licejska InjJi^nica Jubl ..'i'.m , tli'i’« c"ii )nui'i ja.
Pavšalni franko v državi SHS.
Številka 36.	V Ljubljani, dne 9. septembra 1920.	II. leto.
■ Cijena u prodaji 1 K 50 fil ==
Nas Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata •	.	. .	. K 72-—
Polugodišnja........................ 36—
Četvrtgodišnja.................., 18’ -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
Il,eHa y upo^ajn 1 K 50 (Jm.i. - • -- •---Ham Tjiac na.iaan cc^muhko CBaicor icTBpTFca. ro^amifca npevnJiaTa ...... K 72
IIojyro^Hniiia....................»36
HeTBpTro^Hmaa..................... „18
3a HHoaeMCTBO ^o^sth nomTapHiiy. Oiviacn no Tapn(J)H.
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potom organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5,1 Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Činovnici, čujte!
Nu skupštini iuvnili nainleštenika u Zagrebu 18. kolovoza izneseni su glavni razlozi, s kotili smo tako slabi, da se rti ministarstvo ni narodno predstavništvo na nas ni ne obazira. I ministarstvo i narodno predstavništvo znadu veoma dobro naše nevolie. znadu naša stradanja, naše muke i patnic. -pa ipak se ne miču. Oni ne čuiu našega iauka. oni se rugalu našim oretniama. a priznavam lavno, da smo mi takav faktor u državi, bez koiega država ne može u opće eksistirati. Naše rezalncite oni bacaiu u koš. a ato oodie-mo k niima. te im usmeno razložimo naše iade onda stegnu ramenima i vele. da činovničke Pitanje ne spada u program ove vlade i'i nako lunaio šakom o stol i otpuštam d-enutaciie bez odgovora.
Na.s iavnih namještenika imade u Jugoslaviji preko sto hiliada. Sto hildada stradalnika i mučenika! — bez koiih država ne može eksistirati! — a za toie vlada nema dosta sposobnosti, nt volve, ni snage ni razumiievania da se brine!
Št o mislite, zašto?
Nas imade sto hiliada. pa ipak smo tako slabi, da nemožerno ništa. Mi iauče-mo. naričemp proklinjemo sudbinu našu. šaHemo resolirbe šaliemo deputacije — sve ne koristi ništa1
Sto mislite, zašto?
Ministri znadu, da iedan radnik na ciglani, kori ne treba glave, več samo ruke i noge .da radi i nosi. ima veću plaču nego ostarjeli državni činovnik višega razreda. Pa ioak im to ne smeta!
Oni vide. da si najprostiji radnici — mladići kupuin nove oipeie. nova odijela, nove šešire a oštarieli činovnik višega ranga neprestano krnari i krpani, pere. čisti, preokreće, a na koncu nosi poderane činele, pokrpane hlače i trni od slabosti želuca.
Pa ioak se oni ne miču!
Znaite dakle zašto!
Krivnia za sve naše iade i nevolie leži n parna samima.
$to vriiedi. ako ooiedinac zailauče. ili ako mala skupina od sto namještenika stvori kakav zaključak, za koli ostali hiljade i hiliade namještenika niti ne znaiiu?
A što bi bilo onda kada bi svih sto hiliada glasova u isti čas gromornlm glasom tako kri'kmilo. da bi se potresle mini-
starske glave i narodno predstavništvo i da bi sav narod ousrio na čas sve druge poslove i zahtijevao, da se smlesta riieši činovničke oitanie?!
Jest. upravo tu leži naša rana. naša slabost. Mi nismo sredieui. nismo organi-zovani.
Jedni ne znadu, što govore i zakliu-čuiu drugi pa makar kako lijeno i makar kako dobro i mudro to bilo.
Naše staleške novine »Naš Glas« ne drži ni 5% javnih namještnika, premda neprestano donosi naibolie članke upravo
0	nama samima i za nas.
U Hrvatsko! imade tako malo pretplatnika »Naš Glas«, da ie to upravo naša sramota.
Pogledaite željezničare! Oni svi do ’ednoga naitočniie olaćaiu svotu članarinu
1	drže svi svoje strukovne novine ier znadu da im se to stostruko naplaćuje.
Mi zahtijevamo hiljade mjesečno, a nećemo ni 10 kruna mjesečno da u tu svrhu žrtvujemo. Mi svi želiimo — ier ie potrebno 100% poboljšanje materijalno, a ne daiemo u tu svrhu ni Pjol %. Sto da-kmo za našu organizaciju i za naše novine to dademo sami sebi
Otvorite oči! Stupite u redove naše! Složite s nama vojsku Neka ne izostane ni redan iedini medin vama. Obvežite se prod k i sobom moralno na to — počevši od naivišiega do najnižega. Viši ruska nred-niiače primjerom nižima!
Kada budete svi postali članovima savezi javnih namieštenika 1 svi čitali 'Naš Glas« i svi bez iznimke sudjelovali k Kl svili naših zakliučaka onda ćete uvi-dieti. da iedino u tomu leži vaš snas i vaš naonedak i osietiti ćete doskora moralnu i mntennalnu korist od toga
Onda ne će ministri više slegnuti ra-memina. ne će više bacati naše rezolu-ciie u koš. ne će se rugati našim pretnia-ma. Onda ćemo mi biti tako jaki, d& ćemo rušiti ministre, koii'ne će pokazivati v'vli'b i sposobnosti za rivešavanle oinov-ničkog nitania.'
Nc okluevaite! Svi na posao i to odmah!
Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog materijalnog položaja. —
Kamenko (Split):
Manuelni i intelektualni radnici.
Zbog prevelike ljubavi spram svoie novooslobđiene i ujedinjene otačbine državni namještenici bez razlike čina i položaja trpe danas moralno i materijalno.
Dok su izviesne. inače sociialno dobro situirane kaste sviiesno ili nesviiesnio služile tudiinstvu. državni su namještenici usprkos svog teškog položaja biM i ostali svedier najbolji čuvari slobode našeg naroda. priječeći tako vlastitim grudiima. da se halapljivi tudiin ne ugnijezdi u naivaž-niie redove našeg naroda i da ga tako osim tjelesno i duhovno zarobi. T dođie dan oslobodienia!
Ako se ie itko nadao kakvom ooboli-šaniu. to su se tom poboljšanju nadali državni namještenici. Ali varave su bile nii-bove nade.
Nakon prevrata, kad se loš niie ni izdaleka moglo znati, što nosi dan. što li noć: kad silnezasitni ratni lihvari poplavili čitavu državu, da i ono malo narod-nog dobra otmu i onliačkaiu: kad ie ne-zadlovolistvo sirotinje i stranih agenata nriietilo reakcijom, iedini su državni namještenici ostali daleko od svili mogućih huškača > nezadovolinika Mirno 1 odlučno su staiali na svom odredbenom mjestu i saviesno i energično vršili svoiu dužnost. Da su državni namještenici onda samo malo zabrazdili. naša bi se država bila za-tiviek strovaila u bezdan
Nu sve ima svojih granica. T od državnog namieštenika nemože se tražiti. Ja bude nekakav vaini nadčovjek, polubog ili Bog. I on, po cijeloj svojo! visoko razviienoi moralnoj i naciionalnoj svijesti ipak ostaie čoviek. koji hoće nieče mora da se bori za svoj i svote porodice opstanak.
Ako sn nepovolinc socijalne prilike glavni uzrok nezadovoljstva radničkih masa. koie su se digle širom svijeta, da sruše nostoieći društveni poredak i da ua ini način oobolišaiu u prvom redu svoie teško materijalno stanie onda će te iste prilike, kad li tad li. i državne namiešte-nike privesti u njihovo kolo. ne urediti im se čim skoriie niihov neodrživi sadanji materijalni položaj. A kad se uledine manualni i intelektualni radnici, teško da će
se kakav nostoieći sistem, na ea na tisuće baumeta branilo, moći da održi.
Državni su nainieštenici danas u tako biledniom ekonomskom staniu. u koiem im niie moguće dalie nostoiati. S toga oni će morati, ili da sami povedu borbu za oobolišanie tog stania ili u društvu sa ostalim radništvom. U jednom i drugom slučaiiu oostoieći će sistem morati, da ili udovOlii niihovim opravdanim zahtjevima ili da prepusti vlast drugima. Neprestano zavaravani državni namještenici neće i nadalie ostati skrštenih ruku i gledati kako im se žene i dieca guše u svajfoi bi-iedi i umiru od eladj.
Državni sn namještenici iscrpili sva sredstva u ovo đviie godine dana. s kojima su nastoiali. da na vrlo legalan način uviere odgovorne faktore o aosolutnoi potrebi, da se niihovo oitanie uredi Važno ie i agrarno i radničko pitanie. koia ne 1rne odgadiania. ali ie nalivažnile činovnič-ko pitanie i ono se mora neodgodivo da na prvom miesta riješi.
Ovo neka bude ozbiljni memento svim našim političkim strankama, političarima i državnicima.
VIDROVA: '
Poštni odpravniki.
(Dalje.)
To naše veselic na ni traialo dolgo. Zvedel) smo kmalu, da se nam je povišala le draginiska doklada, ki smo lo nre-iemali z ministrsko naredbo z dne 12. utrnila 1918 drž. zak. št. 210 v mesečnem iznosu 202 K na znesek 450 K. neozlraie se na družinske člane in ne da bi se nas uvrstilo v smislu naredbe z dne 28. iuniia 1919 v člen 8.. v razpredel A. bodisi v razpredel B.
Kadar se nad človeka zagrize nesreča s svoiim gobcem, ki ima bale še po grlu ooseiane zobe. ga ne pusti nreie v pokoju, da mu ne iztrga toliko mesa s telesa. da nogine. Vsai tako mi ie pripovedoval ded nckai dni pred svplo smrtjo. Temu gobcu ie menda izročena tudi usoda poštnih odpravnikov oficiiantskeea in neoficiiantskega značaia.
Novo leto 1920. se ie pričelo za nas odpravnike s tugo in žalostio. To mi te menda prorokovala tudi moia buzola. ker se mi ie lovila na starega leta večer, kakor bi bila nora. semtertie no iosi.
Jutrania pošta nam ie prinesla ministrsko naredbo z dne 16. decembra 1919. razglašeno v uradnem listu deželne vlade za Slovenilo št. 836 z dne 31. decembra 1919 št. 186 o posebnih začasnih dokladah zarad' draginje in nabave državnim uslužbencem. Iz odstavka III. te naredbe sem se uverila. da se ta uredba zopet n c nanaša na nas' uboee trpine z ozirom na deistvo ker se uredba z dne 28. iuniia 1919 ne nanaša na nas.
Stemnilo se mi ie Pred očmi noge so mi odpovedale pred očmi so ml na zažareli triie bankovci po 20 K. ki so mi ostali za prehrano za ves mesec. Zaprla sem urad izvrstHa brzoiavni aparat, legla v postelj, kjer sem prejokala ves dan, ne da bi kal iedla. Vzbudila sem se sredi noči od glada in groze ...
Novo leto 1920., kako živo mi ostaneš v snominu! —
Rada bi bila odpovedala pogodbo prosila za uvrstitev v svoi proišnii čin in
status, a niti tega nisem mogla storiti. Tolažila sem se z upom. da tirei ali slei vendar prodi e tist? pravičnost, ki ie temeli naše držaje. In dočakala sem končno tudi odločbo mrimistrskega sveta o dnevnicah in draginjskih dokladah državnih uslužbencev upokojencev in uiih sirot z dne 19. m^iia 1920, razglašeno v uradnem listu deželne vlade za Slovenijo št. 242. izdanem dne 5. junija 1920. št. 69.
Kakor vse ostale, se tudi ta odločba ni nanašala na nas vkliub temu da ie minister za finance gospod K. Stolaiiović v ministrskem svetu decidirano utemelie-val svoi predlog s tem, da ile razloge, ki so mu diktirati to odredbo, iskati v materiial-nem oo lož atu državnih uslužbencev, kateri sn je poslabšal zaradi stalnega po-draževania naimiineiših živlieniskih potrebščin.
Ministrski svet sp ie uveril o pravičnih zahtevah finančnega ministra, ki še daleč ne zadoščalo resničnim potrebam izmozganega in nagega uradništva. Snre-:el ip nredloe in naročil, da se uveljavi. Med tem časom so podržavili tudi deželne užitninskp uradnike in cestarie. priznali so iim neobhodno potrebno dragini-sko doklado kakor io oreiemalo vsi drugi :nvm uslužbenci, le noštna uprava še do danes m uvidela da ip naš nnložai v resnici nevzdržen.
Ostali smo tedai edino-le še poštni odpravniki in deželnj poštni sluge z mesečnimi preiefiiki v obliki miloščine — v znesku 550 K. —
Vse one ki se lih to tiče In ves svet vprašamo:	Ali ie to sociialno. ali ie to
pravično, da nas izsesava noštna uprava kakor izsesavalo ubogo ljudstvo volni oderuhi, verižniki in tihotapci? — Kdo si dandanes na tem ubogem svetu upa trditi, da se s 550 K na mesec hrani in oblači, nlačule noleg tega stanarino za urad in svoie stamovanie kunuie drva za urad in zase nabavlja pisarniške in druge neob-bodne notrebščine za svoie živi leme?
(Konec prih.)
.Inžef Zazida (Maribor):
Panem et circenses!
vi.
Krali koiemu damo šah z ureditvijo zgoramih potrebščin in sredstev na ie borza, sai sido zt nekaterikvat omenila uravnavanje cen za katero ie v prvi vrsti odločena borza.
Borze svoie vrste so imeli že stari Oriientali. Tgioet. Mezoootanuiia in Palestina. kier so Židie bili naivažneiši element. V Evropi se ie začela borza prav razvijati šele za časa odkrib, novega sveta in noti v Indiio. Kolumbova in druga nodietia so imela znatno finančno odzadte. ki ga ni zmogel posameznik, temveč država in tako imenovane kompanije Ker ie na popotovanje traialo več mesecev' in no več let ter se io med tem časom lahko na morju ali v domači tvrdki veliko spremenilo, so bila taka potovanja zelo riskantna in denar so vanle nalagali le z gotovimi nogoii. Na ta način so nastale s t a v e na srečno bodočnost in terminske kittooiie. kakor Mh imamo po borzah še dandanes kier se špekulira na dc-bro žetev razvoi prometa kaike nove železnice. prekopa rudnika itd. Evropa prejšnjih stoletji na ni bila v nobeni pri-
meri tako nodietna in industrijska kakor dandanes: zato ie delalo na borzi le nekai lokalnih tvrdk (n. pr. v Amsterdamu on-dotni prekomorski trgovci), ostala množica ie živela od okoliških pridelkov in se za .svetovne cene. kolikor lih ie bilo. sploh ni.brigala. Tudi še v XIX. stoletju ie bilo borzno živlvenie domena ožiih (židovskih) krogov, kaiti denar posameznih držav ie imel skoro enako vrednost, krona marka, frank. lira. novci latinske konvencije so med seboi difirirali za nar vinarjev. kar na splošno živlienie ni kar nič vplivalo.
Po svetovni vojni pa so se razmere mahoma spremenile. Države so opešale, vendar so zmaguioče. vzdržale nezo dolgov'. razkosana Avstrija in Nemčija z Ru-siio na so izgubile ravnotežje In razlika med vrednostjo denaria posameznih držav ie oosta’a tolika, da io ie občutil zadnii vaščan. četudi dve tretiini prebivalstva ni poznalo vzroka.
Tudi našo državo (Jugoslavijo) so razmere na borzi udarjle in to temboli ker nismo imeli niti grama praktičnih skušenj, saj se države ne podirajo in "'-ade vsak dan. Tako threi nismo bili prinrav-lieni. relaoiia 1 : 4 nam ie docela zmedla smer. nezanesljiva predstavniška situva-ciia ie storila svoie in denar ie lezel na nič. a cene v neskončnost. Ker merodajnih borz na naši zemlji nismo upeli, se ie oovspela do tega Švica in borza v Zii-richu ie odločala vrednost našega blaga mi na smio mirno gledali.
Evidentno ie torei. da treba samo. lastno anarhiio na borzah odpraviti
Nastane pa vprašanje: čemu so nam diktirali cene odzunai! Prvič zato. ker ie bila Srbiia uničena in ni imela z IndusTiio in zemljo kaj garantirati: drugič zato. ker ie Hrvatska in Slovenija veljala v inozemstvu za nodiarmlien teritoril. na katerem so tičali še avstro-ogrski dolgovi, o katerih ni nihče vedel, kal bo ž niiini Vrhu teea sami nismo sehj zaupala, ker si nismo t a k o i s v o i e g a dodana ( mislili. temveč smo delali s tuio »zdravo« valuto. Srbi. vaieni Franciie. so ss naslonili na franke, in smo torei svoi lastni denar diskreditirali, čas do novega denatia (fugoslovanskih kron) se ie preveč vlekel in ko smo ga dobili ie razmer ie 1 :4 dvignilo cene, dokler se nista v praktičnem živi len ni v cenah krona 'n dinar izenačila Zato bi bili morali takoi uvesti svoi d e -nar: nri carini na zahtevati za naše blago naše novce za tule na bi bili š*eli novec dotične države in vsak bi bil dobil to. kar ie megovega. Spekulaciji, ve-rižtrištvu z denarjem, blagom in posestvom h; bili iznodnesli tla in valuta posameznih držav bi se ne bila uničevala med-seboi in bi ne bila umila vrednost našega blaga, kakor smo videli v prejšnjih poglavjih. Naivečie z;lo na ie deistvo. da nima borza nobenega nravega nadzorstva in kakor ?e nri Rimljanih sluha stotina liu-dii gospodarila nad celo ogromno državo tako dandanes par stotin kapitalističnih oodietii dela na borzah cene. države in ljudstvo pa trpe. Sai se ie že Rotschild pobahal. da ie bila firma Avstrija niegoVa naizanesliiveiša stranka.
To se bo godilo toliko časa. dokler bodo delale države z deficitom, dokler bo uvoz v e č i i od izvoza in dokler se vsaka država ne bo gospodarsko o sani o s v o i i 1 a. Svoičas ie ob draginti nastala lakota: dandanes pa ima vsaka dr-
žava na tisoče svoiili in zasebnih uslužbencev. ki ob draeinii zahtevalo ooviša-nie dohodkov, to novišanie novišuie cene nainotrcbneiših nredmetov in viša državam proračun, t a na davke. Tako dobimo circuKis. ori katerem nosa m e z n i k i trne. d r ž a v a na drvi v no vabo. In t o novzročaio borze s samovoljnim dviganjem in padanjem kurzov, ne da bi posegle vmes vlade in stavile vse te židovske mahinacije pod kontrolo strokovnjaške komisije.
Cene bi morala določati, živila, izvoz in uvoz nadzorovati d r ž a v a . nr na borze! Sora z m e r n o z vsakoletno žetvijo. notekom industriie in trgovine nai se razviiato cene n o t r a n i e e a državnega živlienia. ne na no milosti inozemskih borzi ia n cev. Živeža imamo zase več kot dovoli industrijo si lahko in sl moramo ustvariti, zato nam ni treba inozemskega lerobstva!
(Konec nrih.)
iz Saveza javnih namještenika Hrvatske i Slavonije.
Iz Saveza javnih namještenika Hrvatske i Slavonije u Zagrebu. U smislu čl. 29. pravila objelodanjuje se ovaj: Račun prihoda i rashoda za razdoblje od 1. kolovoza 1919 do 31. srpnja 1920. Rashod: Darovi (za tiskovni fond) 1047 K 5 vin., naš astar 8992.60 K, središnji ured. redakcija „Našeg glasa** 68.823:29 K. ogriiev i rasviela 1996.62 K. putni troškovi 9257.88 K. pisarničke potrebštine o979.30 K, pošta, brzojav i telefon 3941.86 K, različno 5241.83 K, skupštine 1594 K, stanarina 450 K, tiskanice 4005 K. glasilo 7975.50 K. ostatak 8065.58 K. Prihod: Članarina 95.604.36 K, dom 120 K, pri- j Stupnina 6851.05 K preplata 9 K, zabava I 7091.42 K, tudji novac 12.000 K. ostatak ' iz god. 1919. 3694.68 K. — U Zagrebu. 31. srpnja 1920. Predsedjednik dr. Benkovič v. r. blagajnik: Diviak v. r. Nadzorni odbor pregledao je račun prihoda i rashoda, pa ga je kod pregledbe brojev-no u redu pronašao, u Zagrebu, dne 2. rujna 1920. Leskovar v. r„ kr. fin. savjetnik. Vlado Ulses v. r. kr. akcesista.
Činovnici bez plate. Tuže nam se još uvijek nekoji učitelji, da ne dobivaju j plate, te da živu već više mjeseci na : vjere si i u. Isto tako misu činovnici, u nekim mjestima još uvijek dobili onih nesretnih 25% na svoju platu i dodatke. Mi ! upozoravamo sve javne namještenike, da i nam jave odmah svaki slučaj neurednog ; dobivanja plate, a mi ćemo potražiti 1 sredstva, da primikamo vladu, da se pobrine za redovito plaćanje javnih namještenika.
Izaslanička skupština. Umovljavamo kpt. skupine, da nam pravodobno saopće dolazak svojih delegata, da im se uzmognu naći stanovi. — Upozoruju se delegati da ponesu sa sobom iskaznice i punomoći od svojih odbora, kojima se | ovlaštaju na zastupanje skupina.
Vestnik.
»Naš Glas«. Vse organizacije ponovno prosimo za kratke notice in poročila o njihovem delovanju. Še vedno so društva. ki ne dajo niti vesti o sebi, dasi je „Naš Glas“ glasilo vseh organizacij javnih nameščencev v naši kraljevini. Ured-
ništvo ne more poročati o ničemer, česar ne ve, a vzlic tefnu se dobe društva, ki so^nevoljna, da ni o njih nikdar čitati v našem tedniku. Vsa tajništva bi morala vsaj^ vsak mesec po enkrat poročati v „Naš Glas“. Vsakdo se potrudi sam, da bo naše glasilo poučeno v vsem ter poročaj! S samo negativno kritiko nam ni pomagano. Torej, poročajte, agitirajte in naročajte!
Pozor! Naročnikom v Sloveniji smo danes ooleg naslova napisali dan. do katerega imaio plačano naročnino. 'Prosimo vse. da nam nemudoma nakažejo naročnino za naorei. Cena tiska ie zelo visoka in moramo list plačevati vedno tako5 7ato rabimo denar nujno. C. gg. naročniki naj to vnoštevaio in no odlašalo s nlačilom. Netočnost naročnikov in triih brezbrižnost sta prisilili upravo do tega. da mora listu /manišati obseg na polovico. To ie zasluga onih. ki list sicer naroče. oozabiio oa °a tudi plačatf. Vse g. tovariše prosimo, ia povsod doluieio na to. da sc naše glasilo razširi kar največ mogoče. Zahtevajte »Naš Glas« v vseli gostilnah in kavarnah katerih gostie ste.
Posnemajte! Gosp. Ivan Rozman, sodni oficiial v Velikovcu nam ie poslal za tiskovni sklad 396 K, nabranih v Velikovcu v podporo našega glasila. Zaliva!interno se g. tovarišu kakor tudi vsem p. da-:ovalcein nrav iskreno in želimo, da hi ntim sledilo mnogo drugih. Le oe bo naše glasilo gmotno dobro oodnrto vršiti bo moglo svojo nalogo uspešno in vztrajno no začrtanem nraven v korist vsem javnim nameščencem. -• G. Rudolf ni. Schil-denfeld nam ie izročil za tiskovni sklad svoto 100 K plačano no g. Marii! Vovk vsled poravnave v neki kazenski zadevi ter svoto 22 K darovano no g. Jakobu Železnik. posestniku na Vranskem. Zahva-liiuemo se g. tovarišu naiitonleie za niego-vo vnemo za naše glasilo prepričani, da to ni bilo zadnie nieeovo delo v korist »Našemu Glasu«. Tovariši, delaite tudi Vi tako!	Uprava.
Na adresu drugova kod finaiis. straže. Odbor Saveza društva finans. straže u kraljestvu zaključio je 21./VI. 1920, da se po jedan broj novina j »Naš Glas« razašalje na sve odjelke fin. straže i i na sve uprave kontr. kotara sa pozivom, da drugovi list predplate, jer Je sad naše glasilo. To le učinjeno, ali namjera nije postignuta. »Naš Glas« nije još kod finans. straže raširen, mnogi za njega ni ne znadu, a kod mnogih se opaža stanovita nebajnost za samu stvar. Ako se ne nadje veči broj predplatnika medju finans. stražama, list neće izlaziti u srpsko-hrvatskom tekstu i mi ćemo ostati bez lista. Upravo sad nam list treba, kad se počima naše pitanje rešavati: zato se oni, koji su predplaćeni. mole, da agitiraju na sve strane, da se list kod finans. straže proširi.
Argo.
Nu/.gredue priuadležnostl finans. straže biti će u celom kraljevstvu izjednačene i topoglodna naredba je već izdana. Stupa na snagu 1. Jula tg. i uredjuje putne pavšale, nadalje pavšale za čišćenje 1 svjctlenje, nabavu pisamičkih potreb-ština, prenoćna beriva, hranitbene pristojbe i. dr. To je za pravo jedan odlomak Iz Uredbe o organizaciji finans. kontrole, koja će valjda takodjer biti naskoro Izdana.
Odijevanje finans, straže. Izgleda, da se je ovo pitanje pomaklo sa mrtve tačke. U Službenim Novinama od 25./VIII. 1920. medju dopunama k finansilskom zakonu za g. 1920/21. čitam i ovaj pasus: Član 182 a, »Ministarstvo vojno dužno je
za ovu godinu blagovremeno snabdeti propisanim odijelom, obućom i oružjem svu finans. stražu u “ kraljevini, i ovu opremu odmah staviti na raspolaganje Generalnoj direkciji posrednih poreza. U tome cilju stavljaju se na raspoloženje ministarstvu vojnom svi krediti u budžetu razhoda za ovu godinu predvidjeni na nabavku odijela i obuće za finans. stražu.« — Kako je finans. zakon, i budžet za g. 1920/21. na 21./VIII. 1920 po Nj Vis. Regentu potpisan, valjda će vojno ministarstvo vršiti svoju dužnost.
Finans. straža u Crnoj Gori. Naši drugovi u Crnoj Gori, — za koje smo se tako vruće zauzimali, vračuju se na svoje odijelke, od kuda su u svoje vreme bili dodeljeni. Njih će nadomestiti finans. straćari, koji su dodeljeni carinarnci u Podgorici, a porijeklom su Crnogorci te su pri-vikli na podnebje oko Skadarskog jezera.
Savez državnih namještenika za Dalmaciju u Splitu. Brzojav ministru financija gospodinu Kosti Stojanoviču, Beograd. Mjesto poboljšanja beriva i oživotvorenja službene pragmatike,stalno očekivane prvog septembra, Ministarstva finaji-cija riješenjem 9. marta br. 2166 ukinulo je oslo-bodjenje direktnih poreza na prinadležnosti javnih službenika, a dopisom 15. marta br. 1718 odredilo dosad oprošteno biljegovanje priznanica javnih namještenika, oboje retroaktivno od 1. januara, naredio naplatu 1. septembra. Pored rastuće skupoće, osobito usljed povišene željezničke tarife, koja će najosjetljivije riperkutirati na državne činovnike, pored nedovoljnih beriva te razočaranja zbog neizdanja obećane pragmatike, spomenuta naredjenja doprinijela silnom uzbudjenju medju činovništvom, jer faktično 1. septembra pogoršavaju činovnička beriva za nekoliko stotina kruna na svakom pojedincu. Izveščujoć molimo, dok traju iznimne prilike, da izvolite brzojavno opozvati gornje naredbe, jer pravednije i korisnije namirivati državne potrebe iz drugih, bogatih izvora mjesto iz kukavnih plata državnih namještenika. Za savez državnih namještenika Dalmacije: Predsjednik Dr. Dorado v. r., tajnik Kiin-ger v. r.
Samostojna kmetska stranka in drž. uslužbenci. „Kmetijski list“. glasilo te stranke, je že ponovno poudarjalo, da bodo kmetje, ako dobe vlado v roke, vsem stanovom enako pravični. Sedaj pa se je naenkrat premislilo: v št. 35 v uvodnem članku zahteva, da naj se drž.
| uslužbencem takoj plače znižajo, ko bo-! do padle cene poljskim pridelkom. Kakšna pa je ta kmetska pravičnost? Drž. uslužbenec nreiema sedai okrovlo osemkrat višjo plačo kot pred vojno, a kmetu mora plačevati živila 25 do 30 krat dražje kot pred vojno. Kako naj z našo osemkrat višjo plačo plačujemo poljske pridelke. ki imajo 25 krat višje cene kot pred voino? Cene kmetijskih pridelkov b’ morale tedai pasti skorai za dve tretii-ni, potem šele bi se ujemalo z našo naravnost beraško plačo. Ko bi padle cene živilom nad dve tretjini, bi se šele dalo govoriti o kakem znižanju plač, a tudi to šele potem, ko bi obenem padle cene tovarniškim izdelkom, posebno obleki in ko bi se nam po draginji dotlej povzročena škoda poravnala. Ako hočejo kmetje res biti pravični, bi se morali zavzeti za povišanje, ne pa za znižanje njih plač. Ali morda ni tako?	A. P.
Izvanredna skupština društva hrvatskih srednjoškolskih profesora u Zagrebu.
Dne 3. ruina u 2 sata poslije podne održana je izvanredna glavna skupština Društva hrvat, srednješkol. profesora. Skupštinu je otvorio govorom bivši predsjednik dr. Petar Karlić izloživši u kratko osobitu važnost u staleškom i
prosvjetnom pogledu profesorskog društva i srdačno se kao predsjednik oprostio. Na to se je prešlo na sam izbor. U svem je predano 235 glasova, od kojih je listina direktora Josipa Pasarič i drugovi dobila 165 glasova, a listina Kolomana Paca i drugova 70, pa je tako predsjednikom Društva hrvatskih srednješkol. profesora izabran direktor Pasarič, kojega je na to kao starog borca za narodnu stvar pozdravio dr. Karlić. U upravni odbor izabrani su takodjer sa 160 glasova ge.: Dragič. Jiroušek. dr. Jelašič, dr. Matičevič. dr. Nikolič, Skreblin. dr. Šuklje Rrno i Zdunič. U revizionalni odbor izabrani su: ravn. Matič i prof. Cindrič. Novo izabrani predsjednik razvio je na to svoj program, a taj je: samostalno Društvo hrvatskih srednješkol. profesora, kcie ip volino sumiti u Savez iugosla-venskih profesorskih društava. Uz to je toplim riječima zahvalio na povjerjenju, a primljene su konačno i tri rezolucije:
1 protest protiv oduzimanja pasivnog izbornog prava profesorima: 2. za izjednačenje plače s kolegama u Srbiji; 3. za popust na željeznicama.
V Avstriji so baje drž. uslužbenci sklenili dvodnevno stavko, ki se ima vsakih deset dni toliko časa ponavljati, j dokler še njih zahtevam ne ustreže. Vsa-kikrat pa bo stavka za en dan daljša. ! Pridobljeni čas porabi za krpamte oble- | ke, kdor jo še ima.	A. P. |
Pruski’ krali Fridrik II. i činovničke plače. U knjizi:	„Die Gehaltsfrage in
Preussen“ od dra. Schrddera pripovijeda ovo vrlo značainu crtu v Fridriku II.
Jednoga dana dodje pred kralja njegov ministar financija i reče, da ne može nikako složiti proračuna. On nemože za sada naći pokrića inače, nego da se svim činovnicima četiriiu nižih kategorija snize plače. Na to odvrati kralj: Ako se već ne može naći druge pomoči, nego tako da se snize plate, onda ne ćemo sniziti plate najnižima, nego najvišima! I mi predlažemo, da se svim ministrima i njima sličnima snize plaće i dohodci na polovicu. Možda će onda moći naći sredstva za činovnike.
Društvo finančne straže na Slovenskem. Dne 5. septembra se je vršil v Dravogradu tovariški sestanek, katerega se je udeležilo okoli 50 tovarišev. Poročila gg. Kovača, Držaja in Česnika so bila sprejeta z burnim odobravanjem. Natančnejše poročilo sledi Dne 19. septembra se vrši drugi tovariški sestanek v Vetrinju, pri oddelku finančne straže. Začetek točno ob 13. uri. Upati je, da se tudi tovariši iz zahodnega dela Koroške udeleže sestanka tako številno, kakor so se udeležili tovariši iz vzhodnega dela Koroške in severnih krajev Štajerja.
Koliko Je drž. nameščencev v Avstriji? Pri razpravi o bolniški zavarovalnici drž. nameščencev se je uradno dognalo, da ima nemška Avstrija okoli 100.000 pragmatičnih in 15.000 pogodbenih nameščencev ter okoli 76.500 delavcev (pri monopolih, pošti, drž. železnicah in vojaštvu).
Samopomoč v Ljubljani prosi ponovno in zadnjič, da se zglase člani, ki še niso ore>eli leeitimacii j n zadružnih pravil, gotovo do 15. t. m. v zadružni pisarni. Rok za plačilo zaostalih obrokov
se izjemoma podaljšuje do 15. septembra t. 1. Člani, ki ne bodo do tega dne polno plačali svojega deleža, se bodo v smislu oravil čl. II.. § 3.. odst. 3.. točka a, izključili.
Samopomoč v Ljubljani opozarja svoje člane, da prodaja banatsko moko 0 kg po 15 K, moko za kuho kg po 14 K ter krušno moko po 9 K. dalje sladkor v kockah kg po 58 K, amerikanski sladkor v sipi po 45 K. kavo po 60, 76, 78 K itd. Cikorijo Franckovo, Kolinsko, ,.Zoro“, mešano s sladkorjem in figovo, pražen ječmen (Triglav), rum po 42 K. slivovko 54 K za liter, trapistovski sir kg 52 K, malinov sok brez sladkorja "liter po 14 K, poper, cimet, vanilijo, vanilin sladkor, pecilni prašek in druge dišave. Krompir po 2 K. olje liter po 76 K, nogavice, klobuke. čevlje po nizki ceni.
M.) III Uli II    ...........I II ••••III II  
i Listnica upravništva. i
G. Milan R .. ch. Naročene liste smo Vam iKislali na naslov Proseniakovci.
G. Vladimir Pš.........k. Uposlanu
svotu 18 K ukniižismo kao pretplatu za drugo četvrtgodište. koia ioš nive bila plaćena.
Tovariši: Agitirajte za „Naš Glas*! Nabirajte mserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ------------ naročnike : --------------
l
l
Važno za uradnike!!
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI R. Z. Z 0. J.
Kongresni trg št. 19.
dovoljuje ranžijska posojila; na te opozarjamo zlasti one uradnike, ki imajo dolgove v Nemški-Avstriji. Ti si s takojšnjo poravnavo dolgov lahko veliko pridobe na valuti. Vso tozadevno transakcijo izvede zadruga sama in sicer brezplačno in le proti povrnitvi naraslih stroškov. — Prospekti na razpolago!
1
\
Naročajte in širite „Naš Glas“!
Modni salon
LJ U BLIANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, žepič in slamnikov za dame in deklice.
Popravila tožno in	Žalni klobuki ved.
ceno.	no v zalogi.
	Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.	ts
c		S
CB	Ilidinnnui iiiiorninlnirn	(t
N	VZR EDI UVd OVd fl d	T
-o	■ litaj vllllltfl MM I Ml V V Milil HM	
O 35	v Ljubljani, Dunajska cesta 17,	"O o CA
o CL		c-
	je ustanovila oddelek za	O <
03 u	v* 1**1	*	£0
O	7iv innin/a lauarnvania	2.
M	lIVI cll Jilu luVdllllfulI d	CA
JS		<
c m	Sprejema: V življenjskem oddelku: zavarovanja na doživetje	C-
CB	in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna	o
O &	in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.	CA
a • m*	V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in ne-	•1 G
2	premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in	e—. <T>
C V	po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.	3 £.
U	Podružnica: CELJE, Breg 33.	
m
$

*
£:
$:
£:
I
*
*
Vv

M P/
<
7
to <1> § <1 ts)
Anton Černe
✓ . a GRAVEUR ^ ^
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
	
mm	
Izdaja: Savez javnih namještenika u Zagrebu in Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Daks. — Tiska Učiteljskatiskarna v Ljubljani.