eeloietao . . . gotaletao . . . četrtletno ... Posamezna Številka
It. §2.
Uredništvo in upravništvo lista le v Lfubliani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma".
tilfi A ž m a zk podnačeinik 'SKS.
©h mmr&m letu«
Vselej, leto za letom, se delalo 6® aovem letu bilance in sklepni ra-femi ter pregledujejo napake, katere 80 se dogodile v preteklem letu.
Tudi nam vsem, brez ozira na Slan, je potrebna talca bilanca, da spoznamo, kje so še jarki, preko katerih se ne more iti.
Posebno pa velja to za nas, ki Smo nosilci kmetske, pa tudi državne misli. Država |e iast državljanov te v prvi vrsti last kmetovalcev, ki so najštevilnejši stan in ki tudi dejansko posedujejo največ zemlje v državi.
V vsakem oziru smo y preteklem leta doživeli lepe uspehe in naši kmetski misli smo priborili marsika« ko zmago. Utrdili smo svojo organi-saeijo, ki ie zlasti na Kranjskem tako krepka, da vzdrži prav vsak vihar in ki je v stanu, da tudi v pred-Stoječem boju dokaže, da je slovensko kmetsko ljudstvo doraslo za popolno politično in gospodarsko osamosvojitev in da je v taboru SKS,-kar je tako bleščeče dokazal naš blejski tabor.
Pa tudi drugače moremo zabele-Sti velike in pomembne uspehe. Da omenim Ie nekaj glavnih. Priborili smo zvezo Slovenije z morjem, ki Je od kralja sankcioniran zakon in kf ta ne ovrže nihče. Osvobodili smo letnik 1898, razvili kmetijsko šolstvo, pomagali pogorelcem in od vremenskih nezgod prizadetim kmetovalcem, dosegli podporo za pasivne kraje, priborili znižane tarife za prevoz krmil, skratka, kjer je bilo sploh mogoče smo bili uspešno na delu, da pomagamo kmetskemu ljudstvu.
Zabeležiti pa imamo tudi več lepih in razveseljivih drug'h zmag. »Kmetijska družba« je trdno ostala v rokah takih kmetovalcev, ki nočejo strankarskega boja v tako važni stanovski kmetski organizaciji. »Zveza slovenskih zadrug« je prešla v roke pravih zadružnikov In V njenem okrlju se z vsem uspehom nadaljuje delo za našo gospodarsko osamosvojitev.
Skratka: Na vseh poljih smo napredovali in s ponosom smemo reči, da Je za nami leto plodonosnega dela.
Pred nam! pa je leto težkega in pomembnega boja. Zato je naša dolžnost, da pravočasno določimo smernice za naše bodoče delo, kajti v borbi nismo le proti nasprotnikom kmetske misli, temveč tud; proti nasprotnikom države.
Na prsih nosijo sicer ti slednji jugoslovansko kokardo, toda v prsih Imajo meč starega avstrijakantstva. Vse, ki hočejo močno in edinstveno državo, bi udušili s tem mečem v tč-stem hipu, ko bi prišli do moči.
Govore sicer, da ljubijo narod in da delajo vse iz ljubezni do naroda. Toda kaka je njihova ljubezen do zatiranih, kadar imajo moč, dokazujejo streli na Zaloški cesti najlepše. Ni pa še pozabljeno, kako so • padali Brenceti in Kromarji, ker je SLS tako ljubila kmeta. Pa vsaj je bilo vedno tako in v Zagrebu so na najbolj grozovit način ubili kmetskega kralja — Matijo Gubca.
In potem pravijo, da delajo proti nam iz ljubezni do vere. Vseeno pa se vežejo v Ljubljani s tistimi, ki so priznani brezverci.
Konec mora biti tem političnim sleparjem in zato kmetje, " obrtniki, kmetski delavci in vsa inteligenca, katerih je obstoj države svet, pomagajte, da vržemo ob tla enkrat za vselej to bando ljudskih sleparjev In demagogov. Naš narod na deželi je Zdrav in dober in samo zapeljan od onih, ki imajo vedno dve barvi, eno na šukniču, drugo pa v srcu in zato je Zmaga več ko mogoča.
Res je, da bo boj težak in muka-polen, toda zmaga nam je zasigura-na. Še veliko težje zmage so bile iz-vojevane in po 600 letnem vladanju so se moral"' Habsburžani umakniti kralju, ki izhaja iz kmetske hiše in ki se tega tudi -vedno zaveda.
Prav sigurno pa to dosežemo, če smo složni in če se borimo skupni. In tu vas vprašam. Če je mogel iti ljubljanski škof s komunisti, kako to, da tie b; mogli iti kmetje in obrtniki, ki imajo vsi le en interes, v slogi v boj?
Da ohranimo sebe, da obvarujemo državo, moramo vreči ob tla tiste, katerim ni nobena stvar sveta, ki izrabljajo vse le v svoje umazane strankarske namene.
Za vsako ceno moramo vreči te ljudi, ker šele potem bo zavladala bratska ljubezen v vsej državi, ki jo tako rabimo. Ta bratska ljubezen bo dala nam n#r in blagostanje, prinesla pa bo odrešenje tudi onim našim bratom v tujem robstvu, ki trpe danes tako nezaslišano trpljenje.
Zato tovariši vseh vrst in tudi ti inteligenca! Ustvarite v novem letu pravo bratstvo, da si bomo vsi ne le tovariši po rrtfslih, temveč tudi bratje po boju.
Če dosežemo to, potem je naša rešitev zasigurana, potem nas bo moral notranji sovražnik spoštovati, zunanji se pa bati.
Bojno leto je pred nami — zavedajmo se tega in pripravljajmo se na boj. da bo zmaga popolna. Potem bo novo leto resnično za vse srečno in veselo, potem bo napredek ljudstva zasiguran.
V boj torej za srečno in veselo novo leto!
Volilni mm
Jugoslovanskega
..V božični številki ^Slovenca« Je objavljen na uvodnem mestu in v velikih črkah volilni manifest Jugoslovanskega kluba. /
Bilanca že storjenega in program bodočega dela Jugoslovanskega kluba naj bi bil ta volilni proglas, v resnici pa ni drugo ko navaden strankarski pamflet, ki zgovorno dokazuje, da pada stranka gospoda Korošca od stopnje do stopnje.
Velikanska idejna revščina je prvi najodličnejši znak volilnega proglasa Jugoslovanskega kliiba. Nobene fiove misli ni v njem, nobene originalne ideje ne prinaša. Samo stara volilna gesla iz volilnega boja leta 1920 so nanovo prepieskana, pa še to je storjeno s tako nerodnostjo, da
se človek čudoma začudi, kam je zašla SLS, odkar jo vodi g. Korošec.
Poleg velike miselne revščine pa odlikujejo volilni manifest Jugoslovanskega kluba razne plitvosti in kar je pri klerikalcih menda že neizogibno, tudi očitne laži, kar bomo pozneje dokazali.
Kakor pa je pri nevednežih že v navadi, tako se bohotno blesti tudi v klerikalnem volilnem boju silna domišljavost. Kar za glavo se mora človek prijeti, česa si ne domišljuje ta famozni Jugoslovanski klubi
Tako čitamo v tem proglasu, da je pritisk Ljudske stranke prisilil Radiča, da je opustil svojo tezo o nevtralni kmetski republiki. Prav prisrčno se je moral smejati gospod Radič, če je čital to gorostasno domišljijo, kajti ves svet ve, da je Radiča zlomil edinole čas in pa prev-darnost srbijansloh politikov, ki so pustili, da se stvari razvijajo.
še bolj smešna pa je trditev, da so klerikalci pripravili komuniste in socijaliste do opusti ve centralističnega stališča. Povejte nam vendar, gospodje, kje pa ste brali to »novico«? Aii mar mislite, če so ljubljanski komunisti izdali svoj program in nasedli vam, da so ga izdali tudi vsi drugi!
Prazen in plitev je volilni manifest Jugoslovanskega kluba, da bi človek skoraj mislil, da ga je pisal atek. Vseeno pa je v njem tudi ena velika zanimivost, ki je naravnost pikantna. • •' -
c Vse stranke ,namreč obsoja volilni proglas Jugoslovanskega kluba, samo eni prizanaša, samo o eni ne ve nič slabega. Ta slavna stranka — Je-radikalna stranka. Nič zato, če je ravno radikalna stranka glavna no-siteljica režima, nič zato, če nima nobena druga stranka toliko grehov na svoji vesti, ko ravno radikalna in nič tudi zato, če tvori ravno sedaj vlado samo radikalna stranka, ki mora z volilnim uspehom dokazati, da ni grešila, ko si jc prilastila volilno vlado. — preko vsega tega gre gospod Korošec in njegov Jugoslovanski klub ier v svoiem volilnem manifesta prizanaša radikalni strank1.
•	Gospod Korošec gre celo korak dalje. On radikalce naravnost hvali in se ponaša, daje. okrepil Protiče-vo strujo, ki be deželi prinesla odrešenji. ;
•	Vemo, da je že od nekdaj srčna želja gospoda Korošca, kako da bi se obnovili oni zlati'časi, ko sta s Protičem vladala nesrečno Jugoslavijo. Zato se razume, da se gospod Korošec pri vsaki priliki laska, radi-kalcem in zlasti gospodu Protiču. Tudi nimamo prevelikega mnenja o političnem talentu gospoda Korošca, ki je pač le slaboten naslednik svojih močnih prednikov. Vseeno pa nismo mislili, da je tak političen naivnež, ki slepo verjame ljudem, ki so ga opetovano naravnost grdo potegnili. Ali je gospod Korošec čisto pozabil, kako se je končal v Ženevi sklenjen sporazum z gospodom Pašičem? Ali pa je morebiti on sam takega moralnega nabora, da je vsako potegne-nje v Politiki dopustno?
Z Bogom — politika, kadar jo vladajo fiksne ideje.
•	In klerikalno stranko obvlada preko gospoda Korošca fiksna ideja, da bedo radikalci uresničili klerikalni program. To so gospodje naivni! Radikalci ne bodo nikdar uresničili drugega programa, ko svojega in ta je velikosrSski. Kako naj vendar bo beograjska porodica drugačna, ko velikosrbska. Vseeno gode gospod Korošec ta svojo, kakor kaka stara klepetulja.	-	. >
Klerikalna stranka je opoziciio-naina stranka in v volilnem manifestu bi morala to naglasiti. Klerikalna stranka tega ni storila in njen volilni proglas bi mogel izhajati ravno tako tudi od vladne stranke. Klerikalna stranka na je zagrešila še več. Niti z besedico ne omenja dejstva, da smo dobili mfafrtra za ko-lotiijo in tudi preko tega gre na dnevni red da je invalidni in agrarni zakon preprečen, ker je strankarski interes radikalcev zahteval nove volitve.
Pa preidimo k podrobnostim volilnega manifesta jugoslovanskega kluba.
Parno Slovencem in Hrvatom govori proglas jugoslovanskega kluba. Ne vemo, ali je hotel s tem povedati jugoslovanski klub, da nosi po nevrednem svoje ime, ali pa je hoteV povedati, da se drži one ideologije, ki je vladala za časa avstrijakantov. Aii bi bil morda naslov »Jugoslovanski narod« nemogoč!
In takoj potem pride političen program Jugoslovanskega kluba. Ta
obstoji v zahtevi pokrajinske avtonomije, to je uvedbe pokrajinskih zborov »z zakonodajno močjo«, ki
naj v finančnem pogledu branijo finančno samo«tc'vost pokrajin, v prosvetnem pa nj'hov svobodni razvoj« (pod klerikalnim diktatom seveda. Op. ur.).
Klerikalna avtonomija je ostala torej revna kakor je bila. Le za besede se lovi, dejstva pa čisto omalovažuje. Finančna samostojnost Slovenije. Lepa beseda sicer, toda kruta je njena pesem. Naj vendar enkrat že dokažejo gospodje, da smo aktivni, da bomo plačevali manjše davke, če bomo ČietO neodvisni od Beograda. Ali niso mar že danes občinske doklade večje od državnih davkov? Ali hočete k tem dokladam še deželne? In kdo bo vzdrževal naše šolstvo £ Ali ste pozabili, , da je skoraj četrtina vsega učiteljstva v Sloveniji? Ali rniiite, da je carina, ki se pobira v Sloveniji. dohodek Slovenije?
Nato pripoveduje Jugoslovanski klub starim mamam, kako da je vsled njegove vztrajnosti 7magov't avtonomistični program. Pa pustimo, da govori Jugoslovanski klub sam. kajti tako klasična je njegova otroška baharija: »Ta vztrajnost«,, pravi proglas, »četudi ni dovedla večine demokratske stranke pod vodstvom Ljube Davidoviča do popolnega avtonomističnega stališča, ker so se demokrati dolgo s silo držali na vladi, vsled česar težko pojmujejo svobodo (zato se bodo šli učit svobode h klerikalcem, op. ur.), vendar jih je dovedla do priznanja, da je potreben sporazum s Hrvati in Slovenci.« No, hvala Bogu, sedaj vemo, kdo je povzročil zagrebški kongres! Nihče drug ko gospod doktor Korošec, ki na njem sploh bil ni in za katerega je zvedel le iz časopisov. Sancta simplicitas, kakoršna je klerikalna politika.
Sledi druga' domišljija, ki smo jo Že omenili, da je namreč Radiča iz-preobrnil Jugoslovanski klub in zato gremo preko te slabe šale.
In sedaj pride višek volilnega manifesta. Naštete so vse centralistične stranke. Samo tri politične stranke vzdržujejo v naši državi po imenitnem mnenju Jugoslovanskega kluba centralizem. Te stranke so: Pribičevičeva demokratska stranka, zetnljoradniška stranka in pa — Samostojna kmetijska stranka. Necen-tralisticna pa je potemtakem radikalna stranka in seveda tudi socialistična. saj bo dr. Perič župan v Ljubljani.
Brali in slišali smo že marsikako neumnost, ampak tako debele menda še ne. Iz vladne koalicije je zagnala radikalna stranka demokrate, ker so ji bili premalo vneti pristaši centralistične vidovdanske ustave, kakor jo imenujejo klerikalci — vseeno niso radikali centralisti, temveč samo demokrati, zerrlioradniki in mi. Vidi se, da tu straši Koroščeva fiksna ideja, da misli gospod Protič drugače!
Nato si je privoščil Jugoslovanski klub karakterizacijO naše stranke. Kar muzali smo se, ko smo brali, kako je naš glavni nasprotnik neveden, otročji — pa tudi lažniv. Manifest pravi, da smo se prvotno borili le za avtonomijo Slovenije in da smo to pozneje zavrgli. Vidi ■ se. da se Jugoslovanskemu klubu čisto meša v glavi. Mi smo se vedno borili v prvi vrsti za kmetske interese in temu smo ostali vedtio zvesti. Vestno smo pa tudi branili avtonomijo Slovenije, toda tako, kakoršno zahteva kmetski interes. Zavrgli pa smo le klerikalno avtonomijo in to bomo odklanjali tudi v naprej. Potem se ponavlja ona izsušena laž, da smo se borili ramo
ob rami z demokratsko stranko In — čujte tudi to — »za vso ono korupcijo, ki je v zvezi s centralistično, politiko«. Prepričani .smo, da gospodje sami ne vedo, kako neumnost? so zapisali in da so hoteli nekaj kle« vetati, pa niso znali kaj. Sodba O nas je nato zabeljena z ono neumnostjo, da smo izstopili iz vlade, ker da se nismo mogli zediniti, kdo da naj bo minister. Končno je klerikalk na gospoda še dokazala; da je v res»-nici klerikalna in napisala je klevet-niško prorokbo, da se bomo po vo-„ litvah prodali tistemu, ki bo več ponudil. Go?podje sodijo druge očividv no po sebi!
»Stranko ravnopravnosti« se po*, tem imenuje sebe klerikalna stranka in sicer ?aradi — njene verske tole?« ranče. Marsikaka laž je bila že na*-p.isana, toda tej gre gotovo prvenstvo. Še pred k-atkim so napadli dr; Županiča, ker da je pravoslavne ve*-re in vsa njih gonja proti Srbom izvira le iz tega, ker so Srbi pravo-, slavni. Sedaj pa proslavljajo sebe ket verske strpneže! Velika je potrpežljivost Božia! Nimamo prostora, da bi vse trditve Jugoslovanskega kluba v tem poglavju pokazali v pravi luči, temveč pripomnimo le nekaj stvari: Dokler bodo Marijine kongregacije agitirale za politične liste, tako dolgo naj ne govore o. svoji nepolitičnosti! Če se duhovščini slabo godi, potem naj duhovščina pripiše to edinole klerikalni stranki, ki jo je vedno le izrabljala, za njo pa ničesar storila. Naj pa tudi ne misli duhovščina, da bo s tem, da strastno dela proti vsem nekle-rikalnim strankam, pa čeprav so na verskem stališču, prišla preje do svoje pravice. Če se je pa v resnici kaj dogodilo proti katoliški cerkvi kot taki, potem pa je dolžnost klerikalne stranke, da opozori na to nas, da v skupnem boju končamo krivico.
»Varanje z agrarno reformo« je
edin resničen naslov v volilnem programu klerikalne stranke. Pisan je za Dalmacijo, zato bi v slovenščini lahko odpadel/ne bi vsaj vse Prekmurje znalo, da pomenijo kratice SLS, stranko ljudskih sleparjev, kajti poslanec Klekl je označil agrarno reformo kot rop in vseeno je na volilnem proglasu Jugoslovanskega kluba tudi ime poslanca Klekla.
V naslednjem poglavju »Za socijalno pravičnost« beremo med dragimi sledeči stavek: »V najtežji dobi preganjanja delavcev je stal Jugoslovanski klub na braniku tlačenih in izkoriščanih.« Ker je to suha resnica, je dal streljati dr. Brejc na Zaloški cesti delavcev in iz istega vzroka je pognal iz službe železniški minister dr. Korošec vse delavce, ki so se predrznili stavkati. Čudna so pač pota klerikalne »soci-jalne pravičnosti«! Da bi bili obvarovani pred njo!
In potem uči Jugoslovanski klub, ki sam ničesar ne zna, Radiča. da ga spravi na pravo pot. To poslednjo blamažo, kajti taki dobri politični sveti so vedno zvezani z blamažo, bi si Jugoslovanski klub lahko prihranil.
Take so torej zahteve Jugoslovanskega kluba. Nobene besede za izvoz živine, nobene besede za naše fante, nobene besede za davčno ureditev, nobene besede za kmeti-ško zakonodajo — samo fiksna ideja gospoda Korošca o klerikalni avtonomiji, ki jo bo dal gospod Protič!;
Še dosti bi se dalo napisati o volilnem pamfletu združenih slovenskih in hrvaških klerikalcev, toda tudi- že napisano zadostuje.
Iz duševne revščine je bil poražen proglas, z lažjo pognojen in 2; domišljavostjo vzgojen. Cvetka, H je nastala iz takih snovi, ne more
& »Samostojne
•Hiške stranke za SfovenKo".
inserati!
i mm inseratnega stolpiča stane za:
male oglase	Din
uradne razglase.......................pin 0*5i
?	reklam« po dogovoru
Poštnina plačana v sotovfnL
Izhafa vsak četrtek.
Leto IV.
■MHNMHHHMMMaMf^
Kmet p@nagai si samt in svoje staSišie v držaji uravnavaj sS sam S
RazSirjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka«!
{ — -- —— - .,........
vzdržati aobene nepriiike in vihar ob volitvah bo zlomil njeno stebelce.
, To je resnica volilnega manifesta Jugoslovanskega kluba.
Pripravite se na boli
Volivnl boj se je pričel in zmagal Bo v njem tisti, ki bo najbolj priprav-. Men.
Prva in najboljša priprava pa je, da vemo kako stojimo, da uredimo volilne imenike.
Vsak pristaš kmetske misli, vsak zaveden kmetovalec mora zato vedeti sledeče in to tudi izvršiti
1.	Do dne 6. januarja mora vsak krajevni odbor, vsaka naša organizacija prepisati volilne imenike!
2.	Iz teh prepisov je fzdeljlti izvlečke, ki jih je oddati zaupnikom v vsaki vasi
3.	Dolžnost naših organizacij je, da v svojem okolišu postavijo prav za vsako vas zaupnika, ki bo skrbel v vasi tako za agitacijo, kakor tudi za vse ostalo volilno delo. Tako dobro morajo delovati zaupniki, da bomo preko njih vedli za vsakega tvojega volilca.
4)	Vse naše tovariše, ki bi bili izpuščeni iz vodilnega imenika, je vpisati.
5)	Vse nasprotnike, ki so neupravičeno vpisani, pa je brezpogojno iz-reklamirati. Za to. potrebne obrazce dopošlje tajništvo. ......
6)	Voliti sme vsakdo, ki je 21 let star in kf hiva 6 mesecev neprenehoma V občini.
7.	Voliti pa ne sme, kdor je bil obsojen na ječo in mu še ni vrnjena državljanska Čast, kdor'je v konkur-rn, kdor je pod skrbstvom in kdor je obsojen na izgubo državljanskih pravic.
8.	Vse reklamacije morajo biti brezpogojno tfo i januarja vložene, ker drugače so brez veljave.
Pripomrnjamo, da ima vsakdo pravico zahtevati vpis ali izbris volilca, da so vse te prošnje proste vsakega davka ih da je treba priložiti za vpis potrebne dokazilne listine.
Tovariši! Reklamacijska doba je najvažnejša ih kdor je bil v njej na mestu, ta je že pridobil pol zmage. Zavedajte se tega!
Pred nami je nad vse hud boj, kak oranega morebiti še ni doživei slovenski narod, zato z vsem pogumom v boj in z vso odločnostjo.
"Zmaga mora biti naša!
Pokraiinske vesli.
Srečno in veselo aovo leto želita vsem prijateljem kmetske misli, zlasti pa vsem njenim borcem, uredništvo in uprava »Kmetijskega ista«.
Vse tovariše zaupnike, ki so prejeli nabiralne pole za nove naročnike na »Kmetijski list«, ulfud-no prosimo, da pošljejo izpolnjene pole po možnosti takoj po novem letu Upravi lista.
(Slovenski orožniki iz Črne Gore) pošiljajo iskrene pozdrave vsem naročnikom »Kmetijskega lista« ter jim obenem želijo prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Karol Korošec, od Sv. Jurja ob ŠČavnici. Jeršin Štefan iz Ljubljane in Andrej Curk iz Vipave.
(Prekmurska železnica) se vendar prične v kratkem graditi. V »Murski Straži« so že razpisani štirje natečaji za oddajo del. Licitacije se vrše dne 10., 11., i2. in 13. januarja od "11. do 12. dopoldne v pisarni sekcije za graditev proge Murska Sobota—Ljutomer—Ormož v Ljutomeru,
(Ml in inteligenca.) Naš uvodnik »Besede inteligenci« je našel odziv tako v »Slov. Narodu« kakor tudi v »Slovencu«. V »Slov. Narodu« je bil naš članek tpplo sprejet, »Slovenec« pa je seveda Zavil zmisel našega članka po svoje. Zato smatramo za potrebno, da še enkrat kratko označimo naše stališče do inteligence. Nikdar in nikoli nismo podili inteligence iz svojih vrst. Nasprotno! Kdor je mislil pošteno, kdor je hotel delati požrtvovalno, ta je našel pri nas vedno odprta vrata. Toda na slepo nismo mogli verovati nikomur. Prevečkrat smo že bili opeharjeni, da bi nas omamil samo bleščeč naslov. In zato smo morali biti pri izberi inteligence previdni, ker smo in ker še stavimo kmetsko misel višje ko vse drugo. Zlasti pa nismo mogli biti navdušeni za ljudi, ki so prišli k nam samo za to, da bi postali poverjeniki ali poslanci. Bili smo vedno stranka kmeta, ne pa oskrbovalnica za inteligenco. Zato smo take ljudi, pa čeprav so bili zmožni odklonili in ti so potem raznesli glas, da podimo inteligenco iz svojih vrst. To pa ie bila grda neresnica, zakaj blH smo le proti koritarjem in ne proti inteligenci Tudi naSe geslo: Kinet pomagaj si sam ta svoje staliSče
v drŽavi uravnaj si sam, nI nikakor izločevalo inteligence.
(Demokratska domišljija.) Gospodje demokrati se nikakor ne morejo uži-veti v dejansko stanje stvari Vedno sanjajo o svoji nekdanji moči in ne vidijo, da so v Sloveniji zaenkrat odigrali Tako si domišljuje gospod Ku-kovec, da je Prekmurje demokratsko. In ker je potovanje tov. Puclja v Prek. murju in Prlekiji dokazalo nasprotno, je spustil v »Pravdi« neko notico, ki je bila sicer zelo zasoljena proti nam, na katero smo se pa le smejali. — Še bolj ga pihne ljubljansko »Jutro«, ki piše, da smo izstopili iz vlade, ker se ne bi več »na širokih plečih demokratske stranke razbijali valovi nezadovoljstva«. BI res radi znali, kdaj da so demokrati nosili odgovornost zaradi nas. Mi vemo samo to, da smo pač mi nosili odgovornost za grehe slovenskih demokratov in da je bil tisti, ki je ubijal nezadovoljstvo SKS, tisti pa, ki jo je vedno znova povzročil pa JDS.
(Katoličani čujte, kaj piše »Slov. Gospodar«!) V članku »Naše stališče napram narodom in strankam«, ki je izšel v »Slov. Gospodarju« z dne 21. decembra 1922, čitamo med drugim tudi sledeči stavek: »Komunizem ie v svojem bistvu ne samo združljiv s katoliško vero, ampak Je naravnost zapopa-den v nje}.« Tako žali katoliško vero »Slov. Gospodar«. Vsak komentar je pač odveč!
(»Ponosni smo na takega škofa), ki se podreja v političnem oziru disciplini stranke,« pravi končno »Slov. Gospodar«, o ljubljanskem škofu, ki je volil komuniste. Mi pa pravimo: Sramota za škofa, če Je podrepnlk stranke. Najvišji pastir je škof in kot tak ima sveto dolžnost, da vidi le vernike, ne pa stranke. Ljubljanski škof pa se je spozabil tako daleč, da je šel volit brezverske komuniste proti vernim katoličanom in to le iz strankarske strasti. Naj bo prepričan »Slov. Gospodar«, da škofovega postopanja ne obsojamo le mi, temveč vse verno ljudstvo z najvišjimi cerkvenimi poglavarji vred.
(»Treba je priznati), da so se komunisti vedno držali v dostojnih mejah«, hvali nadalje »Slov. Gospodar« komuniste. Samo silno piškava je ta hvala. V resnici niso pri nas komunisti ničesar posebnega zagrešili v dejanjih
—	to pa samo zato, ker niso mogli. Toda naj prebere »Slov. Gospodar« njihov vukovarski program in spoznal bo, da hočejo z revolucijo preobrniti vse in da so absolutno protlverska stranka. Pa atentat na kralja, umor Draškoviča, so mar to dejanja, storjena v dostojnih mejah? Le naj hvali »Slov. Gospodar« komuniste, bo že še pri volitvah spoznal, da katoličani niso tega mnenja. „
(Samozavest pa taka!) V vabilu na občni zbor klerikalne Slomškove zveze beremo sledeč klasičen stavek: »Tudi letošnji občni zbor (Slomškove zveze) utegne biti prav zanimiv, naj ne bo tedaj člana, ki bi ostal doma.«
—	Kaj pa če vsled neurejenega glavnega kolesja prirediteljev ne bo utegnil biti zanimiv?
(Inženirski izpit) z izvrstnim uspehom je položil na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko g. Ulčar Franjo. Čestitamo!
(Dramlje.) Dne 7. t. m. je Ivan Pl-lih iz Trnovelj pri Celju ustrelil skozi okno gostilničarja Antona Podkra;ška. Gostilničar je bil takoj mrtev. Kakor nam sedaj poročajo, je bil Pilih vnet republikanec in vnet pristaš dr. Nova-čana. Lepe sadove rodi republikanska misel in lepo bo v republiki, ko se bodo republikanski sosedje kar tako, meni nič, tebi nič, streljali skozi okno.
(Sv. Lenart nad Laškem.) Bliža se riovo leto in čas bo, da si zopet naročimo ta ali oni list. In res! Od nasprotne strani se je že pričela agitačna, ki jo je slovesno s prižnice otvoril naš gospod župnik in sicer s tako navdu-' šenostjo, da se nam je smilil v dno naše »brezverske« duše. — Med drugimi čenčami se je povzpel gospod župnik tudi do te duhovitosti, da so vsi, ki niso klerikalnega prepričanja bolj plitve pameti. O j ta učena prebrisanost, kaj je vse iztuhtala. To, kar se najde v največji meri ravno pri njegovih ovčicah, to očita nam. Naj gre samo vprašat svoje volilce, katere poslance da so izvolili, pa mu polovica ne bo znala Imenovati niti dr. Korošca. — V enem oziru pa ima gospod župnik vendarle prav, ko nam je očital plitvo pamet, namreč vsled tega, ker smo tako neresni, da ga podpiramo s tisto srednjeveško bero. Sicer je samo prostovoljna in je ne more nihče terjati, vseeno smo jo dali. Za plačilo se nam pa očita plitva pamet. Toda naj bo prepričan gospod župnik, da se bomo počasi vendarle izpametovali hi potem bomo podpirali pač samo tistega, ki podpira tudi nas kmete. In to je in bo samo naš »Kmetijski list« in pa poslanci SKS, nikakor pa ne »Slov. Gospodar« in njegovi lažnivi preroki ki
je ob vsaki priliki pisal o nevarnosti za vero, sedaj pa je sam ljubljanski kne-zoškof pokazal, da se sme voliti vsakogar, posebno, če gre za milijončke. — Pri tej priliki bi opomnili še nekaj. Dobro se spominjamo, kako je bilo za časa Koroščevega ministrovanja naložena visoka carina na izvoz živine in kako je kupčija maja meseca 1. 1920, ko je bila v največjem razmahu nakrat zastala in padla, da je bila groza. Tako nesrečo nam je prinesla klerikalna vlada. Tedaj smo plačevali za meter navadnega sukna po 350 kron. Za najboljše vole pa se je dobilo največ od 13 do 14 kron za kilogram. Danes prodamo svojo živino najmanj še enkrat tako drago, cena suknu pa se vseeno ni podvojila. 2e samo ta primer nam kaže, da je obstoj kmetskega stanu danes bolj osiguran, ko pa je bil pod klerikalno vlado. To so suha dejstva, in teh ne ubije nobeno kričanje. Zato pa tovariši! Bodimo složni in krepki v boju. Ne podpirajmo nasprotnikov, temveč darujmo rajše za naš tiskovni sklad in to bo najboljši odgovor na župnikov očitek, da smo plitve pameti.
(Laško.) Stara nemška Vorschuss-kassa v Laškem je dne 18. t. m. prešla v slovenske roke ter se imenuje odslej »Okrajna hranilnica In posojilnica v Laškem«. Načeluje ji župan dr. Roš, člani načelstva in nadzorstva so pa sami zanesljivi in pošteni možje, ki dajejo dovolj jamstva, da bo denarni zavod vrlo dobro prospeval. Toplo priporočamo našim čitateljem ta zavod v upoštevanje in podporo.
(Sv. Jurij pb Ščavnicl) V mariborski cunji »Straža« z dne 18. decembra se zaganja znani črni gospod v lepo uspeli shod naše SKS. Verujemo, da vam je hudo, ko ste videli ono zavedno množico naprednih kmetov, ki se ne dajo od nikogar več voditi za nos. Kajneda g. župnik! Vaše v nedeljo, dne 10. t, m. po rani maši izrečene besede: »Le idite na shod in če Vas bo dosti, razbijte shod!« niso uspele. Namesto, da bi učili ljudi manir, jih učite razbijanja. Res pravi Kristusov namestnik! Velezaslužnemu tovarišu Puclju pa smo samo hvaležni, da nas je obiskal, da nam je povedal vso resnico, ki je iz mariborske cunje »Straža« ne moremo nikoli zvedeti zakaj glasilo laži in laž-nikov je. Prav značilno pa je, da je celo urednik »Murske Straže« priznal, da je pisanje te mariborske cunje ogabno in nepošteno. — Vam pa, ki nas na. padate po teh Jaži-listih. kličemo: Pustite nas v miru, da ne pridemo s Ko-marovim Mihalekom in da vam ne posvetimo v dan, oziroma bolje rečeno v noč sv. Miklavža... Potem bo pač jasno od Sovjaka do Celja in potem se ne bo več pelo:
»Po celi vasi lučke ni... pri ljubci moji so pa tri!«
Pa tega nismo izzvali mi, ampak vi, mladi dopisunček. Če hočete boj, smo vam na razpolago. Pri tem pa bo trpel le vaš stan in to si zapomnite! Pri novih volitvah si pa pogledamo globoko v oči. Vsi bomo stali za našo SKS in obračunali z Vami prešestniki in obrekovalci časti in resnice! To za danes — drugič več!
(Sokolsko društvo v Radovljici) priredi v nedeljo, dne 31. t. m. z začetkom ob 20. uri svoj običajni Silvestrov večer. Spored: 1. »Na razpotju.« Silve-strska fantazija v enem dejanju. Spisal J. Špicar. 2. »Nemški ne znajo.« Burka v enem dejanju. Spisal Alešovec. 3. Polnočni govor z živo sliko. Po polnoči »Amerikanska brivnica« in druga prosta zabava. Pri prireditvi sodeluje društveni salonski orkester. Vstopnina za osebo Din 3.—, družinska vstopnica Din 5.—. Prireditev se vrši pri inizah!
PoHtZIne vesti-
(Pogajanja za izpopolnitev vlade.) Samoradikalna vlada gospoda Pasiča zadeva na težke ovire in zato ni čuda, da hoče g. Pašič svojo vlado izpopolnili. V tem oziru ima, kakor se kaže, tudi delne uspehe, ker je desničarska muslimanska grupa gospoda Maglajr ča pripravljena, da vstopi v vlado. Za hteva le dvoje ministrskih mest, dvoje vodilnih mest pri bosenski pokrajinski upravi ter izplačilo še zaostalega haka v znesku 42 milijonov dinarjev. Kljub vstopu muslimanov v vlado, pa se stališče vlade ne bo znatno izboljšalo. Da bi tudi mi vstopili v vlado, je izključeno. Svoje stališče pa bomo obširno obrazložili v posebnem volilnem proglasu, ki bo določen na seji glavnega odbora, v četrtek, dne 28. decembra.
(Klerikalna laž.) »Slovenec« z dne 28. decembra prinaša sledčo vest: Beograd," 27. decembra. (Izv.) Kakor se doznava, je samostojna kmetijska stranka, ki je imela sejo svojega glavnega odbora, poslala Pašiču svojo ponudbo za vstop v vlado. V tej ponudbi niso samostojni stavili nobenih drugih pogojev, kakor da morajo dobiti oba velika župana v Sloveniji.« — Tako »Slovenčeva« laž. — Konstatiramo, da
je bila seja našega glavnega odbora šel v četrtek in da torej v sredo ponoči dogotovljen »Slovenec« sploh ni mogel poročati o seji. Naravnost smešna je trditev, da bi mi zahtevali velike župane. Ne, takih koritarskih skrbi mi nismo nikoli imeli. Klerikalci sodijo po sebi in nikakor ne morejo razumeti, da bi kdo delal politiko tudi iz idealnih ozirov.
(Druga laž.) Brez laži klerikalna stranka kar živeti ne more. Poleg laži o našem ponujanju se Pašiču, je prinesel »Slovenec« tudi laž, da bomo skupno nastopili z mladini, imenoma z dr. Žerjavom. Prav radi verjamemo, da bi marsikdo hotel na naš .račun zbolj-šati svojo popolnoma razbito stranko. Toda te pobožne žele ne bodo nikdar uresničene, ker pred očmi imamo samo interes kmeta in nič drugo f
(»Proletarska stranka.«) Komunisti vse države so se združili v novi pro-letarski stranici, ki bo povsodi nastopk la samostojno. Klerikalni računi so torej temeljito zmešani. Mislili so, da bodo ujeli vsled nemoralne ljubljanske zveze s komunisti tudi po deželi vse komunistične glasove. Toda iz te moke ne bo sedaj nobenega kruha in »Slov. Gospodar«, ki je še pred kratkim hvalil komuniste, jih bo moral sedaj obsojati, ali pa bodo klerikalci izgubili maso glasov. Doživeli bomo na ta način, da je v Ljubljani volil knezoškof komuniste, na deželi pa jih bo v pastirskem pismu obsojal.
Dolžnosti Moplotete v 1. četrtletju 1.1SZ3.
f. Vložitev napovedi.
Za dohodnino: Vložiti 'treba do konca januarja. Do tega Časa mora vložiti napoved vsakdo sam od sebe, če je že plačal dohodnino. Pripominjamo, da davčna oblastva ne pošljejo nobenih opominov. Posebne pozive dobe le tisti, katerim bo 1." 1923 dohodnina prvič odmerjena.
Za rentnlno: Hkrati z dohodnino je treba napovedati rentnino. Tudi za rentnino se ne pošiljajo pozivi. Kdor že plačuje rentnino in se ta ni zvišala, temu ni treba rentnine napovedati.
Potrebne tiskovine se dobe na davčnih uradih. Kdor ne more pravočasno vložiti napovedi za dohodnino, naj vloži prošnjo za podaljšanje roka.
2.	Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih.
Kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, mora te prejemke javiti davkariji do konca januarja na posebni tiskovini
3.	Prizivni roki.
Predpisi odmerjenih davkov so javno razgrnjeni na davčnih uradih in županstvih in sicer 15 dni. Prizivni rok se prične 16. dan po razgrnitvi in traja 15 dni. Pred potekom prizivnega roka vložene prošnje prekinejo prizivni rok, ki počne teči šele po vročitvi rešitve. Vpogled in prepis aktov za utemeljitev dohodninskega priziva je dovoljen. Odslej bodo prvih 15 dni vsakega četrtletja razgrnjeni predpisani izkazi za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu.
4.	Jamstvo za dohodnino.
Industrijski obrati, ki so pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, morajo pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do dne 14. januarja s posebnim izkazom v dveh izvodih.
5.	Davek na poslovni promet.
Podjetja, katerih promet je presegel
lani 360 tisoč dinarjev, plačajo davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922. Davek je treba prijaviti z uporabo predpisanih tiskovin. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.	' i
Davkoplačevalci pa, katerih, promet ni presegel vsote 360 tisoč dinarjev in ni bil manjši od 15.000 dinarjev so zavezani na splošni poziv vložiti prijavo o Kometu, opravljenem v minulem letu. Rok za vložitev še ni določen,
6.	Dospelost direktnih davkoy.
Dne 1. febr. 1923 dospejo V plačilo direktni davki za L četrtletje 1923. Pe 14. februarju jih smejo davčni uradi Prisilno izterjati in zaračuniti 6 odstotkov zamudnih obresti in 4 odstotke terjat-nega zaostanka.
7.	Vojaška taksa.
Vsi vojaško-taksni obvezanci se-morajo zglasiti tekom januarja pri oni občini, v kateri imajo dne 1, januarja svoje stalno bivališče. Vojaško-taksna obveznost traja do 45. leta.
8.	Takse.
Dne 15. januarja dospejo v plačilo takse, ki se plačujejo za reklame, točenje pijač pod milim nebom ali v baraki, biljarde, avtomobile in fijakerske vozove.
(Če ni izvoza živine.) Listi poročajo, da se iztihotaplja vsak teden iz naše države v Reko do 300 volov. Italijani imajo, torej vseeno našo živino, le da ne plačujejo nobene carine. Vseeno pa je klerikalni boljševik dr. Gosar proti prostemu izvozu živine, ker zahteva tako njegova hujskaška politika. Kmečka zveza pa molči, ker, zakaj pa je zvezana.
(Izvozna carina na svinje.) Po poročilih iz Beograda namerava nova vlada določiti sledečo izvozno carino na svinje: za svinje nad 70 kg težke 600 dinarjev za grlo, po teži pa bi se plačevalo za vsakih 100 kilogramov 450 dinarjev. Izvoz svinj pod 70 kg bi bil sploh prepovedan. Za zaklane svinje bi se plačevalo od vsakih 100 kilogramov 400 dinarjev od masti in slanine ca za vsakih 100 kg ,600- dinarjev« Klanje svinj bo dovoljeno V vseh klavnicah, .ki odgovarjajo zakonskim predpisom.
(Plačevanje taks.) Kdor mora letno ali polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj za leto 1923 izpolni to obveznost najkasneje do dne 15. Januarja 1923. Take takse so: Letna taksa (za stalne objave ali reklame) V znesku od 40 do 150 DJn, Polletna taksa (za pravico,. . da s§ točijo pijače pod milim nebom) po 250 Din. Polletna taksa (za pravico, da se točijo pijače v baraki) po 250 Din." Letna taksa (za biljarde)" po 50' Din. Letna" takisa i. ta; avtomobile po 1200 Din,'2."za fijakerske vozove a) z dvema konjema po 200" Din, b) z enim konjem po lOODfli, Letna taksa (za vsako "odobritev privatnega skladišča po carinskih predpisih po 100. Din. Proti taksnim zavezancem, ki ne bi do dne 15. januarja 1923 vplačali letne odnosno polletne takse, se bo kazensko postopalo.
(Vrednost denarja.)^ Kakor vse kaže, se bo vrednost našega denarja na sedanji višini: stabilizirala. Sicer je ta "Višina salamfinska nižina,~ "toda samo, da se veljava vendar, enkrat že ustali, da ne bomo z večnimi skoki gor in dol zgubljali težke, in Številne milijone, —• Cene tujemu denarju "so bila drte 27. decembra sledeče r "Ameriški dolar od 366 do 370, kron, laška lira do 19.20, ČeSka krona malo manj ko 12 kron, francoski frank skoraj 28 kron in angleški funt! šterling 1332 kron; avstrijska krona 0.52 vinarja, madžarska krona 16 vinarjev in nemška marka 6 vinarjev.
(Tržne, cene v Msriboto.) -Pre*ek»-teden so bile v Mariboru sledeče tržne cene (v dinarjih): Goveje meso I. vrste po 14, II. vrste po 12 in III. vrste po 10 do li; teletina L vrste p« 16, ft. vrste po 14T svinjina po 20 do 32 D, domača mast po 32 do 33,-amerika^* ska po 31.50, konjsko meso po 4 ^ 5 dinarjev, sirovo maslo po 40, kava od 52 do 42, sladkor 20, moka št. 0 7 Dr cent sladkega sena od 212 do 225, cent ovsene slame od 125 do 150, kubični meter trdih drv 175, mehkih 120 in cent trboveljskega premoga 40.50 D.
Dunajski trg: Me sne.cene: goveje 6—24.000 avstrijskih kron, telečje 14—22.000, zrezek 28—35.000, ovčje 12—13.000, svinjsko 25—36.000, povo-jeno 2S—36.000, sirovo maslo 56—62 tisoč za kg. Zelenjavni krompir 650—800, kislo zelje 4—4400, čebula 1800—3600 "za kg. Sadje: jabolka 900—3600, hruške 1200—6000, orehi 10 do 12.000, fige 7—14.000, lešniki 20 do 26.000 za kg. in "jajce komad 1900 do 2400 avstrijskih kron.
(Vloge na tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski.) Kakor se nam poroča, je ministrstvo Trgovine a !n-dustr" • dovolilo Mestni hranilnici ljubljanska da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v današnji številki
(Mestna hranilnica v Maribora) bo od 1. januarja 1923 dalie'obrestovala hranilne vloge po 5%, večje in stalnej-še pa po dogovoru tudi višje. Opozarjamo na današnji inserat. LAHKO NAGNJENJE K PREHLAJ& NJU? Prevelika občutljivosti?- Bolečine olajšuje in naredi tlo odporno masira« nje in umivanje s pravim Felierjavim Elzafluidom! Veliko močnejši izdat-nejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavil S pakovanjem in pošt. nino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in S odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBlCA DO* NJA, Elzafluid št. 344. Hrvatsko.
Dražba „ILIRIjACf
Ljubljana, Kralja Petra trg št. &
telefon li. 220.
Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa.
Sli si pni iifiii i : Miiir-

Razširjajte vedno in povsod Ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka*!
cija. S pametnimi dogovori mora ta varovati obrtniške interese, dolžnost obrtnikov pa je, da vsako obvezo svoje osrednje organizacije disciplinirano izpolnijo.~"Ne sme obrtnik zaigrati svojega dobrega glasu in nasprotno mora biti vzgled zavedne-
Sa, resnega in discipliniranega vo-lca. ........
Uveljavljenje obrtniške misiji V letošnjih marčnih volitvah je prva in glavna naloga obrtnikov v novem letu in tej nalogi mora biti posvečeno vse obrtnikovo delo.
Toda nobena stvar ne nastane nakrat in zlasti, če je kaj vredna. Šele po dolgih naporih. Zato tudi nI misliti, da bi obrtniška misel prodrla nakrat in povsodi. Ne. Čaka nas še mnogo dela in tudi dosti razočaranj,
Ne smemo misliti, da bomo pri voitvah dosegli to, kar bi morali, če bi imeli obrtniško organizacijo ie izdelano, Zato pa je naša dolžnost, da š vežemo volilno delo z delom za obrtniško organizacijo, kar bo V volilnem boju, ko spoznamo drug drugega zlasti lahko.
Delo za uresničenje obrtniške organizacije je torej naša druga in pa zelo važna naloga.
Vsi stanovi so organizirani, vj4 stanovi napredujejo, ker jih ščitijo močne organizacije.., obrtnik mora storiti isto jn še v večji meri, kajti še čisto drugačne skrbi tarejo obrt* nika, ko druge stanove..
Noben stan ni tako silno, pa tudi tako krivično obdavčen ko obrtniški. V novem letu lahko-s sigurnostjo pričakujemo nov davčni zakon, M bo sigurno v škodo "obrtnika; če ne bo močna obrtniška organizacija ščistila obrtniške interese. Na Hrvatskem posvečajo zato obrtniki že sedaj vso pažrijo novemu davčnemu zakonu, slovenski obrtnik ne sme zaostati za hrvatskim, temveč V složnosti ž njim izvojevati obrtniško pravico.
Obrtno šolstvo," to tako potrebno in vseeno tako zanemarjeno Šolstvo^ je treba povzdigniti do nove višine« Tudi to more izvesti edinole močna
obrtniška organizacija.
Še vse polno drugega dela čaSa obrtnika, toda nobeno ni tako važno in tako pomembno, ko delo za obrtniško organizacijo, kajti ono je središče ln izhodišče vsega blagostanja obrtnikov.	*
Naj bo novo leto pomembno za procvit obrtniške organizacije, Je želja vsakega zavednega obrtnika, obenem pa tudi že kažipot njegovega dela.
Naj se zavedajo tega vsi obrtnM in potem bomo samo še govorili O
časih, ko je bil obrtnik le brezpravi na para.
Tudi obrtnik Je sam kovač svo|i sreče! 1
trtnice, skrbi za potrebne strokovnjake in nastavlja potovalne učitelje.
II. Centralna Vlada naj ne določa novih davkov fia vino, ki ne prenese danes nikakih novih stroškov. — Nasprotno naj se tudi današnja državna trošarina ia- občinske doklade ukinejo,
uvozne carine, 120 Kč. trošarinske takse in 1-- Kč. za prevoz, skupaj torel 6.40 Kč. pri enem litru. Carina v znesku 420 Kč. se ne more znižati, ker-ie uzakonjena kot postavka največje po-godnosti za vse države, s katerimi je Češkoslovaška v trgovinskih pogodbenih stikih. Trošarina (1.20JCč.) iQ. .isto-tako uzakonjena, i.n se ne more odpraviti v korist uvoza našega vina. Prevozni trošek (1.— Kč.) je vzet povprečno po prevoznih stroških: Saraje-vo-Praga 0.82 Kč, Mostar-Praga 1.08 Kč, Maribor-Praga 0.90 Kč, Split-Pra-ga 1.11 Kč, Vršac-Praga 141 Kč, Beo-grad-Praga 1.10 Kč. Povprečna cena vina na debelo je sedaj na čehoslova-škem trgu 8 Kč za liter. Ako se od te cene odbijejo gori navedeni stroški 8.— manj 6.40, preostane kot kupna cena za naša vina samo 1.60 Kč, to je v najboljšem slučaju okoli 4 Din. 75 p za liter. Zbor je mišljenja, da ta cena zadostuje-komaj za nakup $labših vin, ki niso za izvoz, a je povsem nezadostna za nakup boljših izvoznih yln.."—' Ugodnosti, ki so priznane v dogovoru med obema državama, ne izpremenijo tega tržnega položaja na boljše. Mo* goče je celo, da bodo cene vinu " v Češkoslovaški še padle, ker zaradi štabu lizacije češkoslovaške krone stalno padala
Zbor glavnega zadružnega saveza predlaga nastopno:
1.	Naša država mora dati gotove nagrade za izvoz vina v Češkoslovaško vsaj do one višine, da se pokrijejo produkcijski stroški in da se omogoči konkurenca našega vina. Država bi *a ta način ublažila gospodarsko krizo v naših pasivnih krajih in bi morala žrtvovati toliko drugih finančnih sredstev za pasivne kraje da bi dvignila davčno sposobnost teh krajev.
2.	Kot drugo sredstvo se predlaga, da omogoči država osnovanje sindikata za izvoz našega vina v Češkoslovaško s predpostavko, da bo država povrnila sindikatu vso eventualno faktič-no izgubo Razen tega bi morala drža. va vžeti nase tudi stroške za osnovanje sindikata. S takim sistemom sindikatov je tudi Češkoslovaška podpirala svoj izvoz (n. pr. sladkorja, sukna ln uvoz bombaža) za časa, ko je bila njena krona nestalna. Ker naš dinar še ni stabiliziran, bi bilo zelo potrebno, da naša država sprejme ta sistem pospeševanja izvoza, ki se je v Češkoslovaški zelo dobro obnesel in pomagal tudi stabilizirati valuto. Pri osnovanju takega sindikata si more država pridržati potrebne pogoje organizaciji.
Druga obča resolucija zahteva:
I. Naj se prične čimprej s snovanjem vinogradniško - vinarskih zadrug, kjer so za to dani predpogoji. Zadružni savez v Splitu naj se potrudi in najde tržišča za skupno zadružno prodajo vin. Za dvignenje zadružnega vinarstva naj se s strani države osigurajo Izdatnejše podpore in ceneni krediti. Istotako je potrebno, da osnuje vlada
Kongres slavnega zadružnega saveza v Splitu.
Od dne 8. do 10. t m. je zboroval iL-Spliiu glavni »adružni savez pod predsedstvom dr. Antona Korošca. — Kongres je z zadovoljstvom vzel na $Banje načrt novega zadružnega zako-ta, katerega je izdelal šef kabineta v kmetijskem ministrstvu Miloš štibler. Kreditna centrala za celokupno naše sadružništvo se pa naj osnuje kot zadruga. a ne kot banka.
Po referatu dr. Frangeša o zakonski gtnovi za direktne davke je bila spre--jate resolucija, ki. priporoča kot najpri-iftternejše obdavčenje potom progresivnega davka na dohodek poleg dopolnilnega progresivnega davka na imovi-00 ta specialnih davkov na prirastek Prednosti in dobička. V kolikor bi se |a vendar ne hotelo odstopiti od raeša« lega sistema davka na prihodek, do-Jtodek in imovino, je glavni zadružni l|pvex mnenja, da je davek na prihodek Od »emljlšča, ki je odmerjen na 20%' ffetega prihodka, previsoko določen v primeri z drugimi stabilnejšimi prihod-Kl, Odmera tega davka po sedanjih ce-eah poljskih pridelkov bi dovedla z Zboljšanjem naše valute do nevzdrž-Uvih odnošajev. Potrebno je ugotoviti vrednost starega katastr. čistega prihodka v odgovarjajoči količini pšenice 1Š naj se vsako leto po tako ugotovljeni količini in ceni prošlega teta določi vsakoletna višina semljarine. Oprostitev oavka na vlnogradna zemljišča naj bi p omejila samo na kraje, ki so odvisni % prvi vrsti od vinoreje. Davek na jtgradbe naj zasigura za nove zgradbe ia deželi analogne olajšave kakor za .OD* v mestu iz higijeničnih, socijalnih
t ekonomskih razlogov. Odmerjanje -ka po" Številu sob na deželi je pro-tisocijalno. Treba je določiti vsaj ml-limum, ki bo prost davka po prostoru v Zgradbah. Davka-na delo naj bodo prosu popolnoma poljski delavci in uslužbenci. Pri-odmeri davka na dohodek bi bilo treba vsekakor odbiti vse stroške lastnih proizvodov v poljedelski produkciji in tudi ta davek postaviti na temelj »žitnega davka«. Davek na imovino, s katerim se tretjikrat prijemlje )ttl davčni objekt, glavni zadružni savez najodločnejše odklanja. V zakonski osnovi predvidene kazni so z ozirom na veliko nepismenost in neinformira-Host poljedelcev prestroge ter previsoke in bi bilo potrebno, podaljšati ter. afoe in kazni znatno znižati. Zakon mor« jasno določiti, da bodo davki, po njem predpisar ostali prosti kakršnegakoli občinskega ali pa drugega dav-
ultiuiiaHimiiiiiiiiittttitiniiiiRnituiitiiiiiiitiiiiitiuntiiitiuitiuu
V novo leto.
Važno-ln pomembno bo novo leto za slovenskega obrtnika. Pred durmi so skupščinske volitve in dne 18. marca, se bo moral odločiti slovenski obrtnik ali hoče biti še nadalje brezpravna para, ali pa hoče, da veija v javnem življenju tudi njegov glas.
Hitro se mora odločiti slovenski obrtnik, ker čas hiti in kdor ga zamudi, ta je zaigral.
Jasno je, da se ne more zaveden obrtnik odločiti za drugo, ko za to, da bo tudi obrtnik upoštevan v javnem življenju. Če se pa obrtnik za to odloči, potem pa je njegova dolžnost, da stori vse, da bo njegova namera tudi uveljavljena.
Treba se je torej z vso vnemo, z vsem navdušenjem in z vso agilno-stjo lotiti priprav za skupščinske volitve. Moramo biti pripravljeni, ko se prične odločilna bitka, kajti samo pripravljeni zmagajo.	•
Ena prvih priprav pa je v tem, da pregledamo svoje vrste, da poznamo svojo moč. To storimo najbolje in najizdatnejše za časa rekla-macijske dobe. Mesec januar je določen za reklamacije in v tem mesecu moramo izvršiti pregled svoje armade.	^
V«ak zaveden obrtnik, vsako res zavedno obrtniško društvo mora pregledati v svojem kraju razpoložene volilne imenike in potem dognati, kateri so pristaši obrtniške misli, kateri simpatizirajo Ž njo in kateri bi se dali pridobiti. Število zavednih obrtnikov je potem javiti »Obrtni organizaciji za Slovenijo« v Novem mestu, da se tako spozna celotno število pristašev obrtniške misli.
Takoj za tem pa je treba pričeti z agitacijo. Vneti pristaši obrtniške misli morajo razdeliti delo agitacije in pridobivati one, ki simpatizirajo z nami. Od osebe do sebe se mora vršiti ta agitacija, ker je taka najbolj izdatna.
Istočasno pa je tudi sklicati shod obrtnikov, da. se določijo smernice "in taktika za volitve.
Le preveč bo slučajev, kjer vsled nezavednosti obrtnikov, obrtniški kandidat ne bo imel izgleda na uspeh. Premočne so politične stranke, premajhna. število obrtnikov in prevelika njih zavednost. Toda kljub temu se morajo zavedati vsi obrtniki, da pomeni obrtniški stan v svoji celoti moč, ki jo morajo upoštevati politične stranke.
Da se to zgodi, za to pa mora skrbeti osrednja obrtniška organiza-
ker vinogradnik na deželi ne morepro-dati svojega vina niti po 12-K liter, do-Čim mora konzument v mestih s tem, da plača transportne stroške, trgovčev zaslužek kakor tudi državno trošarino in občinsko doklado, plačati liter vina po 24 do 40 K. Prevozne tarife za vino iz naših vinorodnih pasivnih krajev v naše velike korižumentske centre, kakor Beograd, Zagreb, Ljubljano in Sarajevo itd., naj se znižajo vsaj za 50 odstotkov, a prevoz izvoznega vina naj bo sploh prost.
III.	V zagorski Dalmaciji, zlasti v onih krajih, kjer uspevajo druge kulture, naj se s strani državnih kmetijskih uprav forstra sajenje vinogradov. V Dalmaciji bi bilo treba posvečati pažnjo zlasti gojenju južnih kultur: oljk, citron, rožičev, oranž, smokev, marelic, mandeljev itd., Jn to ipovsod ob morju, kjer so prilike ugodne.
IV.	Pri obnovi vinogradov naj se izbirajo trte boljših vrst, zlasti naj se goji rano kakor tudi pozno namizno grozdje. Gojenje ranega grozdja bi dobilo še večjo važnost, ko bi se zgradila unska železnica, po kateri bi mogli hitrejše in cenejše izvažati rano grozdje in kriti potrebe vseh naših centrov. Velike Važnosti je tudi čim hitrejše davršenje liške železnice, ker se bo samo tako lahko odprla železniška pot. že v kratkem izvozu vina iz Dalmacije. Država mora zaradi prometnih razmer izgraditi čimprej glavne naše luke, zlasti Split in Sibenik.
V.	Ukine ali zniža naj se 50 odstotni sedanji davek na zadružno kuhanje žganja iz drož in pokvarjenih vin. Zaradi vinske krize ostane vsako leto v Dalmaciji mnogo vina do poletja. To vino se zaradi primitivnega pripravljanja kvari in se producenti prisilijo, da ga uničijo ali prodajo za malenkostno ceno.	,	,
VI.	Carina na žveplo, galico, gumijaste trake za cepljenje in kotle za kuhanje žganja naj se odpravi, ako se omenjeni predmeti uvažajo potom poljedelskih udruženj za vinogradniške svrhe.
VII.	V svrho zaščite naravnega vina pred ponarejanjem naj se izda za celo državo edinstven zakon o vinu. Država naj podvzame potrebne mere za pobijanje tihotapskega uvoza špirita in pa sladkorja za pripravljanje vina. Nadalje se naproša vlada, da pred rešenjem važnih vprašanj, zlasti pri sklepanju dogovorov, zasliši mišljenje glavnega zadružnega saveza in interesentov v vinorodnih krajih.
Kongres je nadalje sprejel dve resoluciji o rešenju vinske krize. Prva se tJ5e izvoza vina v Češkoslovaško in Ugotavlja, da pri današnjih razmerah Izvoz vina v Češkoslovaško ni mogoč, ker je treba pri izvozu plačati 420 Kč.
Srečno novo leto! I
Srečno novo leto!
Podpisani P«l«l Mtrtm t« BožKkeg« vrha obilna Stanetlnel, obžalujem in preklicem obdolžitve, ki sem jih v svojej nepremišljenosti izrazil na shodu SKS pri Sv. Jurju obšcavnid, v okrajnem sosvetu Q. BadgOM.
Zahvaljujem se nacelstvu istega g. 3ak. Zemliu. da je od nadaljnega postopanja zoper mene blagohotno odstopil-Stanctlnd, dne 17. decembra 1922.
Pelcl Martin.
X IVAN PAKIZ, trgovina z urami, zlatnino
in srebrniuo « Ljubljani, Stari trg št. 20,
Tiskarski in litograficni zavod, knjigoveznica in založništvo
J, BLASNIKA NASL.,
d. d. v Ljubljani, Breg 12.
VRTNARSKI VAJENEC se sprejme na drž. kmetijski šoli na GRMU pri Novemmestu. Pojasnila daje in prošnje sprejema ravnateljstvo.
Srečno m veselo novo leto
telita vsem svojim cenjenim odjemalcem
ZALTA & ŽILlC
trgovina z železnino
Uubliana, Gosposvetska cesta 10.

kupule po najvišjih cenah
Ia, to so na čisto izdelane svinjske
kože brez lukenj in zareskov . kg po 35 K Da, to so zrezane in slabo izdelane svinjske kože . . • , kg po 18 K Od hrvaških in ogrskih prašičev kg po 12 K
Kože se prevzemalo v znanem skladišču
franko vreča in postaja Maribor oddaja dokler zaloga traja tvrdka
vesten, vešč vseh poslov na žagi se išče. Oferte poslati na uprav-ništvo lista pod „Ž a g a r 303".
Hllnska ulica 23
Dragi somišljenik! && si že pridobil Jtoetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico?
L

Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni!
mm®

Trgovska banka, lin
Podružnice:
Novo mesto — Rakek — Slovenj gradeč — Maribor.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. *WI I TKQOVSICA. |
ii>nr«in> »lil nun« ■■ trn niini ■larmunuia .nw——■
'MS&* TRGOVINA sena, slame, drv, krompirja, sadja ta vsežs drugih deželnih pr:ueik©»
Andrej Osel, Maribor,
Aleksandrova c St. £7; telefen it. 38.
Delnlika glavnica: Din 60,000.000. masa Rezerva: Din 30,000.000,
Podružnice;
Bled	Jesenice	Prevalje
Cavtat	KorČula	Sarajevo
Celje	Kotor	Split
Dubrovnik	Kranj	Sibenik
Ercegnovl	Ujubliana	Tržič
Jelša	Maribor	Zagreb
Metkovfd
j » .
amerikanski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afllirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, 2adar. FRANK SAKSER STATE ^NK, Cortlandt Street 82, New-York Ciiy. BANKO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso, Antofaflasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenir.
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja,
da vsled dovoljenja nadzorstvene oblast! sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih
različnih vrst na podlagi Rfp. Portalis in tudi vkoreninjene
bele Šmarnice prodaja Franc Zeisnko, pos. in trfničar, Rucmance — Sv. Tomaž pri Ormožu, Slovenija. Cena po dogovoru! — Za odgovor naj se priložijo znamke.
Primešaj
krmi!
Enkrat na teden eno pssi
Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsnoiih ne dobite, ga naročite pn pošti. 5 zavojev Mastina stane 28 dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje {naftoi-maziio)
uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči gorje. Lonček tega mazila velja po posti 20 kron.
Lekarna Trnkoci
v LJubljani (sie^erajas traven retevže.
ki jih obrestuje proti odpovedi tudi višje.
Kakor na vloge na hranilne knjižice, jamči tudi za vloge v tekočem računu
mesto Ljubljana z vsem svojim premo-
ženjem in vso davčno močjo.
Stanje hranilnih vlog 320 milijonov
1am$W les
u...........~ ..............., cd 1© em debeline
na tonKet^ Kcneu in od 3 m dolžin® naprej I; a p i u^ol^e množino fronto
vogcD Rranj^kib pc^tej: Sertflastški premogovnik, Krmell-Polenjsko. j
naznanja svojim odjemalcem, da bo obrestovala s L januarjem 1923
0V* vloge po
aBBBBBairaBB8BBB«3&ttn«M
t splitskes to- phmm^m prednja varne- oddaja	dsrska žadnsga
V tfUBUAN! KOLODVORSKA ULICA št 7
štedl perilo fin novec,
ker jamči za vloge mesto MARIBOR z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ker ima posojila vknjižena na prvem mestu na posestvih in hišah in ima največjo in najlepšo palačo t Mariboru.
Mestna hranilnica je pupilarno varen denarni zavod, pri katerem nalagajo sirotinski denar sodišča: MARIBOR, GORNJA RADGONA, MURSKA SOBOTA in DOLNJA LENDAVA. Istotako tudi morebitne pologe okrajna glavarstva. Hranilnica podpira s posojili zlasti kmetsko ljudstvo in male obrtnike proti jako nizkim ebrestim in si je pridobila med ljudstvom toliko zaupanja, da so hranilne vloge v času od prevrata narastle od
38 na 75,000.000 kron.
Od 1. lan&iarla dalle bode obrestovala vloge po

vrst s širokimi kapami, bifelule edino
veile ln stainefše pa po dogovoru tudi vlile.
'S SJi [Uisan
varianci
Urednik: Jakob KuSar.	,	Natisnila »Zvezna tiskarna« v i.futl.-Jj,