Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Setneniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ','„6. uri popoludne.
štev. sea.
V Ljubljani, v torek 13. oktobra 1885.
Letnik XIII.
Denar — sveta vladar.
IX
Kako veliki mož malega skube.
(Konec tega oddelka)
Mnogo vladnih načrtov in namenov zvč veliki mož po skrivnih potih; politiške novice so njemu znane, preden se rešijo povojev. Vsemogočen je denar. Mali in srednji možički so le karpi, ktere redi v ribniku veliki mož. Kedar je treba, vrže ščuko med-nje. Ljudstvo plača borzi več davkov, kakor državi, in to sedanje dni ni, kar si bodi.
Trgovec si kupi na stara leta borznih papirjev, delavec nese svoj denar v hranilnico. Obadva stopita v službo pri velikem moži. Kako to? Banka je orodje borze, in hranilnica ji koristi, ker kupuje njene vrednostne papirje itd. Kolikor več je delniških društev, toliko slabejše je za delavske stanove.
Veliki mož po lastni volji povzročuje odlok in pritok, gospodarski razcvet in propad brez vsacega naravnega vzroka. Bavno iz naravnih vzrokov v našem časi najmanj čutimo revščino. Slabe letine in druge naravne nezgode so vedno omejene le na ozko ozemlje. K večemu četrtina ali tretjina Evrope toži o slabih letinah. Občila so tako mnogoštevilna, da postaviš žito na trg v kratkem časi in ceno, kjerkoli hočeš. Žetev še ni končaua, in trgovci so že preračunih, koliko žita bodo potrebovali iz Amerike Rusije in Indije. Inostransko žito je prej na trgu, kakor domače. Kruha se toraj ne manjka, le denarja nima mali mož. Ravno ista se godi z industrijo iu obrtnijo. Izdela se več, kakor je potreba. Zato je bila zadnjo dni na dnevnem redu koloni-jalna politika. Že nad 50 let vodi angleško zbornico vedno le misel: kje in kako odpremo nova pota svojim izdelkom? Isto dela Francija. In kaj hoče Bismark druzega s karolinškimi otoki in Angro-Pecjueno?
„Vsega imamo toraj preveč, v masti se bomo zadušili", po pravici so tožili 27. novembra pr. 1. v Parizu delavci, „pa pri vsem izobilji trpimo le la-
koto." Nekdo je vskliknil: „Vse zaloge so prenapolnjene, kruh je po céni, in delavci umirajo lakote." Iu govoril je resnico. Kako se to strinja?
Pri omenjenem delavskem shodu v Parizu so nam dali govorniki ključ do te zagonetke. V Parizu n. pr. je mnogo tisoč praznih stanovanj, delavci pa životarijo v ozkih, nezdravih brlogih ali pa delajo čast (?) Parizu po ulicah. Nova, prazna stanovanja so brez izjeme velika in draga, toraj delavcu zaprta. Navzlic temu se zidajo vedno še nova, a na delavska stanovanja ne misli nobeden. Pač sta se že vlada in mestno starešinstvo pečala z vprašanjem, kako bi delavce spravili pod streho. Strokovnjaki in časniki so nasvetovali to in ono; toda „gospodje" zidarji zidajo le palače, češ, delavec mi ne plača stanarine.
Vsi denarni polomi ne zasujejo velikega moža, ker hitro se izmota iz razvalin in potisne „malega" v pogubo. Berzijanski časniki sami to priznavajo. „Journal des Débats" trdi v svojem razgledu na gospodarski razvoj 1. 1884, dajepovoljen in „reden". S številkami dokaže, da je „narodno bogastvo" le malo zastalo za bogastvom najboljših let. Drug, o gospodarskih in borznih zadevah dobro podučen list, „Liberté", piše 26. januvarja 1885:
„4-5% renta stoji nad 110, 3% na 80 frankov. To se vjema s 5°/0 rento po 122 frankov. Iti moramo do najboljših let Ludovika Filipa, da najdemo tako cvetoča leta naše rente. Kako si to razložimo ? Vztrajen, premišljen vpliv je naroda, ki z denarjem podpira špekulacijo. Nasprotna mu spekulacijska stranka je bila tepena in z vsemi napori ni mogla potisniti „kurza". Denar se na-njo ni oziral, marveč je vedno kupâval le rente. Čudimo se tej prikazni. Res, politiško in iinancijsko stanje naše dežele ni sijajno. Treba bo mnogo truda, da spravimo državo v pravi tir. — Pomisliti moramo, da Francija prihrani vsako leto eno milijardo, ki se mora obrestovati .... Kaj se je zgodilo, ko sta se polegla strah in nemir po polomu 1. 1882? Bogatini so pokupili rente, obligacije, železniške delnice itd., sploh vse vrednostne papirje, ki rodé obresti. Boljšega niso mogli storiti....."
Borzni poročevalec toraj trdi, da ima borza dobiček, akoravno tožijo povsod o pomanjkanji. Nehote odkril je borzno skrivnost, da jo namreč borzi revščina naroda le druga oblika izsesâvanja. Veliki mož je že pred nekimi leti nakupil rente za celo milijardo in sedaj jo prodaje narodu dražje. Tako je tudi pokupil največ železniških in drugih obligacij. Država je s šestimi večirui železniškimi družbami sklenila pogodbo ter jim dovolila, da smejo izdati obligacij od 250 do 300 milijonov. S tem denarjem bodo gradili železnice. Poslanec Germain je dokazal v zbornici, da je proračunjenih na kilometer 250 do 300 tisoč frankov, dohodki pa bodo znašali le 5000 frankov. Veliki mož bo toraj z obligacijami zaslužil 15 do 20°/0. Plačati jih bo moral davkoplačevalec, ker garantuje država.
Koliko tacih slučajev bi lahko navedli, in to ne le v Franciji, marveč povsod. Rothschilda najdemo, kjerkoli hočemo. Že davno je dobil v roko monopol bavarskega lesa, mnogih dišav in živega srebra in to blago prodaje, kakor se mu ljubi. Pred leti se je v Parizu vstrelil nek žid, ker mu je spodletela kupčija z ogršičnim oljem. Njegovi in njegovih drugov milijoni niso zadostovali, da bi bil pokupil vse zaloga glavnih trgovišč (Pariz, Berolin, Kolin) ter potem zvišal ceno. Kupčijo z oljem na to prevzameta rumunski žid Ephrussi in Rothschild, iti kupčija se je dobro izplačala.
Preden zapustimo nekrvavo bojišče, kjer merita svoje moči veliki in mali mož, poglejmo še enkrat Francoza, „qui marche à la tète de la civilisation!" (ki koraka na čelu omike).
Republikanska „bourgeoizija" ima v rokah državne linance. Zato „se je v teku zadnjih let krep-čala in razvijala ljudovlada na Francoskem tako lepo, de se je videlo, kakor bi bila vtrjena na večne čase". Za 12.000 milijonov so se zvišali davki od 1. 1872, in te pograbijo veliki možje. Delavec in kmet sta ovca, ki se striže.
„République française" se je letos bahala, kako se je povzdignilo narodno bogastvo v primeri s prejšnjimi leti. Izračunila je, da se je od 1. 1873 do 1884 naložilo denarja v vrednostnih papirjih
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
Na doljenem konci je vrt po vsej dolgosti omejen z zobatim zidom precej visokim Tii blizo na sredi naslonjen na zid stoji Gvidon Ivobencelj; krepak mož je še, nikdo bi mu ne prisodil že šestdeset let, ako bi ga že precej pobeljeni lasje ne izdali, ki se pa le zadej prikazujejo izpod širokega slamnika, brez kterega Kobenceljna v Štanjelu nikdar ne vidiš. Znad zida je lep razgled dol na braniško dolino in daleč naprej na Goriško nižavo, iz ktere na severno - za-padno stran v meglenem ozračji vstajajo vinska Brda, za njimi dviga se više in više gora za goro, kakor sedežne vrste v „amfiteatru", v čisto zračno podnebje, daleč tam zad mole, kakor očetjo nad družino, snežniki z večno belimi glavami visoko v nebo.
Na to stran gleda grof Gvidon. Ni sam. Malo zadej v senci pod latnikoin naslonjen ob močen kol,
stoji mlad gospod. Na prvi pogled sodil bi ga pet in dvajset let, morda kaj več; bolj visoke in čedne postave, ravnega, po vsem skladnega telesa, obraz gladek, okroglast, nežno-Ijubeznjiv, oči velike, modre; tudi čelo se mu vidi, potem ko je snel z glave širok klobuk in ga vrgel pred-se na mizo: visoko, jasno čelo je to, odseva se z njega še otročja nedolžnost, a ob enem tudi zrelost, razumna resnost, v licih cvete zdrava rudečica, ki se od srede razliva po obrazu, a gor v čelo se bolj in bolj nežno bledi proti temno - rumenim lasčm, ki začno v svilnatih valovčkih prepregati čelo, dokler se ne zgoste v valovite kodre na glavi. Mladi gospod drži v rokah pismo in ves zamišljen bere. Vse tiho je okoli.
„Lepa hvala, gospod grof", spregovori naš mlad junak prebravši pismo in vrnivši Gvidonu vedno še nepremično obrnenjemu na Goriško stran, „res Vašemu Ivanu obeta se lepa bodočnost."
„Da, cesar mu vse zaupa, čisla ga kot svojega prvega prijatla", pritrjuje Gvidon. „Kako pa, Veko-slav, ali bi ti šel v Benetke omislit onih slik, ktero cesar naročuje? Saj sposobnišega za tak posel, res častni posel, ne dobim; ti poznaš laška mesta, a tudi umeš prav ocenjati umotvore", prigovarja grof.
„Iu mislite, da bo to za cesarja samega?" vpraša Vekoslav.
„O tem ne dvomim, saj ti je znano, da moj sin ni poseben prijatelj salonskemu lišpu, samotar je, neoženjen, ves utopljen v politiko," odgovarja grof.
„Benetke, Benetke — ?" zateguje zamišljeno Vekoslav.
„Saj bo za presvitlega našega Jožefa", zavrne
grof.
„Toda čas je še, boš premislil, posvetoval se, saj taka opravila niso nikdar siljena".
„Kako ti pa ugajajo politične novice?"
„Vsa znamenja kažejo, da se imamo nadejati nove dobe", pravi Vekoslav.
„Dobe zlate, dobe sijajne", začne navdušeno grof. „Z Jožefom zašije nam v Avstrijo zora novega dne, o tem sem prepričan, povsod je dozdaj slavni naš vladar razširjal z vso močjo nove napredovalne ideje, kot nemški cesar povsod svobodomiselno upravljal svoj posel. In naša Avstrija, karkoli je sprejela zadnjih let od velikih mož zapadno Evrope, zahvaliti so ima edino le Jožefu, ki ni jenjal matere na- , • gibati k vzvišenim naredbam, ktere zahteva naš vek. ^
15 milijard. K tem prišteje še 12 milijard državnega posojila, ki se je dobil doma v Franciji. Toraj jo uarodno premoženje veče za 27 milijard, ali 27» milijarde na leto. A temu ni povsem tako. Francozi so prodali za nekaj milijard inozemskega papirja ter kupili domačega. Vendar ostane še 24 do 25 milijard. Strokovnjaki so pa preračunili, da Francija prištedi na leto le nekaj nad eno milijardo, toraj v 11 letih do 12 milijard. Kje ostane druzih 12 milijard?
To svoto spravi veliki mož, kapitalist. Samo pri državnem posojilu so „zaslužili" borzijani 2 do 3 milijarde. Zadnji polom tudi ni bil brez dobička. Mnogo podjetij so spremenili v delniška društva. Podjetje, vredno jeden milijon, mora obrestovati delnice in obligacije v znesku treh, četirih tudi več milijonov. V resnici toraj bogati le borza. Srednji stan ostal je skoraj pri starem, kmet pa in obrtnik sta veča reveža, kakor pred leti. Ti stanovi morajo plačevati obresti od onih 27 milijard. Vendar ne bo trdil nobeden, da se je od 1. 1873 v Franciji porabilo 27 milijard za ceste, železnice, vodotoke, javna poslopja in druge naprave. Pač pa se je mnogo zidalo in gradilo ter potrošilo nekaj milijard v koristne namene, toda glavni dobiček imajo le borzijanci in njihovi „mameluki". Je li čudno, ako je vse onemoglo in revno, ker so narodu „puščali kri"?
Slabe letine in pomanjkanje blagá niso toraj vzroki revščine in lakote. Tudi denarja ne manjka. Le plačilo za delo ni prav vravnano, to je slabo in neenako razdeljeno. Veliki mož pobira „cinke" z jube, malemu pa pusti „usedlino". Izdeluje se različno blagó, pošilja po celem svetu ter vsiljuje narodom. Pri vsi skrbi, kako bi spečale blagó, vlade ne premislijo, da dobijo domá na milijone kupca, ko bi previdno gospodarile. Treba bi bilo le zlomiti borzni obroč, velikega moža dejati pod davčni vijak in delavca pošteno plačati, gotovo bi se s časom obrnilo na boljše.	llftrb&r.
Resnica in laž.
(Konec.)
Poglejmo sedaj pojem liberalizma, kakor se ta v dejanji kaže.
Beseda liberalizem pomenja nauk o svobodi, o nezavisnosti človekovi. V nekakem oziru in s pridržkom to ni nič nevarnega, a zastopovalci liberalizma strinjajo z naukom o svobodi naopačen pojem in spoznavajo naopačno svobodo, kakoršno človek ne more imeti, in jo tudi nima.
Ali je to res, da je človek, kakor liberalizem uči, absolutno svoboden in popolnoma nezavisen?
Krščanska vera sicer uči, da ima človek prosto voljo. A zarad tega, ko je prost, ni popolnoma nezavisen. Dasiravno človek more voliti med dobrim in hudim, navezan je vendar, ker je pametno bitje, na pamet in nje pravila. Prostost, tudi najviša, mora imeti svoje meje in jih tudi ima. Bog je popolnoma prost, a to se popolnoma strinja z njega najvišo modrostjo.
Neomejene prostosti ni, bila bi le slepa in po nagonu. Čemu pa je človeku prostost? On si želi
A tedaj imel je roke še zvezane; zdaj pa je sam neodvisen, njegovi samovolji pokornih je 25 milijonov; in ker je svobodomiseln, zatoraj nam ga Bog ohrani mnogo let, da te milijone prerodi k novemu življenju. Zal, dragi Vekoslav, da nisem mlajši, da nisem trojih let!"
„A jaz nadejam se, da sina slavne Marije Terezije bo spremljala na prestolu modrost in ljubezen do pravice, ki je temelj vsakemu kraljestvu, in da velikih Habsburžanov podoba ga bo vodila in navduševala za blage čine — pravi goreče Vekoslav."
„Da, modrost; naš Jožef izšolal se je temeljito v naukih glavnih modrijanov; a z vedami družil je vedno tudi življenje in skušnjo; prehodil je že vse kote cesarstva; bil na Francoskem, v Parizu, kjer je občeval s prvimi veleumi našega veka. čestilec je IV Alambertov in Voltaire-ov; v Parizu je Rousseau-a osebno obiskal. O Vekoslav, si že slišal, filozofa imamo na prestolu; zdi se mi, da so bode skoraj vresničila država, kakoršno je Platon postavil človeštvu v vzor, da bodo filozofi zasedali prestole in dajali narodom zakonov."
Ji■)» daj ;-rečo Jožefu, Bog ga razsvitli, daj
sreče, zato hrepeni po prostosti, ker misli da bode v nji najdel srečo. Že tii prvi pogoj govori zoper brezomejeno prostost.
Poglejmo pa še drug pogoj sreči, človek si more želeti reči po bistvu zelo različnih; a svoboda, ki pametno povdarja in premišljuje, voli si le takih reči, ki ugajajo pameti in razumnosti. Potem delam svobodno, ako po tem spoznanji, ki pride iz pameti, ravnam in volim. Ako pa nahajam više spoznanje, ktero čislam ravno zarad tega, ker presega moje in to više spoznanje mene podučuje, tako sem pri svoji volitvi še manj svoboden, kakor sem že po naravi, ki more hoteti, kar je na videz ali v resnici koristno.
Svoboden in s pametjo obdarovan človek ne more tajiti svoje zavisnosti od Boga, naj se tedaj ravna po volji Božji, da ostane pri pravi pameti. V svoji prostosti, kjer-koli se sreča z Božjo postavo, mora se po nji ravnati. Bog pa se skazuje za najvišega Gospoda v naravni postavi in v nadnaravnem razodenji, ki je zgodovinsko neovrgljiva resnica. Stvar Božja z ozirom na najviše spoznanje Božje in njegovo najvišo razodeto resnico, želi le pametne utehe, prave sreče, tembolj pa podvrže svojo prostost postavi neskončno modrega in svetega Boga, čembolj popolnoma je prostost sama, ker gré za najvišim razumom, za najbolj popolnoma voljo in postavo. „Bogu služiti se pravi gospodovati." človek, ki se Bogu podvrže, ne zgubi nič, marveč potem se še le požlahtni.
Tedaj je prava zadača in pravi namen svobodnega človeka, da se sam prostovoljno podvrže Božji postavi; njegova prava sreča je le v tem, ako prav odgovori na vprašanje, stavljeno v katekizmu : Čemu je Bog človeka vstvaril?
Kaj tedaj konečno iz tega izvira? Človek ni absolutno (brezobzirno) svoboden, on ni sam sebi gospodar in postavodajalec, svoboden ali prost je le toliko, kolikor spolnuje voljo Božjo, toliko popolnejša je njegova svoboda, kolikor bolj popolnoma podvrže svojo voljo Božji volji.
Za to dvoje važnih vzrokov, kolikor smo ji dosihmal razložili, se liberalizem (svobodnjaštvo) ne briga, ker njemu zadostuje, ko trdi, da je človek popolnoma svoboden, da učini, kar mu je drago, da si izbere, kar se mu zljubi : dobro ali slabo, da mu nima nihče kaj veljevati, niti ni navezan na nikoga.
Kaj pa sledi iz te trditve?
Prvič: Liberalizem je nespamet, ker se opira na načelo, na načelo naopačne svobode, ki zametuje postavo pameti.
Drugič: Liberalizem je brezboštvo, ker se d;i voditi po prostosti, ki se ne ozira na Boga.
Tretjič: Liberalizen je trinoštvo. Zaničevaje Božje in človeške pravice izpeljuje svoje nespametne in brezbožne misli o svobodi s silo in močjo. (To potrjuje zgodovina vsake vstaje.)
četrtič: Liberalizem je pogubljiv, ker prekucuje pri svojem nastopu Božji red v človeški družbi, s tem se pa razdira cerkveni, državni in družbeni red.
Petič: Liberalizem so ima obsoditi, ker vojsko napoveduje Bogu, cerkvi, državni oblasti, ter hoče vničiti kolikor je v njegovi moči vse dobro in blago v človeški družbi.
mu izbrati pametnih in previdnih svetovalcev" — odgovarja slovesno počasi Vekoslav.
„O Vekoslav, si že slišal, kako je pisal svojemu poslaniku v Rim? čuj!" Potegnivši tiskan list iz žepa začne brati: „Odkar sem sedel na prestol in nosim prvo krono na svetu, postavil sem filozofijo postavodajalko svojemu kraljestvu. Po tej logiki dobiti ima Avstrija drugo obličje. Res vzvišene besede to, vredne sinu velike Terezije."
„Da, Terezije duh vodi njenega sina, da nam varuje vero pradedov in brani jo vseh sovražnikov, da zatre 1 j u tega Turčina, a tudi . . .
„A tudi, da omeji neznosno nadležno samo-oblast rimsko", seže mu v govor Gvidon, ki se čedalje bolj vnema, „da iztrebi iz cerkve smeti in vraže, ki jih je nanesla lahkovernost srednjega veka, da rias spet pripeljo k čistemu evangeliju, da bodo narodi v duhu in resnici častili Boga in pošteno služili domovini."
„Ne razumim Vas, g. grof", vpraša Vekoslav, kteremu se vedno očitniše izraža v obličji skrivna nezadovoljnost z govorom grofovim.
„One, nikar ne misli, Vekoslav", mu grof hitro seže v besedo, „nikar ne misli, da sem sovražen
Šestič: Liberalizem je pa že tudi dejansko obsojen. Bog je sodil prvega liberaluha, angela luči; cerkev je obsodila pelagianstvo, protestanstvo, načela francoske revolulije, ošfbnih modroslovcev, ki so trdili, da je misel prosta, da človek ni dolžan glasu vesti poslušati, da je človek brezobzirno prost, potem je obsodil Rim te nauke, zlasti pa Pij IX. v „silabus-u" in sedanji sv. oče Leon XIII. v okrožnici zoper framasone.
Te posledice izvirajo iz liberalizma, bolj splošne so, pa so vendar dosti jasne, kristjan, vzlasti pa katolik ne more dvomiti, da vero zatajuje, ako se drži liberalnih načelov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. oktobra. Notranje dežele.
Madjaronska vlada v Zagrebu jela je silno kruto postopati proti pravim narodnjakom po Hrvaškem. Predsednika jugoslovanske akademije, dr. Račkega, obsodili so madjaroni zarad razžaljenja časti na 100 goldinarjev denarne globe, oziroma 20 dni zapora. Rački je namreč poslancu Crnkovicu očital, da nima domoljubja, ker je le-ta v deželnem boru interpeliral, če je res, da se na jugoslovanski akademiji goji vseslovansko mišljenje. Tuškanov predlog, da bi se ban posadil na zatoženo klop, je deželni zbor z veliko večino zavrgel.
Veliko pomiloscenje naklonil je presvitli cesar vsem tistim Bošnjakom inHercegovcem, ki so se vdeležili hudodelstva razžalenja Veličanstva ali pa razžalenja kakega člana cesarske hiše. De-' želna vlada bosansko -hercegovinska razglaša v tem smislu sledečo objavo: „Lojalne izjave, ki jih je bosansko - hercegovinska deputacija iz vseh stanov prebivalstva in iz vseh krajev dežele ob priliki najnovejšega bivanja Nj. Veličanstva v Požegi in Brodu prinesla pred najvišji prestol, izvolil je presvitli cesar sprejeti v svoji nevsahljivi milosti in je ob tej priliki izvolil z 28. septembrom 1885 nakloniti najmilostneje pomiloščenje vsem tistim, ki so bili obsojeni pri bosansko-hercegovinskih sodnijah zarad razžaljenja Veličanstva ali zarad razžalenja kterega koli cesarske rodovine. Na podlagi tega najvišjega odloka odpustil je presvitli cesar vsem zarad imenovanih hudodelstev obsojenim celo kazen in je ob enem zaukazal, da se vse zarad teh hudodelstev do 2S. septembra pričete preiskave pri sodnijah po Bosni in Hercegovini takoj opuste in naj se vsako kazensko zasledovanje takih oseb takoj vstavi. Pri osobah, ki so kaznovane poleg teh dveh zločinov še zarad kakega druzega prestopka, določi naj višja sodnija za Bosno in Hercegovino, ali naj se takoj izpuste iz zapora, ali pa še dalje sede. Kdor je pa poleg teh dveh hudodelstev v preiskavi še zarad kterega druzega hudodelstva, pri tistem naj se preiskava nadaljuje le zarad poslednjega hudodelstva.
Sava Kasanovie, bivši pravoslavni metropolit v Sarajevu, poslovil se je od svoje črede s sledečim pisanjem : „Če tudi nisem javil ne duhovščini in ne vernikom, razun teh v Sarajevu, menim, da je Vam vendar vsem znano, da sem junija tega leta vložil prošnjo pri patrijarhu v Carigradu, da bi smel odložiti dostojanstvo metropolita. Patrijarhat in sv. sinoda sta mi odgovorila, da ne moreta sprejeti odpovedi in da moram še dalje ostati na krmilu bosniške metropolije. Takoj, ko sem to povelje sprejel, brzojavil sem v Carigrad: Po Vašem navodu ostanem še nekaj časa. Včeraj 15./27. septembra prejel sem od njegove svetosti patrijarha Joahima IV. in od sv. sinode drugo pisanje 10. septembra t. 1, v kte-
veri naših pradedov, tudi Jožef bo, upam, njen hraber branitelj, a čisto krščanstvo, čisto in prosto vseh peg in človeških primer, to je moj vzor. In to upanje bo Jožef dopolnil. Ko se je vračal s Francoskega čez Švico domov, snidel se je s slavnim Lanjvinai-som. Važno in resno se je s tem filozofom pogovarjal o nalogi modrega vladarja. Svoje misli je objavil ta lilozof v knjigi, ktero jo poklonil Jožefu. Le-tii ga imenuje najpobožnišega vladarja, ki črti brez-verstvo, ker mora biti prepričan, da vsa moč vladarju prihaja iz vere. Naloga vladarja filozofa, piše, je podložnikov ne le vladati, ampak tudi v cerkev vabiti. Toda vladar nima misliti, da je le krščanska vera, to je katoliška, edino prava, in da brez nje človek ne more biti pošten. Saj bistvo pravega krščanstva je to, kar uči prava pamet; čemu toliko skrivnosti, kterih nikdo ne razume; jeli kdo veruje več ali manj, ali nič, meni, da zarad tega ni ne boljši ne slabši; da le pošteno živi, vsa vera se ima ceniti le po tem, koliko vpliva, na nrav."
(Daljo prih.)
rem se mi javlja, da so mojo odpoved sprejeli in i toraj na podlagi zgodovinskih aktov sodilo, pripo-da me prestavijo v pokoj po sporazumljenji vlade znali se bodo Karolini Španjolcem, kajti papež Ale-Nj. cesarskega in apostolsko kraljevega Veličanstva ksander VI. jih je ob svojem času z razdelitvijo cesarja avstrijskega in kralja ogerskega. Za admi- zemlje od severnega do južnega tečaja v dve polo-stratorja bosanske metropolije imenovan je začasno vici Spanjolcem pripoznal. Nemčija pač pravi, da
arhimandrit Jurij Nikolaje v i c, predstojnik pravo- " ........ " ' '	.....
slavnega konzistorija v Sarajevu, kteremu sem tudi že vodstvo metropolije in konsistorija izročil. Objav-Ijaje to prečastiti duhovščini in dragemu prebivalstvu, Vam vsem v imenu velike naše matere-cerkve prav toplo priporočam, da v vseh verskih zadevah natanko vbogate preč. arhimandrita g. Jurija N i k o 1 a j e v i|č a, kakor ste mene samega vbogali in bodite ravno tako vdani tudi tistemu načelniku, ki Vam bode imenovan za metropolita. Globoko ginjen jemljem od Vas slovo, kakor se poslavlja oče od svojih otrok, priporočam Vam najtopleje, da ohranite pravoslavno vero poleg svoje narodnosti, bratovsko ljubezen in edinost, zvestobo do Nj. c. k. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I., pokoršino do njegove gosposke in strpljivost ter spoštovanje vseh drugih veroizpovedanj in narodnost. Zagotovijam Vas, da se hočem vedno hvaležno spominjati skazane mi redke ljubezni in spoštovanja in bom vse dni svojega življenja, kar mi jih še ostane, kjer koli tudi preživel v vroči molitvi k Bogu za odpuščanje mojih grehov in za časno in večno srečo tolikanj mi dragega srbskega naroda."
Vnauje države.
Kako Karavelov, ministerski predsednik na Bolgarskem, o sedanjem položaji misli, sporočajo sledeče vrstice: „V združenji Bolgarov pokazala se je naša odločnost in naše domoljubje. Tudi nadalje hočemo skrbeti za preosnovo naše vojske, posebno pa hočemo skrbeti za izobražbo konjištva in topništva. Častnikov že imamo za silo, le spretnih podčastnikov še nimamo. Namesto dragocenih stalnih armad, zadovoljujemo se z našimi Opolčenci in bram-bovci, ki nam ravno tako dobro službo opravljajo kakor bi jo opravljala stalna armada, ne stanejo nas pa niti polovice tega ne, kakor stalna armada. Poleg tega se pa vsi še bolj srčno bore, kakor bi se stalna vojska, ker dobro vedo, da se bore za dom in družino. Po Albaniji je precej mirno in tudi po Macedoniji ter po drugih turških pokrajinah hočemo skrbeti za mir; to je sedaj naša najvažneja naloga. Za Macedonijo bomo skušali vpeljati preosnove, kakor jih omenja Berolinska pogodba. Angleški agent preselil se je iz Sofije v Filipopelj; pri nas se to smatra za uradno priznanje združenja Bolgarije in iztočne Eumelije od angleške vlade. Eusom sicer še ni vse všeč, toda io nas ne briga toliko, kar še ni, pa bo; mi smo najprvo Bolgari, potem še le Slovani. Ako smo mi trdni, imelo bode korist od tega skupno slovanstvo. Srbiji se pa meša! Več bi dosegli, če bi se z nami združila in nam pomagala. Prav žal mi je, da se tako tam motijo."
Več ko si Evropa prizadeva, da bi Grško prepričala, da ne bo dobro, če bodo rogovilili, bolj se oni pripravljajo, misle, da je ni velesile, ktera bi jih v kozji rog vgnala in so kakor nalašč tri daljne rezervne razrede v orožje sklicali, češ, tu vidite, da se prav nič ne bojimo. Vse bi že pretrpeli, pravijo, le tega ne morejo, da se je Bolgarija tako ogromno pomnožila, da bo vse državice balkanske lahko strahovala, ako se ji bo to zljubilo. Kakor tudi prevdarjajo, jim druzega ne kaže, kakor ravnotežje ua Balkanu popraviti. Oe bodo velesile pri tej trmoglavosti kaj opravile, je jako dvomljivo V Tesaliji imajo že svojih 9000 mož vsake vojaške vrste ood orožjem, kere bodo na dva tabora razdelili. Prvi bo v Trnovi drugi v L ar i s i. Oba se bota proti Macedoniji obrnila. Zvedeli kaj posebnega iz Tesalije v bodočnosti ne bomo, ker je časnikarjem strogo prepovedano kakoršne-koli sporočila o Tesalijski armadi raznašati. Oe bo treba, sklicali se bodo vsi rezervisti od 24. do 31. leta in to še preden se zopet kamora snide 23. oktobra. Vlada je vzela na posodo pri jonski in pri nacijonalni banki 28 milijonov frankov. Sploh pa Grki oboroževanje s tako silo napravljajo, da so že pozornost v Carigradu na-se obrnili. Grški poslanec se je sicer v Carigradu opravičeval, da Grška le zarad lastne varnosti mobilizuje, toda v Carigradu mu niso tega verjeli; pač pa so mu ob enem zažugali, da kakor hitro bi se drznila Grška roko stegniti po kteri-koli turški pokrajini, bo takoj imela s Turčijo opraviti. Evropa je pa za ta slučaj Turčiji že obljubila, da je ne bo prav nič ovirala.
Kako so prišli sv. oče do posredovalne uloge med Španjsko in Nemško glede lastnine Karolinških otokov, povedale bodo sledeče vrstice. V Berolinu jim je to najprej na misel prišlo in so takoj v Rim k sv. stolu vprašat poslali, ali bi ne hotel papež prevzeti določitve, čegavi so Karolini. Leon XIII. sklical je komisijo kardinalsko, kterim je nemško ponudbo predložil v presojo. Kardinali so rekli da, in sv. oče so ponudbo sprejeli. Sedaj se bodo papežu iz Berolina predložili dotični akti v pregled, in na podlagi tistih sodil bode potem o lastništvu večkrat imenovanih otokov. Njegovo mnenje objavilo se bo potem Španjolcem in Nemcem in obema bo na voljo dano, papežev predlog sprejeti ali pa zavreči. Vprašal se bo marsikdo, kako in na čogavo korist bodo sv. oče sodili? Izvestno na korist tistega, za kterega bode govorila zgodovina s svojimi akti, če se bodo namreč njihova moč tudi za današnjo čase kot veljavna pripoznala. Ako se bode
je papež Aleksander VI. tisto le za svoj čas lahko storil, da pa nikakor ni imel pravice s svetom razpolagati tudi v bodočnosti, čuje se tudi, da imajo v Rimu v Vatikanskem arhivu šo nek drug zgodo-vinsk dokaz hranjen, iz kterega bi se dalo španjsko lastništvo dokazati. Pravijo, da je tudi papež Ino-cenc XII. španjskemu kralju Karolu II. Karolinške otoke s posebnim pismom v last izročil. Če se to pismo v resnici najde, potem se bodo Nemci že obrisali za-nje. če ga pa ne bo, potem jo pa tudi mogoče, da se bodo Karolini za ceno miru v katoliški cerkvi na Nemškem Nemčiji pripoznali. Sploh ta Bismarkov korak na to kaže, da bi se pod vgod-nimi pogoji morda vendar-le dal pripraviti do preklica neznosnih majevskih postav. Zato so ga v Vatikanu tudi z veseljem sprejeli. Tem manj radostni so ga pa v Kvirinalu, kjer so si za prvi trenutek s tem duška dali, da so starega Mancinija od zunanje politike odstavili in na njegovo mestu Robi-lanta poklicali, kteri naj bo popravil, kar je Mancini pregrešil.
Volitve v francoski parlament so dovršene in je voljenih 127 republikancev in 177 konservativcev (monarhistov). Ožjih volitev bo potreba po 270 okrajih; če tudi ni prav trdnega upanja, da bi konservativci prodrli, je zmaga vendar mogoča. V tej možnosti potrjuje nas preteklost v razmeri s sedanjostjo. Pri volitvah leta 1881 dobili so konservativci vseh glasov skupaj 1,709.000, republikanci pa 4,550.000. Letos, toraj 4 leta pozneje, dobili so pa konservativci 3,346.658 in republikanci 3,917.589 glasov. Kje da je dobiček, je očividno; konservativci so si namreč za 1,637.658 glasov svoj položaj zboljšali, republikanci so pa več nego za 633.000 glasov v štirih letih zgubili. Sedaj so memo konservativcev le še za pol milijona na boljem, ktera razlika se pa o vgodnih volitvah lahko poravnat. Da bi tak izid imel velikansk prevrat za seboj, nam pač ni treba omenjati. Radikalne elemente, ki nečejo o monarhistih, kakor tudi o opor-tunistih ničesar slišati, je tak napredek monarhistov silno razburil in v svojem glasilu „Voltaire" zahtevajo, da naj se „bedakom, morilcem in norcem" volilna pravica takoj odvzame. S temi lepimi izrazi misli Pavel Bert, ki je tisto v „Voltaire" pisal, konservativno stranko in jo ob enem obdol-žuje, da je francoski narod zastrupila. No, naj bi ga radikalci in liberalci ne bili huje zastrupili, bi bilo pač marsikaj drugače, kakor je sedaj; a strast je vedno slepa.
Izvirni dopisi.
S Šentvida nad Ljubljano, 12. okt. (OSOOlet-n i c i dalje.) Slabo vreme je bilo včeraj tretjo nedeljo naše SOOletnice, a vendar je bila slavnost zopet sijajna, čeravno ni bilo procesije od nikoder. Poveli-čala sta slavnost preč. mosgr. gg. Luka Jeran in Miha Potočnik, nunski župnik; prvi je z jako izbranim in dovršenim govorom z leče navduševal mnogobrojno pobožno množico, drugi je imel slovesno sv. opravilo, prej pa je blagoslovil še kapelico na pokopališči, v kteri počivata ranjca gg. župnika Blaž in Anton Potočnik. Ta kapelica dobila je namreč dve po mojstru gosp. Zajcu jako umetno izsekani kameniti podobi ssv. Blaža in Antona puščavnika in ti je blagoslovil čast. gosp. msgnr. Miha Potočnik. Tako ima zdaj Šentviška fara že več lepih spominkov na 8001etnico, ki jo bodo spodbujali k pobožnosti, in prihodnjo nedeljo dobi še eden tak spominek, namreč znamenje na voglu ob cesti proti Poljanam, ki bo slovesno blagoslovljeno. S popoldansko službo božjo se je končala včerajšna slovesnost, a fantje so se odlikovali s streljanjem in v zvoniku s posebno lepim pritrkavanjem. Vse je vršilo se v najlepšem redu, pobožnih je bilo veliko število, nihče se ni vstrašil slabega jesenskega vremena. Vsa hvala za tako izredno in lepo izvrševanje slovesnosti gré v prvi vrsti dotičnemu odboru, ki se v tem oziru ne straši ne truda, ne stroškov. Slava mu že zdaj ! — Ves nevtrudljiv je tudi naš preč. gosp. župnik Andrej Vole v vsakovrstni požrtvovalnosti.
Zadnja moja opazka, češ, da ima Šentviška fara največe število še živih duhovnikov na Kranjskem, dala je dvema gospodoma v roko pero, da sta oporekala moji opazki ter navedla dve fari, v kterih je število tam rojenih duhovnov še veče. No, tem bolje! Veselilo me bo, če so še kdo oglasi od kod in navede kako faro, ki tudi presega število 17. Ni se bati, da bi bili Šentviščani nevošljivi taki srečni fari. Dobro se pa vsaj meni zdi, če kdo kaj podreza; so vsaj oglasijo potem iz raznih krajev peresa, ki sicer rjave.
Naj tu pristavim še nekaj, kar se ne tiče ravno slavnosti, pač pa železnice, ki memo nas drči. Že dalje časa opazujemo, da so železnični sprevodniki, losebno tisti, ki znajo le nemški, izvanredno nevljudni, da ne rečem : surovi z vozečim se občinstvom. Glavno vodstvo morda za to ne vé, a prepriča se lahko skoraj pri vsakem vlaku. Saj vendar železnično osobstvo živi od prebivalstva, ne pa pre-aivalstvo od njega. Res čuditi se je potrpežljivosti našega ljudstva. Izgledov bi imel mnogo navoditi, a bodisi za danes.
Z Viševka pri Kranji, 12. oktobra. V 8. dan t. m. je zapustil nas naš visokočastni gosp. Janez Cel ar (Zeller), župnik v pokoji ter šel v Škofjo-loko k Stari fari še v mirnejši počitek, kakor ga je imel pri nas.
Odišli gospod opravljal je pri nas vsa cerkvena opravila pet let in pol. Mi Viševčanje smo temu gospodu župniku velike hvaležnosti dolžni, kajti bil je mož na svojem mestu: v resnici duhoven, delaven in vnet za dušni in telesni blagor svojih ovčic. Le škoda, da so od meseca maja t. 1. blagega gospoda telesne moči tolikanj zapustile, da duhovnih opravil ni mogel več lahko opravljati.
Težko bomo morali pogrešati Vas, blagi gospod, in ne moremo se z dostojnimi besedami za Vaše delovanje zahvaliti. Bog daj, da bi se v novem do-movji zopet pozdravili, da bi mogli še mnogo let delovati v prid vernikov in katoliške cerkve.
Viševek je podružnica fare Šenčurske pri Kranji, ki šteje v treh velikih vaséh nad 140 hišnih številk ter blizo 900 prebivalcev. Umé se, da potrebujemo tukaj res duhovna, zlasti ker imamo že od 1. 1S74 tudi vstanovljeno šolo. V Šenčur je debelo uro peš hodil v lepem vremenu, precej dalje in hujše pa je po zimi, zlasti za šolske otroke.
Veliko dobrega bi storil duhovnik, kteri bi hotel k nam priti ter po svojih močeh še kaj delati. Kraj je lep, razgled krasen proti Šenčurji in okolici. Težave niso velike z opravili, ker vse tri vasi so v ravnini (četrt ure liodâ saksebi), le Viševek je malo na višini — od koder ima menda tudi svoje ime.	Viševčanje.
Z Dolenskega poleg Save, 11. okt. Vinski kupci iz Ljubljane in Gorenjskega že posamezni k nam prihajajo, a mošt še nima nobene prave cene; dobi se kaj malega po 6 gld. vedro, pa tudi po 10 gl. je bilo že nekaj prodanega. Kaplica je sladka, kakor medica, pa močna -j- 18° R. kakor kaže mostna tehtnica iz Klosterneuburga. Ena kupica je pivcu premala, drugo že komaj nese, kar je pa več, gré pod klobuk. Eni reči pa]se ne morem zadosti čuditi in pa na to vinske kupce opozoriti. Zakaj namreč stari vinski kupci iz Gorenjskega, ki že več let hodijo v naše kraje vino kupovat ; kteri vse pota, vse gorice, in' tudi ljudi že dobro poznajo, zakaj vendar mešetarjapogoricah s seboj vodijo? Marsikteri naših mešetarjev so sleparji, in posebno za prodajalce pravi oderuhi, ker ne samo pri prodaji vina trdo plačilo zahtevajo, temveč tudi med letom, posebno k praznikom z barigljo in be-sago pridejo ter vina, moke, slanine itd. tirjajo kakor cigani. Kdor jim pa ne stori po volji, nad tem se v jeseni maščujejo s tem, da kupce odgovarjajo in odvračajo. Poznam več vinogradnikov, ki še hrama ne odprejo, da bi svoje blago poskušati dali, če kupec ali tovornik, kakor tukaj pravimo, mešetarja s seboj ima. Ko bi le vsi vinogradniki se pogovorili in tako storili, bi bilo sleparske mešetarije precej konec. Tovornik pa, ki prvokrat v naše kraje pride, in kaj pozvedeti hoče, naj popraša v krčmi, kjer prenočuje, znabiti gospoda župnika, ali občinskega predstojnika; povsod bo lahko brez plačila resnico zvedel; potem pa dobil za malo plačilo kakega fanta, da mu bode pot pokazal.
Pri nas imamo zdaj pregledne shode vojaških dopustnikov, ki navadno ostudno kričijo, ker peti tako ne znajo. Pa zakaj se ti shodi v mirnih časih brez razločka sklicujejo tudi o nedeljihin praznikih?! Mar li to ni veliko pohujšanje, tako kričanje zlasti med službo božjo, kteremu bi se prav lahko izogniti dalo.
Domače novice.
(„Beseda") v Ljubljanski čitalnici v nedeljo zvečer izvršila se je v vsakem oziru prav povoljno na občno zadovoljnost.
(„Prva gorenjska kmetska posojilnica"), zadruga z omejenim poroštvom, prične svoje delovanja
■v ponedeljek 18. t. m. Uradne ure bodo vsak ponedeljek od 2.—o. ure popoludne. Pisarnica je v Podbrezji h. št. 13.
(Čast, komur Čast!) Dr. Jeuko dovršil je ta mesec, kakor „Laib. Ztg." poroča, silno važuo operacijo na očesu 161etnega Antona Ileršiča, ki je imel mreno na njem, ktero mu je dr. Jenko srečno prerezal. Pred dvema letoma ozdravil mu je prav na tak način desno oko. Kar je pa posebno hvalevredno, je poleg doktorjeve spretnosti tudi ujegova milosrčnost. Ozdravil je namreč ubogo siroto popolnoma zastonj.
(Razpisana) jo služba soduijskega pristava pri c. kr. sodniji v Kamniku do 31. oktobra t. 1.
(Statistika ljudskega gibanja na Kranjskem) v letošnjem drugem četrtletji je sledeča: Poročilo se je 818 [parov. Rodilo se je 4510 otrok in sicer 2344 fantičev in 2160 dekličev. Od teh je bilo 4135 zakonskih in 374 nezakonskih. Pomrlo je 3061 osob, med kterimi je 10 samomorov. Umrli se razdele na 1594 moških in 1467 žensk. 10 od teh je bilo po 90 let starih. Rojenih je bilo toraj več 1449 oseb, kakor pa jih je pomrlo. V Ljubljani se je v omenjenem času poročilo 35 parov; rojenih je bilo 208 otrok, med kterimi je bilo 101 fantičev in 107 dekličev. Med temi 208 novorojenci je bilo zopet 140 zakonskih, 68 nezakonskih otrok. Umrlo je 261 oseb, in sicer 138 moških in 123 žensk.
(Slovensko dekliško šolo) dobi tudi Gorica. Dovoljena ji je z odlokom deželnega šolskega sveta z dne 24. septembra.
(Poduk v slovenščini) po srednjih šolah primorskih nadzoroval bo deželni šolski nadzornik ljudskih šol, g. Anton vitez Klodič, namesto dosedanjega , slovenščine neveščega nadzornika G n a d - a.
(Volilcem iz velikega posestva na Goriškem), ki bodo volili v soboto 17. t. m. enega poslanca v deželni zbor Goriški, namesto odstopivšega g. Fr. Povšeta, „Soča" priporoča, naj izpolnijo vestno in natančno svojo nalogo. Poročila, ki nam dohajajo z dežele, se sicer vjemajo v tem, da naši veleposestniki so le ene misli glede kandidata, kteremu hočejo dati svoje glasove; ali to ne zadostuje. Vzajemnost je lepa reč; pa ne sme ostati le v srci, ampak se mora tudi v dejanji pokazati. To složuost, ktero gojijo naši veleposestniki v svojem mišljenji, morajo s tem potrditi, da pridejo v resnici volit in da ostanejo do konca pri sedanjem sklepu. Ako bi se zanašali na složno mišljenje in bi menili, da za srečno volitev zadostuje le nekoliko glasov, bi se varali, kajti naš politični nasprotnik, ki nikoli ne miruje in ne spi, opazuje vse naše korake iu naše gibanje in se zdaj navlašč mirnega kaže, da bi nas zazibal v sladko spanje navidezne gotovosti srečnega izida pri bodoči volitvi, da bi potem zadnji trenotek planil na nas in nas podavil, ako bi videl, da se le malo volilcev pripravlja k volitvi. Ako hočejo naši veleposestniki zagotoviti si tako volitev, kakoršno želijo, ne ostane jim druzega, nego da vztrajajo trdni v svojem prepričanji do konca, da se ne dajo omajati ali pregovoriti po nikaki poti in da se ne ustrašijo truda, ki jim ga prizadene pot na volišče. Vsi veleposestniki brez izjeme morajo se vdeležiti važnega dela. Kdor koli more, naj se osebno vdeleži volitve; komur pa je to nemogoče, naj pošlje svoje pooblastilo društvu „Sloga", to je njenemu podpredsedniku dr. A. Rojcu v Gorici, ulica Contavelle, h. št. 5, po navodu, kteri je prijel. Pooblastilu naj se priloži izkaznica. Oni gospodje, ki so pooblastila že poslali, naj dopošljejo še izkaznice, ko jih dobijo.
Na dan volitve naj se zberejo volilci eno uro pred volitvijo v pisarni dr. Jos. viteza Tonkli j a, kjer jih bodo pričakovali odborniki „Sloge", da se konečno o vsem dogovorijo in da se razdelijo pooblastila med navzoče volilce. Veleposestniki! ne dajte se pregovoriti niti po visocih imenih niti po železnicah in enakih stvareh, ktere bi Vam kdo obečeval, ampak ostanite zvesti svojemu dosedanjemu prepričanju in izrazite to prepričanje soglasno pri volitvi 17. t. m.
Razne reči.
- Potres je razdejal mesto Nicolosi na
------ji 3. t. m. Vse hiše so se podrle. Dve kompa-
niji vojakov je šlo tje, ljudem, ki so brez strehe, delat barake. Pravijo, da je tudi veliko ljudi pokopanih pod razvalinami. — Boje se, da bi Etna ne začel zopet rogoviliti.
—	V Bosni je bila letos 1. maja ljudska štete v končana. Predzadnja štetev je bila 1. 1879 in odsihmal se je v 6 letih prebivalstvo namnožilo za 177.651 duš, toiaj skoraj za 15.34% Mohamedanov je prirastlo 44.079, Grških razkolnikov 74.489, rimo-katolikov 56.397, Židov za 2379 in na druge vere jih spada 289 duš. Mohamedani so se pomnožili za 9.83%, grški razkolniki za 14.99%, rimo-katoliki za 26.92%, židje za 69.46%, in druga verstva 116.05%. Kakor se vidi najbolj so se pomnožili židje, in spoznavalci raznih verstev (protestantje). Duhovnov je bilo leta 1879 1105, a letos 2271; učenikov 260, a sedaj 498.
—	Dr. Holub v Afriki. Naznanila iz Ba-mangvvato pripovedujejo, da sta dr. Emil Holub in gospa Roža Holub iz tega kraja šla v notranjo Afriko. Dr. Holub misli reko Zambesi prekoračiti in iti proti severju, nadejaje se, da bode najdel kak pritok Nilu, tako hoče prepotovati Afriko iz krajnega juga do severja. Dr. Holub se lo počasi naprej pomika in ker je v zdravilstvu izveden, pomaga Evropejcem in in domačinom, kjer zahtevajo njegovo pomoči.
—	Železnica na Kitajskem. Kakor poroča „National Ztg.", je sklenil Kitaj pogodbo s kupčijsko tvrdko v Manchestru, zastran gradiva (materijala) potrebnega za železnico iz Takerja, kjer se izliva Hoang-Ho v žolto morje do Tong-Cava na Peiho, kaki 50 milj vzhodno od Pekinga. Železnica bode dolga kakih 100 milj in bode vezala Peking z žolti m morjem. Angleška firma bode to zvršila s kitajskimi delavci iu s kitajskim denarjem.
Telegrami.
Liberec, 12. okt. Sinoči okoli 9. ure vstrelil je nekdo dvakrat skozi okno v prvo nadstropje „Češke Besede". Mestna oblastjo takoj začela preiskavo. Drugače se red ni kalil.
Atene, 12. okt. Cesarica Elizabeta ogledala si je izkopovanje starin pri Korintu, potem pa se je odpeljala v Zante.
Atene, 12. okt. Uradni list razglaša ukaz mobilizacije. Da se potrebno število vojakov skupaj spravi, obdržali se bodo vsi tisti še pod orožjem, ki bi bili imeli sedaj na odpust iti, in pa trije starostni razredi se bodo iz rezerve pod orožje poklicali, ki se bodo v teku petih dni pri vojaški oblasti oglasiti morali.
Rim, 12. okt. Včeraj jo v pokrajini Palermo zbolelo 125 ljudi za kolero, pomrlo pa 59. Od teh spadajo na mesto Palermo 104 bolniki in 47 mrličev.
Carigrad, 12. okt. Danes odšlo jo 1200 mož in 30 konj v Drinopolje.
Vsakdo lahko zdrav postane in veliko starost doseže, kdor prav skrbi za svoje telo. Največ bolezni izcimi se iz krvi, zato je pač vsaeega človeka najsvetejša dolžnost, na kri vso pozornost obračati. Našim preiskavam oprtim na večletno skušinjo se je posrečilo najti taka sredstva, ki hitro, izvestno in brez škodljivih nasledkov kri čistijo, okrepčujejo in jej za pravo kroženje skrbe. Način našega ozdravljevanja odlikovan je z redovi in zlatimi medalijami. Vedno ozdravljamo z dobrim vspehom bolezni, ki izvirajo iz spridene krvi, (in to brez živega srebra), dalje slabosti, kožne bolezni, rane, tudi še tako starelišaje, izpadanje las, protin in revmatizem, vsake vrste ženske bolezni. Traku lj o odpravimo po našem načinu tudi pri otrocih v jedni uri. Počenim je pri nas na podlagi posebnih pasov sicer počasna, toda gotova pomoč. Kdor kaj zahteva, opiše naj svojo bolezen in priloži marko za odgovor.	(i)
Zasobna klinika „Freisal" v Solnof/radu.
Umrli so:
9.	okt. Antonija Jarc, delavčeva hči, 4 mos., Karolinška zemlja št. 10, oslabljenje. — Frančiška Lunder, črevljarjova hči, 6 dni, Opekarska cesta št. 8, božjast.
10.	okt. Janez Grošelj, čevljarjev sin, 3'/3 leta, Poljanska cesta št. 18, vodenica.
V bolnišnici:
10.	okt. Jožef Šaver, dninar, 30 let, Tabes dorsalis. — Marija Ažbe, dninarica, 01 let, vsled raka v požiralniku.
11.	okt. Doroteja Malier, gostija, 52 let, jetika.
T u J c i.
11. oktobra.
Pri Maliču: Bau, Eckstein in Schwarz, trgovci, z Dunaja. — G. Collcdani, posestnik, z družino, iz Gorice. — Žiga Beincr, inženir, s soprogo, iz Karlovca. — Marija Starč, zasebnica, z družino, iz Kamnika. — Frančiška Dreo, s Štajar-skega.
Pri Slonu: Avgust Miillcr, trgovec, iz Švice. — L. Ponca, zasebnik, iz Turina. — Adolf Fischer, zlatar, z Dunaja. — Adolf Gelber, vrednik, z Dunaja. — Pogačnik, c. k. obrtniški nadzornik, iz Gradca. — Franc Muloy, zasebnik, iz Gradca.
Pri Bavarskem dvoru: Jurij Zoin, zasebnik, iz Ti-rolov. — Jakob Bergamin, zasebnik, iz Kossana.
Pri Južnem kolodvoru: Edvard Maurich, zasebnik, iz Trsta. — Janez Karkoska, c. k. topn. podčastnik, s soprogo, iz Pulja. — Tomaž Bates in Miklevič, zasebnika, iz Trsta. — A. Budinich, profesor, z družino, iz Bekc. — Miroslav pl. Leip-pert, c. k. gozdni oskrbnik, iz Idrije. — Janez liaznošonik, zasebnik, i/, Loke. — Janko Zirovnik, iz Gorij.
Pri Avstrijskem caru: Franc Marinko, pleskar, iz Laškega trga. — J. Margolius, zasebnik, iz Podkloštra. — Ant. Zaje, zasebnik, iz Št. Lovrenca. — Janez Skaste, agent, iz. Roke. — Jakob Janachi, komi, iz Mokronoga.
Pri Virantu: V. Podboj, uradnik, iz Logatca.
Diiuajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
13. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna ,, 5% „ 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akeije avstr.-ogurske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro , ......
Francoski napoleond......
Ces. cekini......
Nomške marke......
Od 12. oktobra. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 4% državne srečke iz 1. 1854 „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 r. , ., „ „ 1864 . Kreditne srečke Ljubljanske srečke . I-iudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ „ Ferdinandove sev. ., 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
200 gld.
250	gl.
500	,.
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
80 81 108 98 854 278
125
10
5 61
96 90 96 96 565 280 180
126 139 169 168 175
21 17 115 106 104
gl. 80
„ 60
*	45
*	25
n 05 „ 85
98 90
kr.
gl. 95	kr.
n	n
n 25	„
„ 90	„
90 75 75 50 25
50 50
Št. 15.900
Natečaj.
(3)
Na tukajšni c. kr. veliki realki izpraznjeno ie mesto šolskega sluge ob jednem laboranta, s kterim mestom je spojena letna plača 350 gld. iu stanarina letnih 80 gld.
Služba podeli se za jedno leto provizorično, po jednoletnem marljivem in točnem poslovanji pa stalno.
Za to mesto razpisuje se natečaj do 31. oktobra t. I.
Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o dosedanjem poslovanji, telesnem zdravji, znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu vlože do zgoraj določenega dneva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 30. septembra 1885.
Zupana namestnik: Von čin a.
Ravnokar jo izšla ter so dobiva v Katoliški Ä
link varni v Ljubljani knjiga:
1 Kmetom y pomoč.
M Narodu o - gospodarska razprava, i
m	_ . .	i
•afc	Spisal
A (4)	IVAN BELEC,
župnik.
^ Knjiga obsega 9 pôl v osmerki. — Cena ji je 25 kr., 'Ô
f' po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi ^ jednajsto brezplačno.
Služba organista
(3)
v Kresnicah pri Litiji oddaje se do 22. nov. 1885. Plačilo je srednje. Rokodelec ima prednost. Ponudbe ustmeno ali pismene sprejema župnijski urad.
Najboljši papir za cigarete
LE HOUBLON
Francoski izdelek CAVLEY-a & HENRY-a v Parizu.
Vred ponarejenim svarimo !
Ta papir priporočajo gg. dr. J. J. Polil, dr. E. Ludwig, dr. E. Lippmann, profesorji kemijo na Dunajski univerzi, jako toplo in to zarad tega, ker jo jako lin, popolnoma čist, in ker nima prav nobenih škodljivih snovi primcšnnih.
m
3
'G 00/	\ihjiues
tež	cM
SL	
ïac-siiiii.r n k i.'jïtkjitkttk 17, rus Béraugñr, i PARIS