pet in štirideset tisoč dolarjev. Pravijo, da sedanje prebivalstvo vsega sveta se suče nekako med 2 in pol do tri bilijone ljudi. Ako so te številke le kolikaj točne, tedaj smo dali za pomoč in podpore toliko dolarjev, da če bi tiste razdelili enako med vse ljudi obojega spola, od dojenčkov pa gori do najstarejšega starčka ali starke, bi na vsako osebo prišlo: nekako blizu $9.00. Cie pa vzamemo da je šla podpora le gotovim deželam iip .gptpvimdelom uveta in da zapadna sfera ima najbrže manj prebivalcev, kakor pa ona vzhodna sfera pod železno zaveso, potem so tiste dežele, ki so bile deležne te pomoči dobile na vsako glavo ali prebivalca od nas okrog če ne še preko $20. Ta denar prihaja sevede od davkoplačevalcev in nam, ki davke plačujemo in plačujemo jih na neke načine prav vsi, pa naj kdo že lastuje kaj ali ne, to razsipavanje denarja ni ljubo. Tudi če nimaš še celih hlač in tudi če hodiš v izrabljenih čevljah z luknjami na podplatih, davke vseeno plačuješ na ' nek način Ko greš v prodajalno po štruco kruha, ali kar koli že, ti že pride-nejo zraven prodajni davek, tako pri vseh drugih stvareh. Davkoplačevalci smo torej vsi. Le eni jih plačamo malo več, drugi malo manj. Smo pa glede tega vsi v £nem čolnu, kakor pravi ameriški rek. Kedaj bo tega konec, se vsi vprašujemo. Toda, kakor zdaj zgleda kmalu še ne. Zakaj ne? In čemu je to “razsipavanje” potrebno? Potolažimo 'sc. Krivda ni naša. Tudi niso v Washingtonu toliko za luno, da bi ne vedeli zakaj to delajo in če je to potrebno ali ne1. Ako Amerika zapre svoja vrata in bi se ne zmenila več, kako gre ostalemu svetu, to jc vsaj tistim, ki šc niso podlegli komunizmu, ostane sama in o-* samljcna bi bila jutri. Na njena vrata bi tolkli sovražniki njenega gospodarskega, političnega in socialnega reda žc jutri. Ako pa ima okrog sebe naklonjene dežele, prijateljice, je vsaj nekoliko zavarovana, da sovražna kopita ne bedo udarila takoj na njeno zemljo, kadar bi ali bo kaj počilo. V tem oziru se ravnajo voditelji naše politike po načelu: ‘denar jc cenejši, kakor pa kri!” Denar potrošen za te namene, se zdi onim, ki iseveda razmer in okoliščin teh prevratnih in nevarnih časov ne poznajo, da je zavržen. Seveda je zavržen z vi- dika naivne zaupljivosti, češ, saj ni nobene nevarnosti. Ali jo res ni? S stališča take naivnosti so zabavljali tudi mnogi tisti leta tik pred izbruhom zadnje druge svetovne vojne. Pa kako nepričakovano nas je češnil po glavi Japonec v Pearl Harbru, zatem pa še s- svojo arogantnostjo nas prisilil prijeti za meč zverinski Hitler. In zdaj? Samo zadremajmo malo, pa jih bomo dobili od spredaj in zadaj. V Evropi in Aziji. Le čuječnost in priprav-Ijenoist je na mestu. Nisem noben vojni hujskač. Vse prej, kakor to4 Ampak, dokler so okrog tebe sami lopovi in od katerih veš, da nimaš nič dobrega pričakovati, pa čakaš nepripravljen in jim zaupaš kakor nedolžno jagnje volku, tedaj moraš biti skrajno naiven. In tak bi moral biti naš Uncle Sam, mislijo nekateri! Naj le mislijo! Bog pa bodi zahvaljen da Uncle Sam misli drugače, po svojih grenkih skušnjah v zadnjih dveh svetovnih vojnah, kakor pa mislijo nekateri'nepremišljeni “po-štimavci,” ali pa so morda v . . . v ovčjih oblekah. * NASE MESTNE IN OBČINSKE TEŽAVE. — Kakor drugod, tako tudi nam delajo razni stroški in izdatki za to in ono težave. Treba je vzdržavati red, snago in drugo, tako kakor zahtevajo moderni časi in potrebe. A vse stane denar. Šolstvo /stane mnogo denarja. Mladini smo dolžni dati potrebno najboljšo izobrazbo in vzgojo. A učiteljstvo in vse drugo mora biti plačano, ne več s kakimi malimi “knofi,” kakor nekoč, ampak po sedanji inflacijski meri tako, da morejo učitelji in učiteljice ter drugi organi živeti in izhajati. Vse več stane, pa stane več tudi to. Naši mestni očetje, to je župan in mestni “koneilmeni,” so več zadnjih tednov prerešetavali razne potrebe in kako bi vse opravili kakor zahtevajo potrebe s čim manj potroškom. Tako so glasovali in odobrili, da bodo po. trošdi $105,000.00 za poprave ulic in cest. Za čiščenje kanalskih cevi in jam $3,200.00 in še drugih nekaj potrebnih stvari., Te svo-te sicer niso tako visoke, a za malo mesto kakor jc naše, pa so dovolj visoke. Po prenovi ali po preuredbi kličejo še druge potrebe na naših cestah in ulicah. Preozke so za sedanje čase, ko po svetu vozi toliko automobi-lov, kakor mrgoli mravelj v mravljiščih. Saj se ne morejo drug drugemu ogibati. Vsak pa hoče, kakor hitro začne dolge hlače nositi auto in se voziti okrog, kakor kak baron. Za garaže ljudje ne poskrbijo, ampak Vsak pred svojim bivališče “parka” in na ozkih cestah in ulicah petem prostora zmanjka in ker sc na taki ozki ulici srečata, dva, ne vesta, ali naj se trkneta kakor čaka razborita koštruna, ali naj eden čaka, kako bo drugi odpeljal kako mimo njega. Ni šala, veste, če ni dovolj prostora. To vidite tudi našim mestnim očetom dela in beli lase na glavah. Zdaj s0 se pomenili, da bodo v tem oziru nekaj naredili. Počakajmo, da vidimo, kaj bo. * V NAŠIH JUŽNIH DRŽAVAH imajo težave radi vprašanja intergracije (dovoljeno mešanje in občevanje črncev z belimi) in segregacije (ki pomeni deljenje in ločitev med črnci in belimi). Pri nas je bilo, če se ne motim pred kakimi 60 leti ali še malo več glede tega tudi precej razburjenja. Radi kriminalnega dogodka, ko je bila neka bela žena napadena od črnca, je prišlo do zaključka, da se tukaj ne dovoli nobenemu temno-polt-nemu biti dalj kakor dosončnega zahoda., To tistim, ki so potovali skozi ta kraj. Bivati jim tukaj pa sploh ni bilo dovoljeno. V sosednem mestu kakih šest ali sedem milj od tu, so pa lahko bili. Kako bi ta lokalni zaključek veljal zdaj, ko je pred par leti vrhovno sodišče razsodilo? To vprašanje ima svoje težke probleme, Včasih se kar zdi, da ga sedanja civilizacija (če tudi jo proglašamo za “ultramoder-no”),ne more in ne zna rešiti. Resnično to ni tako enostavno. Problemi glede tega pa naraščajo iz dneva v dan, kakor narašča število temne rase. Razne rešitve so le začasne, trajna nobena. Danes jo rešijo nekoliko na enem kraju, a problemi se razrastejo kmalu na druge kraje in nove in še večje sitnosti nastančjo. Lahko je za kako mizo reševati te probleme, lahko govoriti o njih, kako se mora to in ono, da bo vse lepo in teklo kakor po “žnorci,” a prihodnji dan prinese že nove sitnosti in težave. Rešiti se to vprašanje pa bo moralo enkrat. Kako? Na kak način? Nekateri to zadevo prepuščajo z nekim zaupanjem v bodočnost, da se bo že “kako” rešilo. Yes,’ kako? Morda ne bo prijetno biti zraven takrat, kadar sc bo to “reševalo.” Da bi le ne bilo prehudo! PRAVIČNO ALI NEPRAVIČNO — a odgovornost nosimo. Kakšno in zakaj? Morda je to le že pozno razlagati, ker zima je že za nami. Nekaj slabega vremena je pa še pred nami, pa tudi druge nevarnosti so okoli nas vedno, pri katerih imamo ljudje razne odgovornosti, pa če je to nam prav ah ne, če je to pravično ali ne, tako- je! Kakšne so te nevarnosti in odgovornosti za iste? Brez števila jih jen Recimo, nekdo gre mimo tvoje hiše, pa se pred tvojo hišo spodtakne, pade in poškoduje. Kdo je odgovoren za to? Lastnika dotične parcele tožijo in tirajo pred krvavo rihto in ga tamkaj sodijo in obsodijo včasih na prav “žavtavo” v^oko odškodnino, ki jih mora plačati poškodovancem. Odkod ta “pravica” ali bolje odkod ta postava, boste rekli? Nekje imajo take pravice zapisane, po mestih, okrajih in državah. Doli v Springfieldu, naši državni pre. stolnici sem prav kar bral imajo sledečo mestno postavo glede tega: “Every owner or occupant of any dwelling house or other building, or proprietor or lessee of any enclosed lot or premises, and every person having the charge or control of any church, hall or public building, within the city shall, during the winter season; whenever there is a fall of snow, and by 10 a. m. on every morning thereafter, clear the sidewalks in front of or adjoining such house, building or premises, from snow and ice, and kep the same conveniently free (herefrom. . .” Pa tudi vsa druga večja in manjša mesta imajo nekaj podobnih predpisov in postav. Prav pred kratkim sem pa bral, da je v Združenih državah v teku raznih podobnih in enakih tožb za odškodnine radi raznih poškodb, kot padcev na isUlewalkih, cestah ali na kakih privatnih prostorih za nič manj, kakor blizu bilijon in pol dolarjev. Tu niso vštete automobilske nesreče in poškodbe. Ampak samo poškodbe pri padcih ali kako drugače na privatnih prostorih. tM!*l Novc orgle v Doberdobu ,no podano in je veliko popolnej-Na pobudo č. g. Kretiča so do-|še od filma, kot smo ga gledali bili v Doberdobu nove orgle.! pred časom tudi v naši deželi. Imajo dva manuala, pedale, 11 registrov, prosto kombinacijo in okoli 700 piščali. Orgle je postavila znana goriška tvrdka Vali-ček. Stroške je večinoma krila država iz sredstev za ‘Vojno škodo”, ostanek pa doberdobska župnija. Papež podaril mašni plašč Višarjam Sv. oče Janez XXIII. je daroval Višarski božji poti za 600-letnico nov mašni plašč, ki ga je župnik v Žabnicah 6. marca slovesno blagoslovil. Kot znano spadajo sv. Višarje pod žabni-ško faro. V začetku marca je prišla na obisk dr. Ela Ehrlich, misijonska zdravnica. Na Višarjah imajo sedaj vsako soboto in nedeljo velik obisk, ker vzpenjača odlično deluje. Dosti ljudi, izletnikov kot romarjev, pa pride na Goro še vedno peš. Gradnja nove slov. gimnazije v Trstu Tržaški pokrajinski odbor je na zadnji seji razpravljal o načrtu gradnje nove slovenske gimnazije pri Sv. Ivanu. Sezidali jo bodo na križišču Vrdelj-ske in Lonjerske ceste v bližini stadiona “1. maj”. Zgradba bo predvidoma stala 180 milijonov lir. Služila bo za realno gimnazijo in za trgovsko akademijo. Poslopje bo dvo in trinadstropno ter bo imelo 20 svetlih velikih učilnic, telovadnico in laboratorij in vse druge prostore, ki so za tako ustanovo potrebni. Dnevnik Ane Frank na odru Slovensko gledališče je podalo 27. pr. m. v Avditoriju v Trstu svetovno znano delo “Dnevnik Ane Frank”. Delo je bilo odlič- Železniško zvezo Trst-Videm bodo skrajšali Že pred leti so nameravali skrajšati železniško zvezo Trst-Videm, pa se je temu uprla Gorica, ki bi bila z nove proge izločena. Sedaj so se vrnili k temu načrtu, pa ga omejili na tovorni promet, med tem ko pojde osebni promet še vedno skozi Gorico. Nova proga bo za 14 km krajša od sedanje. Na nji bo nova postaja Mariana, ki bo posebno ugodna za tovarno stolov v kraju. Železniško zvezo med Gorico in jugoslovansko Novo Gorico še ne bodo odprli, kot je bilo določeno. Italijani so se odločili dvigniti postajno poslopje v Gorici za eno nadstropje in to je baje ovira za vzpostavitev rednega prometa med Jugoslavijo in Italijo na tej progi. Žalostna smrt dveh letalcev V bližini Nabrežine sta se smrtno ponesrečila dva znana tržaška letalca Firrano Ricco in Vittore Calzetta, ko sta hotela spustiti v morje venec v spomin Duca Amadea d’Aosta. Delo v ladjedelnicah zagotovljeno Združene ladjedelnice imajo za bližno bodočnost, naročenega za 295,700 ton novega trgovinskega ladjevja in eno podmornico za Italijo. Od tega bodo gradili v Tržiču 167,600 ton, v Trstu pa 128,100 ton. Ta naročila so zagotovila ladjedelnicam redno zaposlitev za nekaj let. Nej evharistični kongres Za obisk evharističnega kongresa v Muenchenu na Bavarskem letošnje poletje se je prijavilo na Goriškem in Tržaškem skupno nad 450 slovenskih rojakov. Kaj je temu pomoč? Onim, ki hodijo okrog je priporočati, da hodijo okrog z odprtimi očmi in se čuvajo nesreč. Onim, ki so odgovorni za take nesreče in nezgode, pa da so primerno zavarovani za take slučaje. Zavarovalniške družbe prodajajo vse vrste zavarovalnine, treba se je le posvetovati s poštenimi zava-rovalninskimi posredovalci, kateri svoj posel razumejo. Druge pomoči ni. Kdor se pa tega poslužiti noče, tak pa naj pripiše posledice v takih slučajih sam sebi. Te posledice so pa včasih težke, da požro onim, na katere odgovornost za take slučaje pade, vse kar imajo. * NOV GROB NA OGLESBY. —■' Tu je preminula znana rojakinja Mrs. Mary Peterlin, stara 86 let., Umrla je v bolnišnici sv. Marije v La Salle, kjer je bila pet dni. Spadala je h župniji sv. Družine na Oglesby, odokoder je bila pokopana na pokopališče sv. Vincencija. V Ameriki je bivala blizu 50 let. Zapušča še tri živeče sinove in dve hčere. Njen pokojni soprog Frank Peterlin jc preminul leta 1927. Pred njeno iso umrli tudi njeni trije sinovi in ena hčer, poleg preje omenjenih še živečih sinov in hčera. Žalujočim sorodnikom sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč in naj počiva v miru! Vsem Slovencem pri nas in po vsem svetu želi veselo Veliko-neč, mnogo pirhov in božji mir! Matevž. -------o—------ IZ NAŠIH VRST Warren, Ohio. — Ker je moja naročnina potekla, Vam zopet pošiljam za eno leto, ker ta list mi je vedno všeč, čitam ga že več let in bi bila v resnici težko brez njega. Vse osobje prav lepo pozdravljam! Mary Gabrovšek. * >1« * Denver, Colo. — Spodaj podpisani pošiljam dve naročnini, za sebe in za svojega sina Adolfa v Venezueli. Obenem se najlepše zahvaljujem vsem, ki pri listu sodelujejo. List je dober, le škoda, da ne izhaja tudi ob sobotah in ob nedeljah in v večjem obsegu. Pa kaj hočemo? C’e ni, ni! Ce bi bil jaz milijonar, bi bil0 gotovo drugače. Ker pa nisem in tudi ne iz-gleda, da bi postal (moja rojstna letnica je 1894), moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo, skomine pa pustimo na strani. Z najlepšimi pozdravi! Frank in Frančiška Grad. « * * Pueblo, Colo. — Ker mi kmalu poteče naročnina, pošiljam tukaj denarno nakazilo za nadalj-ne leto, da me bo Ameriška Domovina obiskovala tudi v bodoče. List mi je zelo všeč in težko bi bil brez njega. Zanimivi so vsi članki v njem in se tem potom vserp požrtvovalnim delavcem in dopisnikom, ki pri njem sodelujejo lepo zahvaljujem. S — V državi Kansas dožive na leto več tornadov kot kjerkoli prijateljskimi pozdravi! drugod v deželi. | Jože škrjanc. BILA JE PEVKA Sedemnajstletna F r a nkfurt-canka je ukradla neki družini 1800 mark, si kupila večerne obleke, čevlje in kovček ter se nastanila v nekem frankfurtskem hotelu. Vpihala se je kot operna pevka. Postreščki so pri vratarju oddajali zanjo velike šopke cvetja, ki ga je sama naročala, v hotelski sobi pa se je vadila v petju in vabila hotelske goste, ki so ji ploskali, dokler ni Prišla policija. V SEDMIH DNEH V JUGOSLAVIJO...} Cunard veleladjami do (herbourga • Ekspresna potovanja s Queen Elizabeth in Queen Mary Vas pripeljejo v Evropo ravno v 5 dneh. Izkrcate se nekaj dr razdalje od Jugoslavije ... s sijajno priliko, da spotoma obiščete Pariz! • Cunardova potovanja Vam nudijo zabavo in prijetnost pomorskih počitnic. Našli boste simpatično družbo in razne aktivnosti na ladji . . . Vaša priljubljena jugoslovanska jedila na Cunardovem slovitem mednarodnem jedilniku . . . brezhibno postrežbo . . . dovoljenje za dosti proste prtljage. • Uživajte sončne dneve na morju! Turistični razred do Cherbourga, od $227.50*; Kabinski razred, od $278*; Prvi razred, od 3443*. Po 23. avgustu prihranite na Znižanih Sezijskih cenah in 10% na znižani povratni Sezijski vožnji! •Plus francoska pristaniščna taksa. 'J ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA trnu I. r«*r. II. razr. v Rengrnd 36 ur $40.75 $26.70 Zagreb 24 ur .35.60 2.3.25 Ljubljano 21 ur .33.60 21.85 DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Prepustite Curmrdovi priročni, zanesljivi predplačani službi, »la uredi vse podrobnosti odhoda, prihoda in potnega prostora. Znižane cene z.a honafide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 31. oktobra. CUNARD - v ■ .......................••• msmamsm Obiščite VaSega lokalnega potniškega zastopnika za ureditev potovanja prav do Vašega cilja! Starogorski; ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI Kako urno je skočila Zorisla-va po koncu in jela odstranjevali malike, kakor bi se bala, da Sa oče ne skesa. Starec je gledal njeno delo. Milo se mu je storilo, ko je videl, kako so izginjale svetinje njegove rodbine. Oči so se orosile, srce krčilo bolesti, dd je vzdihoval. Zorislava se je ozrla. ‘‘Ali ti je hudo, oče?” “Hudo, Zorislava. Svetinje Narodove izginjajo.” “Izginjajo, da. Ali nadomestiš jih z boljšimi, popolnejšimi!” Pa tudi Zorislavi je bilo hudo, a kazati tega ni smela. Res je trgala in snemala urno te malike, ali vsakega je pogledala dobro in pri vsakem kipu se je spomnila na tega ali onega pradeda ali deda. ‘‘Krist te nagradi za to, oče!” Starec je zmajal dvomljivo. “Da me nagradi? . . .” “Nagradi te, verjemi! Ali starcu je postajalo vedno huje, nekaj vsled razburjenosti, ttekaj vsled mrzlice od včeraj. “Zebe me, Zorislava!” “Zebe te . . . Gospod Jezus, °Če, ti si bolan?” Starec pa je ponovil: “Bolan, dete!” Zdajci se je še le Zorislava zavedla nevarnosti. “Pošljem po vrača, skuham ti čaja iz lipovega cvetja. Popi-fcš to, se spotiš in ozdraviš!” “Skuhaj, dete!” Zorislava je hitela k ognjišču, Poklicala služabnico in ji naročila, naj skuha čaj za očeta. Naje skočila v stajo, odvezala mislil Stražimir, ko se je vrnila hčerka in dejala: “Vrač pride kmalu, oče!” Starec jo je prijel za roko in rekel: “Krist te blagoslovi, dete!” Zorislava se je sklonila in poljubila očeta na čelo in rekla: Vrač pride, a boljši od starega.” ' V tem je vstopil človek v halji. Zorislava je pokazala nanj: “Ta vrač razume bolje zdraviti, kakor Pribin, zato sem poiskala tega. Saj se ne srdiš za to, oče?” Stražimir se je nasmehnil in dej a ji: “Pozdravljen, velmožnost!” “Pozdravljen, starosta,” je odvrnil duhovnik in sklenil roke. “Blagor onim, ki spoznajo besedo božjo, zakaj Kristus Gospod jih nagradi z večnim življenjem!” Starosta pa je dejal kakor ona žena ki je blagrovala Marijo: “Blagor tudi tebi in srečna mati, srečen oče, ki jima je sin o-znanjevalec blagovesti!” Duhovnik se je pa sklonil k starcu in mu zašepetal nekaj na uho. Starosta se je zavzel nato pa veselo dejal: “Velmožni voj vodič, hvaležen sem Kristu, da prihaja po tebi v mojo hišo!” Lasfovke iz Slovenije prezimujejo ob Kongu J*- 01WV.lJ.cl V v ^ —— konja in ga zajahala. Iskri ko-njič je zdirjal z lepim breme-po cesti iskat vrača in ljudje so postajali in dejali: “Zori-sIava jaha!” Ona pa je odgovarjala na po Zdrave: “Oče je zbolel!” Med tem pa je Stražimir premišljeval o tem, kar mu je po-< Vedala hčerka o Kristu in nje-6°vi smrti. Ni razumel tega, saj bila to le betvica vsega, kar hi moral vedeti, da bi razumel. “Izdali so ga, križali so ga!... In to Sato, ker je učil ljubezen in d®lil dobrote? . . . Tolovaji!—In nhi braniti se ni pustil!” To starcu ni hotelo v glavo. ‘Vseeno, če bi tudi rekel, naj ga ne branijo, če bi bil on tam s sv<>jimi Sloveni, ne ubogali bi 8a, anapak ga rešili in pobesili ^Se. kdor bi se ga hotel lotiti. O, Tiste, da si živel med Sloveni, 116 bi trpel, kakor si trpel!” Qj Stražimire! In vendar si Sa sovražil, tajil, da ni to Bog ljubezni, ampak Bog sovraštva, Je prinesel njegov nauk po-h°.ie in neslogo med plemena, pražil si ga, ne da bi pomislil, a so povzročali to le tisti, ki so Prihajali v njegovem imenu, a ?is° delali tako, kakor so učili V1 kakor je zapovedal on, ko je uejal: “Idite in učite vse narode, v Vseh jezikih!” Saj zato je poslal apostolom fv- Duha, da so dobili dar jezi-h°v, da so lahko oznanjali bla-g°vest v onem jeziku, ki ga Je g°voriI narod, ne pa v hebrejšči-Pi| katere bi ne razumeli. Še je XIII. Godec Zoran je skočil pred gradom vojvode Vojeslava raz konja, stisnil pod pazduho piščal in zamrmral: “Dovolj sem se nadirkal po tem snegu!” Služabniku, ki je pristopil, da odvede konja v stajo; je naročil, naj ne štedi ovsa, zakaj to je kaj pohlevna in pametna žival, takoršne že dolgo ni jahal, in vprašal po Ljubomiru. “V gradu je velmožnosti” Godec je bahato prekdračil prag, zakaj močno mu je ugajal naslov “velmožhost.” “Glej, glej! Odkar prinašaš sporočila od Zorislave do voj-vodiča in od vojvodiča do Zorislave, si postal celo velmož!” Nato se je hipoma domislil, da še ni danes pokusni niti kaplje vina in polastila se ga je vkljub “velmožnosti” slaba volja. “Zmenim se za ta naslov, ko pa mrjem žeje. Ako ne bi vedel da me vojvodič napoji kakor žejnega velbloda, sesedel bi se kar tu le, in čakal, da pride Morana, ali da se po krščansko izrazim, da me pokliče Krist k sebi, zakaj moja dobra dela so velika.” In ni se motil. Še preden je zinil besedo, že mu je Ljubomir pomolil vrč, dobro poznavajoč godčevo navado, da preden se ne napije, ne izve ničesar, dasi ga je trlo hrepenenje po Zorislavtini sporočitvi. Nu, godcu se tudi sedaj ni mu dilo. Od žeje človek mre, od čakanja nikdar. In mirnodušno se je polastil vrča. In ob enem kakor se je manjšala vsebina v vrču, tako se je razlivala po njegovem licu dobra volja, do- Tisto noč je bilo v močvirju ob Kongu nemirno. Medtem ko se je trstičje svetlikalo v mesečini, je prekinjalo tišino žvrgo-enje neznanih črno-belih ptic. V bližini je naselje Kipopo. Tam se je končal polet krilatnih popotnikov, ki so se pred meseci odpravljali na pot daleč na severu, nekje blizu savske ravnine. Na tisoče utrujenih letečih popotnikov je tam počivalo, nekaj oslabljenih pa so naslednje jutro pobrali v travi ob robu močvirja. Mrtve ptice so našli ornitologi iz Leopoldvilla, glavnega mesta Belgijskega Konga, čudne o-bročke, ki so jih imeli ptiči na nožicah, pa so poslali na naslov zagrebškega ornitološkega inštituta. “Lastovke, ki ste jih obročkali pri Velikem Gaju v Jugoslaviji, smo našli pri Kipopu v Centralni Afriki. Te ptice živijo pri nas le po nekaj mesecev na leto,” so sporočili ornitologi iz kraja, ki je več tisoč kilometrov daleč od Velikega Gaja v Gorskem Kotaru v Jugoslaviji. Ta novica je zbudila na zagrebškem inštitutu veliko zanimanje, ker je strokovnjakom poms gala dokončno razvozlati “dežele” lastovk. Ugotovili so, da letijo lastovke h Kongu, kjer preživijo zimske mesece. V Jugoslaviji obročkajo letno kakih 15,000 raznih ptic. Ker pošlje najditelj obročka vsa potrebna obvestila tistemu, čigar ime je zapisano na njem, so ornitologi dobili že vrsto podat-'cov o pticah z vseh koncev sveta. Zdaj je znano, kam letijo ptice iz Slovenije, kjer se u-stavljajo določen čas, kako naglo letajo na “dolge proge” itd. Večina naših ptic selivk preživi zimske mesece južno od Sahare, nekatere pa letijo celo Kongo, Tanganjiko, Njaso in na druga področja daleč na jugu afriške celine. Štorklje so rekorderke. Eno izmed tistih, ki so jih lani o-aročkali v Petrovem selu v Bački, so našli v mestu Markizane (Mozambik). Tiste, ki slabše letajo, na primer viharniki, se selijo v južno Sredozemlje, red ke selivke pa prezimi j p celo na ameriških obalah. Na zračnih magistralah, ki peljejo iz Avstrije in Madžarske skozi Slovenijo, je največ prometa aprila in septembra. Na nekaterih področjih Jugoslavije so veliki prometni vozli, oziroma razpotja. Eno najbolj znanih je pri Ljubljani, kjer je bilo nekoč barje bolj močvirnato, kot je zdaj. Jate se odpravijo čez Primorsko v Padsko nižino, tam pa se pot cepi. Nekatere se odpravijo na Sardinijo in Korziko, druge v Grčijo, na obale Zahodne Afrike in v Malo Azijo. Najhitrejša med našimi pticami je velika hudournica, ki doseže hitrost 110 km na uro, divje race zmorejo 95 km, škorci pa 80. Jate so zelo vztrajne in vzdržljive. Strokovnjaki ornitološkega instituta proučujejo te in še vrsto drugih zanimivih podrobnosti. Ustanova ima podružnice v zračnih magistral in ptičjega sveta pa še vedno niso povsem razvozlane. Fatimske skrivnosti ne bodo razodeli Tretji del “fatimske skrivnosti” ne bo objavljen, zatrjujejo pristojne oblasti na Portugalskem. Msgr. Borges, rektor semenišča v Fatimi, razlaga, da se bo to zgodilo zaradi “modre zadržanosti” Cerkve. Kot znano, je to tretjo skrivnost napisala Lucija, eden izmed treh čudežnih fatimskih otrok, v posebnem pismu, ki se zapečateno hrani na škofiji v Leiriji, kamor spada' tudi Fatima. Lucija je naročila, da tega pisma ne smejo odpreti pred letom 1960. Ni pa rekla, naj njegovo vsebino leta 1960 razglasijo vsemu svetu. Zato bo verjetno res tako, da bodo pismo odprli, toda njegova vsebina bo ostala znana le malokomu. 2enske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, ki živi v bližini 404 E. 200 St.., da bi prišla vsak dan za 3 ure, da bi stregla bolni ženski. Slovenka ima prednost. Kličite IV 1-6103 po 4. uri. (75) MALI OGLASI Avto naprodaj Naprodaj je 1954 Chevrolet, sport coupe, kakor nov, nizko število milj. Kličite IV 1-1695. (74) Hiša naprodaj V Grovewood okolici, plinski furnez, polna klet, 1 spalnica, brezove omare, čisto. Pod $10,-500. Kličite RE 1-8709. (73) HOUSES FOR SALE 5169 Anthony St. 6V2 room Cape Cod bungalow, 2 bedrooms down, finished plastered dormitory upstairs. ll/a car garage, storms and screens, divided b a s e-ment, new furnace and hot water heater. $18,500. By owner. IM 7-7417. (74) Radi bi kupili Slovensko narodno nošo za dečka od 6 do 7 let starega. Kdor hoče prodati naj kliče HE-1-6738 zvečer. (73) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se od dajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) HELP WANTED — FEMALE Stenographer Experienced Dictaphone and/ or Shorthand 37 V* hours, 5-day week. Location convenient to Miles-Kinsman-E. 93 area. Call VU 3-2429 to arrange interview (73) WAITRESS Opening available for experienced waitress over 21, to work part time. Good starting salary plus company benefits, Uniforms furnished. Apply in person GRAY DRUG STORE Southgate Shopping Center FINANCE GIRL Experience necessary, but will train to our office procedure. Excellent starting salary. 5-day week. Two weeks vacation after first year and other company benefits. Excellent transportation. Contact Mr. Johnson for appointment WA 1-2540 SVEŽE IN PREKAJENE MESENE KLOBASE, KAKOR TUDI ŽELODCE IN KRAČE se dobijo pri Freddie’s Meat Market 7710 Broadway SE PRIPOROČAMO Mesnica naprodaj Oglasite se pri John Skoff, 1170 E. 174 St. Kličite od 8. do 6. pop. KE 1-1098. Po 7. uri na dom V 1-1579. (X) (75) HELP WANTED MALE MECHANICS Journeyman mechanic, expert welder; steady job; days. RAMUS TRUCKING LINE INC. Call Mr. Crawley after 9:30 a.m. AT 1-4431 (73) Št. 226 Grovewood okolica 4% sobni bungalow, bakrene cevi, trd les, polna klet, na novo dekorirano. Cena $10,200. Št. 1627 Blizu E. 67 St. 4-družinska, stanovanja po 3 in 4 sobe, $50 in $65 mesečna najemnina, posamezna gorkota, cementni dovoz. Garaža, aluminijasta zimska okna. Cena $19,900. Št. 1645 4-družinsko, zidano Poslopje na Addison Rd., 4 in 41/2 sob. $75 mesečna najemnina. Trd les. Vsi novi vodni grelci in bakrene cevi. Zidane garaže in velik lot. Št. 1629 Cenjeno za prodajo Zidano poslopje, 3 stanovanja in ena trgovina, trd les, garaža. Dohodek $3480 letno. Cena samo 7% x dohodka. OAKCREST REALTY 764 E. 185 St. EX 1-0631 IV 6-4996 (73) Naprodaj Hiša za eno družino, 4 velike sobe in iaprt porč. Na E. 161 in Grovewood. Kličite KE 1-5925. (74) Lockyear Ave. Blizu E. 74 St., 6-6, plinski fumezi, garaže, oba stanovanja, prenovljena. Spodaj prazno. $2500 naplačila. Lastnik VI 2-3796 zvečer. njegovem m-u -- ------------ kler se končno niso usta razteg- Splitu, Novem Sadu in se v ne-nila v dobrovoljen nasmeh, ko katerih krajih, ter je doslej o-je postavil prazen vrč na tla. bročkala okoli 100,000 ptičev (Dalje prihodnjič.) I raznih vrst. Številne skrivnosti OWNER-OPERATORS 1957 or newer tractors. Steady work. Cleveland, Boston, Chicago, haul. RAMUS TRUCKING LINE, Inc. Call Mr. Crawley after 9:30 a. m. AT 1-4431 (75) ■■ntmm......... POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY fi PAINT 00. 6605 St. Clair Ay*. EN 1-1633 tttttr... GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi all ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 3kMe3itos.