Inscrati nu Hprojmiiajo in voljA
trlatopna vmtH
H kr., i1« h« tislui Ikrat,
1 *i »i 1 »i »i n p	H
t ^ ii 11 ii h ^ h
Pri večkratnem tiskanji »o cena primerno zmanjša.
Rokopisi
v« no vračajo, iiefrauliiivana platna ho nu sprejemajo.
Naročnino pri-jimit opravniSlvo (iiiliiiihiHtincijn) in iknj edicija i-a btairin trgu Ii. hi. lil.
Po poMi	projemaii velja :
Zu čelu leto	. . 10 gl. — kr.
/.a pol li la	. . ft ,, —. |
za četrt leta	. . 2 ,, _ ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . H gl. 40 kr. iu pol leta . . . 4 ,, '40 „ «a četrt letu . . 'i ,, 10
V Ljubljani na doni pošiljat vel j ii 110 kr. več na loto.	i.
Vredni4tvo jo v Lipovih ulii call štev. 7.	\
lihaja po Iriiiral nu tcileu in »ieer v torek, če trtek in nolinh
t
IX. so umrli!
V Čuti'rti'k se je v ljubljanski stolnici m po vseli škofovih farali na Kranjskem obhajala obletnica enega najslavnejših Škofov l|ubljan*kih preblagega iu velikodušnega škofu Antonija Aiojzija \Volfa , ki so se 7. lebruarija I. 1H -0 <» prešel i li v večnost. Kavno ta dan 7. pojioluilue ob treh poklieul je večni sodnik k sebi enega nujsluvtiejših višjih glavarjev cerkve Kristusove, našega preliubljemgu sv. očeta, papeža Pija IX., ki so skoz čl'2 let., večidel silno viharnih in nevarnih, polni svete vere tu sv. Duha vodili njeno krmilo in se za s> bi izročeno čedo tako neprestrašeno borili, da so jih morali častiti in občudovati celo najhujši nasprotniki in da jih je neki sloveč Anglež imenoval največega moža sedanjega veka.
/a sv. Petrom, čigar leta bi bili ravno letos dopolnili, so najdftlje vludali sv. cerkev; pa med tem dolgim pastirovanjem vžili so toliko britkosti in težav, da so se tudi nad njimi vresničevale' besede, ki jih je Gospod nekdaj govoril o sv. Pavlu: Pokazati mu hočem, koliko da mu je treba zarad mojega imena trieti.' Vendar pa v tem trpljenji niso nikdar omahovali, ampak so bili vsem vernim nulepši zgled ne samo žive vere in ljubezni, pohlevnosti iu pobožnosti, ampak tudi vesele zadovoljnosti in neomahljivega zaupanja nu Iloga.
Smrt Pijeva je zarad tega jako britka in velika /guba za katoliški svet, vendar pa ne sinemo zabiti, da s papežem cirkev katoliška tu- umrje, ampak du Hog sum nad njo čuje in ji bode obudil novega Pastirja, ki jo bode enako previdno ni sta novitno kakor Pij IX. branil pred vsemi soviiižnimi napadi. Za sv. cerkev se tedaj ni bati, dasi se mursikoniu njena zungu zdi zopet za nekoliko časa odvinjena, ker je Hog njenega modrega iu neprotrašenega vodja k sebi poklical, kteri bi ji bil ravnn v zadnjih bojih še zelo potrt ben. Toda tudi Mojzes je umrl, ravno ko so imeli Izraelci dospeti v oblubljeno deželo iu bi ga bili pri posledrjili bojih s sovražnimi narodi najbolj potrebovali. Pa Hog jim ie dal druzeua modrega vodnika in smrt. Mojzesova jih ni zadrževala, du bi ne bih dospeli do svojega cilja in konca, ampak je bila tako rekoč porok lepšega časa. zmage in miru, l<i je precej po Mojzesovi umrli za Izraelce napočil.
Tudi Pij IV tukaj niso do/.veli zmage sv. cerkve, po kteri so tolikanj hrepeneli kakor Mojzes po obljubljeni dež. li. a njihova d m'a jo v Hogu že gleda in njihova zveličana mhii nas vtrjnje v prepričanji, da bode. tudi nevesti .Jezusovi že skoraj napočil dan Bprave in miru. Zato surad smrti Ptja Velikega ne žalii|emo. ampak raje bi po zgledu nekega priiatelju nt častitel,.i našega blagega škofa Slomšeka, ki je /votlivdi mili smrt molil „Te Deum", tudi |'ti eurti Pijevi zapeli zahvalno pesem!
Pij IX. so bili rojeni lil. maja I. 171)2 v Sinigalii na Laškem in so se prej imenovali grof Janez, Marija Mastai Perretti ; tO aprila I8l!l so bili /a mašnika posvečeni; 21. maja 1827 za s';ofa, 17. junija 1811! pa za papeža r/voljeni. L. 18f>| so proglasili versko resnico o brezmadežnem spočetji Device Marije. 1. 18(18 so sklicali ve oljni cerkveni zbor vatikanski : 1. I8ii',i -o obhajali svojo zlati lMife, I. 1871 pt tindvajsetli tnico svojega papeštva, 1. 1877 pa pedesetletn.co svojega škofovuuju. Nu Svečnico so imeli še nek kratek ogovnr. vendar so zadnje dni bolehali; ii. t. m. jim je bilo toliko odleglo, da so po sobi nekoliko šli; po noči pa jim je bilo zopet tako hudo, da jih ie kardinal Panebiancho previdel s sv. zakramenti. Zjutraj 7 t. m so bili že jako slabi, ob 1 uri jiopoludue . o začeli umirati in okoli treh so izdihnili svojo blago dušo. Kardinali so se 7. t. m. zjutraj zbrali v vatikanu in povabili so se lelegrutično tudi vniinji kaidinali, da naj pridejo v Kun k konklavu, ki se bode nemudoma sošlo, da izvoli novega papeža.
v	v
Spinlfeldski grof pa Črni Jaka,
(l'o narodni pripovedki zupiaul J. (3 o m b a r o v.)
(Dalje.)
Dva dni pozneje je bila v apielfeldski gni|ščini zanimiva pravda. Cirkniški župan je tožil tri sosede, ki so ga že poprej večkrat zmerjali, da v lesu premalo pazi ter se njim
1 ><> njegovi krivdi toliko lesa pokrade. Te tri je tožil, da so mu tolige drv pripeljali zu priznanje njegove skrbi za občino, češ, drva so nasekane in razklana od jako imenitne in plemenite roke." Sinoči , ko žena temi drvanu zakuri in župan veselo s svojo družino za pečjo sedi, raz.let.i se peč s strašnim hrupom m sreča je, da celo koče ti i razneslo. Prosi torej, da gosposka založene sosede presodi ter kaznuje, ker to škodo so mu naredili ali s smodnikom ali s pomočjo hudičevo.
tlrof bi lahko smeha počil, ko je. opazoval smešno obnašanje in še bolje smešno zagovarjanje zatožencev. Da je dečke po imenu spoznal, ki so ga di variti učili, bilo mu je jako všeč. Pri celem preiskovanju o grofu ni nobeden besedice zinel, ampak vso krivdo so
zavračali na nekega siromaka, ki je bi že večkrat v lesu zasačen, ko jesuholad pobiral. Kazven majhnega svarila se jim tudi ni nič zgodilo.
Ali pri tej priložnosti je grol spoznal, da je eden izmed zatožencev silno lahko- in prnziioveren. Sosedi so ga sploh imenovali — okorni Miha. Tega ubogega Miha je zadela nova vragolija grotova, ktero si je o priliki te pravde i/tuhtal.
('oz, nekaj tednov |e bil v Spielfeldu so-menj. Okoli cerkvice o imeli krčmarji po stavljene šotore, pod kterimi so bili ljudje po poldne že prav zidane volje; tudi okorni Miha je bil med njuni m jo po svoji navadi tako dolgo srabljivec nagibal, da tu mogel več po koncu stati. Da ne bi pri mizi napote delal, odnesel ga je krčmar nu trato. To je bi! ugodn trenutek za grofa, ki je tudi z. Jakom pml šotore prišel m videl, kakšen da je Miha. Na njegovo povelje pride nekaj hlapcev, ki pijanega Miha naložijo in v grad v najlepšo sobano odnesejo. Okna so bila že dobro zadelana, soba krasno inzsvitljena in s svctlicami okinčana, z zlatimi preprogami in pajčolanom povešena. Miha so
•omili in obriti, v svilnato haljo oblekli in v mehko posteljo jioložili ; njegovo obleko so pa shranili. Postrezniki kot krilatci oblečeni -o za svilnatimi preprogami čakali, kedaj da -e prebudi; ko je že solnce visoko bilo, začne so v postelji obračati in mrmrati: ,,Sinoči sem enkrat, pravo vino pil; to je bilo vredno denarja!" Potem vstane in znkličc: , Neža, kde [iu so nilatci, da jih še ne slišim mlatiti." Na to si začne oči brisati iu ribati mrmrajo: lu odeja — (o je iz samega žameta. Oho! glej! glej! mestu pajčevino sama svilnata zagrinjala in mesto hodne srajce tako tenka halja I Ali sera zilii] še pijan V Ali nisem jaz Miha? Pač, anti svoje hrapave roke še poznam. Hej! fanti ,.Joža! Janče 1 kile je ta stara V" Med tem skoči iz. postelje in s" ves začuden ozira, ker od vseh strani se vili v velikih zrcalili v svilnati dolgi halji, brez brile, ku-šl ni ve lase počesane m z. dišečim oljem namazane. Zdaj tudi priplahotajo služabni duhovi, ki se mu sklanjajo m ga poprašujejo , kaj da zapoveda. „Kaj bi zapovedal," pravi, „le vedel bi rad, sem li jaz „okorni Miha" s Spielfelda in kako setu prišel v to zacoprauo grajščino V"
Z bojišča.
Angleški listi poročajo, da Rusi marširajo v Carigrad. Ce je to res, kar pa še. dvomimo, potem je dvojno mogoče: ali je med mirovnimi pogoji tudi ta, da Rusi začasno zasedejo Carigrad , ali pa so zmešnjave v Carigradu tako velike, da se sultanu varnejše zdi izročiti se varstvu Rusov kakor pa lastnih svojih pod-ložnikov.
Konferenciji, ki ima vrediti razmere uied Rusijo in Turčijo, so pritrdile dosedaj angle ška, francoska in italijanska vlada. Tudi Rusija je zadovoljna z njo, samo neki želi, da naj se ne suide na Dunaju ampak v Lausanneu v Švici. Nemčija pa se nekako obotavlja iu „Nat. Ztg." piše, da se ji kongres le tedaj zdi primeren, če se Anglija in Avstrija strinjate s tem , da naj se Turčija razdeli. Grof Audrassv hoče k obravnavam povabiti tudi Turčijo; Srbija, Rumu-nija in Črnagora pa se tudi žele posvetovanja vdcležiti, dasi bi ue imele pravice glasovati.
Grška vojua ima povelje zasesti Tcsalijo, toda boj pričeti le tam, kjer bi se ji Turki ustavljali. Ker je brodovje turško dobilo, povelje, da naj odide proti Grški, nastal je med Grki velik strah iu obrnili so se do vnaujih držav, zlasti do Angležev, da bi jih rešili iz zadreg. Pa grof Derby je neki deputaciji rekel, da obžaluje napad turških deže! po vojni grški, dasi mu je znano, da se je vlada v tej zadevi le vdala želji naroda. Tndi ni hotel obljubiti posredovanja vlade angleške pri Turčiji, da bi brodovje grških mest ue bombardiralo, in Anglija bi se le vtuknila tedaj, če bi se vojska vršila po nečloveško. Sicer je pa rekel . da je Anglija Grškemu narodu prijazna, in se hoče na konferenciji potegniti za to, da Slovani ne dobe nadvlade nad Grki. — Glede dela Be-sarabijc, ktcrega Rusi zahtevajo od Rumuncev, je vlada Rumunska odgovorila, da bode to reč rešila konferencija. Rusi ji ponujajo za od škodnino Dobrudžo do Kiistendža in iztok Donave. Tudi bi Rumunija od Rusije dobila 30 do 50 milj. frankov vojne odškodnine- Eni pravijo, da je ministerstvo predloge ruske, sprejelo, eni jia, da je knezu izročilo svojo odpoved, in da je v Bukarešti! velika razdraženost.
Razun podonavskih trdnjav Turčija Rusiji izroči tudi vojne ladije na Donavi, t. j. H monitorjev in 12 parnikov.
Politično vreme.
Vedno še nemarno nič posebnrgnega upa-i.ja do mirnega razvitka vzhodnih zmešnjav. V Turčiji se je začelo sicer nekoliko jasniti, ker je sklenjeuo premirje, pa treskati je zdaj začelo na grški meji. Nad Dunajem pa in nad Londonom se zbirajo oblaki zmirom temnejši, in iz Londona se sliši že votlo gromenje iz daljave v podobi vojnih groženj proti Rusiji v angležkem parlamentu. Mnenja so zdaj različna, in za danes še nihče ne ve, nič gotovega. Eni trdijo, da ne bo nič, da si Anglež ne bo upal sam zoper Rusa, Avstrija pa da je še vedno v trocarski zvezi. Eni zopet mislijo, da ste Avstrija in Anglija sicer prijateljici, ter da boste na kongresu skupno ravnale, da se pa v boj ne boste spuščale. Se eni pa hočejo biti prepričani, da je vojska med Rusijo iu Avstrijo pa Anglijo že gotova reč. Kedar je vreme oblačno, kedar se zbirajo na poletnem nebu črne megle, ne vč nihče, kaj bo iz njih-, včasih se same zopet razgube; včasih jih odnese kak krepek veter; včasih se vlije samo do-brodejna ploha; včasih silno treska in grmi; včasih pa celo celi okraj toča pobije. Kaj se bo naredilo iz. oblakov, ki sedaj nad Kvropo vise, tega za gotovo nihče ne more vedeti. V kratkem se ima sniti evropski kongres; pa ravno iz takih kongresov se rade izcimijo vojske, kakoršuo smo videli pri carigrajski konferen eiji. Berlinska „Nationalzeitung" ne pričakuje nič dobrega od kongresa , „kajti mnenja raz-nih vlasti so preveč različna: ene bodo prišle k kongresu z mislijo, da se ima Turčija ohraniti in vkrepiti, ene pa z mislijo, da se ima razrušiti. Kako je tu porazumljene mogoče?" V Londonu in v Peiti grozijo z vojsko; Rusi pa od govora dolžni ne ostajajo, in zbirajo novo armado v Rumuniji in na meji Galicije. Ruska „Agence Rnsse" pravi: Ko bi hotel kongres Rusiji vzeti to, kar si je % mečem priborila, potem je ruski narod pripravljen uositi žrtve nove vojske, prej ko bi se dal ugnuti in ostra-šiti. Besede carjeve „da še davno ni vse storjeno", in zbiranje novih armad, to vse pač jasno kaže, da Rusija nečeodjenjati. Po vsem je tedaj razvidno, da so strune močno napete, iu iz Petrograda ,,Pol. Corr." piše, da se tam že v najviših krogih ne verujejo več v prijateljstvo Avstrije. Tisti pa, ki nad Avstrijo niso še obupali, dvomijo še vedno, da bi se ona dala zapeljati na tako spolzlo pot, ter
vedno še verujejo, kar žele, namreč, da so vse tri carevine dogovorjene zastran Turčije, da je tedaj Angležka osamljena, in da se svetovne vojske ui bati. Skoraj pa bomo videli, kdo ima prav.
Izviral dopisi.
■ « »ohrepol ja, 4 februarija. (Občinska volitev.) Pred nekimi dnevi je bila v Podgorski občini volitev za novi občinski zastop. Pred dnevom volitve izbero se vsi posestniki, kateri imajo pravico voliti in voljeni biti iz Žage in Podgorev neki hiši, ter sklenejo, da iz teh dveh vasi mora občinsko starešinstvo kot tudi ves odbor izvoljen biti. Kakor so se zmenili, tako se je pri volitvi tudi godilo; boter jaz volim vas, vi pa mene, stric jaz vas, vi pa mene, ujec jaz vas, vi pa mene, ker je mislil vsaki biti župan. Ali njihove namere so njim spodletele in britko je vsakega v s r c e zabolelo , da še namestnik kakega odbornika ni postal, ker so napačno volili, če ravno so mislili da volijo prav. Res je vsakdo izmed njih imel glasov, pa k večetnu dva. Nasproti pa je bilo v Zagorici , kjer so pametno volili, izvoljenih 7, v Malivasi pa 5 odbornikov, toliko da jih je zadosti v tej občini. Iz Zage in Podgore so si lase pulili, hodili so okoli kakor nemodre device z ugasnjenimi svet.ilni-cami in iskali so krog in krog kakega pisača, da bi jim naredil pritožbo do deželne vlade, češ, da se volitev ni po postavi vršila; toda volitev se je prav vršila , samo oni voliti niso znali — Toliko časa so iskali pisača za omenjeno pritožbo, da so našli nekega poštarja ter ga iz pokoja vzdignili , da jim je pritožbo naredil; misli se pa sploh, da deželna vlada tej pritožbi ne bo vstregla. Namesto da se pritožujejo, uaj bi si to raje vzeli v izgled, da bi drugo pot prav volili.
Ir> Selške doline, 7. februarija. (V o-titve. Turki. B r a 1 n o d r ušt v o.) Iz mnogih krajev naše slovenske domovine, prihajajo dopisi, naj bo torej tudi meni dovoljeno nekoliko besedi v vaš cenjeni list sporočiti. Pretekli teden je tudi naše županstva dobilo glasovnice za kupčijsko zbornico, za obertnike nekaj čez 20, dve pa za trgovski oddelek. Razun nekega gostilničarja na Češnjici so vsi volili domače kandidate. Ker je omenjeni gostilničar še dosti spoštovan mož, nas je to zelo osupnilo. V našetn bližnjem trgu , dasiravno fo večidel vsi vneti
Eden duhov mu takoj odgovori: ,,Nič se ne bojte gospod Miha, vi ste se zavoljo vašega prejšnega pijančevanja po smrti še le zdaj zavedli, ko ste že petdeset let v raju." — „Kaj f)0 let v raju?" pravi začudeni Miha. In vendar se mi zdi. da sem še sinoči pri sosedu Boštjanu pil, kder je tudi naš neumni grof zraven bil."
,,Ah", vzdihne drugi postrežni duh, „ta grof je tudi že 42 let mrtev in pokopan. Pa on jio smrti ni tako srečen, kakor Vi, zatorej le bodite dobre volje in zapovedujte, kar želite; kajti vsak ne pride v raj !" ,,No, če jo tako, pa naj bo," reče Miha; „prinesitc mi kupico dobre slivovice." V trenutku je na srebrnem krožniku v zlati kupici dobi! najboljše slivovice. Tudi zajutrek mu prinesejo in Miha je iu pije, kar srce poželi. „Zdaj je pač škoda", pravi, „da moje Neže ui tukaj. Toda, dostavi smeje, Bog je pravičen. Jaz, sem imel pri njej do smrti pekel, ona pa ga ima zdaj po smrti." Ce Miha ni nič zapovedoval, umaknili so se duhovi takoj za zagrinjala, kder so smeha pokali poslušaje njegovo mrmranje: kako du je zdaj na njegovem posestvu, kako pri so-
sedu itd. Postrežniki so bili sicer vsi enako oblečeni ali eden je bil Mihatu pospbno všeč, ker je bil po obrazu čisto podoben grajski hišinji Marinki, za ktero je še na zemlji marši-<terokrat skrivaj pogledoval. Ko ga Miha na-ovori, pove mu duh, da je res tista Marinka, ki je njega že na zemlji rada videla , zato so njo zdaj po smrti njemu za postrežbo odločili. Ker zdaj po smrti nisem več z Nežo oženjen", pravi Miha, ..ali bi se ne mogla midva vzeti?" Ona mu ne odreče, če je njegova volja, in kmalu je Miha opazil, kako se vsi postrežni duhovi te gostije veselijo. Zaroko so že tisti večer napravili. Miha se pri tej priliki ni mogel zdržati, da ne bi bil pil, dokler ni pod mizo pal in ondi zaspal. Grof pa je razun tega dal v njegovo kupico še omamljivega prahu natrositi, da se gotovo do jutra ne bo vzbudil. Potem ga hitro preoblečejo v njegovo raztrgano obleko in ga odnesejo na gnoj pred Boštjanovo krčmo. kder je na podvečer bil zaspal. Ko se ondi prebudi, kliče postrežne duhove , pa nihče se ne oglasi nego svinje v bližnjem hlevu. ,,Pa nisem več v raju?" Res ne; oh kako visoko so zdaj zvezde, ki so se
še sinoči nad mojo posteljo lesketale , da bi jih bil kar z roko prijel. Kde sein neki zdaj in kaj mi je početi ?•' Tako je premišljeval, kar zagleda poznano bajto. „'l'o je Boštjanova krčma ! se ve da, saj še ima zdaj staro solnčno uro na steni." Ko na okno potrka, pokuka, skoz okno stari Boštjan, Miha pa plaho zbeži, češ, to ni po pravem, ker Boštjan je b.l že tako star pred 50 leti, ko je on umrl. Po znanem potu tava proti domu , pa ravno naleti na patrolo, ki ga vpraša : kdo in od kod? „Ujmine!" zakriči nad srenjskim beričem Krištofom, ..ali še ti tudi živiš?" „No, zakaj bi ne živel in ponočne potepuhe lovil?1 zarohni vprašan berič ter svoj bakreni nos malo povzdigne rekoč: „0d tebe pač ni lepo , Miha, da se po noči tod klatiš, dasi imaš doma ženo, otroke iu delo." Miha se nasmeje in reče: „Moj Bog, kde je moja žena ! ali ne veš, kdaj da je že umrla? Tedaj gotovo tudi ne veš, da sem jaz po smrti v raj prišel, kder je tako lepo in tako dobro, da ni dopovedati- Le škoda, da so me iz raja vrgli, ravno ko sem imel zaroko z gospodično Marinko , ki zdaj gotovo po meni hudo žaluje." ,.Gospodično Marinko
Slovenci, je vendar tudi nekaj takih, ki Ruse napačno sodijo, in ki vzrok, da kupčija z železom ue gre prav dobro, iščejo v tem, da se bodo slovanske dežele od Turčije odtrgale. Po njihovih mislih bi bilo boljši, da bi Turek še kristjane v oblasti imel, tega pa ne pomislijo, da jim druge reči še mnogo več škodujejo, in da bi bilo za kupčijo z železom še veliko sla-beje, če bi Anglež še veči oblast dobil v teh deželah. Za našo kupčijo bi bilo tedaj gotovo boljši, če bi Avstrija saj nekaj dežel na jugu dobila. Sploh se pa vedno govori in vprašuje tudi med prostim ljudstvom , ali je zopet Rus kaj našeškal Turka, in silno se ljudje čudijo, ko zvedo, da se tudi v naši deželi dobe ljudje, ki z največjim sovražnikom krščanstva iu nekdanjim strahom naše dežele, s Turčinom drže. Ravno s tem , da so nemčurji s Turkom potegnili, so pri najbolj priprostein kmetu prišli ob vso veljavo.
Naše politično društvo je svoja pravila nekoliko prenaredilo, da bo le bralno društvo, in ravno ta teden so prišle pravila od vlade potrjena nazaj. V nedeljo, 10. svečana bo občni zbor in želeti bi bilo , da bi se ga obilno vdeležili, in bi društvo imelo več udov kakor dozdej. Tudi našim gospodom duhovnom se imamo zahvaliti za njihov trud in potrpljenje z našim društvom. Odkritosrčno rečem, da poglavitni steber Slovenstva je naša slovenska duhovščina. Kdo bi kmeta v vsili rečeh bolj podučil kakor ravno duhovni gospodje; zato noben slovenski časnik ni več na pravem stališči, če začne čez duhovstvo pisariti.
Domače novice
V Ljubljani 0. februarja.
(1'ritoŽba). Zoper konfiskacijo našega lista št. 13 vložili smo pritožbo pri deželni sodniji.
(Višji <te£ehii sodnik vitez Gariboldi) se je 7. t. m. v stolnici poročil z vdovo Mavserjevo, rojeno Tonellovo iz Trsta.
(Vstavoverni veliki posestniki) so včeraj za državnega poslanca izvolili grofa Gustava Thurna. Konservativni in narodni volilci se volitve niso vdeležili. Oddanih je bilo samo 37 glasov!!
(Občni zbor Matice slovenske) bo v sredo 13. februarija ob 4. uri popoludne v čitalnični dvo rani. Vnanje ude opozorujemo, da naj o pravem času pošljejo svoje volilne listke in da naj se kolikor mogoče drže nasvetovanili kan
sem še sinoči videl v uradniji pri gospodu Joštu, in če ti Miha n.si lopov, ki si Nežo umoril, moraš biti bedak, ali kar je še hujše, magarec, ki se drzne v moji osebi gosposko za norca imeti." Patrola Mihata pelja v graj-ščino, kder se je moral zjutraj zarad svojega govorjenja pred sodnikom zagovarjati. Zdaj je bil trezen. Pripovedoval je na drobno in po redu svojo zgodbo, kako je v krčmi zaspal in se v raju prebudil in kako je spet v raju pri zarokah zaspal in se na gnoju zbudil. Pripovedoval je vse tako resno , da je sodnik, ki o grolovi burki ni nič vedel, z glavo majal in ni znal, kaj to pomeni. Mislil si je, daje Miha vsled svojega pijančevanja gotovo ob pamet prišel. Ker si ni znal pomagati, pošlje po Nežo in s pomočjo njene zgovornosti so mu dokazali, da je imel le tako lepe sanje v pijanosti, čisto pa ga vendar niso mogli pregovoriti , ker jim je zmiraj kazal ua obrito brado, češ , tega mu vendar ne morejo vtajiti, da je obrit prišel iz raja. Ta tako srečno izpeljana burka je grofa jako veselila.
(Konec sledi.)
didatov, da se glasovi po nepotrebnem ne bodo cepili.
(Služba hiSnikarja in šolskega služabnika) v gimnazijskem poslopji z 298 gld. 75 kr. letne plače in stanovanjem je razpisana. Prosilci, ki morajo znati nemški iu slovenski jezik, naj prošnje svoje izroče do 25 marca t. I. deželnemu šolskemu svetu.
(Nabiranje miloiarov) na pomoč ranjencem v rusko-turški vojski je c. k. deželno predsedstvo dovolilo gg. mestnim odbornikom Potočniku, Horaku in Petričiču s pristavkom, da morajo nabrane doneske razglašati v Laib. Zeitg. in deželni vladi vsak čas dovoliti pogled v to, kako da se darovi obračajo.
(Iz seje deželnega odbora 4. februarija.) Na znanje se je vzel dopis c. kr. linančne direkcije, da je ces. kralj, tinančuo ministerstvo izjemno dovolilo, da se sme nogradom leta 187(1. po slani poškodovanim zemljiškega (grtint-nega) davka na Kranjskem odpisati 26.0C0gld. 68'/.j kr,, in sicer nogradom davkovskega okraja Krškega 3732 gld. 31 % kr., — Kostanjeviš-kega 2687 gld. (56kr., — Mokronoškega 3084 gld. 43 kr., — Rateškega 1983 gld. 39'/a kr., — Zužcnberškega G52 gld. 2ii',, kr. — Novomeškega 9188 gld. 16 kr., — Trebanskega 601 gld. 45 kr., — Metliškega 2071 gld. 26'/,, kr., — in Črnomeljskega 2059 gld. 74 kr. — Predlogom dotičuili krajnih in okrajnih šolskih svetov, da se Amaliji Klančarjevi podeli defi-nitivna učiteljska služba na dekliški Novomeški ljudski šoli, - Janezu Rihtaršiču, zdaj učitelju na Črnučah, pa služba v Dobrničah in Nikolaju Stanoniku, zdaj učitelju v Starem trgu, služba v Smartnu pri Kranji, je deželni odbor pritrdil. Tudi je privolil, da se vdovi nekega ljudskega učitelja dii 30 forintov podpore iz pormalno-šol-skega zaklada. — Na dotični dopis deželne vlade se jesklenilo vtem smislu odgovoriti, da bi se od jdač učiteljev ljudskih šol ne zahtevalo plačevanje priklad za deželni in zem-ljištio odvezni zaklad. Dvema občinama se je dovolilo poberanje občinskih priklad, eni občini pa poberanje občinskih taks.
(Porotne sodniški obravnave n Ljubljani) se začno 11. dne sveč'na pri c. k. deželni so dniji v Ljubljani. Za porotnike v to prvo letošnje sodišče izžrebani sledeči gospodje: Kratijo Bernot, krojaški mojster v Ljubljani, Janez Borštnik, pesestnik v Doljih, Matej Breme, tesarski mojster v Ljubljani, Josip Brus, trgovec v Logatcu, Kratijo Burgar, posestnik v Postojni , Pavclj (Vncelj , posestnik Podmilji, Avgust Deisinger, pi\;ir v Škofji Luki, Aleks. Dreo, kupčijsko zbornice predsednik v Ljubljani , Kranj o Golč čevljarski mojster v Ljubljani, Matija Hafner, posestnik v Dorlarjih, Anton Jerančič, tesarski mojster v Ljubljani. Anton Kaudusso , trgovec v Logatcu, Kdvard Kotek. urar v Ljubljani, Makso Krenner, kup-čijski voditelj Kranjskega stavbenega društva v Ljubljani, Josip Krenner, posestnik v Kranji, grof Ivarol Lanthieri, grajščak v Vipavi, Peter Lenasi, trgovec na Vrhniki, Ivan Leveč, posestnik v Mengšu. Janez Mali, trgovec v Tržiču Janez Matjan, mizar v Ljubljani, Ferd. Maček, trgovec v Ljubljani, Rudolf Milic, tiskar v Ljubljani, Franjo Orešek, trgovec v Ljubljani, vitez Lambert Panc , fužinski vodja na Savi, Martin Petričič, posestnik v Čevcali, Franjo Prokl, krztiar v Ljubljani, Josip Rebič, posestnik na Brdu, Anton Stare, grajščak v Mengšu. Ernest Siickl, trgovec v Ljubljani, Franjo Štru kclj, mesar v Ljubljani, Henrik Scluvingshakl, kotlarski mojster v Ljubljani, lv. Vilhar, posestnik v Ljubljani, Kdvard Winter, sladšicar v Ljubljani, Lorcnc Zdešar, trgovec v Ljubljani
Namestniki imenovanih porotnikov pa so gospodje : Janez Berziu, pek, Janez Frisch, hišnik, Karol Ilinterlechner, čevljarski mojster, Janez Jakopič, hišnik, Jurij Jenko, hišnik, Jakob Novak, hišnik, Jernej Podgoršek, hišnik, Janez Podkrajšek, hišnik iu Franjo Sark, krojaški mojster — vsi iz Ljubljaue.
(Slovensko gledališče). V torek 12. februarija se bode predstavljal igrokaz v 3 dejanjih „Alfons1' ali „Velikodušni morski kapitan."
(Slovensko gledališče.) V torek se je predstavljala v našem gledališči Gornerjeva (poslovenil Kocelj) vesela igra „srečni oče." Igra je mikavna in polna smešnih prizorov, vendar ima tudi svoje velike tehnične napake. Manjka jej tista enota dejanja, ki je vsakej igri, najbolj pa veseli igri potrebna in zapovedana. Padec Maksov pred Adelo in pozneje Rožai-karjevo groženje, t dvobojem sta dva prizora, ki motita enoto dejanja, ker prideta iznenada, in nemata niti nasledkov , niti vpliva na celo dejanje, toraj sta čisto nepotrebna, llavuo tako nepotreben je tisti Klarin zaročenec, ki se prikaže kakor „deus e\ machina", in zopet zgine. Sploh igre sklep ni logičen: Vsak gledalec pričakuje, da postane naposled Klara žena Maksova, in da se tako zamotana štrena v občno zadovoljnost razveže ; pisatelj pu štrene ni razmotal, ampak raztrgal, kar naredi pri gledalcu nepovoljen vtis. Toliko zastran igre. — Igralo se je pa prav dobro, reči bi se smelo, izvrstno. Vse vloge so bile v pravih rokah. Le ua to opomnimo igralce, naj na še-petalca bolj pazijo, da mu ne bo treba tako kričati, da ga je po vsem gledališči slišati. — Hiša je bila malo slabo obiskana. Kriv je tiieuda predpust, ki s svojo in r ostjo ljudi od blaže-jega razveseljevanja v gledišči odteguje.
Razne reči.
—	I) u h o v s k e premem b e v ljubljanski školiji. Fajmoštri so postali čč. gg.: Jakob Tomelj v Ambrusu, Franc Brulec v Dolini, Antou Masterl v Leskovcu dekanije loške in Janez Šafer na Selili pri Kamniku, kjer je bil že dozdaj administrator. Prestavljen je č. g. Viljem Gašperin iz Mozelja za kaplana v llinje. Razpisani ste f uri Loka 31. januarija in Gojzd 21. januarija.
—	K a n o n i č n o obiskovanje i n bi r-niovanje se bode vršilo v Trebanjski, Novomeški in Ribniški dekaniji od t. nedelje po vi liki noči do binkošt h , v Radoljški dekaniji meseca julija, v Vrhniški pa v jeseni. Dnevi se bodo pozneji določili.
—	P r e m e m b a pri u č i t e 1 j s t v u na Kranjskem : g. Nikolaj Stanonik pride iz Starega trga pri Poljanah za učitelja v Šmartin pri Kranji, g. Janez Rihtaršič pa s Ornuč v Dobruiče. Ga. Amalija Klaučar postala je defi-uitivna učiteljica na dekliški šoli novomeški. Ba/pisani ste učiteljski službi na Duplici pri Zagorji do 16. t. m. iu v Ihanu do 15. t. ni.
—■ Bi za viška čitalnica napravi 17. t. ni. veselico, li kteri vljudno vabi odbor. Za ue ude znaša vstopnina 20 kr.
—	S1 a v j n n s k o pevsko društvo na Dunaji. Kakor „Vaterland" i drugi nemški dunajski listi poročajo, izvoljeni so v odbor slavjauskega pevskega društva sledeči gospodje : za predsednika dr. P. Lenoch, za pevovodjo: A. A. Buchta, i gospodje: dr, Drozda, P. Cic-panovsky, Hurka, Ptačovsky , Radoslav Pukl (Slovenec) Rzibek, Bouhal, i Korbelar. Društvo ima gotovine 1452 goldinarjev. Društvo šteje 15 ustanovnikov, 118 podpornikov, 122 pevcev i 7 Častnih udov. Javno je društvo nastopilo
v prošlem letu l7krat, petkrat je pelo v češki cerkvi pri božjih službah. Prihoden koncert je 18. sušca.
—	Amerik ans.ka hitrost se posebno razodeva pri razširjanju enega zadnjih razglasov prezidenta zedinjenih držav. Amerikanski „Wanderer" poroča, da je raznesel telegraf v 45. minutah 13.000 besedi po vsej deželi, in eno uro pozneje, kakor se je prečital razglas na kapitolu v Washingtonu , je bil že povscdi tiskan v miljonih iztisov.
—	V New- Pragi v Ameriki se je odprla katoliška cerkev. Gospoda A. Lan - ga je vvedel č. g. župnik Plut (naš rojak iz Met liškega) iz Shakopee za dušnega pastirja.
•— V Galvestonu je bila nedavno sv. Patriku na čast posvečena jedna nuj lepših cerkva, kar jih je v Ameriki. Na 200 črevljev visokem in kvasaem 7,seniku se lesketa \wi.\w-čen križ, kojega po noči obseva električna luč, ki sveti .'!() milj dalječ po morji, ter spominja tudi, kam se je zatekati v nevarnosti v temni noči življenja.
—	V Rusiji je izhajalo I. 1826 ruskih časnikov 45, sedaj jih je 375, in samo petrogradski časopisi imajo nad 100.000 naročnikov. A to ju še premalo v primeri z velikim narodom.
—	Praktično. Žid dal je v bolezni poklicati iz oddaljenega mesta zdravnika. Ko bi bil imel pa plačati, razodel je, da ue. more. plačati, ker nima denarja. Ko gaje opeharjeni zdravnik prijel, zakaj da ni poklical bližnjega okrajnega sodnika, odgovoril je žid : , I ia vidite, mislil sem si; kaj bi pošiljal po slabega zdrav nika ? Plačal tako ne bom nič — tedaj naj raje pošljem koj po dobrega zdravnika v mesto.'
—	Pred sodnijo. Sodnik; ,,Na kteri strani Poljanskega predmestja pa stanujete?" Zatoženec: ,,Na obeh Sodnik : „kako je to mogoče?" Zatoženec: „L)a, če se pride iz glavnega trga, na levi, če pa od šeutpeterakega mosta, na desni strani."
EBoli<K*nc novice.
ministrih piše ,,N. lr. Prese", da so le še vradniki kronini, ne pa zaupni možje državnega zbora, in d» bode vstavoverna stranka finančne cole zavrgla. MinisterBtvo naj potem gleda, kako da bode svoje obljube izpolnilo. Kakor smo že večkrat rekli, našim vsta-vovercem ne zaupamo toliko samostojnosti in doslednosti , kakor jim je pripisuje ,.N. IV. Presse."
^.'moarorci knez se je G. t. m. vrnil z bojišča v Getinje, kjer je bil z veliko slovesnostjo sprejet. Metropolit je kneza blagoslovil in spremil v cerkev k zahvalni pesmi. Zvoneuja streljanja in živio - klicev ni bilo ne konca ue kraja.
V Cari&raiin so odpravili službo velikega vezirjain sostavilizopet nove ministre
IfalijaiiHlti poročnik na Dunaju, grof Robillant je 5. t. m. cesarju izročil svoja nova potrjilna pisma.
TrlegraflČD« denarne ccnr 8. februarja.
Papirna renta 04.50 — Breberna renta 67.70 — '/.latarenta 75.00. — 1 8601atno državno poaoiiln 1)3'25 llankin« akeijaHlO— Kruditn« akcije 230.26- London 118.20 — Hr«bro 103 60. — kr cokiui 5 58,— 20 frankov 9 43.
HciinrHlveiir cmii- 7. februarja.
Državni fondi.	1 Denar. Hlago
6" , avstrijska papirna renta . . .04 60	64.66
5% renta v srebru .......	6786	«7.90
4 % renta v zlatu (davka prosta) . .	76.80	7H.70
Srečke (loži) 1864. 1..............108.75	106.'26
„ „ 1860. I.. culi..........112 60	113,—
„ „ 1860. 1., putinke . . ,	121 26	121.76
Premijski listi 1864. 1.,............13!).—	139 60
/■einljiščine odvezniee.
Stajarske po 6"/,................98.60	99 60
Kranjske, koroške in primorske po 6',	90—	91.
Ogerake po 5'/0 ................78 76	79,26
Hrvaške in slavonske po 6", . , , .	86.—	86.—
Sedmograške po 5°, ............76.70	77.20
Delnice (akcije).
Navvh.VI^VIV btktth« . . ...	W6,—	HW -
Uniousku banke ... ....	67 —	67.60
Kreditne akcije................231 25	231.60
Nižoavstr. eskomptne družbe , . .	750	760 -
Anglo-avstr. banke..... .	104 50	105 —
Srečke (loti).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	161.75	162 50
Tržaške ,, 100 ., k. d. .	118 —	120,—
„ ,. 50 „ „ ., .	62. —	68 -
Hndenske ,, 40 gld. a. v. .	29.—	29.26
Palmove „ 40 „ „ „ .	38 25	»8.50
1'alffi-jeve „ 40 „ „ „ .	28 25	28 60
Clary-jeve ,. 40 ,. „ ,.	28.25	28 60
Ht. ( J eno i s ,, 40 „ „ „ .	31.60	32,—
Wiiidiscligralz-ove „ 20 „ ,, „ ,	I 25 50	26
Wftldsteiu-ove „ 40 „ „ „	22 25	22.50
H rebru iu ».lato.
(■os. cekini . . . ' . ....	659	5.61
Napoleonsd'ur..................9.44	9.46
Srebro ........103 70	103 90
N ar s 1* t X11t X X X X111XX i X X X X X X X X t tli X t v.
1 ..Pon zavarovalno Mra". i +< >i
K Premoženji znaša 31. doceui. 1867 gl. 6,161.807.H3 •H šk
odo jo plačalo društvo odi. 1804	**
£ do 187«......... 16,013.244.— Jt
(II \ no opravništvo za Kranjsko in spodnje
f^ Štajersko se uljudno priporoma r.a naroČila in ».a- ^ varovani « proti škodi po (lili ji, na živ I jenje, ^ •'.( in /.rcalo proti vlomil.
1'oscbbo pak vabi k zavarovanju na
:<
{< _ _______ _ _
n	» -	w	w
PeSlansko zavarovalno društvi) zavailce i a	'■
ti življenje po raznih načinih: da izplača ziiva-oval i	J.j
■;•< znesek po Hinrti zavarovanca, ali kader dosežn od	>
^ ločeno starost (otrokom doto) io tudi za pokojščii o	^; Glavno opravuiSt vo \ Ljubljani je »mi
rnm pripravljeno vprašanja odgovarjati, pogoja	H JJ razjasniti jnsuitl in podati tarife.
Prane Dronik, '4) £
pisarna glavnega, opravništvu v Ljubljani, ^
kongresni trg. St 1 i v II. nadstropji.	M
A M-
IM
% % .r. x x x	x t. .r. x x x x x x »-t- s -t. -t- x -t. j. k

Hiša v najem. j
V Zagradcu pri Žužemberku se v najem oddaja po nizki ceni hiša s peterimi prav prostornimi sobami, s kuhinjo in tremi prostornimi kletmi, kakor tudi hlevom za 12—15 goved ali konj. Nad hlevom je skedenj zžitnico in magazinom za shrambo raznega blaga. Zraven je tudi sviniak.
Omenjena hiša s hlevom, skednjem itd. je prav v dobrem stanu zraven kantonske ceste, ter jako prilična za gostilničarje, kupčevalce in razno obrtnijo itd.
Kaj več o tem se izve pri gospodu učitelju
l<Yiinjii IiOlie-(n
(2)	v Zaijradcu.
(Pošta Žužemberg.)
aDOcouoaaM:«
in.
XB(
Podpisani vljudno naznanja, du je nje- 1 gova štucunu od iIiiiich naprej v Slllliovill ulicalt v Liiknianovi hiši št. II.
/0 odličnim spoštovanjem
.losip (Jebit,
urur.
Ravno tukaj se koj sprejme, vfienec.
(2)
Za ključarska dela,
raznotere ključavnice, kovanja vrat in oken, omrežja križo, železna ognjišču (šparlu rdo), železno cevi (roro) itd. priporoča ne podpisani p. i. občinstvu, ter vsako naročilo dobro, naglo, in kur naj bolj mogočo po ccni izvršuje.
(i)	Ijoreiic jftclciicc,
ktjučnrski mojster nu Št. Petcrskem predmestji v Ljubljani h. št. 16.
| Izveden kovač, j
i
ki podkovanje konj dobro ume in je izurjen v dtu/.ih kovaških delih ter In znal zraven tudi ključavirčursku delu oprav l|at.i, so jemlje v službo kot domač kovač pri nekem velikem gospodarstvu. (3)
Ponudbe s pogoji in spr.čali sprejemlje v naznandni vnidniji Frane iMiiller v Ljubljani v gosposkih ui culi hiš. št. (i.
J
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova iuera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. i hektoliter znaša 34(l/lon mernikov.
Eksokiilivne dražbe,
11. februarija: .'1. Javornik v Ljubljani. 3. Ho čaj iz I Inišluu ju , ,'(. Korošec iz Malnov, oba v Ložu. 3. Uticlivvald iz ('iknega dvoru, 1. Lavrinc in I. Obrezu i Slivnc, vsi v Liliji. 3. Kfiuchegger v liintrici. ,'i. (,'rnič iz Kadulju v Mokronogu. 2. Jenko z Visokega v Kranj i. KnneiS iz Stcničnc v Tržiču.
I'mrl i so:
Od 'L do 0. fobiuarija: Anton Hribar, del. 21 1., zu jetiko. Leopoldina Kustclic , čcvlj. o. 3 in., za božjustjo. Dr. Krunc Oogubi, zdravnik Višnje gorski, 73 I., zu sušico.
V Ljub-	V Novimi- V Kranj i	V Muri-	V Ptuju VOrmuiu	V Tratil V Colovcu	V Zagrebu
j j £ j Ijani	mt »rit	boru
_gl. lir.	gl. kr.	gl hr.	gl. , kr.	gl.	lir,	gl. , kr.	gl.	kr. gl. lir.	gl.	lir.
I	[--|	I
. f hektoliter H OO	10 20	10 1 21	8 -10	H	40	8	81)	-	- 0 12	H	90
1 Hoine.e > ik g 7&	3 f,l	2 92	2 68	2	58	2	70	—	- 2 80	2	7.',
..v. (hektoliter C 50	7	7 48	1! ;10	0	40	6	80	—	— 6 I '>4	7	-
1 ' ' (mernik 2	2 16	2 30	1 93	1	90	2	9	—	j 1 J 92	2	16
. (hektoliter 5 , 86	5 30	li ! 50	5 40	4	40	5	40	—	li 28	5	20
, Hm (mernik 1 | 80	1 03	2	I 00	1	60	1	6«	—	- 1 91	1	10
I	i	,
... ( hoktolitet 7 30	7 28	0| 70	H	0	10	4	00	—	— « 45	1	40
,(0 ' (mernik 2 25	2 22	2 6	2 j 48	2	9	1	40	—	1 98	2	30
., (hektoliter 0 36	0	(i 10	li 10	5	00	7	80	—	I j 46	7	«0
" (mernik I 85	1	I 88	I 97	1	02	2	40	—	- I . 30	2	36
,.. .. (hektoliter 7 32	7 30	7 30	0 50	0	20	5	—	—	5 j 10	0	40
" U (mernik 2 ' 20	2 24	2 24	2	1	91	I	53	—	- 1 00	1	»7
j
( hektoliter 3 20	3 i 90	lf 57	: 00	3	30	3	55	—	— 3 —	3	20
UVSa ' (mernik 1 I -	t 19	1 0	l 7	1	-	1	0	-	- 94	1 ,	-_'	'__\