in narodne. Izhajajo vsako sredo po eeli poli Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr Ljubljani 3. oktobra O b s e g : Poročilo deželnega odbora o trtni v • USl obra Šolske stvari na Kranjskem Nasledki Iz deželnega zbora Naši dop snopsa u Novičar Zemljepisni in narodopisni Gospodarske stvari. venskih in 10 nemških iztisov da jih razdeli ondotnim Poročilo deželnega odbora Kranjskem. trtni nogradnikom, in ix v ■ je že leta 1885. okrajno glavarstvo USl na postojinsko prejelo 10 nemških in 40 slovenskih, okrajno glavarstvo krško 10 nemških, 80 slovenskih, litijsko Zvršujoč sklep nemških, 25 slovenskih in novomeško 20 nemških in 5 skega deželnega zbora prosil slovenskih iztisov. je deželni odbor c. kr. deželno vlado nila isokemu c. kr naj jih nazna- kmetijskemu ministerstvu, ter je ob enem poudarjal, da glede na to, kako hitro se trtna uš širi po Dolenjskem, državna ameriška trtnica v Kostanjevici ne bode mogla sama zadostovati vsem zahte- Deželni odbor je izročene tablice poslal šolsuemu vodstvu v Grmu z naročilom, naj jih razdeli pridnim učencem. odlokom s 30. januvarja 1. 1888. št. 9139. je vam in da tcrej novi trtnici nujno potrebno napraviti še dve deželni odbor naročil šolskemu vodstvu v Grmu 5 naj > Prim se bodo pridelovale ameriške rezanice kraj za to bili onkraj Gorjancev se stavi svoje nasvete o spisu in izdaji lahko umevnega pouka o novi zasaditvi vinogradov, katere je trtna uš je v črnomelj8kem okraji že prikazala trtna uš, in pa v okraji mokronoškem. Glede naprave ameriške trtnice v primernem od vinskih oisrajev oddaljenem kraj pa naj bi se pozvedelo mnenje kmetijske družbe kranjske in nje popotnega učitelj Ker se iz državne trtnice uničila. Ker je vodja R. Dolenc izjavil, da je pripravljen spisati dotično knjižico, izročil mu je deželni odbor to delo in je ob enem v pojasnilo spisa naročil potrebnih Angererji na Dunaji. Knjižica z naslovom: i, da slik pri v Kostanjevici bilo bi želeti, da bi se oddajale umnim vinogradnikom po že okuženih krajih po kolikor mogoče nizkih cenah more že letos oddati veliko tisoč rezanic da bi „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trta jih trtna uš ne more uničiti4, bila je zgotovljena maja meseca, in deželni odbor je je dal natisniti 5000 iztisov. za kar se Je izplačalo honorara 40 gld., tiskarskih ali pa brezplačno. Ako pa bi v kostanjeviški trtnici ne bilo mogoče dobiti toliko ameriških trt, kolikor se jih potrebuje, potem naj visoko c. kr poljedelsko mini sterstvo dovoli uvažanje ameriških trt z Ogerskega. Glede nameravanih daril v denarjih pa se deželni odbor na- troškov 165 gld. 60 kr., za vezanje 40 gld. in za cin-kove podobe 19 gld. 79 kr. Vsled razširjanja trtne uši po posameznih okrajih, je sklenil deželni odbor, da se v okraji krškem 600 iz- tisov, v okraji črnomeljskem 200 in v okraji novo dej da bode tudi visoka vlada, kadar se bode poka zala potreba, dovoljevala takih daril. Ob enem je prosil na bi se mu prepustile tiste podobe o deželni odbor meškem 100 iztisov te knjižice brezplačno razdeli po c. kr. okrajnih glavarstvih. Ob enem se je šoli v Grmu poslala trtni uši . 1881.. ki jih ako c. kr. poljedelsko ministerstvo izdalo Sarne » jih bilo še kaj s slovenskim tekstom 300 iztisov, tudi povabile so se različne knji-da bi prevzele prodajo knjižice po 10 kr. Na poznejšnje vloge poslalo se je okrajnemu glavarstvu črnomelj8kemu še 100 in okrajnemu glavarstvu krškemu 500 iztisov. Ker se je v tem tudi po vipavskih vinskih krajih tablic o trtni uši in je ob enem naznanila, da je tudi pokazala trtna uš, poslal je deželni odbor vsled do- poslala c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlji 20 slo- tičnih prošenj občinskima predstojništvoma v Podrag* na razpolaganje. Ustrezaje te prošnji je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru 1 slovenski in 50 nemških iztisov 31$ 100 in v Šent Vidu 200 iztisov v razdelitev med on- dotnje vinogradnike. gld. za 1000 rezanic, toraj le za 1 gld. več , nego na vadno velja 1000 domačih trt. Dalje se cena uioreni- ozirom na nevarnost, katera preti po trtni uši ujenim trtam znatno znižala in slednjič določilo, da vinogradstvu vse dežele, prosil je deželni odbor c. kr. deželno vlado, naj bi sklicala deželno komisijo za trtno uš. Deželna vlada je ustregla tej prošnji in sklicala se bodo tiste vrste trt, ki jih je še malo po vinogradih, prodajale po isti ceni, po kateri so bile kupljene. Pričakovati pa je, da bode mogoče še znižati ceno komisijo za 12. dan marcija 1. 1888. Iz dotičnega sejnega rezanicam tistih zapisnika, ki ga je c. kr. deželna vlada izročila dežel požlahtnjevanju vrst Želj< katere se rabijo za podlogo da bi se brezplačno oddajale nemu odboru, razvidno je, da se je komisija zlasti ameriške trte za nasaditev, pa poljedelsko ministerstvo bavila o nasaditvi trtnic in vinogradov z ameriškimi ne more uslišati > in sicer že iz tega vzroka ne, ker bi trtami ter da je po vsem pritrdila dotičnim kranjskega deželnega zbora. Ra tega priz sklepom nala. da se potem gotovo zahtevalo trt brez ozira na resnici potrebujejo ali to v ne, in sicer toliko da se je nujno potrebno vpeljati tečaje za trtno cepljenj ne moglo ustrezati vsem zahtevam. Ravno tako dopisom s 4. julija 1888. št. 6877. je c. kr. deželna vlada naznanila deželnemu odboru, da je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo z ukazom z 21. junija 1888. št. 8593. tudi v davčnem okraji črnomeljskem sploh se tudi ne moči ozirati na priporočilo deželne komisij ? da bi se oddajale požlahtnj trte in sicer že zaradi tega ne, ker bi to napravljalo preveč troškov Za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami se naročilo pozvedovati glede naprave ameriške trtnice darila ne morejo dovoljevati, ker ima državna upra in da je o tej zadevi dalo okrajnemu glavarstvu pri- razen tega že znatne troške za vzgojevanje in oddajo meren nalog, kako raj postopa. Deželni odbor je to takih trt, iu ker se vendar le mora smatrati naznaniio hvaležno vzel na znanje ter poudarjal, 5 da na da saditev omenjenih trt prepuščena previdnosti vsakega žal, tudi v vipavskem okraji zasledila trtna uš se je, in da je torej z ozirom na to; ker je ta > posamnega zemljiške posestnika in le edino v ki kraj njegov korist, za kar jih pač ni treba umetno sam za se in daleč od Dolenjskega, nujno potrebno, da bujati z darili, in da je končno za troške se v vipavski dolini napravi ameriška trtnica. vih vinogradov Po dopisu c. kr. deželne vlade s 30. avgusta 1888. št. 8867. je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo vinogradniki z nasaditvijo m škodnina nekoliko določena že z oprostitvi)' davka za osem let, kar je utemeljeno v izpod-imajo nekaka od-zemljiškega ki jih 7. državneg z ukazom z 9. avgusta 1. 1888. št. 4187., rešujoč predloženi sejni zapisnik deželno komisije o trtni uši, prijavilo to le: »Državni nasadi za ameriške trte se bodo po ondotnjih, po trtni uši okuženih vinskih krajih v so zakona 27. junija 1885. 1. in drž. zak. št. 3 1886 Da se je trtna uš tako hitro razširila po Dolenjskem in se zanesla tudi v vipavske vinske kraje, to je ne zgoda ki preti uničiti vse vinogradstvo naše dežele in s tem tudi obstanek veli tisoč rodbin. Ker nobeno glasji treba, z željo toda deželnega zbora napravljali, kolikor bo sredstvo, kakor je znano, ne more uničiti trtne uši, daje , če se bodo v ta namen po legi in kakovosti primerna zemljišča proti zmernim pogojem dala poljedeljskemu ministerstvu na razpolaganje. Ako pa se ta pogoj ne bi izpolnil, morala bi se le z novega razširiti kostanjeviška trtnica. nam po dozdanjih izkušnjah na Francoskem in drugod edino popolnoma upravičeno upanje nasaditev ameriških trt, katerih ne more trtna uš uničiti, da si moremo vinarstvo ohraniti. Da se pa take trte ne zasade ata razen ma Sicer pa je bilo do daj meriških trt. ki so bile » pripravljene za oddajo, vedno še več na razpolaganje nego so jih zahtevali vinogradniki, tako da se je precejšna množina morala zopet vložiti v trtnico. se dalje tiče izprožene naprave trtnice v Kar kraji, oddaljenem od okuženih vinogradov, ne more se to zaradi tega dovoliti, ker je kredit za trtno uš brez tega že močno porabljen, oziroma obljubljen. Vrhu tega pa se še opomni, da se dotični želji deželnega zbora in deželne komisije za trtno uš v tem oziru ne vjemata nemudoma in se niso še zasadile, ovil lomaroosti velikega dela dolenjskih vinarjev, dva glavna vzroka namreč: Ker ni dosti ameriških trt, katerih trtna uš ne more uničiti, in . denarne stiske vinogradnikov, kateri ob svojih sredstvih ne morejo na novo zasaditi svojih vinogradov. Prva zapreka se v prihodnjih dveh letih utegne odstraniti, ker ie visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo za gotovo obljubilo, da bode razširilo in pomnožilo državne ameriške trtnice in vinograde, ter bode tudi šoli ker bi po deželnozborskem sklepu nasaditev trtnice v Grmu mogoče iz svojih trtnic in iz novo nasajenega služila za poskus z ameriškimi trtami, misije pa za vzgojevanje domačih trtnih po sklepu ko- ameriškega vinograda v Smoleni vasi oddajati zadostno število ameriških trt. Vsekakor pa se je nadejati, da si st Želji, da bi se oddajale tuje trte po kolikor mo- bodo umni vinogradniki napravili tudi svoje trtnice goče nizki ceni, ustreglo se je že, ko se je pod št. 2195 dne 23. februvarija 1. 1888. naznanil c. kr. de- trt > tem pa, da bode mogoče dobiti dovolj ameriških reč ni še rešena, ker se bodo opuščeni vinogradi, želni vladi, ukaz z dne 7. februvarija 1. 1888. št. 1854, predno se nasade trte > morali primerno obdelovati > po katerem se je cena raznovrstnim trtam znižala na namreč prekopavati. To delo pa ni težavno, temveč 319 je, ako se najamejo in plačujejo tuji delavci, tudi drago. Ker je oče Andrejec videl, da se ga pri gospodarstvu Da bi se pa vinski prebivalci, ki so vsled te hude več neobhodne ne potrebuje, kupi si dva čila konjiča in nesreče že popolnoma obupali, izpodbudili k novi de- postane voznik. Rekel je svoji pridni in marljivi dru- lavnosti in da bi se z veseljem poprijeli nove zasaditve žini večkrat: Le vrlo naprej! Vi drugi lahko zmagujete z ameriškimi trtami kot edinega izkušenega sredstva dela pri gospodarstvu: kjer bode treba nasveta, dal Vam 8 katerim jim je mogoče ohraniti si svoj dragoceni za- ga bodem; radi »e ravnate po tem, kar Vam svetujem. klad, sklenil je slavni dežel nega zbor uvažujoč od dežel- In to ravno mi je v največje veselje. Le tako in taki odbora navedene razloge, že v prejšojem zboro- tudi v prihodnje ostanite; Bog bode se svojo pomočjo vanji, da se dovoljujejo denarna darila malim, ubožnim vedno z vami. Jaz bodem pa, upam trdno, ako mi vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ljubi Bog zdravje ohrani, tudi z mojima konjičema na ameriškimi trtami. Samo ob sebi je umevno, da bi se cesti nekoliko zaslužil; okoliščine so poštenemu vozniku takim posestnikom tudi morale, ako mogoče, brezplačno ob tem času v Zalesji zelo ugodne in mile! Vsa Andrejčeva družina bila je tako z koristnim oddajati rezanice, kolikor bi jih potrebovali. Deželnemu odboru tudi zdaj ni mogoče nasvetovati poslom preskrbljena; mati Jerica, sinova in hčerke druzih sredstev. Zato si z ozirom na povedane razloge oskrbovali so domače posestvo, oče zaslužil je pa tudi dovoljuje staviti naslednje nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: Izdaja poučne knjižice: M Nauk ? kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami44 jemlje se na znanje in odobruje; . deželni odbor se pooblaščuje: da oddaje iz deželnih trtnic brezplačno ameriške rezanice in ukoieninjene trte, kolikor jih je na razpolaganje, malim neimovitim vinogradnikom in da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišega zneska 50 gld. z vožarenjem lepih novcev, katerih pa ni po stari grdi vozniški razvadi brez potrebe razsipal. Sam živel je poleg svojega posla bolj skromno, a pri vsem tem privoščil si je pa vendar potrebne hrane in od časa do časa tudi maseljček dobreba naravnega vina. Kar mu je na prisluženih denarjih čistega ostalo, nalagal je spo-redno mesec za mesecem v zanesljivo mestno hranilnico za „dneve potrebe in pomanjkanja". V teku let štel njegovi čisti prislužek uže nekoliko stotakov obrestonosno je naloženih. Konjiča njegova bila sta vedno lepo rejena > čila ta namen se za 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada. 4. To poročilo se izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje. iu krotka; ravnal je pa tudi ž njima kaj lepo; potrebne tečne krme, dobre čiste z Irave vode in tudi počitka v pravem času jima je v polnej meri privoščil. Preoblagal jih ni nikdar; ravno tako tudi ne prekljinal in pretepal Podučile stvari. nikoli Zadosta bila jima je njegova prijazna beseda. Bil je v pravem pomenu besede „pošten slovenski voznik". Ločil se je v vsem od navadnih voznikov druzih krajev tistega časa, kateri so navadno še današnji vdani grdim razvadam; sami si vsega privoščijo, živina njihova mora pa dostikrat glad, žejo in vročino prenašati, Nasledki v ?? snopsa u (Dalje.) Od šnopsa — pod kola. . po zimi pa na prostem vsa izstradana zmrzovati. Po vrhu tega se pa še preobklada, proklinja, vragu izdaja iu neusmiljeno korobači, tako da je bolj suhemu okostju, nego Mesarjevi imeli so v Zalesji malo, pa čedno in dobro posestvice. Pred malo leti je na tem domovji gospodaril še dobro znani Andrejec se svojo marljivo ženko Jerico. Ta zakon obdaroval je Bog se šestirimi otroci: dvema sinoma in štirimi hčerami. Vsi otroci bili so brdki, čvrsti, in dobri krščanski. Rastli so na duhu in telesu, da je bilo kar veselje. Domačega dela vadili so se z največjim veseljem; v teku let nadome- stovali so sami vse tuje delavce. Andrejec obdeloval je za-se, pravi živini podobna. Do tu moremo voznika Andrejca vsem slovenskim voznikom še vedno za uzor in v posnemo staviti in priporočati. Kakor vsak pošten človek, imel je tudi Andrejec med sovrstniki svojimi zavidlj Večkrat ga je eden ali drugi od strani uščipnil, da je grd skopuh. Za take zbadljivke se pa ni menil; k večjemu je rekel: „Kar vsak rekel delam; ugaja mi dobro, vas pa to nič ne briga; Bog za vse. Pometajmo dobro in pošteno pred go~ lastnimi pragi, in čedno bode povsod!" Kdor pa stoji naj gleda, da ne pade. Andrejec bil svoje posestvice z lastnimi domačimi. Res srečni spodar in družinski Oče! Starejši sin Larko nadomesto-val ga je pri gospodarstvu prav dobro; drugi brat Jože je Plahtaču bližnji sosed. Večkrat mu je to in ono reč in sestre njegove pomagali so mu pri tem kaj vrlo; iz mesta za štacuno dopeljal. Prigodi se, da mu enkrat ubogali so ga brez godrnanja. Mati Jerica skrbela je tudi polovnjak špirita pripelje. Ker ravno hlapcev doma pa za red v hiši in pri gospodinjstvu. Vse jim je šlo bilo ni, poprosi Plahtač Andrejca, da mu pomaga težak srečno iz pod rok. Dobri Bog je pa vseh skupaj delo sod raz voza na svoje mesto spraviti. Delo sta dokon- tudi očitno blagoslavljal. čala, a se pri tem oba dobro upehala in spotila. Plahtač * 320 reče tedaj dobimo rumenkasto tvar, ki na vodi plava. Čisto olje razdražuje človeka, ali v večej množini more člo- mu da je nevarno taho razgretemu in potanemu prec veka tudi umoriti. Kitajski delavci, kateri morajo čaj na prosto hoditi. „Imam izvrsten pripomoček, kateri pri ocenjevanju pokušati, bolehajo pogosto na glavo- izplača Andrejcu vožnjino in ta jo hoče kar domov, kot po navadi, oditi. Plahtač ga pa priliznjeno ustavi odvrne vse nasledke prehlada u 1 reče mu in ob enem bolju. zelenem čaju je olja blizu 1 postotek, a v natoči kozarček >5 sladkega u z opombo: „Andrejec po- črnem okoli % pošto tka. Ker je čreslovina nekoliko pijte; dobro Vam bode storilo". Andrejec pokusi; uga- ublažuje, zato deluje na človek, ako zmerno pije čaj, jalo mu je. Na to nalije Plahtač prec še dva kozarčeka vrlo ugodno oživlja ga in razbistruje. Ako človek pije pravega naravnega slivovica, Andrejcu rekoč: „Bog vas živi enega sebi, drugega pa mnogo močnega čaja, tedaj ga preveč razdražuje, od J vrli zalešKi voznik! u ganja mu spanec, otežuje mu glavo in zazibava ga v Popijeta ga. Od tega časa zahajal je Andrejec ob vsaki nezavednost- Prijetno dišeče in hlapno olje se nareja priliki, kadar bil je razgret, k Plahtaču na kozarček v čaju še le s prženjem in s sušenjem žganja » pozneje pa snopsa » ker bil mu je prvi pokus res dobro storil. Postal je polagoma pravcati šnopsar-voznik. Postal je vredni sodrug po šnopsu in drugih razvadah svojim malovrednim sovrstnikom, navadnim voznikom. Zaslužek mu kmalu za lastne razvade ne Thein v čaju je ista tvar, kakor coffein v kavi. Ako ga s čaja odločimo, tedaj nam se prikauje v drob- nih belih glicah čaju ga je 1 do 3 postotke Sla čaji zadostuje, konja njegova » preje lepo rejena in čila bejše vrste imajo vselej več theina kakor finejše. ne daje nikakega prijetnega duha. Na človeka deluje > kakor coffein v kavi shujšala sta do pravcatih kljus. Lotil se je slednjič Andrejec hranilnične knjižice ter jo uže za nekoliko stotakov oskubil; udal se je bil namreč tudi igri na kvarte. Tu in tam dobival je včasi kak krajcer, zapravil je pa večkrat po cele desetake. malej množini ivlj človeka Denar mu je zopet pošel. Da pa v mesto ponj ravno prazen ne šel naložil je pri žagi v Zalesji težak voz žagane, da jih popelje na postajo. Kljuseti vpreže, sam ga pa pri Plahtaču dobro rukne. Zleze vrh žaganic, požene po cesti; šnops pa kmalu prične nad Andrejcem svoje posledice. Pravo guganje se prične. Ko prispe tako vrh malega klanca, zaroti nekako in požene; težko naloženi in ne zavrti voz, zapodi kljuseti po klancu prav tako, kakor prijetno dišeče olje, a v večej množini more mu zelo škodovati. Čreslovina v čaju je ona ista kislina, katero nahajamo v hrastovej skorji in v črnem vinu (tanin). Čaj ima 15 do 18 postotkov. čim dalje se čaj kuha, tem več kisline se raztopi, in pijača dobi grenek okus. Ako v čaj mleka vlijemo, tedaj se čreslovina spoji z beljakovino v trdo spojino, katero želodec težko prebavlja. Ljudje ki so slabega želodca ne bi smeli radi tega piti čaja z mlekom. Čim je perje starejše, čim je čaj sla-bejše vrste, tem več je v njem čreslovine. Za čaj naj se jemlje porclanasta posoda. Posodo doli j Andrejec omahne in pade za konjiča pred voz > a treba imeti toplo in vedno pokrito. Kitaju ne voz pa preko njegovega trupla hitro zdrsne in Andreje mešajo v čaj nikdar ni sladorja niti vlivajo ruma, kakor To je pokvarjeni okus, ako se v čaj vliva rum, ves razmesarjen na cesti mrtev obleži. mi. Žalost in britkost domačih bila Je nepopisljiva vsiplje cimet ali vanilja, kajti pri tej primesi človek tužna, zavoljo te nesreče, katero je vražji šnops nad ne občuteva onega finega vonja, ki ga čaj ima. Čaj njihovim očetom, oziroma možem in gospodarjem, zakrivil, v svojem delovanju vrlo sličen kavi. On ne hrani člo-Ta udarec bil jim je v svarilo, da se šnopsu nobeden veka, kakor tudi ne kava, da si perje njegovo ima vdal ni ter v spodbudo, da so tudi za naprej dobri ? v sebi mnogo redilnih tvari. Kakor se je o kavi mislilo i še nikdar žal bilo ni. pametni in trezni ostali, za kar jim do današnjega dne aa čuva telo, da se brzo ne trosi, tako so mislili tudi o čaju. Pa ni res- Mislilo se je, in sam Liebig je trdil, da v čaju dobiva telo mnogo železa, pa se to ni potrdilo. Čaj oživlja sluzne kožice v telesu, olajšuje dihanje in znojenje, in s tem ohlajuje telo. Čaj spravi človeka v ugodno razpoloženje, osvežuje ga, razbistruje mu um in preganja spanec. Za vse to delovanje pa je boljši zeleni čaj, kakor črni, in zato jeza slabe ljudi vselej čaja. Zemljepisni in narodopisni obrazi (Dalje.) * Nabral Fr. Jaroslav 87. boljše, da jemljo črni čaj. Pred jedjo ne gre piti Nek kitajski pisatelj veli o čaju to-le: Čaj človeka ohlajuje, a slabi ga samo ondaj, ako ga čez mero pije. Sestavine, delovanje, ponarejanje, trgovina in Caj je najžlahnejša bilina na svetu. Pij čaj in duh razne vrste čaja bode živ in bister. Njega spoštujejo največi dostojan- čaju nahajamo tri glavne sestavine, zaradi ka- stveniki, kakor tudi največi učenjaki, pa tudi najpri terih se je človeku priljubil. Sostavine te so prijetno prostejši ljudje, siromaki in sami prosjaki nočejo biti dišeče hlapno thein in čreslovina. Olje daje čaju brez njega. Vsi ga pijo vsak dan in vsakemu ugaja ugodni aroma. Ako to olje s čaja odločimo z destilacijo, Drugi pa veli: „Čaj izganja s človeka vsako nesnago j 321 odganja spanec, čuva in zdravi od glavobolja, in zato razmeri z še nepokrito potrebščino za zgradbo > naglaša ga čšsla celi svet. u veliko revščino kočevskega okraja ter predlaga naj se Ako dobimo v trgovini dober in nepokvarjen čaj, privoli vsaj 500 gld. podpore. pa ga zmerno pijemo, tedaj nas on osvežuje in oživlja in bilo bi nerazborito braniti zdravemu človeku, da Tudi poslanec za kmečke občine kočevske g. Primož Pakiž se oglasi, priznava potrebo podpore ter jo pri-ga ne pil. No čaj se žal, prepogosto pokvarja in po- poroča, toda z enako odkritosrčnostjo in ostrostjo obsoja nareja. Omenili smo uže preje, da Kitajci zeleni čaj ravnanje dotičnega odbora, ki hoče ustanoviti za ta del za zunajno trgovino vselej umetno pobarvajo. Barvanje dežele naše, v katerem poleg Kočevcev, biva veliko šte- z indigom ni nevarno, pa tudi z berolinskim modrilom vilo Slovencev, izključno nemško sirotišnico. Oglasi se more mnogo škodovati. Toda Kitajci delajo tudi tudi še na kočevskim v državni zbor voljen poslanec umetni čaj. Oni pometo ves prah v svojih delavšnicah, Hren in priporoča višje podpore. ne to zlepijo z gumijem v vodi, in od tega delajo zrnje, katero ali zeleno ali črno pobarvajo. Ta umetni čaj ne prodajajo sam zase, temveč ga primešavajo pravemu čaju. Ali pri tem so Kitajci še vrlo pošteni. Oni nazi- vajo tako zmes, lažni čaj j m za vsako robo vestno povedo, koliko postotkov je v njej ponarejenega čaja. Poročevalec kanonik K1 u n se za svojo osebo ne protivi višji podpori, omenja pa vendar, da se sirotišnici ljubljanski, ki enako služi slovenskim kot nemškim sirotam, za zgradbo poslopja ni dovolila nikakoršna podpora, strinja se tudi z opazko poslanca Pakiža. Pri glasovanji se zavrže predlog Deschmannov sprejme pa se predlog Višnikarjev s podporo 500 gld. Ali to ime se zgubi takoj, čim ga trgovci v Evropo pripeljeto . Tu ga moramo kupovati kot pravi čaj. Največe kvarjenje čaja se izvršuje v Evropi, in pri Druga bolj zanimiva razprava nastala je pri prošnji tem prvi so Angleži. V Angleškem je mnogo tajnih učiteljev za zboljšanje plač. Dr. Vošnjak priporočil je po katerim se deželnemu odseka > tvornic, v katerih čaj ponarejajo. Tako postavim so predlog finančnega 1783. 1. v Angleškej napravili čez dva miljona kilo- odboru nalaga, to vprašanje preiskavati in v prihodnjem gramov ponarejenega čaja^ in tisti čas je bila trgovina zasedanji predlagati kaj tacega ? kar je po stanji de s čajem še v razvoju. Nekoliko se ga še dan- danes ponareja. Državna oblast je radi tega ustano* vila kazen od 200 gld. za vsak klg. ponarejenega čaja. Manchestro je več tvornic, v katerih skrivaj črni čaj zeleno barvajo, in potem draže prodajajo. V ta namen jemljo strupene bakrene barve. V Angleškej so našli'čaj, v katerem ni bilo čisto nič pravega. Največ pa se čaj pokvarja s tem, ker mu primešavajo perje želnih denarstvenih razmer mogoče. Poslanec Šuklje stopil je temu vprašanji bolj do živega, primerjal je tudi plače naših učiteljev z onimi druzih dežel ter je dokazoval, da ni ravmo povsod drugod vse boljše, kot pri nas. Priporočal pa je pri prihodnji popravi teh določil posebno misliti na to, da se ustanovi še ena vrsta višjih plač s 700 gld. od vrbe > trnja > bresta i jesena i češplje in še drugih dreves. To perje barvajo, da je take barve, kakor čaj. Kadar ga prekuhamo, tedaj ga moremo lehko razpoznati po barvi in po obliki. (Dalje prihodnjič.) > deželnih zborov. Predloga posebnega ni stavil in tako se je konečno sprejel predlog finančnega odseka. VII. seja bila je minulo soboto dne 29. septembra in v razpravi bilo je med drugim dvoje poročil upravnega odseka o lovskih postavah namreč prva o omejitvi prostih kart za gozdne ali lovske čuvaje, ker je skušnja kazala, da se dosedanjo določilo prav grdo zlorabijo tako, da je v nekaterih okrajih lovske karte plačevala drugi pa so se večjem Vi o vsih pravih lovcev vsi Deželni zbor kranjski. Iz VI. seje deželnega zbora j ki sprehajali s puškami s krinko čuvajem. Drugi lovski predlog pečal se je s prepovedanem bila minuli če- lovskim časom (Schonzeit) in pri tem vprašanji uglasili tertek dne 27. septembra ni poročati posebno zanimivega, 80 80 l°vci v zbornici. Celo bolehni baron Taufierer razun dveh točk Prvič KI poročal je poslanec kanonik spravil se je na noge in je z nekako slastjo in živah- o prošnji Kočevskega mesta, oziroma odbora za nostjo čitajoč govoril, branil divje koze in lovce, kožice ustanovitev tamošnje nemške sirotišnice za podporo ter in povodne tiče; pa tudi lovec kanonik Klun se je je v imenu finančnega odseka predlagal, da se privoli oglasil in je prodrl z vsemi svojimi predlogi. podpora 300 gld. Glavni zastopnik Kočevcev v zbornici, Deschmann, se takoj oglasi in razlaga na dolgo in široko kolika revščina je na Kočevskem, da je tamošnjim Nemcem zabranjen vstop v slovenske zavode ter predlaga to svoto povikšati vsaj na 1000 gld. Tudi vredjenje teku reke Krke prišlo je v raz pravo. Vlada držala se je nekako nemarljiva in se je branila pripomoči tudi pri pripravljalnih delih kaj, deželni zbor sklenil je po predlogu poročevalca finančnega odseka dr. viteza Bleiweisa in pa na zelo stvarna po- Kočevski poslanec Višnikar, pripoznava marsikaj jasnila in priporočila poslanca Šuklje-ja, prevzeti polo onega, kar je navedel predgovornik Deschmann, trdi] da predlagana podpora 300 gld. vendar ni v nikakoršni vico stroškov proračunanih na 2400 gld. za pripravljalne preiskave in načrte. _ 322 I VIII. seja bila naj bolj dne 1. oktobra minuli ponedeljek pa je izvira iz zavesti, da se bije borba za žaljeno, v vseh živahna v letošnem zasedanji. Očividno dobah časa tisto in enako pravico. hoteli so gospodje od manjšine, da bila postala seja viharna J da bi bila večina skočila na led ter manjini dala pravega povoda k kriku, tako neusmiljeno se na Kranjskem zatira nemščina. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno- . zade- olske stvari šolskega zaklada in pa o § 8. marg. št. 7 in vajoč šolstvo u podalo je gospodom povod skomajsati se Kako more šola otrocih buditi in gojiti na visoko uso budgetne razprave in skoz okno ven čustvo domoljubja in nagnenje do vladarja ? kričati volilcem volilne govore za predstoječe volitve za deželni zbor. Maujina poslala je v borbo tri zelo pogumne junake svoje stranke, ki so z velikim razsrdenjem tožili „o zatiranji nemštva na kranjskem" tega gesla držali so se vsi trije j in vsa borba bila sijajna in zmago- Različna so čutila, ki jih rodi človeško srca. Globoko sežejc v naše življenje; kajti njih upljiv na duševno življenje gotovo ni majhen. Da je pa duševno življenje buditelj in podlaga vsega človeškega dejanja, je pač uže znana stvar. vita > toda orožje nemških borilcev bilo je tumpasto > Občutki so nam prirojeni Vendar jih je treba v dokazov za svoj krik niso imeli, kar so navajali ali ni otroških srcih še le buditi in potem okrepčevati; zakaj f bilo vtemeljeno, ali pa nepomenljivo naravna kakor vsaka duševna moč v začetku v naših prsih le posledica razumne odgoje, in zato vsi trije niso ranili 8pj jQ ge ie, ko je, naj si bode po tem ali onem spod nikogar. budku, izbujena, in s časom vtrjena > se sad prinaša i Večina poslušala jih je nekaj časa resno, kasneje tak0 tucii občutki v otroških srcih spe. Treba je tedaj nekoga, ki jih budi goj smejala se je puhlosti fraz, in ko so gospodje zapazili, da prvi protigovornik vitez Gutmannsthal s svojim silovito in hudo povzdignjenem glasom pri večini in manjini geve) da 0D mora vedeti, kate ni napravil in okrepča Isti pa da je učitelju dano velijo priložnosti v tem čut smislu delovati. budi in goji in prav nobenega utiša, skušala sta sledeča katerega naj nasproti zopet uduši. Saj vemo, da vsako mu pristaška govorniku z hladnem ali pa celo prikup- človeško bitje nosi v sebi tudi čute, kateri > ako 80 ljivim govoričenjem na svojo stran spraviti koga izmed uzbuj ? kmalu plamte v strast, ki potem zaduše vse večine, pa še v skušnjavo nista spravila nikogar, da bi blago in dobro. Tedaj le dobra čutila je treba vzbujati mu bilo na misel prišlo postajati druzega menenja Prvi zagovornik dr. Vošnjak privoščil si je posebno vit. Gutmannsthal-a, ki je tarnal, da se na kmetijski šoli podučava po nemško ali vsaj nemščine s in gojiti. Eden na Grmu ne najimenitnejših čutov je gotovo čut ljubezni do svojega vladarja; njemu enak pa je oni „ljubezni do tem, da mu je iz navoda dokazal, da to sicer ni res, pa tudi ne imelo nikakoršnega pomena, ako bi domovine". Ako pomislimo da je naš predobrotlj da tako bilo, Schwegela vladar v teku štiridesetih let vladanja svojega uže nad ker jezikovni poduk celo trditvi barona 23 milijonov goldi za mnogovrstne potrebe, kakor zadnji seji), ni naloga strokovne šole, ka-koršna je ona na Germu. Dalje pa je zavrnil tudi sta- ža šole po cerkve itd. iz svojega ebnega za- rega Deschmanna, ki je nekako mogočno klicaval da je ljudstvo za njem rekoč da d je večino, kar kaže nekaj pri vsaki priliki, Deschmann pa ima res tudi t ljudstva za saboj pa to se nahaja skoraj samo v ljub ljanski kazini, pa še tam bi njegovim pristašem preosta jalo prostora, tako malo jih je. klada podaril, je to res prevelika in neprecenljiva očetovska dobrota! Omenim naj še, da je naša majhina župnija, katera ima komaj 1800 duš, v teku moiega 81etnega službovanja v Preserji prejela od presvitlega kje molčim. cesarja za pogorelce, cerkev in šolo že 1600 gld. Poročevalec Suklje pa je obral vse tri protigovor-nike toko neusmiljeno vendar pa resno in stvarno, da niti to, da bi bili govori opozicije zapustili tudi le najmanjši je hvaležnost za tako visoki dar? O tem raje Samo to še omenim, da bi cerkev in županstvo lahko veliko storila, da bi odraščeni farani večje storila, da eden ni mislil na ugovarjanje, toliko manj pa na odraščeni farani večje spoštovanje do svojega vladarja in do c. kr. uradnikov imeli, in to bi nam učiteljem pri vzbujanji ljubezni do našega vladarja veliko pomagalo. Veliko je pa tudi naših domačinov, kateri se še šice nasprotnikov naroda, in ako bi jih veliko posestvo ne zmenijo za našo domovino, ne za ožjo Kranjsko, ne vtis, o moralni zmagi celo sanjati ne. In tako ne dvomimo, da se bode obupnost polastila tudi še male pe- tudi pošiljalo še nekoliko časa v deželno in državno za širjo Avstrijo Pa ne zadosti, da se ne zmenijo za njo, ne! še sramujejo se domačega jezika, domačih šeg zbornico, dohajali bode tje le še na prežo, kaj se godi in pa v to svrho, da malo nagajajo, kadar prilika, tcda in vsega, kar se tiče Kranjske dežele. Ne vselej vendar zavest, da se borijo za slabo, ker krivično reč, jemala pa mnogo zamore učitelj temu v okom jim bode tudi v prihodnost in kolikor dalje bolj, oni sicer tako, da uže v mladih otroških srcih priti zbuj in m pogum in ono navdušenje, ki pelje do zmage za to, ker goji ljubezen do milega vladarja in do domovine. Stavi 323 se pa vprašanje: „Kako to?* Kratke besede naj to raz- in baron Schwegel. Od večine odgovarjala sta zastopnikom nemštva na Kranjskim, gospoda dr. Vošnjak in poro- jasnijo Kakor vsak lahko razvidi > sta omenjena čuta v čevalec Šuklje, stvarno mirno pa odločno, da pač pone tesnej zvezi med saboj. Eden brez druzega ne more ob- hava nemškutarjenje pri nas, da ima pa poduk v nemščini stati, kajti eden podpira in nadaljuje druzega. Tedaj so tucli v ljudskih tudi pripomočki, katerih se učitelj poslužuje pri vzbu- postavah pristaja. šolah več prostora, kakor po janji čutil, zelo jednaki Večina Kedaj naj učitelj začne se svojem delovanjem? nikakor zborova pritrdila je konečno po dalji ne azburj , pa razpravi, nasvetom finančnega Mislim, da ustop v šolo je tudi začetek njegovega de- odseka, glede normalno-šolskega proračuna, kakor tudi lovanja v tem smislu. Kolikor večji so otroci, tem bolj resolucije, v kateri se deželni šolski svet poživlja je treba ta blagi čut nadaljevati in utrjevati. Pripomoček, poduk v nemščini na ljudskih šolah v deželi vrediti v da se otroci vadijo svojega vladarja in dinastijo ljubiti, je ta, soglasji z državnimi temeljnimi zakoni in pa z razsod- poznajo njegovo ime, njegov rod in posebno blage bami državnega sodišča. Seja trajala je do 2. popoludne da njegove lastnosti. To spada v zgodovino. Se ve, da se in bode prihodnja seja v soboto dne 6. oktobra v prvih letih malo zgodovinskega podučuje in sicer Umrl to po berilnih vajah. To zadostuje, ako ve učitelj te vaje otrokom zanimivo in razumljivo razkladati, pomanj- je v nedeljo znani stavbenski mojster Anton Treo v visoki starosti 83 let. Včeraj bil je po kljivo nadaljevati in jim tako najimenitnejše od ce- sarja in njegove slavne rodovine pripovedovati. Vidimo kopan pri sv. Krištofu po sprevodu, katerega se je udeležilo mnogo občinstva. tedaj » da je branje sicer posrednji, vendar le izdaten pripomoček za učitelja, ako ga le hoče prav vporabiti. Selška Vabilo k slavnosti katero priredi občina in združena s tukajšnjim bralnim društvom fara in Drugi pripomoček je zemljepis. Otroci naj znajo, krajnim šolskim svetom v proslavo 401etnega vladanj kje naš cesar vlada itd. Tudi to se uče v začetku po be- Veličanstva presvetl. cesarja Frana Josipa v ne rilnih vajah in še v poznejših letih imajo večraz del j o oktobr a 1888 leta v Selcih rednicah) posebne knjižice. Tudi številjenje je posrednji pripomoček za učitelja, kajti tudi ono se rabi, na si bode pri zgodovini ali pa pri zemljepisji. (Dalje prihodnjič). Kmetska posojilnica ljubljanske okolice vpisana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljublj imela je se sklepom 3/4 leta 1888 prometa: 297.486 gold. 82 kr Posojil se je dalo v tej dobi 85.481 gld. in vrnilo jih 83.001 gld. 50 kr.; stanje posojil znaša sklepom meseca septemara 96.852 gld. Hranilnih ulog sprejelo se leta 37.644 gld. 05 kr. izplačalo se jih je je tekom % 40.490 gld. 18 kr Naši dopisi. stanj hranilnih ulog znaša sklepom meseca septembra 88.589 gld. 42 kr Iz Ljubljane Hranilne uloge Posojila dajejo se na osobni Povodom cesarjevega godu, kredit (proti lastni menici) in na realni kredit (proti obrestujejo se po 41/2% ki je jutri dne 4. oktobra, pela se bode jutri v stolni intabulaciji) po 57«% oziroma po 6°/0. Uraduje se vsak cerkvi ljubljanski slovesna masa, kateri e c. kr. torek, vsako sredo m saboto od do 12. ure do deželno predsedništvo povabilo potom deželnega odbora poludne. vse člene deželnega zbora kranjskega. Ta pa je po predlogu deželnega glavarja sklenil, pooblastiti pred Zahvala. Slavna kmetijska podružnica v Postojni sedništvo zborovo, da primernim potom presvitlemu cesarju izrazi povodom Najvišjega godu najgorkejša vošila je v proslavo lOletnega vladanja presvitlega cesarja in pa čutila neomahlj zvestobe in udanosti do pre svitlega cesarja in njegove Visoke rodbine. Predsedništvo deželnega zbora zvršilo je to nalogo včeraj potom c. kr. deželnega predsedništva. Razprave deželnega zbora kranjskega postale so v zadnji seji, minuli ponedeljek bolj živahne, ko je prišel v razpravo normalno-šolskega zaklada proračun za leto 1889. Opoziciji, zastopnikom velikega posestva, Franca Jožefa tukajšnji šoli podarila jedno garnituro vrtnarskega orodja, za kateri dar, prelepi spominek, iz- rekata podpisana vsem častitim udom Postojniške pod- družnice srčna hvala! Krajni šolski svet v Št. Petru na Notranjskem dne 29 septembra 1888. J. Špilar, predsednik. M. Kala n, zdelo se je primerno, pri tej razpravi govoriti skozi nadučitelj. okno: kako se na Kranjskem odriva bolj in bolj nemščina Da c. kr. okrajno glavarstvo zamoglo omo in prvi protigovornik vitez Gutmannsthal zašel je v svoji gočiti vinorejcem prejem reznikov ameriških trt vitis gorečnosti za nemštvo tako daleč ) nem glasom zaklical, da je da s povzdignje- riparia, vitis solonis in York Madeira tri za podlogo se pri nas nemštvo tepta z Pri požlahtnenji, York Madeira pa za porabo brez po nogami. Približno v enakem glasu pa z manj gorečim žlahtnenja iz državne ameriške trtnice v Kostanjevici glasom, pritrkavala sta temu govorniku poslanca Deschman na pomlad leta 1889. so razpoložene pri dotičnih ob- 324 činskih uradih napovedalne pole v katere naj upišejo vinorejci svoje ime, stališče, h. št., potem vrsto gori vodi stranke, grof I stopi od javnega politične Draškovič, i delovanja o imenovanih trt, in število reznikov do konca meseca sproti pa javlja „Obzor", daje sedaj ta ves o k t o b r a 1.1888. Cena za 100 komadov reznikov se bodo razglasila > kadar bode tu sem dospel dotični odlok c kr. visokega ministerstva za poljedeljstvo. . kr. okrajno glavarstvo na Krškem dne 20. septembra 1888. ianil, da od -Temu na- leosnovana. Zelo veliko vriša dela tudi v političnih hrvatskih krogih vest, da je vlada odstavila župana Križevačkega Dragutina Grdenič-a, zarad „krupne neposlušnosti j je pri zadnji priliki nagovoril cesarja z daljem pozdra vom, ne da bi bilo to na programu. Weiglein, m. c. kr. okrajni glavar. » Obzor j avl j > da se je pa cesar o priliki onega pozdrava, županu večkrat besedami: Hvala vam gospod župan, jako lepo, jako lepo ; izrazil. Nemška. — Dnevnik rajncega cesarja Friderika še vedno silovito iznemirja vse politične kroge. Znano je bilo sicer, da je skoraj v vseh vprašanjih pokojni Novičar iz domačih in tujih dežel. cesar hodil lastno neodvisno pot j da mu bilo pa Dunaja vsakojako vtikanje Danes dospel je nemški cesar na zabranjeno, kakor v politična vprašanja tako strogo sedaj brez ovinkov potrduj knez Dunaj, sijajno sprejet bil po pred sklenjenih pripravah soditi, Bismark, to se pa ni mislilo Pravico, določevati red in pa slavnosti sprejema se gotovo odobrava v vsej državi. Čudovito je, s kakovo Na predlog Bismarkov ustavil je vladajoči nemški cesar varoval si je naš cesar s tako odločnostjo, ki ciatolj cesarjevega „dnevnika Sedaj prišlo je na svitlo, da je bil vrednik in iz taj svetnik Geffcken nesramnostjo in predrznostjo so so pristaši Schonerer jevo silili v to prašanj nem odboru, kakor v in to enako v dunajskem mest nižeavstrijskem je zvonec nosil protisemit Verga deželnem zboru, Pa vlada kazala daljne dejali izdavanje dnevnika, izdajatelja Geffckena pa so v preiskalni zapor Bismark je trdil, dajso v in neistinitosti, da se objavlje je tu enkrat z jasnostjo, kateri moč podtikati ničesar mišlj da za sprejem nemškega cesarja neče in ne potrebuje drugač nikakoršnih nasvetov in nobene podpore. > pa postopanje „dnevniku" tolike napake i tekst sme imenovati iz-Bismarkovo kaže, da sam sodi Cesarski na- Laška nedeljo večer izročil je avstrijski čaj i - u drago- enako spretnega, kot reznega vladinega zastopnika. ceni weyl\ii križ sv. Štefanovega reda in pa zelo laskovo mestnik baron Possinger skazal seje zopet v tem slu- poslanik ministerskemu predsedniku Crisp Sploh je te dni na Dunaji živahno življenj ? ker pismo eiofa Kalnoky-ja tega bi se smelo sklepati j se je pričela državna sadna razstava j ki je poleg mno- da je zadnji razgovor obeh ministrov v Čeških Toplica naja gobrojnih razstavljavcev, privabila tudi ogledalcev. Povodom vojaških vaj poleg Feliksdorfa blizo Du-nastala govorica, da je bil cesar v smrtni nevarnosti, ker je baje poveljništva oddelka topničarstva pre- — ' ■ In | a ' 2 j slišalo znamenje, da ima streljanje nehati, ter se je se dalje streljalo, ko je cesar dalje proti topničarjem jahal, tako da bi ga mogla zadeti kroglja. V nekaterih krajih izrekoma v Granu na Ogerskem, priredila se je razsvit- veliko število imel za nas nekaj povoljnega vspeha General Boulange hoče izdati manifest na narod v 10 milijonov izvodih baš isti dan, ko se snideta francoski zbornici. Tako poročajo republikanski listi. Časopisi, še sedaj nič gotovega ne ve, niči snideta, se bode že prikazal ki zanj pišejo, pa to zanikavajo. Sicer se pa er on biva. Ko se zbor- Zitna cena ljava ozirom na srečno prestano nevarnost cesarjevo nekateri krogi pa trdijo, da glede velike oddaljenosti v Ljubljani 22. septembra 1888. cesar bil v oikakoršni nevarnosti Hektoliter: pšenice domače 6 gold 95 k banaške Istra Poreča se brzojavlja, da je bivši de 7 gold. 32 kr turšice 5 gold 70 k soršice 5 gold 75 kr rži 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold. 10 kr želni glavar Isterski dr. Vidulič po razgovoru, katerega 0V8a 4 gold je imel minuli soboto s c.kr. namestnikom Pretis-om, pre- 44 kr# _ Kromp klical svojo ostavko. Razumljivo je, da odstop Viduličev ni bil po volji varuhom italijanščine na Primorskem, kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold 2 gold 05 k 100 kilogramov V Kranji 24. septembra. čudno pa je vendar le, da bi bil tak pristaš lahonske stranke v Istri nenadomestljiv. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Hrvatska Zagreba se brzojavlja dne 30. 1 gold. 22 kr Ajd 4 gold. 22 kr septembra, da je imela nezavisna stranka v soboto večer shod in razgovor in da je pri tej priliki dosedajni 1 gold. 60 kr 44 kr. Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki