■■■■mn mtim >« ■ Posamezne številno t Sfi» i Z radno Din —*50, ob ne« del j uh Din 1*—« m #TAB0U* izhaja vsak dan, rszven J nedelje in praznikov, o\> 18. uri r. ■ da.umom naslednjeea dne ler stane J[ mesečno do poati D 10*—*, zrn ino- n zemstvo D 18'—, dostavljen na dom J B 11* — , na izkaznice D 10*—• i Inserati po dogovoru« * Naroča se pri opravi ^TABORA*, h MAltlDOR, Jurčičeva ulica štev»..4» M ■ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiia FObTNJNA PATSaIJEANA EL: . C D Leto: lil. Maribor, nedelja 7. maja 1922. Mftt*J »•30*0 rwu«ftIBtkJfttt m “ “ Posamezue štovilke: Kn« Z : vat!n« lila —»SO, ob no« ; ravieo od krivice, samoodločbo od dasilja in od politike pesti. Samo par 'let je še izza tega in med tem so 3® fcgouilo lo to, da so bili Nemci na bojišču premagani. Naiven je, kdor minil da se bo Sradi tega dejstva in pa ^sled nastopa demokraficnojšib nemških struj izpremenil tudi nemški (nientalitet. Dejstvo je. da v Nemčiji ^edno lx>lj naraščat, gibanje za mašce-'vaujo in da smatrajo versaillsko pogodbo lo za cunjo papirja. _ _ Versaillsfca pogodba, je akt, nasilja, kamenje zmago in poraza. A kje jo ha svetu mirovna pogodba, ki je bila Sklenjena, iz bratsko kgščanjske ljubezni Ali bi Nemci v slflčaju zmage Centralnih držav sklepali »pravičnejši« miri Mar smo že popolnoma pozabili na njihove načrte pred in med voj-Snol Današnji vladajoči sloji v Nemčiji in Avstriji i01.130 pač izgovor, da > jo vojno zakrivil stari režim, vzlic te-‘mu pa je naj večji del javnega mnenja I Poln sovraštva proti oni Franciji, ki je 1 med vojno trpela neizmerno in Jci se je kot zmagovalka posl užil a isto Pravice, kakor bi so jo poslužili Nemci na | hjenem mestu. „ Danes zastopa francoska politična ! javnost stališče: Nova Evropa sloni na • mirovnih’ pogodbah. Te mirovne po-1 godbo so pečat onega, kar jo bilo. obe-1 aempa izhodišče k novim, zdravejšim, 1 miirnejšim možnostim mednarodnega življenja. Oo razderemo ta pečat, kje jo potem še košček pravičnosti in samoodločbo, ki so si ga mogli narodi priboriti vsled poraza nemškega mih-' arizmaf Kdo potem so jamči za^mirl lločuje pač lo gola nioč: tko jači, ta j iči! Drugega,izhoda po francoskem »ranju ni. Jasno jo, da se ojačena le na zunaj zdemdkratipirana Ncm-. 110 bo zadovoljila z malenkostnimi ekturgmi mirovno pogodbe, vGim-i\ bo rastia njena moč. .tem vc.čjibo Konference Lloyda Georgea, DKU Genova, 5. maja. Lloyd George se je danes več ur posvetoval z Birkenheadom, Evanom in drugimi člani a;ngleške delegacije, da je za vsak slučaj pripravljen. Danes so jo vršilo še več važnih razgovorov, tako med I,loyd Georgom in Rathenauom ter Sčhanzerjem in dr. Benešem. Barrere je predal predsedniku de Faeti univerzalno noto. .Važen razgovor med italijanskim in ameriškim diplomatom. DKU Genova, 8. maja. Tukajšnji krogi^polagajo veliko važnost na razgovor, ki ga jo imel italijanski zunanji minister z ameriškim poslanikom v Rimu. Slednji se jo zanimal za vsa vprašanja genovske konference in jo prosil' italijansko vlado pojasnil glede domnevane pogodbe med italijansko in augorsko vlado. Premirje na Irskem. DKU Dublin, 6. maja. Dal Eirean je sklenil premirje med vladinimi in vstaškimi četami podaljšati do srede. Kralj Aleksander na Bledu. Beograd, 5. maja. Kralj dospe jutri zjutraj s Simplon-ekšpresom v Ljubljano. Po dozdajnili dispozicijah so odpelje iz Ljubljane v spremstvu kneza Arzena kneginj o Jelene in princa Pavla na Bled, ker hoče lepoto naše Gorenjske pokazati sestri, stricu in bratrancu. Na Bledu ostanejo najbržc dva dni in se odpeljejo v torek ali sredo vBeograd. Na Bledu se sestaneta s kraljem minister Pucelj, ki ga ho informiral o bodočih vladnih zadevah ter kraljevi pobočnih podpukovnik Ditui-trijovie. Kovinarska stavka na Češkem, CTK Pl zen j, 4. maja. Ker je vodstvo škedovih tovarn razglasilo, da 60 z današnjim dnem znižajo delavske mezdo za 10%, jo danes izbruhnila delavska stavka, ki se je razširila po vsej zapadni Češki. Stavka 5G09 kovinarskih delavcev. Predsednik Karding za priznanje sovjetsko vlade. CTK London, 5. maja. »Manchester Guardian« poroča iz Npwyovku, da jo predsednik Unijo Havding v seji kabinetu priporočal priznanje Rusije. Proti temu jo nastopil državni tajnik Hughes. Za priznanje so zavzame tudi Hoover. Brantihg odobrava francofiko.belglj-sko stališče. London, 5. maja. »Times«'poročajo iz Stekholma: Min. prods. Bran-ting, ki so jo vrnil iz Genove, jo izjavil, da. postopanje bolŠevikov zabrsnj.u je vsak sporazum. Brnntiug smatra zahtevo Francijo in Belgijo sa popolnoma upravičeno. Borza dne 5. maja. Zagreb’, devize: Berlin 21—24.50, Milan' 356—365, London 293-305, Nevyork 67—68, Pariz 600-315, Praga 130—132, Cu-rih 1325-13-45, iiunaj 0.82—08-4, Budimpešta 9—9.23, valute: dolar 63—97, 20 K v zlatu 215, madžarske krone 9, lire 330— 356. . Curih: Berlin' 1.81, Ne wy orle 5.18, London 22.97 ,Pariz 47.49, Milan' 27.65, Praga 10.05, Budimpešta 0.66, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625, avstr, krone 0.065. Telefonska zveza z Zagrebom pretrgana, vsled česar so iaosiftlo naj nov ej še telefonska ..vesti* Gospodarska komisija zaključila delo. DKU Genova. 5. maja. Tretja (gospodarska) konferenca je imela danes pod predsedstvom Ivolrata plenarno sejo. Po daljši*debati so bili členi 50, bi, 52 in 53 iondonskega strokovnjaškega mnenja, ki govore o splošnih gospodarskih vprašanjih, med drugim tudi o tranzitnem prometu, sprejeti Nadalje se je sklenilo in določilo novo besedilo člena 75 o surovine,h in o trgovinskih pogodbah. Državam se priporoča, naj pospešujejo agrarno produkcijo, zveza narodov pa se poziva, da izvede reorganizacijo carinskih tarif ir> izvoznih ter uvoznih tarifov v smislu tozadevne resolucije, S sprejemom od ekspeitov že pripravljesega sklepa v delovnem vprašanju je bilo delo in poslovanje komisije zaključeno. ——O——1 \ -V- ^ Zračni promet med Rusijo in Nemčijo. DKU Berlin, 5. maja. Te dni bo otvorjen redni zračni promet med. Rusijo in Nemčijo. Amerika se ne da izključiti od eksploatacije Rusije, DKU Pariz, 6. maja. »Newyork Herald« dozirava iz Wa.shinglona, da jo državni tajnik, Hughes izjavil, da Zedinjene državo rib bodo priznalo nobeno pogodbo, ki bi izključevala ameriški kapital pri eksploataciji ruskih petrolejskih vrelcev. Sporazum med Avstrijo in Madžarsko glede tranzitnega prometa, DKU Dunaj, 5, maja. Madžarska vlada jo privolila, .da ee Avstrija in Madžarska sporazumeta glede prostega tranzitnega, prometa iz južno Burske čez madžarsko ozemlje na Dunaj. Ognjenik Etna bruha- DKU Pariz, 5. maja. Iz Mesino poročajo, da jo zopet začel bruhati glavni k vat er ognjenika Etna, TJillevand so vrača v Francijo. DKU E ar iz, 5. maja. Min. prečiš. Millorand jo zapustil predvčeraj Tunis in so vrača v Francijo. Gdg&ditev ruskega vprašanja. DKU Pariz, 6, maja. Kakor poroča „Journal“ iz Genove, se misli na od-goditev ruskih zadev za poznejšo mednarodno konferenco, ki bi sa vršila v nekaj mesecih v Pragi, —o— Konec stavke v angleških ladjedelnicah. DKU London, 6v.rnaj«. Delavci angleških ladjedelnic, ki so v mezdnem gibanju, so sklenili, da se v ponddjek zopet vrnejo na delo. —o— •w.:yr* ■ Bolgarski razkralj se hoče naseliti na Češkem. DKU Praga, 6. maja. »Narodni Listy“ poročajo, da je bivši bolgarski kralj Ferdinand prosil češkoslovaško vlado za dovoljenje, da se sme naseliti na svojem posestvu na Češkem. Francija in anglija odklanjata ruski memorandum, DKU Genova, 5. maja, Barrčre in Mcssigli sta izjavili, da se Francija v zadevi ruskega memoranduma priključuje Belgiji v polnem obsegu in ga ne more sprejeti v predloženi obliki. pritisk na bivšo zmagovalec, v prvi vreti pa na Francijo. V neločljivi zvezi z versailisko mirovno pogodbo jo tudi eaintgermainska trianonska itd, Ko so veriga pretrga, ja za, nič: vsa gro narazen. Tudi takozva.no »novo«, t. j. povojno Evropo obdaja taka veriga. Z ojačenjem Nemčijo bo postala aktuelnojše avstrijsko vprašanje. —< Madžari se šo danes ne sramu jejo svojo reakcionarno vloge, hujskajo na vojno proti sosednim državam in odkrito priznavajo, da čakajo samo na dan, ko so bodo lahko maščevali. Francosko stališče morda ni vedno simpatično, a jo strogo konsekventno in realno. Francija jo dala svetu več pacifističnih in človekoljubnih duhov kakor Nemčija, zato jo tudi njena razkričana »bojevitost« zgolj taktika, la način - samoobrambe. Da je danes s svojo taktiko izolirana, to' je pripisati težkemu ekonomskemu položaju industrijsko Anglije in rcvolučnernu razpoloženju v Italiji; čo bi bil ekonomski položaj obeli velesil ugodnejši, bi no bilo diferenco med stališčem Francije-in ostalih zaveznikov. Jasno jo, da so državo Malo antanto ne morejo preveč oddaljiti stališču Francijo. No pozabimo vendar, da se naša svoboda . ogniva na osvobojen j n, d,a so dokumenti tega osvobojeiaja mirovno pogodbe 'in da bi bilo šo tako lepe beseda brez realno vrednosti, čo bi ne stala sa njimi avtoriteta fizične ali idejne, moralno sile. Kdor_ količkaj odprtih oči onaznjo danni-ujo družbo id sedanja razmero v Evropi, mora spoznati, da jo-danes zri- vlado idejnih ali moralnih! sil manj pogojev, kakor jih je bilo ke» daj .poprej. Edina zaščitnica miru o* stane — žalibog — surova fizična sila, dokler jo ne izpodrine ka boljšega, popolnejše." n. Danes jo tako, če bo čez eno stoletje boljše — vedra, clii vivra! Dr. R. Pipuš: i Stanovanjsko vpra-šanie.* Maribor, dne 4. maja 1922, I. Da pomanjkanje ■ strehe, to jc pokritih in zaprtih prostorov, zlasti pa pomanjkanj«? stanovanj še vedno razburja občinstvo,, jo umevno. Čim višja 1 se jo človek povsod v kulturi, tem 1 večjo važnost polaga na zdravo in ti* i dobim stanovanje. To stremljenje jo a 'stališča narodnega .gospodarstva iri ! nravnosti le odobravati. Stanovanja se le.redko izrabljajo,ia luksua, to je za nepotrebno potrato. Nasprotno jo udobno in zdravo stanovanje eden naj-j važnejših pogojev ljudskega zdravja, i Ravno tako gotovo pa jo tudi, da r ne-; zadostnih in neprimernih stanovanjih f najbolj bohotno cvete nenravnost. — Umevno jo torej, da so ljudstvo s se-dajnimi žalostnimi stanovanjskimi : razmerami ne moro t^ko kmalu spri-’ jaziiitl. Ljudska nevolja si skuša dati ; duška na razno način® in išče krivca za to. neznosne razmero. Mnogokrat so skuša krivda za to razmero naprtiti kapitalizmu in kapitalističnemu sistemu v politiki. Bri tem se no vpraša dosti, kaj jo kapitalizem in kdo je kapitalist. Udriha so po tistem, ki jo najbližje. Kot taki so * prišli v poštev seveda v prvi vreti lastniki hiš. Da so zlo odpravi, jo torej bilo treba udariti po lastnikih hiš, njim vzeti vse pravice in vso dohodke iz hiš. To so jo zgodilo tudi pri nas točno! po vzorih, ki so prispeli izbolševi-ško Rusije, Danes smo tudi pri nag * Priobčujemo članek našega odličnega someščana, ne da bi se v. vseh nodrobf postih z njim strinjali. SČran % terečno prišli žo tako daleč, da jo prav (malo lastnikov hiš, ki so žo prod vojno imeli svoje hiše. Najbrže jih ni niti Najmanj dve tretini vseh hiš so od začetka vojne ali bolje rečeno, od drage polovice vojne naprej pa do danes, že menjale svoje lastnike. Lastniki so postali nekdanji najemniki. Pričakovati, bi torej bilo, da je na ta način Odpravljena stanovanjska beda, saj so odpravljeni nekdanji lastniki hiš, kapitalisti, in na njih mesto so prišli njihovi nasprotniki, nekdanji najemniki, tVzlic temu pa o omiljenju stanovanjske bede ni opaziti ničesar. Nekdanji lastniki so danes že davno premagani in odstranjeni. Komur so količkaj znane borim za stanovanja in drage lokale, borbe, ki se koncentrirajo posebno v raznih stanovanjskih uradih, ta ve, da pridejo danes le malokdaj na vrsto prepiri med najemniki in med takimi lastniki hiš, ki so imeli svojo hiše_ že pred vojno, ali vsaj že takrat, ko še nismo poznali stanovanjskih u-sredb. Najsrditejši boji se vršijo le med tistimi, ki so še danes najemniki, in pa med najemnici na eni stani in tistimi, ki so še nedavno bili najemniki, a so med tem časom že postali lastniki hiš. Stanovanjske uredbe, ki so se izdajale na zahtevanje in varstvo najemnikov, so toraj ravno pan najemnikih našle najmanj umevanja za socijalno pravičnost. Zlasti pa so na to socijalno pravičnost takoj pozabili nekdanji najemniki, kakor hitro so sami postali lastniki hiš. Sicer je popolnoma napačno, lastnike hiš kratkomalo šteti med kapitaliste v navadnem pomenu besede. Vendar se je tudi pri pobijanju lastninske /pravice na hišah točno pri nas in drugod doseglo to, kar se jo v Rusiji doseglo s pobijanjem kipatala v obče. Ko so boljševiki v Rusiji prišli do vlade, so od vsega začetka z vso doslednostjo in silovitostjo pobijali kapital in v teku 4 let res prišla tako daleč, da so ta kapital popolnoma ubili. Sedaj, ko se 'jim je to posrečilo, pa lovijo po celem .svetu kapitaliste in jih takorekoč na kolenih prosijo, da bi se spet vrnili v Rusijo. Zatiranje lastninske pravico na hišah, ki se izvršujejo pri nas in jdeloma v drugih državah!, izvira iz Sstega motiva, iz katerega so boljševiki uničevali kapital, in jo moralo roditi tudi enak uspeh. Danes, ko so lastniki hiš in njih pravice takorekoč pa vselej odpravljeni, se povsod vsaj »javne korporacije mučijo z načrti, kako bi se spet ustvaril stan lastnikov h\š. Naj ro.znovrstne;j ši načrti, več ali marnjo resni, več ali manje fantastični so že prišli na dan, da bi se ustvarila nova poslopja in nove hiše. Ker pa talka poslopja in take hiše ne morejo bi-jti brez gospodarja, se mora s tem u-^tvariti nov stan lastnikov hiš. Da se jpa to doseže, za to bodo morali z izdatnimi prispevki sedaj prispevati tudi ;najemniki, torej tisti, ki so poprej podredno ali neposredno ubili stan lastnikov hiš. Kapital jo pač plaha ptica, katero je prav lahko preplašiti, a en-ikratr preplašeno zelo težko nazaj privabiti. To velja tudi za nas. Ko bi mi omeli kapitala v izobilju, bi no imeli Radivoj Rehar: France Zbašnik. Skoro neopaženo je prišla mod nas (pred par meseci drobna knjižica »Pesmi« Franceta Zbašnika, katero nam je izdala agilna Tiskovna zadruga v Ljubljani. Kdo je ta France Zbašnik? Ni ga več! Vzela nam ga je ona neizprosna svetovna vojna, ki je požela toliko naših še nerazvitih cvetov bodočnosti; Padel je na italijanski fronti; kri j o ga tuja tirolska ruša. Kdo je fcil? Dijak, gimnazijec. Mlad jo bil še, »rojen komaj 1. 1897. v Ribnici na Dolenjskem, tam v bližini onih krajev, ki šo nam dali nekoč Levstika in Stritarja. Dovršil je gimnazijo, a mesto tla-bi stopil v življenje, kjer bi se razvil, izpopolni, dvignil, je moral stopiti •v vrste bojevnikov za Habsburški im-perijalizem, s katerimi jo odkorakal [V prerano smrt. Koliko nadebudnih /mladeničev nam je žo pobrala neizprosna smrt! Ketteja, Murna, Premka, toda ti so umrli s kaljo bolezni v prsih, Zbašnik je umri krepek zdrav, umrl je nasilno smrti in zato jo njegova u-soda še mnogo bolj tragična kakor pa. onih, ki so šli pred njim, ne da bi dočakali tiste rožo iz mraka, no da bi dodeli tiste pesmi hrepenenja. Umrl je, — m T A' tako slabo valute, kakor jo imamo in bi ne imeli te draginje, kakor jo imamo. Naši državi bi potem ne* bilo treba plačevati po 7% in celo po 3.0% do 12% obresti, in njej bi ne bilo treba za te oderuške obresti, katere morajo vendarle državljani plačati, iskati denarja v inozemstvu, da so ž njim izboljša valuta in omili draginja. Večkrat sem iz vrst najemnikov slišal tudi opazko, da ne gre podpirati verižnike. Vsled tega ni dopustno, da se zvišajo obstoječe najemnine. S tem se vsaj posredno trdi, da so lastniki hiš 'verižniki. Ni dvoma, da jo marsikateri lastnik hiše tudi verižil v zadnjh letih in da morda še veriži. A če jc on verižil, tedaj gotovo ni verižil vsled tega, ker je lastnik hiše. Tudi mu njegova hiša za verižen je ni mogla dati niti pobude niti sredstev. Verižen je je neka »usta nepoštene trgovine. Za trgovino pa je treba vselej mobilnega kapitala. Hiše torej kot sredstvo verižen j a niso rabljive. Pač pa je med bivšimi in se-dajnimi verižniki najmanjo 90% takih, ki stanujejo v tujih hišah in izvršujejo svojo verižniško obrt v tujih liišali. Mnogi med njimi so si v zadnjih letih napravili lepo premoženje, a nobeden izmed njih ne pride na misel, graditi si svojo hišo, ker ve, da bi mu taka hiša samo pokvarila njegov obrat. Če izkuša državna oblast prisiliti jih k gradnji hiš, se upirajo temu z vsemi silami. Edino uspešno sredstvo, s katerim bi se ti ljudi prisilili, da gradijo hiše, torej investirajo glavico, s katero verižijo, vsaj deloma v poslopjih, bi bilo izdatno povišanje najemin, zlasti pa najemin za obrtne in trgovske lokale. Sosvet naših stanovanjskih uradov obstoji do polovice iz najemnikov. A kolikor sem do sedaj imel pri priložnosti to opazovati, so najemniki bili skoraj vselej za kolikor mogoče nizko najemnino brez ozira na to, kdo je najemnik in kdo jo lastnik hiše. Svoje stališče utemeljujejo večkrat s tem. da verižnikov ne smemo podpirati. Pri tem pa so niti ne zavedajo, da ravno oni z nizkimi najemninami prav posebno podpirajo vorižništvo. ; i (Dalje prihodnjič). Politične vesti. * Po sebi jih' sodijo, namreč klerikalci Novačanovo republikance. Zadnja »Straža« piše o Novačanovi republikanski stranki, da jo je ustanovila — vlada, da bi pod krinko republikan-stva vodila boj za oslabitev klerikalcev. Na prvi pogled se zdi čudno, kako so prišli klerikalci do tega sklepa, v resnici pa jo to čisto logičen zaključek njihovo ideologije. Klerikalci so sami koritarji, ki spreminjajo svojo nazore in čustvovanja po situaciji; kadar sov opoziciji, to so pravi, kadar niso pri koritu, so revolucij/mar ji, avtonomisti, separatisti in celo republikanci, ko pa pridejo v vlado, to se pravi po njihovi terminologiji do korita,, so najlo-ja.lnejši državljani, patrijoti, centralisti in monarhisti. Ker sodijo po sebi vso druge, zato sklepajo tudi o Nova-čanovih republikancih, da so podkup- Ostalo pa so njegove pesmi, ki leže sedaj pred nami v lični knjižici. Po svoji razvrstitvi in po vsem nas precej spominjajo na istotako posmrtne pesmi mladega hrvatskega pesnika Vidriča, ki jo istotako kakor Zbašnik, postal žrtev krvoločnega bogu Marsa, sovražnika Apolona in njegovih modric. O Vidriču so sedaj Hrvatje prepirajo, ali je bil pesnik ali ni bil. O Zbašniku se mi ne prepiramo; kako pa naj bi se tudi, saj je malokdo vzel v roke njegovo pesmi, saj jih malokdo pozna. — Nezanimanje slovensko javnosti za našo literaturo, jo po vojni šo večja nego jo bilo pred njo. Kdor pa jo prečital Zbašuikovo pesmi, mi bo pritrdil, ako povem, da jo bil pesnile in da bi so bil še krasno razvil, če bi ga ne bila pobrala tako rano kruta smrt. Bil je pesnik, čeprav nosijo njegovč pesmi na sebi po veliki večini še znake začetni-štva. Toda ne slabega začotništva, ako bi trdil nasprotno, bi mu delni krivico. Bil jo pesnik, a še ne razvit cvet, ki je iskal šo pri drugih, kor še ni bil prepričan, da ima sam v sebi dovolj moči. Tipal je krog sebe in pri. tem tipanju so mu prišli pod reke skoro vsi 'slovenski pesniki, posebno pa Zupančič, Kette, Murn, Golar, Petruška pa tudi Gradcu iu dragi šo mlajši- ki so B 0 K g .............. ljeni od vlade. Sicer pa bi bilo bolj pametno. da bi se objeli med seboj, kajti »Gleicli und gleich gesellt sik gern...« itd. * Imenovanje novih velikih županov bo glaso"m najnovejših vesti izvršeno že ta mesec. Veliki župan na sedežu dozdajne pokr. uprave bo prevzel likvidacijo pokr. uprave. * Sestanek Zveze narodov. Dne 11. ■ t. m. se sestane v Ženevi svet Zvezo narodov k osemnajstemu zasedanju, katero bo vodil španski zastopnik Qui-nones de Leon. Na dnevnem redu zasedanja se nahajajo interpretacije čl. 389 versaillske mirovne pogodbe, odno-šajih holandskih delegatov na,prani tretji, internacionalni delavski konferenci ter kompetenca internacionalne delavske organizacije v poljedelskem delu. Poleg tega pridejo na dnevni red še: predlog norveške vlade, da ec osnuje preiskovalna komisija za glad-na področja v Rusiji, prošnja albanske vlade, da Zveza narodov imenuje gospodarske strokovnjake, ki naj predlo-že načrte za eksploatacijo prurodnih bogastev zemlje, več vprašanj glede svobodne države Gdanske, vprašanje zaščite manjšin v Albaniji, Estoniji, Lotiški, Litvi in Poljski ter ako ne pri-do prej do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo tudi vprašanje izvedbe rapallske pogodbe, kar bo v tem slučaju gotovo najzanimivejša in najvažnejša točka. ' ■; Dnevna kronika. — Tretja obletnica smrti junaka Malgaja. Dne 6. t. m. pretečo tretja obletnica smrti znanega boritelja za svobodo Koroško, Franja Malgaja. Njegovo ime je v ozki zvezi z dogodki na Koroškem 1. 1918—1919. Takoj po prevratu so ga poklicali Slovenci Mežiške doline, da jih zaščiti pred neredom in poplavo vojaštva, ki se jo valilo čez Kotoško z italijansko fronte. Uradi so odpovedali, brezvestneži pa so začeli ropati trgovine, premožnejše posestnike itd., tako da je bilo v 2 dneh naprav ljeno za 4 milijone ltron škode na zasebnem premoženju. Zaman so domačini klicali na pomoč, dokler se ni odzval nadporočnik Malgaj in dne 5. novembra 1918. po noči dospel s 40 vojaki, večinoma iz Malgajevega rojstnega krAja — Št. Jur ob Juž. žel. — v Gu-štaAj. Med tem so nemški vojaki zasedli Mežico in Črno. Malgaj je s svojo hrabro četo jih' pognal na-zaj v Celovec in očistil Mežiško dolino celovških tolp. Pozneje je ojačil svojo četo s Srbi in slov. prostovoljci tor zasedel še Pliberk in Velikovec. Vršili so so krvavi boji, a neustrašeni Malgaj je bil zmage valeč. Takrat bi bil moral kreniti tudi proti Celovcu. Bila je to vroča želja njegova in njegovih tovarišev, a bilo jih je premalo. Če bi imeli takrat v Narodni vladi v Ljubljani dale-kovidnojše in energičnejše ljudi, bi bil Malgaj v Celovcu to, kar Maister na štajerski meji in koroško vprašanje bi imelo na mirovni konferenci čisto drugačno podlago. Medtem pa so se koroški Nemci ojačili in položaj je bil ta- objavljali komaj svojo prvence. In njegove pesmi nosijo na sebi vplive vseh teh. ki so mu prišli pod roko. ’ V edini oceni njegovih pesmi, ki je izšla v »Jutru«, sem čital. med vrstami nekako očitanje epigontstva, ne naravnost, indirektno, morda komaj zaslute-no. Jaz priznavam odkrito, da kažejo Zbašnikovo pesmi precej, če hočete ravno ta izrag »epigonstva«, toda ne le Župančiča, katerega vpliv so kaže v »Žarkih«, v »Fantovski« itd., nego tudi Murna v »Kmetiških pesmih« in v mnogih drugih, dalje Gobarja in Petruške v nekaterih pesmih iz narave in v nekaterih ljnbavnih, Ketteja v gazelah in v »Confiteorju«, Grudna v »Spominu«, mlajših v »Nedcljdki pesmi« itd. Toda kdo je tega kriv? Zbašnik sam ne toliko. Kriva jo tista šablonska mora predvojnih urednikov naših literarnih mesečnikov, ki je napravila iz vse generacija naših mlajših (no najmlajših) pesnikov Zupančičeve opigonc, s tem da jo primerjala vso doposlano pesmi po Zupančičevem kultu in aprobirala le one, ki so mu odgovarjalo, drago pa zavrgla. Mlad pesnik pa pišo predvsem za to, da se njegovo stvari objavijo. Ker hoče to doseči, so mora podvreči mori urednikov in pesniti tako, kakor zahtevo ta fcarTbor 7 tnaja 1922. koj neugodnejši. Dne 6. maja 1919. se jo izvršil nepozabni napad Nemcev na slovensko Koroško, črni dan v zgodovini našega naroda. Malgaj se je boril z levjim odporom in istega dne ob 3. uri popoldne padel na Tolstem vrhu Prl Guštanju. Pokopali so ga Nemci v Gu-štanju. Čez par tednov so se naši vrnib in prva pot jim je bila na Malgajev grob. Tu je ležal simbol koroške tragedije. Malgajev svetli vzor je bodril sobo jevnike k nadaljnim borbam. Njegovo ime je postalo popularno. Pliberk F dobil Malgajevo ulico, po njem šo se imenovala društva itd. Odbor za Malgajev spomenik na Koroškem in v St. Jurju je poskrbel za prenos njegovega trupla iz Guštanja v Št. Jur ob jui želez., rojstni kraj mnogih vrlih narodnjakov. Malga jev dan je bil 26. okt. 1919, ko so ga položili v drago domačo zemljo. Ta dan so mu na rojstni bitk odkrili spominsko ploščo, ki nosi tuds te besed: »Junak živi, da umre, umre, da živi od rodu do rodu, rojakom v ponos, domovini na slavo«. Tu še živ* njegova 80-letna mati. Brat Josip j® kot železniški uradnik ponesrečil na vlaku, starejši brat Ivan je železniški nadrevident v Mariboru. S ponosom zr« na koroškega junaka njegova ožja domačija, s pieteto in hvaležnostjo se £& spominja ves naš rod. Zlasti ostane Malgaj v spominu koroškim bratom prav posebno pa »e Mežiški dolini, k«* teri je prinesel prvo plamenico svobod« in ki jo je rešil za svobodno, zjedinjf' no domovino. Čimbolj se bodo odnn-kali časi koroških bojev, tem svetlejša in bolj legendarno bo ime mladega junaka, ki je daroval svoje življenje z® nacijonalni ideal, za svobodo celoli-ip« nega naroda. — Tako je prav! Svoječasno se j« Mohorjeva družba hudo branila očitanj«* da je klerikalna politična ekspozitur«* čeprav se je dalo po raznih znakih skl«' pati na to. Sedaj pa Čltamo v »Straži* v pozivu te družbe na nabiranje udov med drugim tudi sledeče: »Pomislim* na velik in dober vpliv krščanskih knjig'* ki se ga ljuditvo jasno niti ne zaveda Pomislimo tla preobilno število Cerkvi nasprotnih, povsod razširjenih knjig lfl knjižic, listov in časnikov. Pomislimo* da je družba obenem cerkvena bratov; ščina z duhovnimi milostmi. S knjigarn1 mehorskimi širimo kraljestvo bežje ® zatiramo vsaj po malem moč satanovo. Tako je prav! Sedaj vsaj vam o pri če® smo. —• Radič se Hoji sodišča. V »Hrva!« skorn ipokretu« od 22. aprila 1914 je i^-šla notica »Radio se toži«, radi katei'4 se je čutil Radič,kateremu se jo očitaD krivo pričevanje pred sodiščem, p žaljenega ter je vložil proti odgovorne: mu uredniku »H. P,« tožbo. Zastopa1 ga je znani narodni izdajalec dr. Sachs. Zadeva se je vlekla vse do sedaj in bi se bila imela glavna razprava, pri kateri je odgovorni urednik »H. P.« nameraval doprinesti doka^ resnice, vršiti dne 2. t. m. Dočim pa j® odgovorni, urednik poslal k razprav? svojega zastopnika, se Radič ni odzval vabilu in tudi zastopnika ni poslal mera.^Toda Jcalčo naj pesni? Edino P® ta način, da vzame v roke pesmi onih* ki so »priznani« ter se jim skuša * svojimi kolikor mogoče približati. pa morp roditi epigonstvo. Oni, ki oblačili in vedrili pred vojno na na šem slovenskem. Parnasu, so bi’S eclm srečni, če so koga privedli na to z?1'1'; , šono pot, To je resnica, katere doslej še nihče ni povedal odkrito in to _ 1 krivd, da smo dobili mi Slovenci v,! zadnjih dvajsetih' letih toliko Zupan-čiekov. Danes je v tem oziru, hvala bogu, drugače in zato kaže na« razvoj i tudi res napredel;. Zbašnik’ je imel čvrsto pesniško silo. i toda niso je opazili, ker njegove pesmi niso odgovarjale njihovim meram, zato jih niso objavljali in Zbašnik je bil v obupu prisiljen stopiti na pot posncr man ja n opoiniašanja. Vendar pa so nekatere njegove pesmi, ako jih preroo-trlvamo s tega stališča, naravnost krasno in. tudi krepke, že njegov »motto« jo čvrst: Prišel trenutek — SUel Sonj krlhkd •' obraz, pokazal Svetu v vEej goloti lastni »p« sedaj naj zgrabi kamen, stopi naj Prel .. ■ ip ga zažene vame. kdor jo farizej. radi cesar jo bilo postopanje proti odgovornemu uredniku »H. P.« ustavljeno. Radie se je oeivid.no zbal, da bi 60 tožencu posrečilo doprinesti dokaz resnice, zato so jo lepo potuhnil ter ni prišel k razpravi. Zanimivo pri celi zadevi pa jo posebno to, da fungira v fcodnih_ spisih kot zastopnik »predsednika hrvatsko seljačko, republike« še vodno znani izdajalec dr. Sachs. ~ Skrajna zanikarnost. Pred par dnevi smo dobili iz Bosne vrnjeno neko pismo, na katerem jo bil prilepljen vijoličast listek »Unbokannt — Incon-nu«. Mislili smo, da se jo to zgodilo le slučajno in v Bosni, Sedaj pa nam pošilja nek naš prijatelj drugo pismo, katero jo prejel vrnjeno iz Dobrave Pri Celju in tudi na tem stoji isto tak vijoličast listek »TJnbekannt — Ineon-Pu«. Po treh letih osvobojenja misli-nro, da bi že bilo čas, da bi.se no lepilo na.' pisma po naših , jugoslovanskih Poštah več nemških lističev. Zaenkrat smatramo tako postopanje naših pošt za zanikarnost, če pa se bo nadaljevalo, ga bomo morali smatrati za izzivanje. Pozivamo poštna ravnateljstva, da vendar že enkrat p o me Se j o v koš razno avstrijske spomine. Skrajni čas Jo že za to. , — Vedno dalje od boljševizma. Kakor poročajo »Berlingsko Tidendo« je Sovjetska vlada dovolila privatnikom ;da smejo imeti neomejene količine zlata, srebra, platina, biserov in kovanega denarja. Istotako je dovoljena zopet tudi svobodna trgovina s temi predmeti. m V aferi Ristič - Hribar je vlada P Vedi a preiskavo, katero, vodi minister Za notranje zadeve. . — Sijajen shod v Postojni. V nedeljo so jo vršil v Postojni sijajno obiskan shod notranjskih Slovencev v Italiji, katerega jo sklical rimski poslanec Lavrenčič ter Zvera slovenskih Španov. Shod se jo vršil v znamenju Protesta proti zapostavljanju slovenskega jezika pri flodnijskih in poštnih Uradih v Julijski Krajini,e Sprejetih jo bilo več tozadevnih resolucij. •'g — Letna skupščina glavno podruž-hico Jugoslovanske Matice v Zagrebu. M nedeljo so je vršila v Zagrebu ob lepi udeležbi letna skupščina glavno Podružnice Jugoslovanske Maitico v •Zagrebu. Iz poročil jo razvidno, da hna zagrebška podružnica J. M. 17 podružnic ter da jo v doku lanskega let a. izdala za ogroženo ozemlje izven naših državnih mej skoro 3 milijone K. ■ Iz poročila tajnika je razvidno, da ima 'J. M. v vseli ozemljih naše države lep napredek. Klavne podružnice J. M. se nahajajo razen v Zagrebu šo v Ljubljani, v Beogradu, Osijeku, Splitu in Sarajevu, v kratkem pa se osnujeta šo 'dve novi in sicer v Skoplju ter na Cetinju. J. M. bo v kratkem razširila svoje delovanjo tudi na Bursko ter na (Južno Ameriko. Znatne podporo jc dobila 'J> M. tudi Iz Amerike, posebno iz San Frančiška 2832 dolarjev. — Prvi maj v Julijski Krajini. V Julijski Krajini je prvi maj potekel Enako smel je bil v presojovanju ho le svojo okolice, nego nas vseh, Splošnih slovenskih predvojnih razmer, zato si je tudi upal zapisati: priznajmo — saj nikomur ni več skrito! da smo sentimentalni Pieroti, Priznajmo, da smo smcžnl Dob Kihoti, linš najsvetejši ideal —r korito! Poglobil se‘jo tudi v življenje, čel je dalje, nego bi pričakovali od 'tako Mladega fanta ter napisal v spominsko knjigo gospodični S. K. tolo pesem: Kaj res le prazne ncutcšenc sanjo In neizpolnjeuo lo-hrcpeuenjo in koncem koncev žalostno kesanje —* kaj drugega ničesar ni življenje® Kaj res našemljeni smo harlekini, ki si y obraz med sabo pljujemo In’ Pieroti, ki po Kolombini (Jh mesečnih nofeb vzdihujemo? P he! Mi vsi življenje gledamo^ k°t morje — lo na njega površini je pene —* a se ne zavedamo, da tisoč biserov spi v globočini! Sovraži svet irf nad njim triumfiraj, toda življenje iz vse dušo ljubi; ^ Ponosnim čelom tujo moč preziraj k* vero vase nikdar no izgubi! , Višek njegovih pesmi pa tvori nedvomno elegija »Materi«; "tati: moja misol roma tja do bele koče, dmti, mati: moja misel so po tebi joče! 110či vetar.se pod nuuiui okuom vstavil. šo primeroma mirno, vendar pa jo bilo tudi nekaj izgredov, eelo krvavih. V Trstu je bil'dopoldan ranjen neki komunist. Ranili so ga vojaki, ki so dobili nalog razgnati shod na prostem, ker so imeli komunisti dovoljenje zborovati lo v zaprtem prostoru. V Lečniku pri Gorici je prišlo do spopada med fašisti, ki so so vozili na kolesih skozi vas ter med domačimi komunisti. Komunisti so fašiste nagnali, toda ti so se pozneje vrnili iz Gorice ojačeni in oboroženi s samokresi in z bombami, toda tudi komunisti so se-pripravili. Vnela se je prava bitka, ki jo končala s porazom in begom fašistov. Ranjen ni bil nihče, V Piranu ^ je prišlo do spopadov med fašisti in republikanci. Fašisti so republikance pregnali, vdrli v njihov lokal ter ga razdejali. Ranjen tudi tu nj bil nihče. Zgradba javne bolnice v Mežiški dolini. Dne 26. aprila se je vršil pr; okrajnem glavarstvu v Prevaljah sestanek zastopnikov industrije, občin in de-lavsk h korporacij iz cele mežiške doline, na katerem so se posvetovali glede zgradbe javne bolnice v Prevaljah. Izvolil se je 12-članski akcijski odbor s predsednikom okrajnim glavarjem Kaklnom, ki vodi vse predpriprave za zgradbo nujno potrebne bolnice* katero dosedjj v Mežiški dolini z razvito industrijo zelo pogrešamo. Ker je tudi vlada obljubila svojo pomoč, je upat', da bo načrt bolnice kmalu uresničen. — Grobelški most čez Savinjo pvi Sv. Petru v Snv. dol. je avstr, vlada med vojno dala podreti in napraviti provizoričen most, ki je danes v takem stanju, da se vsak-dan pričakuje katastrofa in velika nesreča, t Savinj-chni so se že dolgo borili za to, da'država postavi nov mest, ker leži ob državni cesti. Minister za javna dela jo v seji fin, odbora 4. t. m. izjavil, da je zahtevala za zgradbo novega mostu 2 mil. dinarjev'kredita. Upati je torej, da se zgradba v doglednem času prične. — Telefonska centrala se je otvoella G. t. m. v Št. Pavlu pri Preboldu. — Usoda jugoslovanskega dezerterja .Hrvatu Pavlu Lijutiču se je piu-studilo vojaško življenje, zato mu je dal. slovo tor jo popihal čez mejo v Italijo, v Trst. z namenom da se prepelje od tam v Ameriko, kjer ni vojaško obveznosti. V Trstu je hodil nekaj časa semtertja, iščoč dobro dušo, ki bi mu ppmogla do potrebnega potnega lista. Prišel jo v pristanišče ter eo tam seznanil z mornar jem Amosom G iglujem, katerega je naprosil, naj bi mu nasvetoval, kako bi prišel do potnega lista za Ameriko. Gighi ni vedel, kaj in kako, zato jo poklical šo tri svoje tovariše ter jih vprašal za svet. Ti pa niso bili v skrbeh, rekli so mu, naj jim da 3GOO lir, pa mu preskrbo potni list in poleg tega šo vozni list za ladjo. Lijutic jim jo seveda denar brez pomislekov izročil in ihov-narji so so odpravili po — »potni list«. Ko pa jih lo ni hotelo biti nazaj in ko jih tudi drugi dan ni bilo, jo naznanil celo zadevo po- pa ni težko, oj pretežko zgodbo pravil; zgodbo tožno o solzah prelitih, zgoejbo o vzdihljajih ,vsemu svetu ‘skritih, zgodbo težko, polno tisoč bridkih bolečin’, a skoz zgodbo eno Saino prošnjo: »Sin, moj sin!« Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, ih ati: moja misel se po tebi joče! Če se veter bode kdaj pri tebi ustavil, pa ti bodo težko, oj pretežko zgodbo pravil: zgodbo tožno o nočeh prečutihi, zgodbo težko o notranjih bojih ljutih, kaj sem moral, kaj še moral bom prostati, a 'sle oz zgodbo eno Samo prošnjo: »Mati, zlata mati!« Mati: moja misel roma tja do bele koče, mati, mati: moj d misel sc po tebi joče! . Nekatere pesmi, katero jo urejevalec Pavel Karlin sprejel v zbirko, pa so šo nedozorelo ter bi bilo prav lahko izostale, posebno »Dolenjska«, »Kmečka romanca,« »Magdalena«, »Krist in prošastnica, »Kmečka pratika« in šo par dragih. Pesnik, ki nam jo dal to pesmi, bi nam bil dal^ gotovo tudi šo drage, šo vse močnejše, krepkejšo, toda legel jo v prerani grob top utiknil zg vedno. liciji, ki je res izsledila »kupčevalce s potnimi listi« ter jih vtaknila v za-r por, obenem pa je spravila, na temno tudi njega, ker hodi po Italiji brez dovoljenja, čeprav je jugoslovanski državljani. Mogoče je colo, da ga bodo mesto v Ameriko, poslali izgonskkn potom nazaj v Jugoslavijo. — Prevzem popravljenih lokomotiv iz Madžarske. Posebna komisija prometnega ministrstva je prevzela danes prvi del lokomotiv, ki so v popravilu na Madžarskem. Čez par dni dospe tudi ostanek. — Zračni promet Pariz-Beograd-Carigrad, 5. t. m. jo vrnil iz Novega Sada v Beograd francoski vojni ataše Degoy, ki že dalje časa biva v naši državi ter vodi predpriprave za otvoritev zračnega prometa med Parizom in Carigradom preko Beograda. V Novem Sadu se je pogajal v zadnjem času s poveljnikom naše aviaiike, ki bo na tem prometu udeležena. V Novem Sadu se jo nameravalo zgraditi posebno letališče; pozneje se’jo ta načrt o-pustil ter so bo gradilo v Beogradu. Promet bo bržkone žo v poldrugem mesecu otvorjen ter bo vodil preko Carigrada, Beograda, Budimpešte, Dunaja v Pariz. Vožnja iz Beograda v Pariz bo stala po dosedanjih knlkula-cijah približno. 600 frankov. Vozne listke bo izdajala pisarna »P\ck« v Beogradu. — Zanimiva vremenska statistika. Cel mesec april je bil lo pet dni brez dežja. Sest dni jo snežilo ter je enkrat obležal sneg cele tri dni. Tudi maj ne obeta nič boljšega. Prvi maj je pokril vso hribe globoko v dolino s snegom. — Najvišjo hišo v Avstriji zgrade šo to leto v Inomosf u; imela bo 11 nadstropij ter bo torej šo za eno nadstropje večja nego palača Cčartralue banke v Beogradu. — Nemško časopisje v Rusiji. Kako zelo sc je sovjetska vlada vedno trudila, da oživi agitacijo med Nemci v Rusiji, priča dejstvo, da jo v nemških pokrajinah, izdajala službeni list v nemškem jeziku. Razen že obstoječih nemških službenih listov v Moskvi, Omsku, in Rigi je pričela vlada sedaj izdajati nemške liste tudi v Havkovu in Baku. V kratkem bo začel v Moskvi izhajati nemški list, ki bo centralno glasilo ruskih Nemcov. List bo izdajala organizacija nemško narodno manjšino. — Poljska ne odpusti vojakov. Popoldanska izdaja lista »Dor Tag« poroča iz Varšave: Ravnokar jo bila razglašena narod,ba, da se odpust letnikov 1899 in 1900 za več mesecev od-godi. Po poročilih istega lista iz Moskvo jo litvinska vlada odredila mobilizacijo letnikov 1896 do 1901. — Nova bolezen spavanja. V severni Ameriki je umrla nedavno neka ženska na d »sedaj šo popolnoma neznani vrsti bolezni spavanja, Kmalu na to jo na tej bolezni zbolelo šo več oseb in ne dolgo jo bila naselbina okužena. Zdravniki so trudijo, da bi raztolmačili ta popMuoma nov pojav. — Prodaja starih vojaških tovornih vozov in posameznih delov istih. Komanda Dravsko divizijsko oblasta v Ljubljani naznanja, da se bo vršila v času od 15. do 20. maja t. 1. vsaki dan ob 9. uri predpoludno pri Ubojneim slagalištu na ljubljanskem polju licitacija starih vojaških tovornih vozov iin posameznih dolov, istih. Pred motni oglas jo v posagui trgovske in obrtne zbornice interesentom na vpogled. Dopisi. Jarenina. Naša podružnica Jugosl. Matice je pokazala na občnem zboru kaj lepe uspehe. Razpečaia je več st društvenih razglednic in narodnih znamk, društvenih Članov je imela v preteklem letu 30, novih pa je pristopilo 10. Cnst zavednim JsreninČanom, ki tako vrlo razumevajo prevažno nalogo »Jugosl. Matice*. Dobra, skrbna mati sledi z žalostjo v srcu svojemu otroku v tujini in je z vso dušo pfi nietn. Tako spremlja »Jugoslovenska Matica* s skrbjo in tolažbo svoje po zemljelačnem Italijanu ugrabljene ji otroke trm preko v ne-odrešeni domovini in piipravlja pot, po kateri sc vrnejo zopet nazaj v njeno materno okrilje. Kdor ne podpira Jugo-slovenske Matice ali celo- dela ovire, ,ta nima ali srca, ali nima niožgan*. Jugosl. Matica ne pozna strankarstva! ona je blažilna vez za vse Slovence, za vse Jugoslovene, ona nudi dobrodejno priliko, da se lahko srečajo sicer politični nasprotniki s prijaznim, dobrohotnim pogledom, ki odpira pot k srčni kulturi in ta nam je dandanes potrebna kakor vsakdanji kruh. Kdor še ni ud, pristopi! Cerklje na Bolonjskem. Namestnik božji, _ prepovednih:' vere, ljubezni, usmiljenja in odpuščanja je naš župnik Jakob Žust. Gd zločinske roke zaboden, jo izdihnil mlado življenje Martin Jurešie, žrtev krvne osvete —• član sokolskega društva, veselje in na-da svojih roditeljev, pošten in značajen fant. In kor jo bil član Sokola, mu niso peli domači zvonovi, ker' je bil član Sokola, je sklenil župnik, naj se pokoplje brez križa in brez molitve. Kakor Judež Iškarijot je bežal za časa Pogreba Jakob Žust,- v nevihti čez polje, saj so jo zavedal, da je izdal vero ljubezni, da je izdal Gospoda; nagrobne mgiitve p.a je molil sokolski starosta s povzdignjenim glasom (sram naj bp naše duhovne); tako jo narod glasno izrekel svojo sodbo. Mod govorom, s katerim se jo Sokolstvo od svojega ■brata Martina poslovilo, ni ostalo enim nobeno oko, vse ljudstvo je glasno zaihtelo in mu pokazalo tisto sveto ljubezen, ki mu jo jo še čez grob odrekel njegov'župnik. Brat Martin, počivaj v miru — do Tebe no seže več sovraštvo Tvojega dušnega pastirja! Vi pa, gospod župnik, vedite, da je zapisano; »No sodi, da ne boš sojen!« Ljudska knjižnica Narodni dom, S. nadstr. posluje ob nedeljah od V210.—3/2ll, urš in ob četrtkih od tya19.—i/220. ure Mladinski oddelek ob sobotah od. 18, do 19. ure. O šolski reformi na Češkoslovaškem. Pri nas je sedaj aktueluo vpraša-Sanje šolsko reformo. O tem so mnoga razpravlja v časopisju in na učiteljskih zborovanjih. Vprašanje jo nedvomno Hnžnega pomena, saj je vzgoja temelj urejenega družabnega in zasebnega življenja. Brez dobre vzgoje ni dobrih državljanov, in čo nima država vzgojenih državljanov, jo vse zakonodajno in kulturno delo zgrajene na pesku. Češkoslovaška istotako izdeluje nove šolske zakone. Ta,mošnje razmere dopuščajo, da šolska reforma poseže globlje in temeljitejšo v vzgoja kakor pri nas. VzHc temu pa jo reforma češkoslovaške šolo tudi za nas dober zgled, zato prinašamo izvleček iz izvajanj poslanke go&pe Purkynjovo »Maly ško!sky zakon« v 117. štev. »N« Listu.« _ Po vladnem načrtu se uvode v vso šole novi učni predmet: državljanska; moralka. Pojem tega predmeta jo zelo širok, ker vsebuje vsa n ravna načela, ki jih jo tekom stoletij sprejelo kulturno človeštvo in h katerih priznanju in sprejetju mora biti usmerjena vzgoja’ mladine. Nadalje določa novi šolski načrt temeljitejšo telesno vzgojo in pouk o praktičnem življenju. Kako se je doslej v tem oziru grešilo na mladink sploh ni treba opisovati. Uvedeno ja tudi ročno delo za fante. V tem nam lahko služijo za vzgled švedsko šole s svojimi vzornimi delavnicami za deška ročna dola. Največji in res najgloblji napredek osnovnega šoLstva na Češkem pa jp u« peljava cbligatnega nadaljevalnega pouka za mladino od 14. do 16. leta, kolikor no obiskuje dragih učnih zavodov. Ta predlog je stavila boš poslanka Put'kynjova. V parlamentu so bila mnenja o njem razcepljena. Nekateri so sodili, da jo to najepohalncjši predlog o reformi osnovnega šolstva, drugim pa jo bil pretiran in neizvedljiv glede na finančna in upravna sredstva. Kakor htro pa je zahtevala, linj bi te šole postalo integralni del ljudskih in meščanskih šol, so odpadli vsi finančni pomisleki, ker so takoi bilo Stran 3. «*JND•*» »T A~B O K« Maribor, 7, maja 1922 a*'';'.«* -T-' • .i*wr0imdrt*W na raapolago učne moči in učilišča Predlog je tern lažje izvedljiv, ker na Češkem cela vrsta učiteljev in učiteljic mirna polnega števila učnih ur, kakor ga predpisuje zakon in hi torej v mnogih slučajih odpadlo honoriranje nadurnega pouka. Predlagateljičin o snutek določa za nadaljevalno šole 120 učnih ur na leto. Nobenega dvoma ni, da ho uvedba obveznih nadaljevalnih šol imela velikanski pomen za kulturo in nravnost naroda, za rodbinsko življenje, telesno in duševno ivzgojo otrok itd. Uvedba nadaljevala, pouka je pereče potrebna tudi našemu šolstvu. Pri pas šola zapusti otroka v najvažnejših letih; marsikatera vrednota,Id jo jebila dosegla z napornim prizadevanjem dobrega učitelja — pedagoga, propade prodno se je mogla razviti in dohiti življenjsko moč v notranjosti do-tičnega individija. Ne vemo, kolika se pri nas razmišlja o tem, treba pa je, da postavimo tudi mi v program šolske reforme one točke, ki jih bodo v do glednem času izvedli napredni0 češki vzgojitelji. Vredno jo omeniti tudi lo, da se bo ma Češkem izpremenila norma o sistematiziranju učiteljskih mest. Dosedaj se na deških šolah niso definitivno na stavljale žensko .učne moči. Odslej se bo to jzpremonilo na podlagi enakopravnosti obeh spolov; merodajna bo edinole kvalifikacija. Vodilna mesta na dekliških šolah bodo poverjena ženskam, na deških šolah moškim učnim mečem, na koedukačnih pa je dopuščena svobodna konkurenca. Na deških šolah, bodo poučevale tudi učitelji' ce, na dekliških tudi učitelji. Šele v praksi se bo pokazale, kakšen vpliv bo imela ta reforma na učno uspehe , J DS. Demokratski družabni večer v Mariboru je 10. junija v obeh zgornjih dvoranah Narodnega doma. Poleg predavanja vseuč. prof. dr. Ilešiča iz Magreba »o pomenu Maribora v naši ju-gosloveiiski zgodovini« bo raznovrstna zabava. ttftga Ma v Han v sol}Qlo 6. mala M oS 20. ari v Mota te. Mariborske vesti. Maribor 0. maja 1922, m Zagrebško akademičuo pevsko društvo »Mladost« v Mariboru. Glasbena Matica poroča, da priredi v soboto, dne 20. majnika akademično pevsko društvo »Mladost« iz Zagreba v Gotzovi koncertni dvorani vokalni koncert. Je to eden najboljših pevskih zborov v Jugoslaviji, ki jo koncertiral e sijajnim uspehom na Poljskem, Češkoslovaškem in priredi letos koncertno turnejo v London. Zbor šteje '45 članov pevcev. Naša dolžnost je, da jih enako gostoljubno sprejmemo, kakor smo sprejeli druga slovanska pevska društva. Prosimo vse one, kateri zamorejo za en dan prenočišče odstor piti pevcem, da to javijo Glasbeni Matici ali pa g. Devu. m Za klavirski koncert, ki se vrži v soboto, dne 13. tm. v Gotzovi dvorani, vlada po mestu veliko zanimanje. Pii koncertu sodelujejo priznani graški umetniki in bo koncert res nudil umetniški užitek. Da bo obisk vsakomur omogočen, je določena izredno nizka vstopnina in sicer: Sedeži v parterju: 1.—6. vrsta 20 Din., 7.—12. vrsta 15 Din., 13.—17. vrsta 10 Din., balkonski šedeži 10 Din., stojišče 3 Din., dijaške vstopnice 1*50 Din. Vstopnice se dobe v predprodaji pri Zlati Brišnikovi v Slovenski ulici in pri Hoferju v Šolski ulici. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo toli potrebne autoturbinske brizgalne ki bo stala več milijonov, je z ozirom na nizko vstopnino želeti polnoštevilnega obiska, da se na ta način podpre človekoljubna akcija gasilnega društva., m Svečana otvoritev ambulatorija PTL. Odbor PIL je na svoji včerašnj seji sklenil, da se vrši otvoritev ambu-laterija na svečan način. Svečanost se bo vršila prihodnjo nedeljo, dne 14. tm ob 10’30 v veliki kazinski dvorani. Otvoritveni govor bo imel predsednik PTL okrajni glavar g. dr. Lainšič. Nadalje bedo govorili župan g. Grčar v imenu mestne občine, zastopnik »Zdravniškega društva* v Mariboru, ki je prevzelo pro tektorat PTL. Na koncu bo govoril še g. docent dr. Matko o koristi in Škodljivosti solnčne kopeli. Nato se vrši ogled ambulatorija v Stolni ulici št. 5. Na svečanost so vabljeni zastopniki centralne vlade, pokrajinske uorave društva ter vsi pospešitelji in prijatelji Lige. m Za žarlcovno terapijo ambulatorija PTL so nadalje še darovali: obitelji Rudolf Miloš in Ljudevit Gnus, restav raterji Ivan Friedl, Gjuro Valjale, nadalje trgovec Alojzij Suher z gdč. Zinko Mayerseidlovo, Jožefa in Marija Lorber, obitfelji Berta in Vilko Ber dajs z obiteljo Ciril in Natalija Tomc, nadalje Vinko Kuhar z Viljemom Weissom po 4000 Kron; ravnatelji Plasiran in Alojzij Mally, Miloš Gnus in Ivana Sctnvaraova po 2000 K; Karl Kresnik, Julij Grippa in Aleksander Starki po 1000 K; obitelj Zupančič skupno z obiteljo Burkhardtovo in nota,r Firbas po 800 K; Franjo Tresiner, Miloš Oset, E. Polak, N. Bremec, M* Sesler, F. R. Kurimač, Ing. Meaise, Jo«;.. Antloga,, Lavra Novakova po 400 K. Vsled pomanjkanja prostora številnih manjših darov ne moremo imena navesti. Zbirka za nabavo višinskega solnca in dodatnih aparatov je že dosegla visoki znesek nad 60.000 K. Odbor PTL si šteje v častno in prijetno dolžnost, da zamore vsem imenovanim in neimenovanim darovalcem izreči najiskrenejšo zahvalo. — Z ozirom na nepričakovano darežljivost, posebno naših trgovskih in obrtnih krogov, ki so pokazali vso razumevanje za vzvišeno in nesebično nalogo PTL, je odbor na svoji včerajšnji seji sklenil, razširiti nabiranje darov tudi za nabavo Rontgonovega aparata, ki je najvaž nejši pripomoček za določevanje diagnozo in zdravljenje tuberkuloznih. Odbor upa in pričakuje, da bodo m ari borski krogi ta važen korak upoštevali in ostali PTL še nadalje naklonjeni ter jo, kakor dosedaj, podprli z. izdat nkni darovi. — Odbor je sklenil na svoji včerajšnji seji, izdelati posebno spominsko knjigo, v kateri so bodo vsi darovalci lastnoročno podpisali. Knjiga ostane v ambulatoriju, da se bodo tudi poznejše generacije hvaležno spominjalo vseh podpiralcev in ustanoviteljev tega humanitarnega instituta. m Predavanje v Ljudski univerzi. Sinoči jo predaval v Ljudski univerzi g. Lic. Edvard Žimnic o islamu. Svoje predavanje je razdelil v tri dele: Moha med, koran in islamska religija. Predavanje je bilo izredno zanimivo in za mnogega poslušalca popolnoma novo. G. predavatelj, ki pozna islamski O-riont iz lastnih študij, opazovanj in potovanj, jo podal pestro sliko verskega življenja mohamedancev in zgodovino nastanka mpslimsko vere. Prečita! je tudi par sur iz korana in pokazal na tabli arabsko pisavo. Predavatelju so bili poslušalci zolo hvaležni za njegova izvajanja ter žele, da bi ga videli še večkrat za predavateljsko mizo mariborske univerze. m Slovenska čitalnica v Mariboru proslavi svojo 60-letnico v nedeljo 14. majnika po sledečem sporedu: V so, boto 13. majnika ob 19.30 na čast do-šlini gostom v Narodnem gledališču izvirna, noviteta »Kirke«, vemniška komedija. V nedeljo ob 10. uri v Narodnem domu ustanovni občni zbor odseka »Zveze kulturnih društev«. Po občnem zboru skupni obed v Narodnem domu. Ob 14.30 v Narodnem gledališču opora »Prodana nevesta«. Ob 19,30 proslava v gornjih prostorih Narodnega odma. Ker nimamo točnih naslovov posameznih društev, se lahko pripeti, da kako društvo no dobi vabila, za to tem potom pozivamo vsa kulturna društva na udeležbo ter prosimo, da nam do 12. t. m. javijo, kdo pride kot zastopnik in s katerim vlakom. Kdor želi prenočišče, vstopnico aa gledališče in obed, na j tudi to do 12. t. m. javi ter sporoči, katero gledališko predstavo želi Doseliti, Odbor. * m »Najboljši in največji« slovenski list, ljubljanska* '»Jugoslavija« ga cesto prav pošteno polomi. Nedavno je poročala, da Lanclru noče prositi za pcmiloščenje, čeprav je bil v resnici že zdavnaj obglavljen ter da se »estri Blažek nočeta ločiti, čeprav sta tudi že davno umrli. V današnji številki pa piše med mariborskimi vestmi, da je slavil te dni »dvajsetletnico svoje obrti znani mariborski brivec, priden naroden delavec in agilen predsednik obrtnega društva g. Josip Novak.« Znani mariborski brivec, priden naroden delavec in agilen predsednik obrtnega društva, katerega misli »Jugoslavija«, pa se ne piše Josip Novak, ampak Fran Novak in tudi ni slavil dvajsetletnice on, ampak brivec Josip Nov-šak, čisto drug človek. Da, da, tudi pri prepisovanju iz »Tabora« no gre brez glave, gg. pri »najboljšem in največjem« slovenskem listu! m Klub jugoslovenskili rez. častnikov v Mariboru naznanja, da so vrši zaključno predavanje o pravilih službo v četrtek dne 18. t. m. ob 20. uri v »Kmetski sobi« Narodnega doma. Predaval bo g. ppručnik Pavlič. — Torek dno 9. toga m. ob 18. uri v Narodnem domu odborova seja. m Tezno pri Mariboru. Ivam v nedeljo! V nedeljo vsi na veselico pevskega društva »Zvon« v gostilni gosp. Rota na Tržaški cesti. m Cirkus „Renlow“, ki je zadnje dni prirejal predstave v Ljubljani, prispe v kratkem v Maribor, kjer se na stani v Tomšičevem drevoredu. Cirkus ..Renloav*' nam je znan že izza lanskega ieta kot izborno podjetje svoje vrste, letos pa nastopi s popolnoma novim programom in s še boljšimi artisti ia konji. m Prošnja za dve ubogi vdovi. V veliki bedi živita v Mariboru dve vdovi, ena z 2 bolnima otrokoma in ena s 5 otroci. Usmiljena srca se prosijo, da izročo podporo zanje v našem uredništvu, kjer so tudi imena obeh’ na razpolago. m Za ubogi vdovi smo Še sprejeli cd neimen. gospe 'do 40 KL za vsako vdovo, skupno 80 K, za kar ji izrekamo najiskreriejšo zahvalo. Ob enem prosimo vsa plemenita srca, da ublažijo bedo nesrečnih otrok in vdov, bodisi z darovi v denarju, ali pa z obleko, živili in dr, Darila sprejema naše uredništvo, kjer so tudi naslovi obeh na razpolago. m Izlet gostilničarjev in kavarnar-jev v Radvanje. V pondeljek 8. t. m. ob 3. uri pop. priredijo gostilničarji in kavarnarji izlet k gostilni Aaderle v Radvanju, kamor se vabijo vsi Člani s svojimi družinami vred. Gosti dobro došli! Godba ladna pod vodstvom kapelnika Hansa Mosch«. m Padec s kolesa. V petek dopoldne se je peljal limbuški župnik g. Andr. Bračič s kolesom čez državni most. Ko se je hotel izogniti nekemu pasantu, je zadel ob pločnik ter padel s kolesa. Pri padcu je zadobil na glavi globoko rano ter je moral pri rešilnem oddelku iskati pomoči, kjer so ga obvezali ter prepeljali z rešilnim vozom v Limbuš. m Jj doma je pobegnil dne 29, aprila enajstletni deček Karl Farič, etajmjoč pri svojih stariših v Koroščevi ' ulici št. 6. Fant jo oblečen v modro obleko, ima črne nogavico in čevlje, ter kratico ostrižene, rujave lasi. Komur bi bilo o dečku kaj znanega, naj prijavi po- m Prevar jeni kavalir. Fric 'Adler, mesarski pomočnik v Mariboru, je iskal zabavo v kavarni »Dravi«. Pogodil se jo z natakarico, da bi šla z njim in ji jo znto takoj1 izplačal tisoč dinarjev. Adler je doma zaman čakal na sladko Dalilo. Kor jo le ni bilo, jo je naznanil policiji zaradi goljufije. Zadeva jo prišla končno pred okrajno sodišče, kjer pa je bila natakarica o-proščena, kor jo dokazala, da ni mogla izpolniti svojo obljubo. Kavarno so namreč prezgodaj zaprli in ni mogla več iz hiše. m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v področju Maribora (z okolico) od dne-22. do 30. aprila 1922. Trebušni tifus: estalo 0, na novo obo-‘elo 0, ozdravilo 0, umrlo 0, ostane 0. — Skrlatinka: ostala 6» na novo obolel 1, ozdravelo 8, umrlo 0, ostane 2. — Davica: ostalo 2. na novo obolelo 3, oz tuvelo 2, umrlo 0, ostme 3 m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago til in inozemski listi. Eleganten Bar. -» Dnevno koncerti. m Opozarja se na razprodajo ostankov pri tvrdki Karaičnik na Grajskem trgu št. 1. Glej oglas. Pogreb M. J. Nerata. Včeraj popoldne se je vršil na mestnem pokopališču v Pobrežju ob veliki udeležbi občinstva in šolske mladine pogreb šolskega ravnatelja Mihaela J> Nerata. Kot zastopnik višejega šolskega sveta se je udeležil pogreba nadzornik Gaberšek; v imenu Udruženja učiteljev Jugoslavije »o spremili pokojnika k zadnjemu počitku tajnik udruženja in ravnatelja Gnus in Jelenc. Nadalje so se udeležili pogreba nadzornik Licbtemvallnor kot zastopnik okrajnega šol. sveta, nadzornik Fink kot zastopnik mestnega šolskega sveta, nadzornik Flere v imenu ptujskega šolskega sveta .Kot zastopnik stranko JDS so j_e udeležil pogreba g .Pleskovič, nadalje g .Kejžar kot zastopnik Slovanske čitalnice, g. ravnatelj Novak kot zastopnik Dramatičnega društva, in60 zastopniki raznih društev in korporacij, katerih član je bil pokojni. Korporativno »e je udeležilo pogreba učiteljstvo žeu. učiteljišča z ravnateljem Voglarjem, učiteljski zbor .krčevinska šole ter kompletno mariborsko in okoliško učiteljsko društvo. Na grobu sta so poslovila od pokojnika okrajna šolska nadzornika Liohtenivallner in Fl£* ro ter nadučitelj Pučelik. Šolski otroci in učiteljski pevski zbor sta zapel* prekrasni žalostinki, Iz vseh krajev so prihiteli, znanci in prijatelji, da izlcaža jo zadnjo čast svojemu učitelju, voditelju in paradnemu buditelju. Bodi dM lahka zemljica domača! ■-at Narodno gledališče.! Repertoar: Sobota, 6. Sna ja »Prodana to^vest*^ Izv. abog. | V' nedeljo, 7. maja »Cigan baron«, Pondeljek 8.' maja: Zaprto. Torek, 9 .maja: »Kirke«. Prcmijcf« Ab“- Iz gledališke pisarne. Opožarjnnif p. n. občinstvo, da se je repertoar spremenil v toliko, da se v nedeljo, dne 7i maja mesto »Poljske krvi« igra opereti ^Cigan baron«. Kirke. V torek, 'dne 9. maja' se vi'61; premijera sijajne izvirne .slovensko komedije A- Remca »Kirke«. Delo ni If1 verna slika povojno dobe, temveč tud* odersko efektno pisana komedija. U-vcrjeni smo, da bo nudila p. m. ob; čimstvu poleg umetniškega užitka tud1, obilo zabave. r Kultura in umetnost s Mariborski umetniki na jugoslovanski umetnostni razstavi v Beogradu. Na pozive kluba »Grohar«, objavljene v listih so je doslej še priglasi® nekaj naših umetnikov, ki se nameravajo vdeležiti razstave -v Beogradu ® priliki kraljeve poroke, vendar pa nekatere še pogreša. Želeti bi bilo, da hi se prijavili tudi še ti. KLub »Grubar« je dobil te dni 2000 Din. podF-^0 za pripravljalna dela za razstavo. N® razstavi bo ianel klub svoj lasten. delek, O delih, katere razstavijo u®5, umetniki na tej razstavi, bomo Pr0,^ odpošiljat-vi jo spregovorili še obširnejše. —» •f V včerajšnji kritiki »Sfinge« ^ pomotoma izostal podpis R. Rehar. Obenem je treba popraviti autor ja navedenega citata o sfingi, ki bo pravilno Tomaž Carlyle in ne Carlu* x Uspeli Jugoslovanke v Kakor poročajo ameriški listi se nflh ja v Južni Ameriki na turneji ^ sloveuka virtuozi,nja na geslih ga. Konjovič - Herceg ter žanje veh uspehe. Listi jo ocenjujejo kot najh° _ šo violinistko izmed vseh kav se jih 11 , haja na turneji v Južni Ameriki. x Jugoslovanski koncert v Dno 20. majnika t. 1. priredi lir'a,~A pevsko društvo »Hlqlxol,« ki je izza lanske turneje po Jugoslu' v Smefanovi dvorani občinsko Pragi večer jugoslovanskih ria]a‘ 52?; m trti ■» # t vr g tr rt r IBifi-i- M1.B- UMiMr irn-.tiBmmiM IjoVi Protektorat nad Koncertom je prevzel naš poslanik’ dr. Bogum.il Voš-Stjak. Na programu so skladbe A, Do-[broniča, Fr. Dugan-a. II. Grgoševiča, A. Foerstera, K. Konjoviča, A. Lajovica, V, Lisinskega, D. Plamenca, Bož. Sirole, J. Štolcora in L Zajca. Koncert ^abuja v Pragi veliko zanimanja, s Prosvetno delo v Julijski Krajini, ©ne 29. t. m. se je vršil v Gorici velik koncert Zvezo učiteljskih cfjuštev Julijske Krajine, pri katerem je nastopilo preko 100 pevcev in pevk. Izvajali to večinoma Lajovčeve skladbe. Koncert je uspel v vsakem oziru sijajne. •To jo bila od okupacije do danes naj-!v;ečja slovenska koncertna prireditev V Primorju. — Oder v dvorani BKD Pri Sv, Jakobu v Trstu, katerega so tašisti pred nekaj dnevi požgali, bo kmalu renoviran, tako da bodo v ue-deljo 7. .t. m. žo igrali opereto »Cigan baron.;'. —- Minulo nedeljo jo gostovalo Šentjakobsko mladinsko društvo »Prosveta« v Postojni, kjer je vprizorilo rilsko dramo »Volkovi« ter veseloigro “Tri sestre«, — V Studencom pri Postojni stoji na čelu prosvetnega dela tamkajšnjo gasilno društvo. Prod letom je zgradilo lasten dom z gledališko dvorano ter v tem času uprizorilo pet iger, in sicer: »Stari in mladi«, rNeniški no znajo«, »Srce je odkrila,« £ Mlinar in njegova liči« ter Finžgar-Bevo »Razvaline življenja.« — Nov slovensko-italijanski slovar pripravljajo profesorji (slavnisti-romanisti) v Julijski Krajini. Delo hitro napredu-fle ter bo v doglednem času dovršeno. 'Jzšlo bo v Trstu. ? x »Trije labodje«. Izšla je 2. številka preosnovone umetniško-literarne Revije, ki jo izdaja naša natjmlajša generacija. Revijo urejujeta Marij Kogoj in Josip .Vidmar in je po obliki in Vsebini odličen literaren pojav. Druga st^villva prinaša šest originalnih1 ilu-stracij slikar ja Frana Tratnika’ ' na iPogebnih prilogah in v barvotisku. Objavljamo vsebino te številke: Oton Zupančič, Veš kako raste hrast? (petem). Joža Pogačnik: Pastirji. — Afrodita iz Knida. — Poteptani biseri. — Edoče 'lilije. "(Pesmi.) Zdenko SkalioKy: l^eeni brodar (pesem);. Alojz Grad n ik Pfl (poročni noči (pesem); Srečko Kotove 1: Večerne misli. — Noa Ura Poklica (pesmi). France Bevk: 'Judež '(proza). Bartol Stante: Zidanje Babilona, (Odlomek iz dramo.) Oiril Vid-jtOar: Pričakovanje (proza), Vladimir ©remru: Tetoviran obraz. — Ranjeni farmar. --Belo mesto (pesmi). Franc Unič: Novo življenje. — Pokop.*— 0-braz hrepenenja (pesmi). Silvester Akerl; Slovo od ladSje (pesem). Stanc ptelihar: Nazaj k naravi (proza). Jos. Vidmar: Tri vrednote (esej), Fran Tratnik: Aforizmi. — Listek. — »Trije labodjo« izliajajo šestkrat na leto. Ce-feletna naročnina 75 dinarjev, iposa-.riezna številka 15 dinarjev. Naroča se ^ Id ubljani, Stari trg 3-II. za,Sklad otrbške liboinjce* v Mariboru'* t Sokolstvo. Tri- toni 3« sestram, KI so Sošli od .Jod v, Maribor! Društvena pravila, javna za vsa v ‘JSS včlanjena dru-’u zahtevajo, da se ima član ali čla-kr se preseli iz kraja v kraj, kjer »stojijo eok. društva, v novem Kraju Uglasit; teltom 14 dni in vršiti tam Triiosti napram društvu naprej'. — ijtuor to opusti, prestane biti član so-s?lsko organizacije. S tem preneha tu-• 1 Jbavtca ido nošnje sok. znaka. To jo zadnji opomin! V najbližjem času J^ačeli izvajati posledice in po-po pravilih' napram onim. Ki bi o teniu opominu, ne odzvali1. »Odbor društva v Mariboru, ; V-jp. atj® Kolo jahačev Sokola Mariboru ^^a-nja. da odpade jahalna vaja 'v /'tetev0’ 6. 't, ju., vrši pa so v. nedeljo, 7. Has? ^ 'UT1 zjutraj i« 60 K tej Ste"1'': starejši člani pozivajo na ude-htej0- Za to nedeljo nameravani coio-^l.^teJežizlet eo vrši priliodujo ue-. jahačev, go sestavi^ naš gač«- ^ s' 'Yiktor Parma lepo k.o-fcArf01 Za fanfa.ro, za Kar se mu na-( ^rifL-ffi^l^p^zahvaljii je. --Zdravo! * o Sokolsko razstavo priredi ob priliki vsesokoLskega zlota v Ljubljani Sok. Savoz. Zato se obrača do vseli bratov in sester kakor tudi do prijateljev Sokolstva s prošnjo, da mu dajo na razpolago vse, ka bi bilo umestno za razstavo, posebno slike prostorov, kjer so Sokoli telovadili, sliko sokolskih pripadnikov, znake itd. Predmeti ostanejo last onega, ki jih posodi, in so bodo po končanem zletu vrnili; kdor pa hoče Savezu kak predmet darovati, naj' blagovoli to izrečno pripomniti. V Mariboru naj se oddajajo vse za razstavo namenjene stvari v trgovini br. Majerja na Glavnem trgu. o Štiridesetletnico obstoja bo slavil 28. t. m. Mozirski Sokol o priliki okrajnega zleta savinjsko-žaleškega okrožja. Šport. : S. K. Concordia i. iz Zagreba tekmuje danes ob 16. uri s prvakom mariborskega okrožja I. S.S.K. ,Maribor'. „Concerdija“ predstavlja eno najboljših jugoslovanskih moštev. V svoji sredi ima znane jugosl. reprezentativne igralce, kot na pr. Dubravčiča, oba Pažura in druge. Ker nastopi „Concordija“ z svojim kompletnim reprezentativnim moštvom se pričakuje ena najlepših iger letošnje sezone. *Maribor" ki nastopi sicer dobro pripravljen, nima ugodnih šans v nasprotniku, pričakuje se pa, da pokaže vso svojo zmožnost v tim lepši luči. Sestava moštva je sledeča: Glazer —Wagner, Skrabar,—Marussik, Stauber, Turina, — Pobeška, Vogrinec, Vauda, Bratož in Lenassi. V predtekmi, ki se prične ob 14. uri, si nasprotujeta rezervi M. A. K. in« 8 Maribora". : I. Naraščaj Maribora tekmuje danes ob pol II. uri z L naraščajem S. V. „Rapida“. Igra se na prostoru .Rapida*. - j "te: /te . : Praga; „Slavija“ je minulo nedeljo podlegla v prvenstveni tekmi proti »Sparti* z rezultatom 0:3! Tekmi ce prisostvovala ogromna množina^doma-činov in tujcev* : Društvo kolesarjev in motociklistov „Perun“ priredi v nedeljo 7. t. m. ktatek izlet. Zbirališče ob 2. uri pop. na vrtu Narodnega doma. Odbor se sestane zjutraj. ob 10. uri in določi cilj izletu. . ,v-. Odbor. J_________- --■V-.Vte- v ■-■V-K-•,k • . .. Gospodarstvo; ' g Stanje kulture v naši državi. Ministrstvo za kmetijstvo in vodo razglaša dospelih poročilih iz cele .države o stanju ih razvoju kulturnih rastlin koncem marca sledeče: Ozimne strni se razvijajo po vol j no. Zgodaj posejano so se dobro ob rasti o ter so temnozelene, zdrave barve. Jare strni so se .v nižavah dobro razvile, deejira so po planinah in v goratih pokrajinah1, še-le seje. Krmske rastline, posejano jeseni in lotos zgodaj spomladi, dobro uspevajo'. Ponekod jih še sejejo in pripravljajo zemljišča zanjo. Naravni travniki so po zadnjem deževju dobro namočeni in trave 'se ugodno /razvijajo. Setev koruzo eo je v. gorkejših Krajih že pričela. Povsod oja so se pripravlja zemlja za sejanje v največjem obsegu. Vrtni posevki uspevajo. Ker eo bila semena predraga, so je letos manj posejalo. — Sadje jo v gorkejših krajinah' vse'raz-ovelo. V pravih’ sadnih’ krajinah, ki tvorijo večino našega' sadjarstva, se radi poslednjega mrzlega vremena ni moglo razcvesti, toda nastavilo so jc tako k-ranliO popjo, da ol/eta zdrav in močan cvet. Po vinogradih’ v gorkejših krajinah' je rezatev, končana, v ostalih' Krajinah’ ipa so rez dovršuje. •— Coplenje trte na suho v zavodih in učiliščih’ je intenzivno. Tudi po zasebni inicijativi jo dokaj trt cepljenih. Živina 'je radi (nezadostne hrano znatno obešala, toda' je zdrava in 60 bo s svežo krmo hitro opomogla. Vreme za poljska dela je jako ugodno. Žemlja, vsled lansko sušo preveč izsušena,- je napojena z obilnim zimskim snegom in izdatnim deževjem. 5kito oranje ni zaostajalo ter se je vršilo nepretrgoma prav-lno in redno. Rlementarnili nezgod ni bilo irazen pri precej poškodovanih’ zgradbah' v bnsenu reko Kolu-baro im-njenili | ^ b| ^ n ■ j | i, | Podpirajte Jtig. latico! Administrativna razdelitev države. Tekst kr. uredbe o razdelitvi državo na oblasti, objavljen v »Službenih novinah« dne 2S. aprila, iz katerega smo doslej prinesli Ic nekatere odlomke, so glasi: Člen 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev se deli teritorijalno . na sledečih 33 oblasti: 1. Ljubljanska oblast s sedežem v Ljubljani. To oblast tvorijo: mesto Ljubljana; politični okraji Črnomelj, Kamnik razen občin Motnik, Trojane in Špitalič; Kočevje; Kranj z občino Jezersko; Krško; Litija; Ljubljana o-kolica; Logatec; Novo mesto; Radovljica; sodna okraja Brežice in Sevnica; občine ‘Veliki Kamen in Marčna sela sodnega okraja Kozje; sodni okraj Laško, razen občiiio Sv. Rupert; Ka-stav. 2. Mariborska oblast s sedežem v Mariboru. To oblast tvorijo mesta: Celje, Maribor in Ptuj; a>olitični o-kraji Ljutomer, Maribor, Prevalje, Ptuj in Slovenj gradeč; sodni okraj Kozje razen občin Veljki Kamen lu Marčna sela; sodni okraj Celje, Vranska, Gornji grad, Šmarje, a iz sodnega okraja Laško občina Sv. Rupert; iz (Političnega okraja Kamnik občine Motnik, Trojane in Špitalič; Prekmurje in Medjimurje. 3. Primorško-krajiška oblast s sedežem v Karlovcu. To oblast tvorijo: županija 1 ioko-krbavska; županija mo-druško-ii rješka; iz zagrebška županije kot ari: tVrgim Most, .Glina’ Dvoj-, Ko-stajnica, Petrinja, mesto Petrinja, mesto Karlovac; občine __ Duga Resa, Netrelič, Ribnik karlovškega sreza ter Lasinka pisaroviškega sreza. Ko bo Sušak evakuiran, bo oiblaštnijska skupščina odločila, ali naj ostane sedež šo nadalje Karlovec, ali naj se prenese na Sušak. 4. Zagrebška oblast' s sedežem v, Zagrebu. To oblast tvorijo: zagrebška županija razen Kotarjev Vrgin Most, Glina, Dvor, Kostajnica1, Petrinja ter mest Petrinja in Karlovec ter občin Duga Resa., Nestrelič in Ribnik karlovškega sreza in razen občine Las inska, pisaroviškega, sreza; mesto Za-gob; županija varaždinska in mesto Varaždin; Kotarja Čaama in Križevci belovabsko-križevske županije. 5. Osiješka cMas]t s sedežem v, Osijeku. To oblast tvorijo: virovitiška 'županija; belovarako-križevska županija razen Kotarjev (teizma in ^Križevci ter mesto Križevci, . v'> 6. Srertiska oblast'> sedežem v Vu-poVaru, To oblast tvori sremska županija- ’, ‘;>1 ■ M'^■•' •; 7. Bačka oblast''s sedežem v' Novem Sadu. To oblast .tvorijo: županija Rač-pa z mesti: Novi Sad, Sombor in Subotica, razen srezov: Seuta, Stari Bečej, Žaklja in Titel, brez občin Kačka in' O.pasovac ter razen-mast: Stara_Kani-ža, Senta in Stari Bečej. ■ ■ ' :y< i 8. Beograjska oblast s ‘ sedežem v Beogradu. To oblast tvorijo: mesto Beograd; cd beograjskega: okruga srez posavski im vrača-iski; od Banata srezi: Pančevo z mestom.Pančevo, Ko-vačicai, Veliki' Beokerek z mestom, Turški Bečej, Čenej, Žombolja, Velika Kikimda in Turška Kaniža; cd bačke županije srezi: Senta, Stari Bečej, Žablja in Titel brez občin Kačka in □pasovac ter dalje mesta Stara Kaniža, im Stari Bečej. 9. Podonavska oblast s sedežem' v Smederevom, To oblast tvorijo: smederevski okrug; iz beograjskega okruga srezi: kbsmajaki, kolubarski in gra-čanski, od1 Banata srezi: koninski, belce rk’venski, ivršački, zičfalvansk i in itebejski. ’ v v' 10. Podrin.sk a oblast; s sedežem v Šabcu. To oblati tvori podrinski o-krug. -’.1 ., ' te 11. Valjevska oblast s ' sedežem v Valjavu. . To oblast tvori valjevski okirng. ‘ J' 12. ŠnnVadijska oblast s sedežem v Kragujevcu. To oblast tvorita kragu-jevašJci in rudniški okrug. • ■’ C" ■ ' ■ 13. Moravska oblast s sedežem' v Čupriji, To oblast tvori moravski o-krug. > * •' v. -te * !' ■ 14. Pozarovaška oblast s Sedežem v Požareveu. To oblast tvori požarevaški okrug z Velikim Ostrovom. jtet. 15. Ti moška oblast s sedežem v Za-ječaru. To oblast tvorita okruga; kra- 5. jmski In timoškl, a zaiglaviški okrug, bo sam odločil; ali,pripade .tiipoški ali' niški oblasti. 16. Niška oblast s sedežem v Nišu. To oblast tvorita niški in piratski o-krug, a cd vranjskega okruga sreza: leskovaški in. vlasotinaški. 17. V ran,iška, oblast s sedežem v, Vranju. To oblast tvorijo: od vranjske« ga srezi: pčinski, masuriški in polja-niški; srez bosiljgraški; od kumanov-skega sreza:'preševski in krivopalaai-ski; od kosovskega okruga srez gnji-lavski. ;; • 18. Kosovska oblast s sedežem v Pri šli ni. To oblast tvorijo: kosovski okrug razen gujilan.skega sreza; topliški o-krug; prizrenslvi okrug ter srez jabla-niški vranjskega oleuga. ( 19. Skopljanska g^Iast s sedežem v Skoplju. To oblast tvorijo: okruga skcpljanski in tetovski; cd Kumanov-skega okruga sreza žegligovski in kra-tovski. 20. Bregalniška oblast s sedežem v, Štipu. To oblast tvori brcgalniški o-krug. 21. Bitoljslca oblast s sedežem v Bi-tolju. To oblast tvorijo okrugi: bitolj-ski. ohridski in tikveški. 22. Raška oblast s sedežem v Gučku, To oblast tvorijo okrugi: raški, zvečan-ski in čačanski. . 23. Užička oblast m sedežem v Uži-' cali. To oblast tvorijo okrugi: užiški, bjeloipoljski, plevaljski in prijeipoljski. 24. Kruševaelca oblast s sedežem v Kraševcu. To oblast tvori kruševački okrug. ■■ 2». Zotska oblast ' s sedežem na Ce« tinju. To oblast tvorijo okrugi: barski^ cetinjski, nilcšički, podgoriški', andri-jevaški, kolašinski1, beranski in meto-■hijski 6 kc-larom bekoketorskim.' 26. Splitska oblast s sedežem tv Splitu. To oblast tvorijo-politični okraji: benkovaški,' brački, imotskr, 'IminskiJ sinjiškii, splitski, šibeniški, -prekobio-grajski j,n otok’Krk. ' 27. Dubrovniška oblast s sedežem v; Dubrovniku. To oblast tvorijo politični| okraji: dubrovniški in makarski. v 28. Tuzla nska oblast s sedečem v Tuzli. To oblast tvbri tuzlansko okrožje; 29. Sarajevska oblast s sedežem vi Sarajevu.To oblast tj-orj'- sarajevsko'' okrožje. , • te. ,^‘j f| Zanimivosti. Najmanjše dete na svetu. — Žaniml. vosti iz Amerike. — Kje je prepovedii-no kaditi? — Stavka kadilcev. — Genovske znamke. V neki newyorški bolnict je porodila neka Lucija: George dete, Ki jo po izjavi zdravnikov najmanjše, kar jih pozna'svet. Dete ne telita niti en kilogram, je pa drugače .v vsakem oziru normalno. Po spolu je deček. Z ozirom! na to jo zanimiva govorica, da je pri! Sv. Petra niže Maribora. po-rodila pred/ par dnevi neka ženska, skoraj* 7, kgj težko dete, ki je po izjavi babice naj-večje, kar, jih jo, kedaj videla. Mahi jd po porodu umrla'. Dobro bi bilo, če bi! so za ta slučaj zanimali, zdravniški krogi,; -' 'V . A- P' ' ■* i V Združenji? državalrživr nek člo-. vek, ki je državljan štirih’ držav. Nje-j govo posestvo leži miavogalu, kjer s«, stekajo meje* Hiša stoji natančno na mestu, kjer je križišče mej. Studenec na dvorišču stoji v Mehiki; korito, ,V| katero ko izliva voda pa, v Arizoni. -~t Največji čudodelnik na polju1 botaniko, je Američan Luttev Bunbauk. Od časa do časa ustvari nove vrste žlahtnih' cvetlic, vrtnih' rastlin itd. Lansko leta se'mil je posrečilo vzgojiti novo vrsto češpelj, Ki se odlikujejo po tem', ila so brez koščic. -Letos jo dal svetu* novo vrsto robidnic, ki nimajo trnja'. TudiJ jagode te robide ko debelejše in izred-i no.finega okusa."< '•'< ,riF;.ri:.;. " - te' ,*> tete.' v'1’ 7-: - -1 \r c- ; " 1 ;> Prej kakimi desetimi -leti bi gotovo vprašali: komu je prepovedano kaditi?' Toda danes, v dobi enakopravnosti iiti svobode kadi mlado in sta.ro, cestni po-' balini in šoloobvezna dekleta, danes lahko samo še vprašamo: Kje ge prepovedano kaditi? Pri nas je menda lej šo malo, skrajno malo prostorov, kjer zamero človek dihati zrak, ki ni napojen z nikotinom: v cerkvi, gledališču.' -stran fr. »'t s *» o «* marroot. *. maj* (posebnili konceatnili dvor a n ali — pa smo že na koncu! Nekoč so sc tern prostorom lalilio še prištevale sohe in spalnice nežnega spola, toda tudi termi ;je konec, odkar ženske prekašajo v kajenju celo moške. Nekoč so se mazililo ženske z dišavami, ki so spominjale na prijetni vonj cvetja, danes pa, prepojene z nikotinom, spominjajo prej na kakega penzijonista, kot pa na »rožce«. Tako je vsaj pri nas, drugod pa je malo drugače. Holandska kraljica Vilje-mina sama ne puši., zato .pa tudi v n jenem spremstvu ho smo nikdo pušiti. Prepoved velja tudi za zasebna, stanovanja posameznih funkeijonarjev. V Parizu na pr. šoferji in izvoščeki med' vožnjo ne puši jo, tlečim jo v Londonu ravno nasprotno. V Ameriki je tudi v nekaterih privatnih podjetjih kajenje prepovedano. Posebno strogo postopajo pri tem nekatera zasebna železniška podjetja, ki z mesta odpuste vsakega nastavi j enca, ki so zasači pri viži vanju tega prepovedanega- sadu. V' ameriških redakcijah pa se. kadi, kakor v kaki turški kavarni in tako je menda po vseh redakcijah na svetu — razen v neki londonski, kjer jo kajenje iz zdravstvenih ozirov stroga nahranjeno. Zadnje 200 odstotno povišanje tobačnih cen jo izzvalo v vrstah kadilcev na Dunaju pravcato revolucijo. Začeli so stavkati in že v dveh' tednih so se pokazalo posledice,' Nekateri trafikanti svojo zalogo, ki je bila dosedaj vodno premalo, niti razprodali niso. Posebno boljšo vrpto tobačnih izdelkov, po katerih se jo dosedaj vedno povpraševalo, so ostale skoraj nedotaknjene. Nekateri kadilci so prodali svoje nakaznico trafikantom, od česar imajo seveda ti masten dobiček, ker lahko odpadajoči tobak pot]- roko drago ! prodajo. Samo »kratke«, tobak za pipo in »Sport«-cigaj»’eto se še kupujejo, pa še to tudi v zelo zmanjšani meri. Pri •nas pa se kljub zvišanju tobačnih cen .kadi in puši, kakor kje na Turškem, menda zato, ker snm bližje,— Turške, k. ' *v Italijanska poštna uprava je sklenila, da izda v spomin na genovsko konferenco posebno spomin sko znamke. Dozdeva pa so, da ho ta konferenca ostala’ marsikomu v živem spominu tudi brez spominskih’ znamk. - /Vsekakor pa proži ta projekt hvaležno vdelo talentiranim karikaturistom, italijanski poštni upravi pa lep dobiček. E m Partija št. 51 in 52. Mojstrski turnir Pistany, .2. kolo 8. aprila 1922. Odklonjeni damski gambit. Beli: Aljehin 1 d 2—d 4 2 Sgl—f 3 . 3 c 2—c 4 4 Sb 1—c3 Crni d 7 Sg 8—f 6 e 7—e 6 Lf 8—e 7 S&lezneo -d 5 . 5 Lel— Sb C—d 7 6 e 2—e 3 C—9 7 Tal—c! c 7—c 6 8 Lf 1— d 3 d 5Xc 4 9 Ld3Xc 4 Sf 6—d 5 10 Lcr 5—14 Sd5Xf4 11 e 3Xf 4 S d 7—bG 12 Lc 4—b 3 • Sb G—d 5 13 Dd 1—(12 Dl 8—d G 14 Sf 3—e 5 ■ Sd5Xc3 15 h2Xc3 e 6—c 5 lf> 0-0 * 7—b 5 17 Lb3—c 2 Lc 8—a G 18 Tf1—e 1 Ta 8—d 8 19 Tel—:.ll c 5Xd 4 20 c 3Xd 4 d 7—g 6 21 Lc 2—b 3 La 6-—c8 22 Dd 2—? 2 • a7—a f. 6 93(14—d 5 Dri 6—b 6 24 Se 5—c 6 Td 8—e 8 25 Sc6Xe 7-|- Te 8Xe 7 56 f 4—f 5 Te 7—b 7 27 d 5Xe 6 f 7Xe G 23 f 5Xc 6 Ti: 7—e 7 29 Td 1—Q 7! Tf 8—e 8 20 De 2—f 3 Db 6—c 5 31 Df 3 — f 7--j-! Ki? 3-1)8 32 Df7-*-I6-|- Kh8—?8 33 h 2—h 4 Crni se uda. • ir vžtrsincstjo znal priboriti častno mesto zmagovalca na prvem klubovem turnirju. V slavo njegovemu spominu se je na zadnjem občnem zboru 19. aprila vzdignilo vsa navzoče članstvo raz sedežev. — Kot glavni sad lega občnega zbora je brez dvema omenili soglasno sprejeti poslovnih o članstvu, .s katerim so vsa tozadevno doslej viseča vprašanja o pravicah in dolžnostih klubašev konečno rešena« in sicer na način, ki bo gotovo zadovolji! vsakega pravega Sahista. Med drughn določa ta poslovnik, da lahko postane redni član kluba vsak, kdor je v igri kot taki že verziran in se želi v isto le Se poglobiti v umetniškem kakor i znanstvenem pogledu. S tem se ie po-j stavil klub na strogo strokovno imdnn-iVodno stališče, ki mu omogoča zbir ti ! ’ rog svojega ognjišča vse, kar resno budi .to kraljevsko igro in služi v čast klu-jbn. Poleg rednih nezna poslovnik Še u-stanovne člane, 1o je one, ki plačajo v naprej 10-letno članarino (240.Din). — Ker je klubova naloga, da metodično vežba Člane za Šahovsko igro, je priredil 2G. aprila furnir, v katerem je bil predpisan damski gambit. — Dne 30. apr. je priredil klub svoj prvi letošnji izlet v prijazni trg Voinik, kjer se je vršila med drugim tudi prijateljska tekma s trmoš-njimi vrlimi šahisti pri Županu g. Julko Kovačič. Korespondenčni mate«; Celje-Litija. Veliko pozornost vzbuja korespondenčni m&fth, ki ga je ponudil celjski Šah. klub klubu v Litiji. Match Ljubljana-Maribor se je preložil na Binkošti. ,„Nova Doba“ piše: V očigled zmagi, ki jo je odnesel mariborski klub pred nedavnim v Mariboru nad zagrebškim, vlada med interesiranimi krogi silno zanimanje za potek in izid te tekme. iz šahovskega sveta. Mojstrski turnir A v Pištanih je končal dne 28. apr. Prvi zmagovalec je Bogoljubov, ki ie dosegel 15 točk izmed 18 psrtii. H.—111. Aljshin in Spielmann 14 in pol, IV. Grtio* feld 11, V. Reti 10 in pol, VI.—VII. Sii-mlsch in Wolf 9 in pol. Neplacirani: dr. Tartckorver 9, Euw'e, Johner, dr. Tarrasch 8 in pol, Balin, dr. Trcybal 8, Hromad-ka, Seleznev 7, Prokeš, Przepicrka G, Marco 5 in pol, Opočensky 4 in pol. V skupini B je prvi zmagovalec Steiner. i9'—, brunšvižke 15—19, pariške 19'—$ .posebni 19-—safalmle 19/—.,'hrano.vkc 22'—, kranjske sveže 0'—. jvekajene 00—30, me-cr/sir 12 —i poljske salame—■'—, pr&tisnienc klobase - 3. Konjsko meso: t 7—8, II -G 50.. 4 Kože: ‘kninske, komad 88 100, sove« 0-10. telečjo C0—15. svinjsko 4—4'CO usnje, gornjo 90'—, podplati 70—. 5. T e r u t n’i n n : Piščanec majhen 15'~u večii 18’ —, kokoš 37—00. raca 25 -30. gos -3 — 45, golob 5'--, zajec domač majbejl 8Cft zajec domač večji 17 —•. 0. Divjačina: Zajec domač 00 —00 dsvjl (.0- 00, srha 00. —. 7. Ribe: Karpi 00- 00 belice 00--, SČuH 00—00, žabe (komad) 00*—. raki ■komad) 0-0. 8. Mlečni izd e.l k i: m'oko (liter) 2—0 Surovo maslo (bg)'40*—. čajno maslo 45' •- niadP 0’—, sir ementalski 120*—. pohmenlabki 62'32, Irapislni 00—35 groy>*rski 8 i'00. tilsitski 40'00, parmezan 135'—, sirček (komad) f -5 joj1* (komad) 1—1'25. 9. Pijača: Vino staro 10—12. vino nov« 10—14, pivo 4 75, 1 steki, piva ■ 2 30, žganj'® 22—25 10. Kruh: Del (kg) 8*—. čr.i 5* —, rže® 00'—, žemlja (0 dkg) komad 060 - 0'55, rnlcču* kruh 00'—. 11. S a d j -e t Jabolka 1 7 50, II 00*-r, hruSb I 00'—, JI 00 —, kostanj 00*-, limone (koma«) 0‘5O —1, oranžo 1—2*50',. rožiči (kg) G’—, lij® ^ dateljni 30—-GO, mandeljni 30—50 orehi 10—i orehi luščeni 00'—, sbve posušene 10.—. 12. S p eč o r i i s.k o blago: Kava I II 40'—, kava pražena I 50-—, It 42'—, r! 6—11*50, sol 3*50, poper cel 30'—, poper m!« 32'50, paprika 37'50, testenino 10'—, slndkij v krinlahr 15*50; sladkor v kockah 17 50, kV« 17-50, škrob' pšeničen 10*—, rižev 25 —, kotu««' kis (liter) navadni 1'20, vinski 2*—. olje namhn1 25-—, bučno 00—25, špirit donat. 14’—, niij' 14-15. 13. Z i t o • Pšenica 4*25, rž 3 50, ječM® S 7p, oves 4'—, koruza 4'—, proso 4*—, «1^ 4'—, fižol navadni 4'—, fižol rajčni 4.50, 00*—, leča IG- -. 14. M1 o v s k i f,z d e 1 k i: PJcničlT!: moka.1 .0 75, 1 0 53,2 0 00, 5 00 --, kaša 0.-, $ špranj 6'—, otrobi .2 50, koruzna moka 4 5®' koruzni zdrob 5'75, pšenični "zdrob 7 .50, jej menova moka 00*—, ajdova moka 1 7 50 2 00' ajdova kašd (iiter) G'—, lžena kava 7'50— It'® cikorija-14—. 15. Krma: Seno sladko 187—900, sčl®) kislo 0-, otava 260*'—009, detelja 0*-, ovsena sl«®1,*, 112—125, pšenična slama 0C*—, ržena šlaS$ 00'— (za 100 kg). 16. Kurivo: iDrva trda 90—100, meb^ 73'— {za m*), premog,. trboveljski 30 00, '/j lenjski 17'—. oglje 1*23, koks 150 (za. 100 k{$* petrolej 6' —, bencin 17 50, karbid 3 90, sv??? to*-. ‘ '■:$ 17. Zelenjava in podzemljih , Endivija (komad) 0—0, motovilec (kupček) 000> zelje zgodnjo (glava) 0 00—0, pozno O —, ka^‘ >la (komad) 00 - 00, špinača (kupček) O'®®1 buče jedilne (kg) 0 —, fižol C0'—, kifeljčar C0‘f ’ —, peteršil šopek 0-25, zelena šopek 0-25, Čehu 7—00, česen 00—9, pora (komad) 0'25'koreai* vrtno 012, navadno 0‘—, zelenjava za kub11 (šopek) 025, pesa rudeča (komad) 0*—, t'°P# zgodnja 0-0, pozna 0—, koleraba podzemlilc . ... . »Pariška Mati božja stoji pokoncu, z obeh rok i 1'jcjo žarki, ki širijo svetlobo in tolažbo tor varuj'-'L vsega hudega. Ako bi bila jaz na knezovem mestu, v šla na risti stolp, iztegnila' roke in razlivala dol svetro bogate žarke... O Bog, kako bi bila potem srečna! .•,*? Spremljala je svoj govor s primernimi kretnjami./.® kazala je na vrh stolpa, povesila roke in jih razširil*1 lcaMn- bi darove sipala na zemljo. Iz vse njene postaV’ jc “hajcio nekaj jasnega in veselega, iz vsake nic,„ besede jc zvenelo navdušenje. Przvjcmski jo je PoS/„ šal, njegove oči so pod (globoko gubo dobile mehak & ■ raz in živahnost. »To je lepo, jako lepo,«, je šepetal sam pri sebi-. Na glas pa je rekel, čeprav z Ialmo irohljo: »P* • svoja vera v izveličavne posledice dobrotljivosti^ Iv čem vam jc jemati. Vam človek sploh ne sme niCrsL vzeti in ničesar— pridelati!Nc, vem, kaj, bi k'N rekel k temu,'a kar se mehe tiče ...« Snel jc klobuk, ki si ga je bil ravnokar nacleLj prisavil z odkritosrčnim glasom; » Jaz sem, srce^M da mtje naključje dalo priliko, spoznati.vas .. .« Rdečica ji jc'zalila obraz. Šolo sedaj se jc zavedokj’ da /c' tujcu odkrila de! svojih nalnotrajhcjših čustc ko je poprej, premagana od občutkov, govor zase nego njemu. Scdai je naglo pričela zvija delo in ga pokladali v košarico. V H »Cas jc, da grem domov.« j ‘»Že?« — je on vprašal obžaluje., , ■. .v 'L Gledal je knjigo, ki jo je držaja y. roki. "A,i ™ /orila b®1] jati svoj« j »Ali ste videli kedaj svetinjo , pariško/Matcrio božio?*1 boleh knjigo v.jsoditj do, jutri?? Mlfhs zalaga irt .pohištvo si:kupiti |?|j IČkZelenJtinajpoprej |y ^S.9lškbu|ao‘pogipj J« a!h^ajlsp^niceno-a«ll izSMetpreko 'Drave, tapetar in sodno zapjrH jr seženl .strokovnjak \ iari6jfe^flllka:w^S Pozor! Pozor! I v ; ;vt. •. 672 ,2-a se proda s trgovskim pohištvom vred na jako ' prometnem kraju v Ptujski gori pri Ptuju, Kupci naj se zglasijo pri tvrdki: Jos, Ifrcb. veletrgovina z vinom, Ormož ob Dravi. Telefon štev. 26—31 Georg.Zugmayer in sinovi, Dunaj—Waldegg, Jadranska banka BeodradSiSS v,Y“"---------"—"...............-a— 'V--n. . ■. - Delniška glavnica: Din. 30j000.000. •’ —>jyReŽerva?Dih/ ... ' // . ... PODRUŽNICE-: f| *•$»,.. Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, : (1 Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Gara-K’ ■ ■ , .; • jevo, Split, Šibenik, .Zagreb. - ^ "■* v v- ■■ ' »* • " y' ,' • ■ ' 1 .'..v ;Y;Y, Naslov za' brzojave: JADRANSK A. 1 ;:Y j /•„v... f.*h:■ v.kV ''‘v‘ *■ ... K ' ’ •* A~**~ :• ■ «.-v • r'.‘ j .r? VV ' ’ ■ / ■ j' .('.rri .^ /■ ' Afiliirani zavod: A j h Yv. ; f t! ' '•/ ff FRANK SAKSER STATE BANK **V s * . . .v-''' .:».k\ 82 CORTLAND STREET ===== NEW-YORK ClTY. , 226 iHmpRon 66 je najboljša pasta za zobe. Dobi se o osek leitar« s na ti in drogerijah, o trgooin. Blilerbetk in Torad. . en sN» • , »Seveda, z veseljem,« je odgovorila vljudno. ■»Jutri vam jo prinesem nazaj,«» ako ob istem Času Pridete y. uto. Ali boste?« : »Dobro,« je odgovorila brez obotavljanja J »vsak, «an prihajam sem, ako je le vreme lepo.« 1 »Jaz bi želel, da bi’bilo jutri najlepše vreme.« tat« OC* zahlical otroški glas: »Klara! Kla- 'j Pri IVliodu, slonečem na’ cTvefi stebrih, je stal kakih deset let star deček v gimnazijski uniformi. Pogrešat je sestre doma a je vedel, kje naj jo išče. Z obema rokama migajoč pr.oti utici, je zaklical, da se je razlegalo po jeleni vrtu: »Klariča! Klariča! Sem že doma! Oče že Edi gre, in Franja pride vsak hip od šivanja. Hitro ,Pojdi domovi in daj nam jesti! Grozno sem lačen!«... .v s2e grem!« je zaklicala ona nazaj, pokimala z glavico novemu znancu in hotela odhiteti, a on jo je za-Przal z besedami: t--.„. i *Dajte mi rokico M sIovoT* "T^-i. Brez obotavljanja mu je s prijazna naravnostjo, ljubeznivo klanjajoč se, ponudila roko. Šele ko je ta nežna r°ka, ki pa je imela nekam hrapavo in trdo kožo, ležala jv njegovi mehki, skrbno negovani in čutila topli dolgi ““k, ji je obraz oblila živa rdečica od črnili kodrov nad Selom do bele proge ki ji je obdajala vrat ob ovratniku, fc-i-vv;'.>,<*;rd(Dalje prihodnjič.)! Glavni urednik: Radivoj Rehar; Odgovorni tu-ednik: Rudolf Ozim. Jos. Martinc Maribor m CalinferUsk« viletrfiovlo« Zamenjam stanovanje v Celju, obstoječe iz treh ve-likih, svetlih sob v pritličja, kuhinje in pritiklin, za stanovanje s 4.—5, četudi manjšimi sobami v Mariboru, če mogoče v bližini parka, event. s koščkom vrta. — Naslov pove uprava „Tabora“. * iala oznanila/ Učenec se sprejme na hrano opoldan pri Mikanu Jelenko, trgovina z meSanim blagom, Lajteršpcrk 250. ? 702 Pri „Orlentalcu“, Gosposka ulica 27, vis-avis „Pri zamorcu” se dobijo : razne stare hišnegospodarske potrebščine, obleko, perilo, kakor tudi pohištvo po najnižji osni. - G97 Novo kolo, znamka Puch, se zamenja za stari glasovir ali pisalni stroj. Ogledati dnevn od 12.—13. ure . Koroščeva ulica 17, I. ndstr. ’ 674 Proda se gostilniška hiša, enonadstropna s koncesijo, na dobrem prostoru v Celju, radi preselitve. t.Ponudbe pod „Gostilna 1L na upravo ^Tabora”, ' v 693 Kompletna postelja, omara, umivalnik, velika jedilna miza, mala miza, vse i« trdega lesa in dobro ohranjeno, veliko zrcalo 70X160 cm, malo zrcalo, podobe, otročji voziček, ma-drace. Vprašati:. Prešernova ul. 24, Zidanšek.. " 701. Kupuje suha bukova: drva-in dobro ohranjen pisalni stroj 1. Jugosl.. posred. za les, Maribor. ~ ' .703 3—1 Jetika! Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira s ujemo torka in petka v St. .Turju ob j. ž. Kupujte tudi njegove tri knjige. Navodila, kako do zdravja priti, o-zdraviti. ; ■ 4S3 Brivnica Piana Novaka na Aleksandrovi cesti St, 22 se priporoča. .>.» ; 3 Stanovanje v Ljubljani, sredini mesta, obstoječe iz treh sob in pritiklinami, zamenjam z enakim v Mariboru, najraje v T. ndst. na Aleksandrovi cesti ali blizu kolodvora. Ponudbe pod „Stanovanie* na kavarno „Jadran“l Maribor. - r' 658 U-A' Vešče strojne za izdelovanje nogavic'se iščejo za stalno službo. Zaslužek dober. Javiti se m »je pri tvrdki Prazne zaboje, v zelo dobrem stanju, po izredno nizki deni, prodaja Tobačna glavna zalo-1 ga v Mariboru. 625 10-2 V J/ Karničnik, Maribor Grajski trg 1., . 659 Leseno pohištvo Železno poMštvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo • :r. Zaveso Blago za poišče | Posteljno porjo | izvanredira nizh tm i. T zalogi pohJStvs MFreh inarlliBr Gosposka uOoa SO % j | Svoboden ©cfcsJž | Ceniki brazpltdotiil I rjsamm ~ 1 ‘ "" — ,»p>—*r>—- / etjrr-rfr- ■ « proti peronospori =za vinogradnike; ■h •j \ , // A jskem trg« št. 1 "Vsled preureditve trgovine se riž prodaja vse manufakturno blago pq fiMjetno nizki ceni! lika razprodaja ostankov. 67q S sistem „VERMOREL» in „JESSERNlGG* (zračni kotet in'sesalka od zunaj) na veliko v. zalogi. Za preprodajalce na veliko znižane cene. Zugmayer in Gruber d. d. za promet s kovinami ’ / ' Zagreb Starčevicev trg št. 12. -V. * ) : * * '■ ■■ t\'J t,ty Brzojavni naslov; Zugmaygruber,^Zagreb// Največje tuzemsko skladišče bakrene ' pločevine, taslaka, 'tepšif^eež-' palic in šibik, zakovic, polpredelanih postavkov za žganjarske in druge Elektrolit-bakrena žica. Svinčene cevi. Znano najboljši bakrem^pro^zTOž] trenili. G J fl. d. /: najjeftinijek “Mažuranifiev Iraverze, željezo, eksere ^Telefon brej 27—60 - . : TBrzojavi: Transjugo(; (COVlIJj vapno, cement, 9‘PS»trstiku. drot> d"»ke drug i Skoplje i sav gradjevni materijal pjl Betki Lešnik. Gosposka ulica 14. [fr; -»r? K« for-i&ftFfr/; it .v&.t..v“ - -; ■ SP fCaits p® w nedelj© Vsi na Pesnico, kjer se vrši v go-' stilni S c h wa r z preje Likovsc JMs.jtool.jI W1 so pravi amerikAnsk! in angleški Zaključni venček plesne šole Hribar 693 se vrši dne 13- maja 1922. —■ Sflf pf |f |^*||! Jf strojepiska in stenografinja ter pomožni knjigovodja oba popolnoma vešča slovenskega in nemške?3 jezika se išče. Ponudbe, na 6S3,3^' mmirni Aleksandrova cesta 14. 1 3 1 v zalogi se nahajajočega bls-ga po jako nizki ceni, se vrši radi predelave podjetja od 2. do 20. maja pri majniška veselica. Začetek točno ob 14. uri popoldan. -Za obilen cbisk se priporoča $oo ~ Franc Schvs/arz, gostilničar. nadomestni (ra; de!i. $§ Lastna k . mehanična pj delavnica, Singer Šivalni stroji Bonrs« & Co. Newyork, Centrala za baMi Sili, Zagreli, Haruliceva 5. . Podružnice: Maribor, Dravska ulica 10, Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, RroJ ca S., H c, vi SaJ, Ljubljana, Sarajevo, Moslar, Eanjalnka, Tszla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, KruJevuo, Niš. Skopijo, Veles, . Bitolj. Kragujevac Zajeiar in Stip. Zastopstva sa v vseh večjih mestih. Prodaja aa obroke. Na novo preurejena je zopet otvorjena. Za obilen obisk se priporočata v Ignac in Marija Šuligoj yvrua&X3» Prosim,'prepričajte sc, da dobite tsa-ienejše Maribor 661 3j Aleksandrova cesta št. 23? HA&IB0E2, 3yrcl£€va ul. 5S I. nadstr. ■Sr^T Zalosa češkega En angleškega blaga. 578. g-o mMsmm P2VA 3UG05LGVAN3KA TOVARNA ZA S GUMEČ IM K0V1MSKE PREDMETE = & O. Z a Z. SLOVENSKA B|ST!i!CA v.a dobi o vpeljano trgovino z mešanim blagom, v sredini mesti Maribor, na prometnem mrstu sa ižče. Ker ima podjetje svoja lastno koncesijo, lahko vstopi vsak, če tudi ni od stroke, kot tih družabnik. Potrebni kapital £00—300.000 kron, kateri znesek t sc uborno obrestoval. Ponudbe je poslati na upravo lista Pc‘ -DRUŽABNIK 200.000“. 69! * PrefzTodlt ftimbl Is rožortne la ametasgr. roga* M (snamica „Qalalitli«), ustniki te. smodi«, sralčice, * ptpe In fronte, gumbi is blseroTice (Perlmutter) ■j *a perilo. Držaji t* palico la dežnik« la naraT- 5 »ega rega. Telefon Stcr. 6. Bančni konto t Obrtna S banka* IJubljaua* EoStnl čefc raCim ŠieT. VlSfi. ■ m H . * B»S*Ka*.HS*3K*S!*BattB»SaaSE8iiSaBSS»Mfc Ker moji konkurenti razširjajo o meni nesramne laži, prosim vsakogar, ki izve o tem, da mi javi vsak tak slučaj in imena nesramnih obrekovalcev, da lahko proti njim sodno nastopim. ‘‘ 634 Franc Mas.iek . trgovec Maribor, Glavna trg št. 13. dion. društvo za promet in preradbu mesa Telefon 101. Brz. r.aslov: »Luculfus, Zagreb. 623 -1-3 Udiira fwcfa|$ franc IDnsttR na Glavnem trgu št. 16. — Prodajalo se bo do 80 odstot pod faktično ceno.- ^^ O resnično znižanih cenah se lahko vsak sani najbolj prepriča, ako si ogleda izložbe % bogato zal . go z na novo ocenjenim blagom. — Vsakemu se svetuje, naj ne odlaša z'nakupom, dokler je še bogata ubira. Velika prodaja traja sarno od 1. do 22. maja t!. in sicer od ©, do 12. ure dop. in od 14,.. do 17. ure pop, Sc priporoča ' 633 i-i Franc manufakturna In modna f:rgO¥§na} febor, 1€>, Lastnik ia i/daLteli: Konzorciji ^Tannr Tiska > Marlbojrsk« tiskarna'd„ d. Bfft®rn‘'aJ -* *? .1 o u tt * 'tnanoot, *■ itnra \v&»^