LJUBLJANSKI NEBOTIČNIK IN LETALIŠČE V POLJU - JUBILANTNA
Ljubljanski nebotičnik in Ijubljansko letališče v Polju sta bila zgrajena in odprta leta 1933. Oba sta tedaj vzbujala neizmeren ponos. Ljubljani sta pomagala k večji, tudi mednarodni veljavi in oba sta po svoje prispevala k razvoju stroke in tehniškega razvoja pri Slovencih. Nebotičnik še stoji, letališče pa je spremenjeno v industrijsko cono.
V  tridesetih letih je slovenski svet razburila novica o zidavi nebotičnika sredi Ljubljane. Tako visok bo, da bo njegov vrh štrlel nad oblake. Nemu-doma so načrtovano stavbo imenovali kar velenebotičnik. Sicer pa so takrat radi govorili  tudi o velesenzacijah, kupovali so pri veletrgovcih, v kine-matografe so hodili gledat velefilme. In živo so si želeli, da bi mala Ljub-Ijana postala vsaj majhno velemesto. To so bili časi, ko se je vse navduše-valo nad nenavadnim, velikim in veli-častnim. Novice o takšnih stvareh so najpogosteje  prihajale  iz  Amerike. Časniki so bili čez noč polni slik ame-riških     nebotičnikov.     Hvalili     so ogromno število prostorov, ki jih ima nebotičnik,   in   seštevali   kilometre hodnikov...
V tridesetih letih je imela Ljubljana kaj malo velemestnega. V mestnem središču, ki se je zdelo sodobnikom moderno, so prevladovale tesne ulice. Sredi mesta si naletel na hlev. Vse-povsod je prevladovala nenačrtna za-zidava.   Po  tesnih  ulicah  so  cvilili tramvaji, ropotali so mlekarski vo-zički in cize bizoviških peric, na vsa-kem koraku si se moral umikati konj-skim figam.«
Tako beremo v knjigi Janeza Kaj-zerja S tramovi podprto tnesto, kjer piše tudi o gradnji prvega nebotičnika v Ljubljani. To so bili časi, ko so si Ljubljančani želeli nekaj novosti v svoji »dolgi vasi«, nekaj velemest-nega! Leta 1933 je bil nebotičnik zgra-jen in z odprtjem kavarne dan mešča-nom v uporabo. Takrat je bil nebotič-nik najvišja stanovanjska stavbi v Evropi. Kar mislimo si, koliko po-nosa je bilo tedaj v Ljubljančanih, pa tudi zavisti pri drugih Slovencih. Nič-koliko zbadljivk je tedaj nastalo na račun »velenebotičnika«.
Misel o nebotičniku sredi Ljubljane se je rodila v Pokojninskem zavodu, ki je takrat sodil med graditelje naj-imenitnejših stavb v Ljubljani. Naj-bolj je bila cenjena Plečnikova arhi-tektura, ki pa je bila zaradi materi-alov zelo draga. Za projektanta pr-vega slovenskega nebotičnika so zato izbralv 36-letnega arhitekta Vladi-mirja Šubica. Bil je prvi na Sloven-skem, ki je dosledno zidal v železote-tonu in uveljavljal napredno grad beno tehniko, za kar je do tedaj prejei vrsto laskavih priznanj. Nebotičnik bodo tudi zaradi tega spomeniško zaš-čitili.
Ljubljana jje leta 1933 dobila še ne-kaj, kar jo je naredilo še bolj mestno in jo približalo drugim mestom v Evropi. To je bilo prvo civilno leta-lišče v Sloveniji. Zgradili so ga na nekdanjem vojaškem vežbališču v Po-lju. Tako se je začel prvi letalski pot-niški promet med mesti. Vsako letalo je tedaj zbujialo neskončno radoved-nost, zato se je na letališču vedno trlo obiskovalcev in radovednežev. Raz-vila se je močna športnoletalska de-
javnost.
Leta 1961 so na Brniku odprli novo sodobno civilno letališče, starega v Polju pa spremenili v industrijsko cono. Na letališče nas spominja še nekaj stavb, predvsem pa letališki stolp in stavba za potnike iz leta 1933. Lani smo o tem že več pisali in tudi predlagali, da bi te stavbe spomeni-ško zaščitili. Pobudo so podprli tudi vsi trije skupščinski zbori. Kako je zdaj z njo, ne vemo. Ko bi vsaj našli
koga, ki bi organiziral in pripravil raz-stavo o tem, na primer v kulturnem domu Španski borci. Tako bi vsaj malo obudili pomen tega dogodka za tedanjo Ljubljano in nadaljnji razvoj letalstva v Sloveniji.
SLAVKO GERLICA
Močno z drevjem zaraščen letališki stolp in letališko poslopje za potnike s čakalnico in restavracijo, bi bilo tteba spomeniško zaš-čititi in ju ^sposobiti za primemo dejav-nost. (Slika: S. G.)