Foftnina plačaš« T gotovini. Leto XXII., št 245 sobota 18» oktobra HjjfBgt Cena cent. W JpravnlStvo: LJubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon St 31-22, 31-23, 81-24. Iriseratm oddelek: Ljubljana, Pucdnljeva UL 5. - Telefon 31-26, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749 iiKJLJ LiGNO ZASTOPSTVO za oglas* lz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita ltallana SJL* Milane Izhaja Naročnina znata nesedno U a inozemstvo pa L. SO.— U rbdoiltvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica St. i, telefon 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenlenza ltallana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A_ Mflano Bombardamento di La Valletta Mem meceanizzati nemici racacciati presso Tobruk — Re-paril nemici volti in £uga presso Celga — Un altro sommer-gfeile nemico aSfondato nel Mediterraneo D Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 17 ottobre 1941-XIX il seguente bollettino di guerra N.o 502: Unita della Kegia Aeronautica hanno bombardato questa notte la base navale di La Valletta (Malta), Aerei nemici hanno compiuto un incur-sione su Napoli lanciando un certo quan-titativo di bombe: sono stati colpiti alcuni edifici civili nei quali dodici persone sono rimaste uccise ed altre 37 ferite; il lancio di spezzoni incendiari ha dat-o origine m flualehe punto della citti ad incendi pron-tamenti circoscritti e domati. Nell'Afriea settentrionale mezzi mwwa-nizzati nemici in un tentativo di sortita dal1 a pšazza di Tobruk sono stati imme-diatamente centrati dal fuoco della nostra artiglieria e ricacciatL Apparecchi brltan-nici hanno lanciato bombe su Bengasi cau-sando danni ad abitazionL In Africa orientale, un nostro caccla In ricognizione offensiva ha mitragnato gruppi di autoearri nella zona di Dabat (Nord Est Gondar), incendiandone alcuni Benchč piu volte colpito dalla nutrita rea-zione antiaerea, il nostro velivolo č rien-trato. Reparti del Caposaldo di Celga, di seorta ad una nostra autocolonna di rifor-nimento, hanno avuto scontri con elementi avversari. che sono stati volti in fuga. Nel Mediterraneo, oltre al sommergibile gi& menzionato dal Bollettino di ieri, un altro e stato affondato da una nostra tor-pediniera comandata dal Capitano di Cor-vetta Luigi Franzoni. Bombardranje La Vallette Sovražita mehanizirana sredstva zavrnjena pri Tobruku Sovražni eddelki ^g»ani v beg pri Celga — še ena sovražna podmornica potopljena v Sredozemlju Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 17. okt. naslednje vojno poročilo št. 502: Letala Kr. letalstva so nocoj bombardirala pomorsko oporišče La Valletta (Malta). Sovražna letala so izvršila napad na Napoli, kjer so odvrgla gotovo število bomb: zadeta so bila nekatera civilna poslopja, v katerih je bilo 12 oseb ubitih, 37 pa ranjenih; metanje zažigalnih drobcev je povzročilo na nekem kraju v mestu požare, ki so bili naglo omejeni in zadušeni. V severni Afriki so bila sovražna mehanizirana sredstva pri poskusu izpada iz trdnjave Tobruk takoj zadeta od našega topništva in zavrnjena. Angleška letala so metala bombe na Bengazi in povzročila škodo na stanovanjskih hišah. V vzhodni Afriki je naše ofenzivno iz-vidniško letalo obstreljevalo s itrojnico skupine prevoznih avtomobilov na področju pri Dabatu (severovzhodno od Gondarja) ter nekatere izmed njih zažgalo. Čeprav je bilo večkrat zadeto od živahnega protiletalskega ognja, se je naše letalo vrnilo. Oddelki posadke v Celga, ki so spremljali našo avtokolono z živili, so se spopadli s sovražnimi, ki so bili pognani v beg. V Sredozemlju je bila potopljena poleg že omenjene podmornice v včerajšnjem poročilu še druga podmornica, ki jo je zadela naša torpedovka pod poveljstvom korvetnega kapitana Luigia Franzonija. Ura lanšMske odločitve Odstop Konojeve vlade — Neuspeh japonsko-amerlških psgajanj — Nervoznost v Washingtonu Tokio, 17. okt s. Japonska vlada je podala ostavko. O tem poroča agencija Domej: Ministrski predsednik se je včeraj sestal k vsakim članom vlade posebej v ministrskem predsedstvu ter je ministrom razložil razloge, zaradi katerih se je odločil, da poda t imenu vse vlade ostavko, dani vlade so na njegovo odločitev pristali, nakar se je knez Konoje odpeljal na dvor, kjer je vladarju Izročil ostavko. Do ostavke vlade je prišlo zaradi tega, ker v njenem okviru nI bilo mogoče doseči popolnega sporazuma • političnih smernicah. Po nalogu mikada bo sedanja vlada do sestave nove vlade še nadalje opravljala svoje posle. Takoj po avdienci kneza Ko-noja se je vlada v ostavki spet sestala in knez Konoje je poročal o odločitvi vladarja. Ostavko sta podala tudi glavni tajnik kabineta Tanika in načelnik informacijskega urada Murase. V posebnem komunikeju je bilo objavljeno, da sta bila imenovana za člana gornjega doma. Vzroki Konojeve demisije Tokio, 17. okt. u. Po informacijah iz poučenih krogov je baje japonska vlada podala demisijo zaradi razlik v pogledih glede metod, ki naj bi se jih posluževala japonska politika za dosego svojih ciljev. Odstopivša vlada, druga Konojeva vlada, je bila v japonski moderni parlamentarni zgodovini najkrajša. Splošno mnenje je, da so na odločitev princa Konoja za odstop vplivale zlasti nacionalistične struje javnega mnenja, katerim se zdi sleherno nadaljevanje diplomatskih razgovorov z Ze-dinjenimi državami Severne Amerike odveč, ko se po 50 dneh, odkar je princ Konoje poslal svojo znano poslanico Rooseveltu, ni prav nič doseglo. Splošni vtis je, da napoveduje demisija Konojeve vlade odločilen preokret v japonski politiki, ki ne bo mogla več dolgo čakati z odločitvami ogromnega pomena. Zato se z nestrpnostjo pričakuje osnovanje nove vlade. Po2uradno pojasnilo Tokio, 17. okt. d. O ostavki vlade princa Konoja objavlja japonska polslužbena poročevalska agencija Domei v petek zjutraj komentar, v katerem naglasa, da je odstop Konojeve vlade postal neizogiben zaradi diferenc v naziranju posameznih članov vlade glede vprašanja, kakšno politiko naj Japonska nadaljuje napram Ze-dinjenim državam. Izražujoč mnenje poučenih japonskih kragov, pravi komentar japonske agencije dalje, da je Konojeva vlada storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da bi se s pogajanji ohranil mir na Pacifiku in prinesel mir svetu ter da bi se mogla na miren način izvršiti osnovna japonska politika, namreč zaključitev kitajskega spora in organizacija prostora skupne prosperitete na Daljnem vzhodu. Po znani Konojevi poslanici ameriškemu predsedniku Rooseveltu. za katero se je izvedelo 28. avgusta, nihče več ni mogel dvomiti o odkritosrčnosti japonske vlade, da doprinese vse. kar je v njenih močeh v svrho rešitve problemov, visečih med Japonsko in Zedinjenimi državami. Toda, kakor izjavljajo v poučenih progih, je pri- šlo pred nekaj dnevi do diference glede mišljenja, katera pota naj ubere japonska politika, da izvrši svoje politične cilje. Zaradi tega pa je nastala nujnost, da je morala vlada ali demisionirati ali pa se rekonstruirati. Sestavljanje nove vlade Tokio, 17. okt. d. Sestava nove japonske vlade je bila poverjena vojnemu ministru v odstopivši vladi princa Konoja generalu Hitaki Toju. »Začetek novega razpleta" Stockholm, 17. okt d. Kakor poročajo iz Londona, je vrhovni poveljnik britanskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu general Robert Brooke Popham izjavil, da se Anglija dobro zaveda, da vsebuje odstop Konojeve vlade začetek novega razpleta na Daljnem vzhodu. V Londonu tolmačijo to izjavo kot tolmačenje vidikov britanske vlade. Britanski general je po svojem povratku s seje avstralskega vojnega kabineta še izjavil: »Ne želimo vojne z Japon-ko, toda ako ostane Japonska trdovratna, smo za vsak slučaj pripravljeni.« Neuspeh japonsko-ameriških pogajanj Washington, 17. okt. u. Demisija japon-sike vlade je v središču pozornosti in zanimanja tukajšnjih uradnih in političnih krogov, kjer tolmačijo krizo japonskega kabineta kot zunanje potrdilo o neuspehu Japonsko-ameriških pogajanj ki so trajale dva meseca. V bližini vLade celo mislijo na možnost, da bo Japonska v bližnji bodoč nositi podvzeila konkretne pobude nasproti Sovjetski Rusiji. Zelo razširjeno je mnenje, da oomemi ostavka Konojeve Vlade »čisto zmago onih japonskih eflementov, ki se zavzemajo za najtesnejše sodelovanje z osjo«. Debate v parlamentarnih krogih so v zvezi si tem zelo živahne. Rosevelt je odpovedal jejo vlade, ki je bila napovedana za včeraj, ter je namesto tega sklical pri sebi konferenco visokih funkcionarjev državne. cividne in vojaške uprave. Velika vznemirjenost v Zedinjenih državah Berlin, 17. okt. u. V zvezi s spremembami na Japonskem objavljajo nemški listi nekaj splošnih komentarjev k svetovnemu položaju, zlasti pa k položaju na Tihem oceanu. Po mnenju berlinskih krogov ni izključeno, da je vest o demisiji japonske vlade vzbudila v Londonu, zlasti pa v Wa-shingtonu Večjo pozornost od poslednjih po grebnih vojnih poročil sovjetskega poveljstva. Ni tudi izključeno, da so se zlasti v Ameriki prepričali o nekoristnosti izzivalnih izjav, kakršne je podal pred dnevi admiral Stearling. Ta se je namreč zavzel za odpošiljatev posebnega ekspedicijskega zbora v Evropo ter je v tej zvezi trdil, da bi »Zedinjenim državam zadostovalo 90 dni za premaganje Japonske«. Zanimivo pa je, da celo v uradnih wa-shingtonskih krogih niso mogli prikriti neke zaskrbljenosti, kakor je to razvidno iz izjav zastopnika washingtonske vlade, čeS Zavezniške čete v Odesi Rumnnsk! in nemški oddelki so v četrtek obvladali zadnji obrambni pas in prodrli v mesto — Boji za Moskvo so vedno bolj srditi Aktivnost nemškega letalstva na vzhodu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 17. okt Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Pod vrhovnim poveljstvom državnega voditelja Rumunije, maršala Antonesca, je rumunska armada pod poveljstvom ar-madnega generala Jacobicija in podpirana od nekaterih posebnih oddelkov nemške vojske in nemškega letalstva zavzela 16. oktobra mesto in luko Odeso. S tem so bile zmagovito zaključene dva meseca trajajoče hude borbe s sovražnikom v globoko razčlenjenih postojankah pred Odeso. Plen je še nepregleden. Z Odeso je bilo sovražniku iztrgano znatno industrijsko središče, eno njegovih najvažnejših mest in največja luka v Črnem morju. Na morju pred Odeso je napadlo z ve-likm uspehom nemško letalstvo transportne ladje, na katerih se je skušal sovražnik umakniti iz mesta. Z zadetki bomb je bilo potopljenih 6 trgovskih ladij s skupno 30.C09 tonami, 8 nadaljnjih velikih ladij pa je bilo hudn zadetih, en sovjetski brzi čo'n pa uničen. Med Azovskim morjem ln Donecom se nadaljuje zasledovanje poraženega sovražnika po nemških, italijanskih, madžarskih in slovaških četah. Na severnem odseku vzhodne fronte so se oddelki španske legije uspešno udeleževali borb. V ostalem potekajo operacije na vzhodu po načrtu. Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni včeraj in v pretekli noči proti vojno važnim napravam v Moskvi. Tudi Petrograd je b:l v nočj na 17. oktober ponovno bombardiran. Ob izlivu reke Humber in zapadno od otočka Scilly je bila potopljena velika trgovska ladja in še neka druga ladja z 1500 tonami. Na angleški južnovzhodnl in zapadni obali so bojna letala bombardirala luške naprave sovražnika. Nekaj angleških bombnikov je vrglo v pretekli noči v zapadni Nemčiji eksplozivne in zažigalne bombe. V nekaterih krajih je nastala neznatna škoda. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Bukarešta, iT. okt. s. Snoči ob 19. je začasni ministrski predsednik Mihail An-tonescu razglasil preko vseh rumunskih radijskih postaj padec Odese. Dejal je: Rumuni! Pripadla mi je čast, največja v mojem življenju, da sem vam prečitai proglas maršala Antonesca ob uri, ko je naša vojska pričela protiboljševiško križarsko vojno, sveto vojno. Danes vam pre-čitam komunike vrhovnega poveljstva vojske z dne 16. oktobra. Poveljstvo rumunskih sil pred Odeso poroča: Na osnovi ukaza poveljstva z dne 16. oktobra so čete 4. armije strle odpor na zadnjih sovražnih postojankah pred Odeso in so popoldne prodrle v mesto hkrati z vseh strani. Notranji odpor v mestu Odesi se likvidira z boji, ki se razvijajo po ulicah. Brzi napadalni oddelki so že od 16. ure v odeški luki, kjer se bore proti zadnjemu sovjetskemu odporu. To je nova etapa slave, ki odpira, nova obzorja našim večnim pravicam. Obračam se z mislijo hvaležnosti na vse one, ki so sodelovali pri izvojevanju naše zemlje in ki so dali slavi rumunske vojske nov blesk, živela rumunska vojska! živel kondukator! živele zavezniške vojne sile! Živela velika Hitlerjeva vojska! ionia mi Moskvo Vlada in diplomatski zbor se selita v Kazan Berlin, 17. okt. s Vesti iz Moskve kažejo predvsem, da izvajajo Nemci velik pritisk zlasti na odseku pri Vjazmi. 2e Napoleonova vojska je iz Vjazme pričela pohod na Moskvo Toda sedaj so prometne razmere na tem področju mnogo boljše in Nemci se lahko poslužujejo moderne betonirane ceste, ki je speljana iz Vjazme v Moskvo Naravnih ovir med obema mestoma je malo. Spotoma je le nekaj smrekovih gozdov. Borba za Moskvo postaja med tem zmerom bolj obsežna. V sredo zvečer je zavladalo v Moskvi bolj pesimistično razpoloženje* zaradi uspehov, ki so jih dosegle nemške oklopne kolone na področju pri Kalininu. Sovjetska poročila so priznavala, da so Nemci zavzeli to industrijsko mesto, kar pomeni, da so bile zavzete sovjetske postojanke na tem odseku. Resen je bi] razvoj operacij pred včerajšnjim tudi zaradi nemškega pritiska v smeri od Vjazme. Na tem področju sta oba nasprotnika angažirala v borbi množice čet in vojnih potrebščin, kakršnih ni bilo niti v bitki za Verdun v zadnji svetovni vojni. Moskovsko prebivalstvo je bilo obveščeno o resnosti noložaja. Ljudi, ki ne morejo sodelovati pri obrambi mesta, so pričeli izseljevati. Vlada se seli iz Moskve v Kazan Stockholm, 17. okt. d. Ves diplomatski zbor in tudi deli sovjetske vlade so že odpotovali iz Moskve po vsej verjetnosti v mesto Kazan, ki je zamišljeno kot provi-zorični sedež sovjetske vlade. Odhod diplo- da je bilo po velikih zmagah osi pričakovati razčiščenje japonskega položaja. V ostalem, je dejal ta zastopnik, bo to pomenilo samo konec negotovosti. V vsakem primeru je za Ameriko bolje, da pade odgovornost na druge, v tem primeru na Japonce, ki da si domišljajo, da je »nastopil ugoden moment, da napadejo svojega smrtnega sovražnika, toda ta njih sovražnik ima danes zveste in močne zaveznike.« Iz teh izjav sledi, pripominjajo v Berlinu, na onkraj Atlantika ne žele niti počakati nadaljnjega razvoja vladne krize na Japonskem, ko jo že takoj sedaj označujejo kot deklaracijo, ki pomeni konec negotovosti. Iz tega pa tudi sledi, da so vsa dosedanja ameriška prizadevanja in vsi dosedanji grobi pritiski na Japonsko imeli samo negativen rezultat in da so celo povečali odločnost japonskega zadržanja. Glede grozilnih izjav admirala Stearlin-ga pa ni odveč navesti nekaj izjav neke visoke japonske osebnosti. Po mnenju ame riškega admirala bi mogle Zedinjene države v treh mesecih uničiti vojaško silo Japonske. Očitno pa Stearling sam ni tako velik optimist, da bi mogel resno predvidevati, da bi ameriški ekspedicijski zbor, ki naj bi bil poslan v Evropo, v tako kratkem času »osvobodil« Evropo in Azijo. Japonska gre, izjavljajo dalje v Berlinu, ravno svojo pot naprej k začrtanim d-ljem. Tokijske odločitve niso bile nikdar oportunistično vezane na določeni razvoj. Te ugotovitve so tudi najboljši odgovor na odmeve krize japonske vlade v Ameriki. Tudi če ne bi bilo prišlo do najnovejših vojaških dogodkov, bi bila Japonska politika prav gotovo ostala premočrtna, čeprav ne brez primerne taktične elastičnosti, ki pa dopušča samo slgurnejSe razvoje. matskega zbora in mnogih vladnih uradov je prišel v sredo splošne evakuacije sovjetske prestolnice, ki je-že-več dni v .teku. Po informacijah, ki jim pritiče velika verjet-' nost, bodo sovjetske armade poskušale Moskvo braniti do skrajnosti. Toda čeprav si moskovsko časopisje in radio prizadevata potolažiti prebivalstvo pred strahotami napada, vendar je jasno, da Moskva ne bo ušla popolnemu uničenju po nemških granatah, bombah, če se bo branila. Očitno pa je sovjetsko poveljništvo pripravljeno Moskvo pravtako žrtvovati, kakor je žrtvovalo Petrograd in Odeso. Po nekaterih informacijah je Stalin še ostal v Moskvi in je verjetno, da bo ostal tamkaj še nadalje, ker bi njegov beg nedvomno panično vplival na branitelje. Dasi ni nikakega potrdila, da postane Kazan novi sedež sovjetske vlade, so vendar vse informacije skladne glede tega imena. Kazan je glavno mesto avtonomne tatarske republike. Leži na dosnem bregu Volge, kjer se v njo izliva reka Kazanka, ter šteje približno 180.000 ljudi. New York, 17. okt. s. Ameriški listi prinašajo pod ogromnimi naslovi vest v be*njanizacijo v francoski proizvodnji Pierre Cot pa je v svojem ravnanju zmerom da;al interesom svoje stranke prednost prtd interesi države. Guy Lachambre kakor tudi Jacomet sta prav tako s farsi ran jem svojih političnih prijateljev doprinesla k vojaškemu zlomu Francije. Kar se tiče poslednjih dveh. je Petain izjavil, da se je njuna odgovornost izkazala za mani težko in ostaneta obsojenca še nadalje zaprta v Bourasoflu. Bivši predsednik vlade Reynaud in Ge-orge Manddl. proti katerima sodišče v Riomu prav tako vodi preiskavo, da bosta obsojena. kakor je izjavil Petain, čim bo mogoče dobiti iz inozemstva potrebne priče. Proces se bo tedaj nadaljeval, dotlej pa Revnaud in Mandel ositaneta v dosedanjem trdnjavskem zaporu Maršal Petain je tudi izjavil, da bo političro sodišče, ki je vodilo preiskavo proti krivcem francoskega podoma, ostalo v funkciji kot trajna institucija. V deželi podzemeljskih jam ze Tomadio — Tomaj V Trstu, soroda oktobra. Podn svet je brezen in kotanj refisksamskih jam, pa drugih tajn. Nad zemljo brije, pod njo bobni, Tod Kras se vije, teran kipi. Prezanimiv je kraški svet. Preprost, dolgočasen, kjer so sami pašniki z »griž&mi«,, kuni ostrega kamenja. Tudi mrk in neprijazen: go'ičave, koder sega pogled, goli grebeni. Včasih pust, Zlasti okoli Vojščice in Sežane, ograde, komaj zaznatna nebog-fljena rast, ki )i kraška tla ne dajo zamaha. Potem pa spet divje veličasten, v dlemen-tarnosti svojih pojavov strahoten da te zagrabi in prisili k občudovanju, gigantski v svojih oblikah in porodnih prikaznih s prelepimi podzemskimi jamami in oka&ni-cami: Postojnska, Škocjanska lama, Diva-ška (preje Rudolfova) okapnica, Vilemca pri Lokvi, Malanica pri Sežani. Jerihovica pri Klancu, Vodnik pri Tubljah. Lokvica pri Opatjem selu, Leskovica pri Nabrežini, Jameljska, Gabrovinka itd. Več ko 300 je teh jam, lukenj, brezen, votlin. Nekatere imajo svetoven sloves, druge svoje ime, neštete še imena ne. Največ jih je okoli Bazovice. Več sto p?, je takšnih, ki so sploh še nepreiskane, nedognane. Ko velikanska goba jih je poln ves kraški svet ki ima nekakšno svojo pred pod ob o in prve kraške znanilce že na Trnovski planoti, pa se petem širi na levem breffu Vipave najprej v višin i 200—300 m od Tcrora naprej proti Istri pa 300—400 m. Prakraševcu so ta nešteta brezna globoke, prostrane jame odlično služile v davnih časih, ko se je varno zatekal vanie pred zvermi. Tukaj se je zasidral, si kuril, nanosi! plen3 in ga pekel Pa tudi pred sovražnikom ie imel tukaj svoje zatočišče. \ dobi turških navalov so se lahko poskrili ■po teh ogromnih votlinah prebivalci celih vasi. V svetovni vojni je bilo po kratkih breznih in jamah naravno kritje celih bataljonov in polkov, kakor n. pr. okoli; Kostanjevice ter Opatjega sela. Hstddbec f e kriv«. • O pootanku te svejske pokrajine krožijo med kraškim ljudstvom različno pripovedke. Razni motivi se zgeščujejo predvsem v dveh; prvo pripovedujejo o Divači, drugo pa o Komnu. Kakor zatrjuje prva pravljica, je Bog, ko je ustvarjal svet, spoznali, da mu je ostali še velik kup kamenja, s katerim ni vedel kam. Pa se domislil, da bi ga zagnal v morje Stilači kamenje v ogromno vrečo. Toda zgodilo se je po naga jivoati hudobca, da je imela vreča naenkrat veliko luknjo. In skozi to luknjo se je ogromna količina kamen ia in skali vsi-palla "na zemljo, nad katero je švignili Bog s preluknjano vrečo. Tisti del sveta, nad katerim se je to zgodilo, se imenuje — Kras- . . , , Druga pravljica pa pojasnjuje drug kraški pojav, zakaj je Krais brez vode. V Komnu pripovedujejo naslednjo zgodbo: Ko je Krisitus potoval s Petrom po Krasu, sta imela s seboj lepo šunko. Kraševca so se pdlotile hude skomine po šunki, pa jo je izmaknili ter jo nadomestil s polenom. Kristus je zaradi tega kaznoval na Petrovo prigovarjanje Kraševce s tem, da jih je pustil brez vode. s katero bi si lahko gasili žejo po zaužiti šunki. P&mnikl davKlne Kraška zemlja, ki jo obrabljajo Trstelj in Gaberk, 2ekauc in Cuk, pa je posejana tudi s številnimi pomniki preteklosti, ko so se zbiralli nad Krasom temni oblaki in se je bližal nevaren sovražnik Ko so prihrumeli Turki, si je kraško ljudstvo pomagalo samo in si uredilo ter zgradlo »tabore« na dobro zavarovanih postojankah. Tako so nastali utrjeni tabori v Lokvi, Britofu, Vre-mah, Sežani, Dutovljah, Tomaju, Škocjanu, Štjaku, Dolenji vasi pr Senožečah. V Vipavski ddlini je bil takšen tabor v Vipavi. Najstarejši pomnik davnine med njimi pa je nedvomno Repen tabor. In sredi te prirodne elementamosti ter starinske preteklosti se preliva mnogokje bujna rast, se širijo plodna, skrbno obdelana tla, se vzpenjajo vinogradi po Latni-kih in čez terase. Tukaj zori in raste krasna kapljica slavni, peneči se teran, tod doni te dni popevka: Kapljica vseh kapliic je žlahtni teran, pijača za praznik, ne za vsak dan. NekoliVo zakasnela letošnja crgatev je po nekaterih kraških vinogradih v polnem teku. Sode in posodo so skrbni kraški gospodarji pripravili že pred tedni Praznično razpeli oženje navdaja vinorodne predele, trgatveno veselje, ki ga nekoliko kalli okol-nost, da bo letos s teranom nekoliko slabše. To velja predvsem za dutoveljski m tolmajski okoliš, kjer se je vsipalla letos na praznik Sv Petra in Pavla grozna toča in potolkla ponekod več ko polovico te-ranskega pridelka, ki ga 'e sicer letno po vssm Krasu za 20.000 h'. Tomaj je^ bil že pred svetovno vojno znano središče naj-žlahtnejšega terana, potem še sosedne Du-tovflje, pa Avber tam nasproti Tomaju, Komen in drugi predeli. Sloves terana sega daleč v širni svet. O tej prežlahtni okrepčujoči m posvežujoči kapljici je izšla dosle že cela literatura. Teran je namreč tipično vino, edino na svetu, ki vsebin- m'ečno kisflino. ki pospešuje prebavo V tem je prednost terana Zato vzkipi in se zapeni. Objektiven po-znavlec terana ter posameznih niesavih zvrsti je razodel tede »skrivnost«: Komen-ski teran ie ob*čf*'no močnepi ko tomajski ali dntove'iski. Moč in najvišja odlika to-majskega in dntove1'^kega terana pa je v odličnem bukeju. V komer,sicem okolišu je letošnji tesan nekoliko šibkejši, ker je bilo za zorenje premalo sonca in preveč dežja. Čudovito moč in sočnost daje teranu rdeča zemlja, ki je okoli Tomaj a, Komna in Dutovelj najboljša. Teran vsebuje zaradi tega tudi znaten odstotek železa zaradi katerega predpisujejo imenitno pijačo tudi zdravniki, predvsem malokrvnejšim. Še morda bolj ko lastniki teranskJh vino-gradnih nasadov pa so prizadeti oni kraški gospodarji, ki imajo svoje vinograde na vipavski strani, kjer jim je letos toča obilo potolkla. To so predvsem nekateri posestniki iz Komna, Škrbine. Lipe. Malega dola, Kobjeglave in Štanjela. Ostane pa kraškim vinogradnikom navzlic letošnjim vremenskim neprilikam ponos na izborno kapljico, ki jo rodijo kraška tfla in raste in zori na plodni rdeči zemlji, segajoči vse tja do Nabrežine. kjer so ilovnata tla. Tmd in znoj — najboljši gnoj Na dnu dolin pa se zgrinjajo polja, njive. Kdor dobro gleda, lahko mnogo vidi: na vsako ped borba s trdo, neusmiljeno kraško zeniljc. Star kmetovalec iz komenske okolice je dejal o Krasu in borbi 6 kame-nito zemljo. Trud in znoj sta najboljši gnoj. Njive zavzemajo komaj 18% površine na področju Komensko tržaškega Krasa, pašniki 429/o. Na obrobnem Krasu uspeva koruza, ki ji ponekod pravijo pitnik. V nekaterih mredel.ih raste in zon tudi pšenica, v višjih legah rž, ječmen oves. Po- nekod je na Kraau tudi gozd, mnogokie zelo lep, drugod pa spet takšen, da tega imena niti ne zasluži, ampak gre le za nizko hosto. Najmanj gozda je v sežanskem cikotlišu, kjer je komaj 25°/o površine, ki je poraščena z gozdom. Tudi krompirja m fižola pridelajo Kraševci vendar po večini za lastno porabo. V okodici Divače k biLa letina še precej dobra, kar velja za paenico, rž in turščico, dočim je krompir zaradi moče precej gnili. S krmo je bilo dobro z ajdo tudi V tomajsko dutoveljskem okolišu je letošnji pridelek razmeroma slab. Krompirja bo malo več ko polovica. Žito je trpelo zaradi ro&e. Tudi sadju je rosa precej škodovaila. Sadje bi morali škropiti, pa ni bilo povsod možnosti za to Znano je, da je kraško sadje prvovrstno po okusu in ima zato tudi prvo ceno. Rdeča zemlja ima mnogo železa, ki ga oddaja sadju. V splošnem pa se lahko reče, da je v tem okolišu sadna letina srednja, povofljna. V kom en s k i občini je letos srednje dobra letina; to velja za žito. krompir in fižol. Ajda je dobro uspevala. Okoli D o -berdoba je letošnji pridelek še dober, ker je bilo dovolj dežja. Koruza in krom pir sta dobro rodila. Sušo so imeli edmo v septembru. Tudi tukaj bo nekoliko kasnejša trgatev. V štanjelskem področju je srednja žitna letina, krompirja še precej, fižola tudi. Vsak teden je deževalo — kar je za kraški pridelek zelo važno, saj zatrjujejo kraški očanci: Ce vsaj dvakrat tedensko dežuje, potem se obeta dobra letina. Okoli Repcntabora pa ie slabša letina; vino silabo, žito srednje. Kraševci nam dajejo zelo poučen nauk: Z žilavo vztrajnostjo in neodjenljivo prizadevnostjo izsiliš tudi od skalovja, kar vefleva nujna življenjska potrebo. Vse te zagrajene njivice siredi golih reber in skalnatih planot so najzgovornejše pričevanje o tem detlu in težkih vsakdanjih naporih-Kakor pa so ta polja lična slikovita, tako so tudi kraške naselbine pravi biseri kraške pokrajine, ki je bila v srednjem veku razdeljena na tri gospoščine, na devinsko, opatjeselško in rihenberško. vn zelo razkosana. saj so bili do i. 1085. pod gospostvom koroških vojvod Sv. Križ. DutmMje, Sežana, Skopo, Šepolje, Godnije. Gabrovica. Pliskovica, Gorjansko. Vojščica. Selo in Opatje selo. Grftdn]a avtomobilske ceste Sarajevo-Jadran Delo fe sedal nekoliko zastalo In se bo nadaljevalo na vseh odsekih takoj ko bo mogoče Nova sezona na gobjetn trgu S poukem po šolah ln z javnimi predavanji naj bi se nadaljevala propaganda za nabiranje gob S hladnim jesenskim vremenom smo dobili novo sezono tudi na gobjem trgu, ko se je skrčila nepregledna vrsta najrazličnejših užitnih gob na krajšo vrsto trpež-nejših gob, ki prenašajo tudi hladno jesensko vreme ter jim ne škoduje niti slana. Zato je tudi razstava, ki jo prireja mestni tržni urad ob semenišču, spremenila svojo sliko, še bolj se pa sprememba opaža po naših gozdovih in zato tudi na našem živilskem trgu. Nežnejše gobe bodo počasi izginile s trga, čeprav so še na novo razstavljene zelena golobica, usnja ta golobica in črna ali osmojena golobica, ki smo jih prav malo videli na ljubljanskem trgu. Prvi dve sta prav dobri gobi, zadnja je pa manj vredna ter užitna samo mlada. Tudi raznovrstnih griv ali medvedovih tačk bo vedno manj na trgu, ker jih bo naglo osmodila slana. Med sedaj na novo razstavljenimi gobami omenjamo sivo trobento ali sivo lisičko, ki je prav podobna rumeni trobenti in enako dobra za vsestransko porabo. Pojavil se je pa tudi že prav dobri in zares fini jesenski hrček, jesenski sorodnik pomladnih mavrohov. Za sladokusce pomeni ta delikatna goba slovo od svežih žlahtnih gob za letošnje leto. Omeniti pa moramo, da je ta delikatesa po naših logih bolj redka. Velika sezona je pa sedaj za vse vrste kolobarnic, ki se Imenujejo po skupinah, ker nastopajo v veliki množini ter rasto večkrat v obliki kolobarja ob robovih godov in tudi po grmovjih. Ljubljančani jih splošno imenujejo »mraznlce«, še bolj znano je pa njih ime »sivke«. Večina pozno jesenskih kolobaric spada med dobre gobe ter so porabne za kuho in vlaganje, kar ljubljanske gospodinje itak dobro vedo ter jih vsako leto prav mnogo vlože. Med ko-lobarnicami so najboljše črno siva kolobar-nica ali mraznlca, zelena kolobarnica ali zelenka in pa golobja kolobarnica, ki jim ljubljanske gospodinje pravijo »golobčki«. Nekoliko slabši sta klobčičasta kolobarnica in rdečkasta kolobarnica, ki jih pa ni mnogo na trgu. Priporočamo jih za sveže pripravljanje. Najbrž se bo še pojavila mokarica ali sHvarica, ki prav značilno diši po moki ter je belkastosive barve. Tudi ta goba je prav dobra za svežo uporabo. Razstavi gob na velesejmu in stalna razstava na živilskem trgu sta zbudili zanimanje za gobe med najširšimi sloji prebivalstva, da lahko govorimo o največjem uspehu propagande za užitne gobe. Samo na velesejmu je bilo prodanih blizu 300 izvodov Ante Begove knjige >Naše gobe«, dosti izvodov so pa seveda prodale posamezne knjigarne. V okolici Ljubljane in tudi po deželi povsod srečujemo nabiralce gob in izletnike s to knjigo v roki. kako primeriaio najdene gobe z barvanimi slikami, ki" jih je v knjigi 75. Pripravljena je nova izdaja, pomnožena z novimi slikami raznih gob. ki pri nas rasto, a v knjigi še niso naslikane. Kmetijski oddelek Visokega Komisarijata, ki je priredil razstavo gob na velesejmu, prav tako pa mestni tržni urad, ki je angažiral posebnega strokovnjaka za urejanje stalne razstave in za nadzorstvo nad gobami na trgu, zlasti pa za pouk prodajalk in gospodinj na živilskem trgu, sta torej s svoiimi prizadevanji dosegla hvalevreden uspeh za pomnožitev hrane v teh časih. Pa tudi zdravstveni oddelek visokega Komisarijata se zelo zanima., katere gobe naj bi bilo dovoljen*> prodajati po naši pokrajini, ter je dobil od mestnega tržneea ursda seznam, ki ga je napravil g. Ante Beg ml. kot mestni strokovnjak ter vanj sprejel okrog 50 vrst dobrih ln užitnih arob. Oblasti nai bi propagando nadaljevale tudi v zimskih mesecih. navzlic mrtvi sezoni za grobe, zlasti s noukom no šnlab ln z javnimi predavanji, da nrfho^rnr, rv\e je zastor zagrnil in ko se je zopet od-grail, so bifli na odru »Kroupovci«. Nekaj jih je bilo sicer med občinstvom, a ko so le prišli do- svojih mest, so vsi skupaj zaigrali nekaj komadov. Pomagala jim je so-'istka in ženski trio, a vse tako boječe. Pavza je bik kratka in darovita. G. Zi-herl je podaril deset izvodov svojega Sla-gerja: »Gledal v tvoje sem oči« in g. Jarc je imel precej dela, preden je izvode razdelil. So ljudje čudni: na prvi reviji so šla-ger prodajali in jih je le malo kupilo, sedaj je bil pa zastonj in so se ga tudi branili Potem bi se pa najbrže trgali zanj, ko ga je g. Ziherl pri »Ritmikih« zapel. »Ritmiki« so predvajali glasbeno novelo s srečnim kancem o deklici, ki se je zaflju-billa, rodila in poročila. Zadnji so bili »Veseli berači«. Poleg mene je stal nogometaš in ko so se berači prikazali v majicah in z napisi »VE-BE« čez prsa. je takoj tudi ugotovil, da jih je enajst »n če znajo taliko nogometa kolikor muzike, gotovo ne bi izpadli iz prvenstvenega tetrri-nvanj".. Kaj pa če znajo več nogometa ' ° C na berači doživljajo preporod, nekaj se jih je vpisalo na konservatarij in začeli so z Bachovo fugo, ki je končno dobila ritem. Zapele so potem tudi tri »beračice« — dobro in trije »berači« — s'a bo. Ponovili so se na z «Bera-ško besedo« — vsi skupaj pojoč in igrajoč. Prihodnjo nedeljo bo še ena ponovitev. Ničla je, kakor mislijo učenci osnovnih šol, številka, ki »ne pomeni nič« in ki nima torej nobene vrednosti. Pa ni tako. Ničla ima, nasprotno, zelo veliko važnost pri računanju in sestavljanju števil. Ljudje pa so vendarle dolga stoletja in tisočletja delali svoje račune, ne da bi poznali tega znaka. Niti Egipčani, niti Grki in niti Rimljani niso v svojih računih uporabljali okroglega znamenja, ki nam rabi za ničlo. V kulturnih deželah se je pojavil šele v šestem stoletju po našem štetju. A njegov pojav je imel za posledico, da so izginile z nenavadno naglico vse stare oznake za de-setice, stotice, tisoč:ce itd. Mnogi narodi so prej pisali 'ečmestna števila tako, da so za vsako številko z besedo oziroma z njeno kratico označevali de-setico, stotico, tisočico itd. Z drugimi besedami: stari Feničani so n. pr. št. 8934 morali napisati takole: 8 t, 9 s, 3 d, 4. Ni pa bilo pri vseh narodih tako. Znano je. da so stari Grki in Rimljani za pisanje številk uporabljali črke svojih abeced. Lahko si mislimo, kako težko in nerodno je bilo na ta način izvajati računske operacije. Poskusite napisati tri rimska števila s petimi znaki, pa jih seštejte. Ta naloga je prilično zamotana. A niso ^amo stari Rlm-ljjini imeli tako težkih računov. Drugim narodom ni bilo nič lažje, dokler se ni pojavila ničla. Ko so v Indiji izumili ničlo, ki so jo predstavljali kot majhen, izpolnjen ali neizpolnjen krožek, so jo hitro uvedli v vrsto števil, kjer je manjkala kakšna enota. Končno je bilo mogoče točno in preprosto odgovoriti ter napisati odgovor na vprašanje: »Koliko je predmetov,« Kasneje so Arabci razširili uporabo ničle, ki so se je bili naučili od Indijcev. Dodajali so po eno ali dve ničli kakšnemu številu in njegova vrednost se je s tem sama od sebe povečala n. pr. na 10 ali 100. Tako so dali ničli velik pomen ter so zelo poenostavili prej dolgotrajne množitve in delitve. Danes ni n. pr. nič lažjega, nego če mora otrok v osnovni šoli deliti 400 na 100. Potrebno mu je odvzeti samo dve ničli od vsakega števila, nadalnje delo je potem preprosto. V starem Rimu je bilo vse drugače. Deliti je bilo treba CD s C, a učen-čku res ni bilo lahko dospeti do rezultata, ki se je glasil: TV. Arabski način računanja je uvedel v Italijo, a od tam v vso Evropo Italijan Leo-nardo Fibonacci. To je bil v resnici velik dogodek v zgodovini zapadne kulture. Zgodilo se Je to L 1202. Arabci so ničlo ime- novali »zefirum«, kar se je polagoma pre-obličilo v besedo »zero«, ki jo uporabljajo vsi romanski narodi in ki so jo prvič zabeležili v nekem rokopisu 1. 1491. Nadaljnji čudež, ki ga je izvršila ničla, se je zgodil tedaj, ko je holandski menih Stevin uvedel v pisavo števil piko in je bilo od tistega dne dalje mogoče pisati ulomke kot navadna števila. Pogoj je ta, da se najprvo zapiše ničla, nato pika, nato število, kar pomeni vse skupaj potem decimalni ulomek. To je nekoliko majhnih čudežev, ki jih je izvršila ničla, ta mala reč, ki ne pomeni ničesar, a brez katere U morali le dandanes prenekatere račune računati po nekoliko dni, medtem ko Jih lahko brez vsake težave izračunamo ▼ nekoliko minutah, Pripomnimo Ob koncu, da je ničla r živ« govorice prešla kot oznaka za razne pojme. Tako napišemo leto 0 za leto, od katerega se računa naš čas. 0 ur pomeni čas od polnoči do enih, in tudi toploto računamo od 0 stopnje navzgor in navzdol. Vidimo torej, da ničla nikakor ne predstavlja ničle, temveč da je pomembna stvar ne samo za matematiko, temveč za naše življenje sploh. Prebivalstvo zemlje Od začetka devetnajstega stoletja je bila cela vrsta vzrokov, da je človeštvo naglo naraščalo Evropa je imela 1. 1800 okrog 178 milijonov prebivalcev, letošnje leto jih je imela pa 531 milijonov. Ta porast gre po mnenju strokovnjakov pred vsem na račun industrializacije in odkritja novih virov prehrane. A tudi Azija in Afrika, kjer učinki evropske civilizacije niso starejši nego kakšnega pol stoletja, kažeta močne spremembe Azija je v istem razdobju narasla cd 520 milijonov na 1213 milijonov ljudi, Afrika od kakšnih 55 milijonov na 164 milijonov. V Avstraliji ln Oceaniji, ki sta preživljali okrog 1. 1850. komaj kakšen milijon ljudi, štejeta danes 11,3 milijona prebivalcev. Obe Ameriki imata danes trikrat toliko prebivalcev, kolikor okrog 1. 1800. Sredi 1914. so celokupno število Zemljanov cenili na 1.8 milijarde, ob začetku letošnjega leta pa na približno 2,25 milijarde. Vzroki za to v nekaterih primerih morda niso videti posebno neumljivi. Vsekako pa tok tega porasta ni bil vedno pregleden. Razdelitev sil je vse drugo nego enakomerna. So ozemlja, ki so že skoraj pre-obljudena in ne bodo mogla prehraniti dosti več ljudi, nego jih tmajo danes. Najbolj obljudena dežela na svetu ni, kakor običajno mislimo, Saška z gostoto kakšuih 300 ljudi na štirjaški kilometer, temveč imata prvenstvo Egipet s 475 ljudmi na štirjaški kilometer (seveda, če ne računamo puščave) in Java s 377 ljudmi Evropa nikakor ni dežela, kjer je presežek rojstev največji, temveč gre to prvenstvo Aziji, ln sicer otoku Formozi Zanimivo je, da sta v preteklosti samo švedska tn Avstrija imeli nižje število rojstev nego Nemčija danes pa je ta ©stavila že enajst dežel za seboj. Kako nenakomerno je razdeljeno človeštvo na zemlji, pa je najbolje razvidno n. pr iz dejstva, da živi na tako zvanih starih celinah po 33 ljudi na štir-jaškem kilometru, na mladih celinah Ameriki, Avstraliji in Oceaniji pa samo 5,6. ora pozabljenja Vzpon na goro Illampo, najvišji vrh brazilskih Kordiljer (.->500), ki so ga izvršili plezalci Hortnagel, Pfann, Horschowsky in Hein, je odkril neko novo, zanimivo dejstvo v fiziologiji višin. Omenjeni plezalci so se povzpeli na Illampo iz znanstvenih razlogov iz taborišča, ki je bilo v višini 5200 m. V sedmih urah in pet in petdesetih minutah so premagali severno zapadni greben do višine 6000 m. Dotlej je šlo vse brez posebnih Armi per la Patria — Orožje za domovino Operata ftaliana ln ima fabbrica d'armi — Italijanska delavka v neki tovarni orožja težav. Nato so se vzpenjali pet ur preko strmega, zaledenelega grebena, često so morali gaziti sneg do kolen. Dihanje jim je bilo tedaj težavno, treba je bilo uporabiti posebno tehniko pravilnega dihanja. Navzlic temu je šlo zelo počasi, na vsak korak so morali počivati. Posebno težko je bilo premagati zadnji konec nekako od višine 6400 m. Niti eden izmed mož ni mogel že davno spregovoriti nobene besede. Na vrhu, okrog katerega je bil na vse strani globok prepad, so si morali najprvo pripraviti mesto, da so mogli sploh stati. Od višinskega taborišča do vrha, to je za višino 1300, so rabili nekaj manj nego 14 ur. Zadnji del so opravili povsem avtomatsko, ravnodušno m brez vsakega veselja nad uspehom. Na meritve, ki so jih hoteli izvršiti, so preprosto pozabili. Pozabili so, da jim je bila enako kakor odpravam na Himalajo, poverjena v prvi vrsti naloga, da bi izmerili m označili najvišji vrh. šele ob sestopu so se malo »prebudili« s pomočjo čaja iz listov koke m snega, a še nadalje se jim ni vrnilo znanstveno zanimanje za stvar. Sestop je bil tako telesno, kakor duševno zelo težak. V glavnem taborišču v višini 4700 m so se končno počutili malo bolj sveže in šele tedaj so postali zgovorni, se spomnili vseh podrobnosti svojega podjetja in priredili zmagoslavno svečanost. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Obiskovalec je našel gospo Korenovo sredi kovčegov. »Ali odpotuje te?« Je vprašal začudeno. Gospa Korenova je pokimala: »Da, v gore — zdravnik to zahteva.« »Ali ste bolni?« »Jaz ne, toda moj mož. Saj veste, da je nevrastenik. Vse zdravljenje, ki ga je doslej poskušal, je bilo brez učinka. Včeraj smo vprašali neko medicinsko kapaciteto in gospod profesor je odločil, da moram jaz za čim dialj časa v gore, moj mož pa naj ostane doma.« * Branko m Vera gresta skozi jesenski park. Nenadno se utrne zvezda. »Lahko si nekaj želite!« pravi Branko. »Ah,« de Vera, »za to ste vendar pre-boječi!« Miha je popil na tešči želodec pet vrčkov piva. Občudovali so ga: »Od kod imaš to sijajno žejo, Miha?« »Danes ponoči sem v sanjah pojedel tri zelene paprike!« H Dnee a Parma — Doce vParad Tra il popolo — Med ljudstvom Železo v mleku Kako važno je, da bi dojenje trajalo čim dalje, najmanj pa šest mesecev, je razvidno tudi iz natančnejših raziskav o tistih sestavnih delih materinega mleka, ki jih običajno komaj upoštevamo, a imajo ne samo zelo velik pomen za otrokov normalni razvoj, temveč nam morejo pojasniti tudi skrivnosti te ali one nerazumljive bolezni. Tako je le malo mater, ki bi vedele, da je v otrokovi vsakdanji hrani potrebna neka majhna količina železa, čeprav bi si lahko mislili, da mora Imeti ta kovina zavoljo svojih tesnih zvez s krvnim barvilon: tudi za dojenčka veliko važnost. Dejansko je ta njena važnost prav izredna. Novorojenčku daje že narava sama v svoji modrosti posebno veliko količino železa na pot, in sicer mu ga naloži v jetra. Toda to zalogo porabi njegov telo v razmeroma kratkem času, tako da jo je treba stalno obnavljati. Obnavlja se z mlekom in sicer prekaša materino mleko kravje mleko v tem pogledu na zelo odločen način. Kravje mleko more otroku dajati komaj polovico toliko železa, kolikor je dejansko potrebuje, a če se razredči, kakor je običaj, tedaj vsebuje komaj četrtino ali še manj železa, kolikor bi ga bilo treba. Med tem ko prejme dojenček z materinim mlekom v prvih petih mesecih skupaj 140 mg železa, ga dobi z umetno prehrano približno 40 mg in še manj. Posledica je malokrvnost, ki se očituje z izrazito otrokovo ble-dičnostjo. Ta malokrvnost se da zagotovo odpraviti le z naravnim dojenjem. A tudi v tem primeru mora doječa mati skrbeti za to, da dobi v drugem polletju otrokovega življenja čim več zelenjav, ki vsebujejo železo. Da bi materino mleko vsebovalo potrebno količino te kovine, predpisujejo zdravniki materam med dojenjem pogosto železove preparate. Čudna ljubezen Pred sodniki v Michiganu se bo vršila te dni razprava, ki zbuja v ameriški javnosti veliko zanimanje zavoljo nenavadne zgodbe, ki ji je vsebina in ki se v njej na čuden način mešajo ljubezenske zadeve, družabne konvencije, bolne strast: in denar Junak te zgodbe je James Linn, sin milijar-derske rodbine in zelo znan v visoki ameriški družbi. Ta gospod se je pred časom do ušes zaljubil v mlado umetnico, 23 letno Rosy Harwayevo, toda njiju poroki je nasprotovala njegova rodbina. Obtožila je med drugim umetnico, da je svojemu zaročencu nezvesta. Harwayeva je energično zavračala to obdolžitev in nekega dne je Jamesu predlagala, naj jo preizkusi na kakršen koli način, da se prepriča o njeni ljubezni do njega. Zdi se, da mladi milijarder ni bil popolnoma prepričan o njeni zvestobi, vsekako si je izmislil zelo čudno preizkušnjo. Svojo zaročenko je namreč zaprl za deset dni v razkošno opremljeno sobo brez oksn Prekanjen! obtoženec Pred sodnikom v Gloucestru v državi Massachusettsu se je moral zavoljo nadležne pijanosti zagovarjati neki Amos Roweney. Možak je stal pod isto obtožbo že v sedem-desetič pred sodnikom in ta ni več vedel, kakšno kazen naj mu naloži. Sodnik je dobro vedel, da niso imele vse prejšnje kazni nobenega uspeha, pa mu je šinila v glavo originalna ideja: pozval je obtoženca, naj si izreče kazen sam, češ, da samega sebe najbolje pozna in tudi najbolje ve, katera kazen bi ga poboljšala. Obtoženec je vstal in spregovoril s svečanim glasom: »Obsojam Amosa Roweneya na sedem mesecev prisilne delavnice!« Sodnik mu je izrazil svoje zadovoljstvo nad odkritosrčnostjo njegovega kesanja, toda Roweney je pograbil to pohvalo in je nadaljeval: »Ker pa moram upoštevati odkritost njegovega kesanja, ki jo priznava gospod sodni predsednik sam, dovoljujem obtožencu pogojni odlog kazni do 1. oktobra 1945.« Sodnik ni hotel umakniti svoje besede in je moral Roweneya izpustiti. in postelje, ki je bila vsa obL žena z zrcali in so v njej gorele močne žarnice podnevi in ponoči. V tej sobi, ki v njej ni mogla spati, se je mladi umetnici ob koncu tedna, ker je neprestano gledala svojo podobo, ki se je zrcalila od vsepovsod in ponavljala njene kretnje, malodane zmešalo. Razbila je eno izmed zrcal in je poskusila izvrši, i samomor, a se je samo težko ranila. Cez nekoliko dni je zblaznela zares. Ko je James Linn videl uspeh svojega eksperimenta, je težko obolel. Sedaj, ko je ko.raj ozdravel, se bo moral zagovarjati prt d sodniki. A N E K D O T Balzac je bil uverjen, da je izvrsten grafolog. Ljudem je na podlagi pisave rad opisoval značaj in napovedoval bodočnost. Nekoč mu je znana gospa predložila otroško pisanko in ga prosila, naj bi ji povedal svoje mišljenje o značaju in bodočnosti tega otroka. »Ali je z vami kaj v sorodu?« je vprašal pisatelj po kratkem pregledu zvezka. »Prav nič,« je odgovorila gospa. »Tedaj vam morem popolnoma odkrito povedati svoje mnenje,« je dejal Balzac in nadaljeval: »Ta deček je lenuh in top. Bojim se, da iz njega nikoli ne bo kaj prida.« »Toda to je vendar prva pisanka, ki ste jo vi sami izpisali v svojem življenju!« je vzkliknila gospa. Balzac je bil cd tistega časa previdnejši s svojimi grafološkimi nagnjenji. VSAK DAN ENA MŠ »Po mnogih težavah smo dobili Petra končno iz polarnih krajev sem, a sedaj Pavli ne ugaja!« Ealtarnl pregled Premiera »La Boheme« v Operi 2Č sama vsebina opere »La Bohčme«, prikazujoča Hk nesrečne Mimi, Je toliko pretresljiva, da zajame vsakogar in izzove sočustvovanje ter iskreno podoživljanje. Ta ■ujet Je muzikalno oblikoval Puccini s toliko prisrčnostjo, polno preproste, pa globoke žalosti, pomilovanja, ter na mestih pristnega veselja, da lz njegovih pestrih akordov, nežnih melodij in celotne notranje strukture res zazveni ljubezen in bolest Mimi, prešer-nost in dobrota Musette, veselje in razigranost večnih bohemov. »La Boheme« je resnično opera za vse, opera, ki brez posebne promlematike. bodisi vsebinske ali muzikal-ne, vzbuja pristni odnos sodelovanja poslušalca, oziroma gledalca. V letošnji premieri je pela vlogo Mimi Vldalljeva, ki ie predvsem igralski nudila prav dovzeten lik. vsebu joč v veliki meri tisto nežnost in milobo. kakršna je tej vlogi potrebna. Pevski se je trudila nrav tako dati čim več in ji je to tudi na nekaterih mestih uspelo (n. pr. v 1. in ob koncu 4. slike), najbolj tam, kjer je vlagala v svoje pevsko izvajanje toniino doživljanja, vendar pa so se pojavile še vse bistvene pomanjkljivosti lanske sezone: tremoliranie še vedno obvladuje njen edas. ki je dvorna zavoljo tega. deloma iz drugih razloeov v višini oster in intonativno labilen. Jasno je, da zavoljo teffa mireio r" ntin ti nraMlTio oblikovale ppfpfcVe liniip iT! Ha t'"ii ftmtveno doživljam'" tiovp nevck? najti svoiesra ekvivalenta. ki je moeoč le v nrimeru čim popolnejše tehnične suverenosti pevca. V teh pogledih ji je na moč sličen Mano-ševskij, ki je bil v vlogi pesnika Rudolfa sicer nekam boljši kot v ostalih svojih dosedanjih vlogah; predvsem je večjo svežost in glasovno umirjenost prikazal v prvi sliki. Kasneje pa so tudi pri njem spet izstopile stvari, ki pevčevi kvaliteti niso ugodne: močan tremolo, ki povzroča, podprt od stremljenja po čim bolj dramatičnem podajanju vloge, ne le v višinah (pač pa tam najbolj!), ampak tudi v spodnjih legah pravo trganje glasu. Patoznost, s katero želi Manoševskij izraziti moč vloge, izraznosti potrebne lirike nedvomno škoduje in jo občutno manjša. K temu kot bistveno še omenjam neenotnost njegovih glasovnih leg in pa nepravilno slovensko vokali-zacijo, ki jo bo moral solist čim preje izboljšati. Igralski je oblikoval še dokaj ugoden, v estetskem pogledu ustrezajoč lik, ki pa ne izraža polne pristnosti doživljanja in tako tudi ne popolne predanosti. Ta dva činitelja moti igralski zlasti šablona, nekak salonski stil, v katerem zagrablja Manoševskij svojo igro in ki se je najmočneje izrazil v poslednih trenutkih četrte slike. Musette in Rudolf morata biti namreč igralski verna. iz vseh globin človeške duše doživljajoča, pevski pa glasovno kristalno čista in v celoti izenačena z Igralsko stranjo svojih likov; ustvaritev takšnih likov pa zahteva obojestranske dovršenosti izvajalcev. Musette je oblikovala Polajnarjeva, ld je bila s svojim lepo zvenečim, prodornim in tehnično izdelanim glasom v svoji skrbno naštudirani pevski partiji zelo dobra in Je v tem pogledu povsem uspela. Manj se ji je to posrečilo igralski, kjer je bila vsekakor še preveč naivna in enostavna za Musette; z večkratnim nastopanjem se bo nedvomno izkristalizirala tudi v tem oziru ter bo takšna v spojitvi s svojimi pevskimi odlikami mogla nuditi še boljši, kvalitativno še višji lik. Pevski in igralski je bil spet odličen Betetto, ki je posebno v četrti sliki (v znani ariji o plašču) izrazil vse lepote svojega glasu in globino svoje igre. Enako je bil izvrsten v petju in igri Janko, ki je bil predvsem glasovno svež, poln in močno doživljajoč. Betettov in Jankov lik ter lik Polaj-narjeve so bile nedvomno najboljše kreacije vseh solističnih vlog »La Bohčme«; nudile so razgibane, doživljajsko izrazite tipe, ki so dajali naglas vsemu solističnemu zboru m poteku opere. Ostale vloge so uspešno izoblikovali Dolničar, ki je bil v vlogi Schaunarda posebno pevski prav dober, dalje pa še Zupan (Benoit), Anžlovar (Alcin-dorj m Kristančič (Parpignol). Zbor, ki ga je naštudiral Simonltl, je bil tehnično pravilno pripravljen in povsod, razen takoj spočetka druge slike, soglasen orkestru in solistom tako ritmično kot po intenziteti in vsebinskem podajanju. Orkester je naštudiral in mu dirigiral štritof, ki ga ni pripravil le tehnično odlično, marveč mu je preciziral tudi interpretacijo, polno iskrenega, poglobljenega doživljanja. Morda so bili tempi v prvi in drugi sliki ponekod premalo razgibani; vendar pa je to stvar dirigentove zamisli in kot takšna tudi povsem pravilna. Nasproti pevskim izvajalcem je bil odkester v ugodnem intenzitetnem sorazmerju. Režiral je Debe-vee stilu odgovarjajoče in soglasno z muzikalno obdelavo; zlasti scene 1., 2. in 4. slike so bile ne le okusne, temveč tudi notranje skladne psihološko zajeti sleditvl in prav tako po gibanju brez zastankov, ki bi mogli v tej operi nastati prav lahko. V celoti je bila premiera »La Bohfeme« na prav kvalitetni ravni in je dosegla lep uspeh. cd.— Na razstavi »Lade« V Jakopičevem paviljonu bo odprta še vključno do 19. t. m. razstava kluba slovenskih likovnih umetnikov »Lada«. Izmed več ko dvajset članov te skupine se je udeležilo razstave štirinajst umetnikov, med njimi Smrekar in kipar Zaje samo z enim delom. »Lada« ne predstavlja programat-ske skupnosti; njeni člani niso združeni niti z generacijskimi vezmi. Starejši in mlajši umetniki, postimpresionisti, ekspre-sionisti in drugi »— isti«, če bi jih že hotel kdo klasificirati po stilnih merilih, so se zbrali v klub in sedaj zopet prirejajo razstavo svojih del. V treh prostorih Jakopičevega paviljona je zbranih nekaj nad 80 del, med katerimi so olja, akvareli, risbe, plastika in keramika. Prevladujejo kajpak olja. številčno naj-skromneje je zastopana plastika, saj jo predstavlja samo nestor naših kiparjev Ivan Zajec s svojim skrbno izdelanim »Križevim potom« v žgani glini. Dremelj je izostal, zato pa se je slikarski skupini pridružil R. š u b i c. Razstavi dajejo poglavitni značaj nova dela umetnikov, ki so že dovolj znani m priznani. Predvsem je med njimi Ivan Vavpotič , ld je prispeval štirinajst slik v olju. Med njimi so trije veliki portreti, ki samo potrjujejo sloves, katerega si je pridobil Ivan Vavpotič kot portretist in razodevajo vse značilnosti njegovega portretiranja, predvsem zvestobo tistemu karakterističnemu izrazu portretiranca, po katerem ga takoj spozna vsak znanec. Obličje je izdelano do zadnjih odtenkov, ves portret pa je tudi s kolonstične strani učinkovito komponirana celota, ki zapušča prikupen vtisk. Kot krajin ar je pokazal Ivan Vavpotič nekatere nove tone, zlasti v »Jutru nad Prigorico«, »Iz Gorenje vasi« in »Oves zori«, kjer skuša povečati učinek naravne bujnosti in polnosti z živoze'eno barvo. V dveh slikah je segel k motivom iz našega gospodarskega življenja: sta to »2aga« in »šiške ob potoku«, dva motiva, Ki prepričujeta s svojo neposredno uč:nku-jočo vsebino in se odlikujeta po verni izdelavi detajlov. Kot priznani umetnik tihožitij s cvetlicami je Ivan Vavpotič prispeval k ciklu novih slik, ki simpatično predstavlja njegovo tvornost, še »Jesenski šopek« in »Rumeni šopek«, dve mojstrovini te vrste. — Sin Ivana Vavpotiča Bruno V a v-potič se je pridružil očetu s sedmimi akvareli. V tej tehniki si je Bruno Vavpotič pridobil že uvaževano ime; posebej se spominjamo njegovih pariških motivov. Tokrat nam kaže motive iz Ljubljane in njene bližnje okolice: starinske hiše v 2abja-ku, predmestno vaško cesto štepanje vasi in drugo iz našega predmestja. Brunu Vavpotiču zadošča nekaj potez v vzdržnih barvnih tonih, da odkrije svojsko značilnost nekega človeškega selišča in njegov coloris local. — Saša š a n t e 1 je zastopan z osmimi slikami v olju. Med njimi visi v ospredju dvorane veliko platno »Ljubljana« s pogledom na vzhodni, stari del mesta z gradom; slika, ki diha poezijo ljubljanskih streh, kakor se vidijo n. pr. s terase nebotičnika. Prav učinkovit je motiv »Vaška pot«, s sliko »Mladi kovači« pa je tuli Saša šantel prispeval svoj tehtoviti delež k upodabljanju naše socialne stvar- Kronika u— Nekaj stavbnih ki cestnih deL V Stanu in domu se bliža zaključku gradnja nove dvonadstropne stanovanjske hiše. Poslopje je že v sirovem stanju pod streho in stoji sredi obstoječih hiš med Tržaško in Postonjsko ter ■ Glinško in Idrijsko ulico. — Nova trinadstropna stanovanjska palača v Vošnjakovi ulici je dograjena in predstavlja važno pridobitev te ulice za njen pomen in nadaljnji razvoj. — Hitro napreduje tudi gradnja tri-nadstropne stanovanjske hiše na levi strani Celovške ceste v Šiški. — Urejevalna dela na novi Subičevi ulici lepo napredujejo. Zdaj so prišli z utrjevanjem cestišča že do Zvezde. Tudi v novi Muzejski ulici so glavne terenske ovire že premostili. — V Glinški ulici so uredili kanalizacijo. u_ Avtomobilska nesreča. V četrtek malo po 3. uri se je zgodila na oglu Blei-weisove in Simon Gregorčičeve ulice razburljiva avtomobilska nesreča. V smeri s Tržaške ceste proti mestu je po Bleiwei-sovi cesti privozil osebni avtomobil, v katerem so se vozile štiri osebe. Prav v tistem trenutku je privozil s Simon Gregorčičeve ulice na Bleiweisovo cesto avtomobil ljubljanske reševalne postaje. Voznik slednjega je v zadnjem trenutka z vso silo pritisnil na zavore, vendar je bil trk neizbežen. Na gladki cesti je zaneslo avtomobil še nekaj metrov naprej, vozili sta zadeli drugo v drugo in posledica je bila, da se je osebni avtomobil prevrnil. Sreča v nesreči je bila ta, da se nobenemu od potnikov ni pripetilo nič hudega in so ostali vsi nepoškodovani. Nekoliko poškodovan reševalni avto so kmalu nato s pomočjo drugega odpeljali v popravilo. III. revija plesne glasbe zadnja ponovitev v nedeljo 19. oktobra ob 10. uri v Frančiškanski dvorani u— Nekaj nesreč. Po stopnicah je padla in si ranila koleno na levi nogi 10 letna Metka Peruškova iz Ljubljane. — 20 letni posestnikov sin Franc Furlan iz Preserja je vozil steljo. Spotoma je padel pod voz in mu je kolo zlomilo desno nogo. — 76-letni posestnik iz Rovt Janez Kune je v hlevu tako nesrečno padel, da si je zlomil desnico. — Isto poškodbo je dobil tudi 5-letni sin gostilničarja iz Krke Jože Borštnik, k0 je padel z voza. Iz Novep mesta n— PomočniSki izpiti. V nedeljo dopoldne so se vršili v prostorih Skupnega združenja novomeških obrtnikov pomočniški izpiti, katere je polagalo pet krojaških in štiri šivilske vajenke. Izpit so položili: Mici Zupančič, Kristina Počrvina, Fani Orlando, Amalija Teropšič, Slavko šmaj-dek, Vilko Merše, Ivan Klopčar, Alojzij Vajk in Jože Krajančič. Vsi učenci so napravili izpit s prav dobrim uspehom. n— Produkcija gojencev novomeške glasbene šole. V ponedeljek je novomeška glasbena šola g. Engelberta Sorga priredila svojo letno produkcijo, na kateri je predstavila novomeškemu občinstvu svoje najboljše letošnje gojence. Mali harmonikarji so pod vodstvom svojega učitelja dobro in skladno odigrali 8 slovenskih narodnih pesmi. Občinstvo jih je nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem- Nastopili so še Jožek-Novak, Božo Kos,-Janez Šlibar,- .Žarko Petrič, Lilijana Ramčičeva, Marjan Brezovar in Dušan Hvala. Spored je bil skrbno naštudiran in je mnogoštevilno občinstvo, med katerim je bila zastopana zlasti mladina, napolnilo prostrano dvorano »Prosvetnega doma«. Vse violinske točke je sigurno in diskretno spremljal priznani novomeški pianist g. Jože Erjavec. Iz Ribnice r— Riziko dela. Jarek za vodovodne cevi proti Bregu drži skozi samo skalo. Domačini, ki so pri delu zaposleni, so sicer vajeni ravnanja z razstrelivi, saj so si morali velik del plolne zemlje pribor, ti v boju s kraško skalo. Nesreča pa je hotela, da je naboj bušil v osemnajstletnega Stanka Riglerja z Brega. Nesrečnega mladeniča, ki je bil povsod priljubljen, so odpre-mili v bolnico; zgubil bo vid. r— Gozdni delavci. Okrog 150 gozdnih delavcev dobi zaposlitev; javijo se naj pri občinskem uradu v Ribnici. Iz Goriške pokrajine Lep uspeh goriških konstrukterjev letečih modelov. Tekem letečih modelov, ki so se nedavno vršile v Rimu, so se udeležili tudi Danilo Vončina, Roman Birsa in Franc Kožuh s šole za konstrukcijo letečih modelov pri zveznem poveljstvu v Gorici. Danilo Vončina je pri vajah za polete na ravnem med 50 tekmovalci zavzel 4. mesto in dosegel 5 minut 40 sekund leta. Pri letu s strmine je Vončina zasedel 17. mesto, v m elastično vzmet pa Ito-man- Birst 23. mesto. Franc Kožuh se je tekem udeležil kot inštruktor Sode, ki mu gre dobršen del zasluge za tako lep uspeh. Goriški grad je za občinstvo odprt med tednom od 9. do 12 JO in od 14 do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 19. Mož in žena sta umrla drug za drugim. Kodretovo družino v Gocah nad Vipavo je zadnji čas dvakrat zapored nenavadno hitro obiskala smrt. Dne 15. maja je umrla 61-letna mati Frančiška, ki je sllovela kot skrbna gospodinja .daleč naokrog, dne 7. septembra pa je po daljšem bofehanju umrl gospodar Franc Kodre. Oba pokojnika je spremila velika množica domačinov do poslednjega domovanja. Iz Trsta Pozdravi z ukrajinske fronte. S fronte v Ukrajini pošiljajo pozdrave svcjcem n prijateljem pcdnarcdnik Ernest »lmn m kaplarji Kamil Opara. Franc Ferlež. -Karti Pangerc. Pavel Vouk. Josip Katunar in Lovrenc Zakrajšek Delitev krompirja Pokrajinski odsek za prehrano objavlja, da se bo danes začela del tev krompiria v občinah Trst. Tržič in Milje Kcmzumenti bedo pri prodajalcih za katere so se prijaviM. dobili količino krompirja za drugo polovico oktobra na nakaznico št 12 za mast. Dve nezgodi. V bolnico Kraljice Helene so pripeljali 70-letno zasebnico Marijo Ko-čevarjevo. ki je tako nesrečno nadla. da sn je zlomila desno nooo. Prav tako je moral v bolnico 34-letni Kare' Bradač, stanujoč v ulici Molino a vento ki se je s svojim prijateljem Mingušem peljal na motornem koles V . Beseda I — .60, taksa —.60. V srbski ligi je bilo zadnjo nedeljo na za daiame naslova ali »a iifro l 2.—. Prodamo: vrsti IV. kolo, ki je spet prineslo nekatere nepričakovane izide. Tako je Jugoslavija ali SK 1913 igrala z moštvom Obiliča ne- . .. . ,, x . , _ „ _ , . I man iso omaro za obleko, odločeno in Drez gola 0 : o, medtem ko je bel p0stelmak, dve mizici, bil BSK v gostih onstran Dunava v Pan- klop. zaradi pomamkama čevu in zmagal nad tamkajšnjo enajstorico P^ost°ra- °ed ar- PAK zelo visoko z 10 : 1. Po tem kolu je fenalom). S"0«.—M. u?e stanje klubov v ligi takole: BSK 6, Obilič I 17519-6 5, PAK 4 in SK 1913 1 točko. , V Zagrebu so v nedeljo tekmovali atleti Prodam domače Concordije na klubskem mitingu, Selevl^it 36 OgUd £ na katerem so bili med drugim zabeleženi 1.—3. ure. Naslov » vseh naslednji najboljši izidi: na 100 m 11.9, na I poslovalnicah Jutra. 400 m 57.4, na 1500 m 4:45, v skoku v višino 165, v skoku ob palici 280, v skoku v daljino 588, v metu krogle 10.48, v metu kopja 47.10 in v metu diska 32.67. Zadnja številka »Gazzetta dello Šport« objavlja koledar letošnjih prireditev v hokeju na ledu, kakor ga je izdelala italijanska zveza za to športno panogo. Iz obšir nega sporeda, ki se bo začel 15. novembra in končal 31. marca 1942, je razvidno med Kapita *e*eda l —.60. taka* —.60, laianic n. . tli l — Kateri diskretni gospod nujno posodi mladi dami za dobo 2 mesecev tisoč lir. Plačam obresti Ponudbe na ogl. odd. Jo tra pod »Rešena«. 17492-16 Dražbe n«eaa L -.60. uksa -.60, 'a daianit naslova ali za iifro L 2.—. 17510-6 Kupim ■cvds i -.30. Uksa -.60 laitntt aaslova tli « iifrc L Polhove in lanske veverične kože ^ ....... ^ iiiiti kupuie vsako količino ter drugim, da so v načrtu gostovanja nemških vičf^trgovec! C Ljubifanai in madžarskih moštev v Italiji, obenem pa | Stari trg 30 tudi nastopi italijanskih moštev v Nemčiji in v Švici, predvsem v znanem zimovišču 17423-7 Čebelni vosek 17516-7 Garmischu. Iz omenjenega koledarja po-I ^'"^^^korseme snemamo, da bo imela Italija v bodoči zim- sončnic in buč kupi Phar-ski sezoni tri mednarodna srečanja v tej | maceutski zavod Mirna, zimski igri, in sicer 2. januarja v Curihu s Švico, 20. ali 30. januarja z Nemčijo v | prazne steklenice Milanu in 25. februarja s Švico v Milanu. I od Franc-Jožetove grenčice Največji dogodek pa bo vsekakor medna- kupimo vsako količino. — rodni hokejski turnir v okviru svetovnega ^^SnblS.^NebSS smučarskega prvenstva v Garmischu v dnevih oi 1. do 10. februarja, na katerega je bilo povabljenih 9 državnih reprezentanc. nik. 17530-7 Kupim staro korespondenco (pisma, ovitke) z znamkami, časopise. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zbiralec«. 17526-37 MttfffllHft iaianie aaslova ali iifro I 2.—. Harley Davidson Radio Ljubljana Sobota, 18. oktobra 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije — v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Saksa- | Beseda l —.60. uksa —.60. fonist Ziherl. 12.30: Cvetje z glasbene livade: fantazija pod vodstvom mojstra Petraria. 13.: Poročila v italijanščini, napoved časa. 14.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: I 350 ccm v brezhibnem^su- Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Karo^ Kamniška ul. 19" Si-Galina. 14.: Poročila v Italijanščini. 14.15: |ška. ' 17503-10 Radijski orkester pod vodstvom mojstra šijanca, s sodelovanjem sopranistke Drage I Tovorni avto Sok ln tenorista Janeza Lipuščka, ope- Ford. 3tonski, in osebni, retna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. I Eifel* proda Sever & Komp. 16.30: Prenos koncerta iz vevške papirni-1 L'ubl|in*-ce. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18.: Ivana Velikonja slovensko predavanje o jesenskih delih gospodinj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Avgusta Stanko, I L —.60. taksa --6C. solo na harmoniko, 20.: Napoved časa — K lmgjk. T i poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: I Moško kolo Gledališka sezona EIAR: Paliacd — dobro ohranieno. po nizki Leoncavallo — v odmoru slovensko pre- | ceni prodam. Ižanska__32 davanje, Evn 17468-10 Kolesa 17529-11 11 11.1 * ženski sestanek v Berlinu V Berlinu zborujejo od 7. do 12. oktobra ženske zastopnice iz vse Evrope. To je prvi mednarodni ženski sestanek v Berlinu, h kateremu se je priglasilo 12 narodov. Namen sestanka je, da se posamezne predstavnice osebno spoznajo. 2e nekaj let je inozemski oddelek pri vodstvu nemške ženske državne zveze v stiku s predstavnicami ženstva v raznih evropskih državah. Marsi-kod posnemajo ustanove nemške organizacije. V vojni dobi so naloge ženstva zelo številne pa tudi zelo podobne. Zato bi predstavnice raznih ženskih organizacij rade videle, kako premagujejo v Nemčiji različne težave. Posamezne predstavnice oodo poročale o stanju v svojih državah. Priglasile so se: Italija, Španija, Finska, Norveška, Danska, Nizozemska, Madžarska, Rumun-ska, Bolgarija in Slovaška. Tudi Portugalska in Hrvatska sta poslali svoje zastopnice. 2 nova triciklja najboljše izdelave naprodaj za zelo nizko ceno. Generator delavnica, Tyrševa 13 I (Figovec, levo dvorišče). 17556-11 Oblačila beseda 1 - .60, uksa — .60, za daianie naslova ali za iifro L 2.—. Zimsko suknjo za 12letnega fantka, prodam. Bohoričeva ul. 24a. 17499-13 Krznen plašč črn, nov. takoj poceni prodam. Ogledati: Dr. Hey-dorn, Medvedova c. 10-111. 17515-13 ■ C3«CDBC=>»CD«C INSERIRAJ V „JUTRU"! Dražbeni oglas. V zapuščinski stvari po pok. Roiina Francetu Liubliane, Alešovčeva 14 se na predlog dedičev na podlagi sklepa okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 10. 1941, I O 1096-40 17, vrši v četrtek 23. t. m s pričetkom ob 9. uri Alešovčevi ulici 14 prostovoljna javna dražba sledečih skupin: 1.) hišnega posestva vi. št. 668 k. o. Sp. Šiška 2.) parcele pod vi. it 666 k. o. Zgornja Šiška 3.) gostilniškega, 4.) strugarskega inventar-la. Izklicna cena: ad 1.) Lir 135.000.—, ad 2.) 1700.—, ad 3.) Lir 2260.—, ad 4.) I-ir 7450.—. Vsak ponudnik mora do pričetka dražbe položiti iamčevino v višini desetine izklicne cene. Vsa bremena odn. zastavne pravice na nepremičninah ostanejo nedotaknje-ne neglede na doseženo kupnino. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni sodnega poverienika v Ljubljani, Dalmatinova 3. Dr. Krevl Josip, javni notar kot sodni poverjenik. 17522-32 Stanovanje Beseda L —.60. taksa -.60 u daianie naslova tli ».; iifro l 2.— Stanovanje sebe in kuhinje v novi hiši v Dev. Mar. v Polju zamenjam za sobo in ku hinjo v predmestju: Vič, Rožna dolina, Bežigrad ali v mestu. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17555-21 rteseda L —.60. ta leta —.60, 't daianie naslova ali m iifro l ____ Enosob. stanovanje plinom, t centru ali se vernem delu mesta, iščem za 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad par«. l74$7-21a Enosob. stanovanje ali sobo s štedilnikom, po možnosti v šiški, iščem za takoj. Grem tudi za hišnika. Ponudbe: Levanič, Lepodvorska al. 14. 17494-21a Dvo- ev. trisobno stanovanje iščem za takoj v bližini tramvajske proge. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec«. 17495-2U Sobo odda Heseda L —.60. uksa —.60. r* 'nanie naslova tli ta iifro L 2. Prazno sobico majhno, sončno, z lončeno pečjo, s posebnim vbodom, oddam. Ciglerjeva ul. 26. 17521-23 Prazno sobo večjo ali manjšo, oddam. Naslov v vseh poslovalni-ed CORA TORINO • 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di [ama Slovit že nad 100 lef. Obnovite naročnino! Opremljeno sobo za dva oddam s 1. novembrom v Ilirski ul. 29-1., levo. Ogleda se lahko od 12. ure naprej. 17547-23 ci«. Opremljeno sobo za dve osebi, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točni plačni- rteseda L —.60, uksa —.60 'a laianje nasitiva ti) iifro t 2.—. Opremljeno sobo išče gospodična, vhod iz stopnišča in s kopalnico prednost, Marijin trg in Miklošičeva cesta, za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 17518-23a Prazno sobo ali sobo s kuhinio v bližini gor. kol. ali za Bežigradom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »22«. 17559-23a Iščem malo, opremljeno sobico s posebnim vhodom. Viden-šek, Predovičeva 10. 17537-23a 17536-23a Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Lepa zimska jabolka v zabojih po 20 kg, ugodno naprodaj. Šiška, na dvorišču Krušič. poleg nove cerkve. Knezova ulica. 17542-34 -»eseda L —.60, taksa —.60, laianif aaslova ali sa iifro I 2.— Psihografolog Globočnik Feliks, Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, sprejema stranke dnevno od 10. do 12. in od 15. do 19. 175";S-3' □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□rni TRGOVSKI LOKAL v centru mesta se odda. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4.727 želod kupim vsako količino — plačam 110 lir za 100 kg, franko vagon. — Hitre ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Želod 110«. 4723 SCIATICA — ISHIAS II Dottore DE FERRARI dari mformazioni sulla cura del Dottore MUNA-RI DI TREVISO pet l'ar-tritismo e reumatismo a chi ne avesse interesse, ricevendo dalle 9 alle 12 e dalle 15 alle 17 presso 1'H o tel Union a Lubiana dal 16 Ottobre 1941-XIX Dr. DE FERRARI bo dajal informacije o zdrav-lienju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-NARI-JA iz TREVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. v Hotelu Union r Ljubljani od J6. oktobra 1941 dalje cab Jutra. Ogli soboto. samo v 17485-23 Sobo oddam takoj dvema gospodoma. Gallusovo nabrežje 7-1. 17531-23 Lepo sobo zračno in prijazno s kopalnico oddam dvema bol|-šima gospodoma. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17554-23 UFF1CIAL1 Pastrani panno 350.— 450.— castoro 750.— se panno 350.— 450.— Diagonale 650.— 750.— 850.—. Calzetto-ni, cavigliere, sciarpe, guanti, calze, maglioni lana, Bustine, Letticam-po, cassette, camicie e tutti gli articoli Milita-n Milizia e Fascisti serivendo a: Casermetta - Nazionale 94 r - Firenze ČASTNIKI sukneni plašči 350 do 450 lir, plašči iz težjega blaga 750 lir, suk-nene uniforme 350 in 540 lir, bolje volneno blago za uniforme 650, 750 in 850 lir, hlače, ovojnice, rute, rokavice, nogavice, volnene jopice, ovoji, poljske postelje, vojaški kovče-gi, srajce in vsi drugi predmeti za vojake, miličnike in fašiste, si lahko preskrbite, če se obrnete na: Cercasi rappresentante. Sprejme se zastopnik. J Marquand 36 HVALA LEPA, GOSPOD NOTO! Ogreval sem se in najbrže bi bil še nadaljeval, da mi ni knez Tung segel v besedo. »Sram me je, da se nisem naučil vašega odlič-neg? jezika.« je dejal. »Ko sem bil mlad, so ga imeli za barbarskega in nekoristnega in moji učitelji sc me navajali samo k velikim knjigam klasikov, kajti določen sem bil, da postanem pokrajinski uradnik. Kolikor razumem, se mi zdi, da vam je dala ,mlada devica' nekakšno pojasnijo. Ali bi bili tako ljubeznivi, pa bi mi prevedli njene fcesrde? Sfro me zanima, kaj pravi o slikaivci?« vPravi, da je dei zbirke, ki sestoji iz osmih zvitkov,« sem odgovoril. »Da, t& vem,« je nestrpno rekel knez. »Pravi tudi, da mora kupiti vseh osem slikanic za neki muzej,« sem dodal in hkratu pomislil, kako more Tung vedeti, da je ta zvitek vzet iz zbirke, ki obsega osem kosov. »Kako?« je planilo 11 kneza. »Vseh osem? Tega ne razumem.« »Ponavljam vam samo, kar je rekla gospodična. Pravi, da dobi ostalih sedem slikanic pojutrišnjem zjutraj.« Obmolknil sem od začudenja nad izpremembo, ki je nastopila v vedenju kneza Tunga. Vsa hladnokrvnost ga je minila. Pahljača mu je zdrknila iz- med prstov, odprl je usta in se nepremično zagledal vame. »Nemogoče!« je vzkliknil. »Nemogoče. Nihče mi ni nič povedal o tem.« »Kaj hočete reči? Kaj vas tako razburja?« Sklonil se je in pobral pahljačo. »Marsikaj me razburja,« je odgovoril z negotovim glasom. »Dovolite, da zberem svoje misli. Pomisliti moram. V zelo hudih časih živimo in ni dvoma, da so na obzorju homatije.« »Tako ste rekli že včeraj, a kaj je ta mah vzrok vašemu razburjenju?« Tung je plašno pogledal okrog sebe. »Prijatelj, povedati vam hočem resnico,« je odgovoril. »Ostalih sedem slikanic je že štiri sto let del našega rodbinskega zaklada. Tudi zdaj so v moji posesti, varno shranjene v tej hiši.« »In jih imate namen prodati?« sem vprašal, še zmerom ne vedoč, kako naj si tolmačim njegovo razburjenost. »Evo kakšna je stvar...« je rekel knez. »Evo, zakaj vam pravim, da so na obzorju homatije. Nihče mi ni predložil, naj slikanice prodam. Nikoli ni bilo kakih pogajanj zastran tega, in to pomeni... « Obmolknil je in se spet pričel pahljati. »To je strašno... res trašno. Včeraj in danes so mi prišle razne besede na uho. Pa jim nisem verjel. »Kaj se vam je zdelo nemogoče?« sem vprašal. Knezovo čelo je bilo pokrito z znojem. Njegove mirne oči so bile razširjale, toda njegovo vedenje je bilo še vedno neoporečno. Vendar je bilo videti, da mu duh uhaja v stran kakor prestrašen zajec in teče po vijugasti, docela svoji poti, ki ga oddaljuje od tega, kar je predmet razgovoru. »Moral bi si bil misliti... « je zamrmral. »Zmerom sem vedel, da ima ta človek velike zmožnosti, čeprav je sin preprostega honanskega kmeta... in menda celo nezakonski sin... a nemogoče se mi je zdelo, da bi bil zmožen tega. Vedel sem, da je v Pekingu, nisem pa mogel verjeti, da bi mu bilo uspelo spraviti v mesto potrebne ljudi.« »Kdo je v Pekingu? Česa niste mogli verjeti?« sem spet vprašal, toda knez mi ni odgovoril. Se vedno je mrmral sam s seboj. »Bili so primeri... spominjam se takih dogodkov, v skoraj že bajeslovnem času po padcu dinastije Čin. Vojska je resda izpraznila mesto, toda policija je ostala za stražo pri mestnih vratih. Moral bi si" bil misliti, da so redarji prav takšni kakor vojaki .. ali prenevedni ali pa podkupljivi. To je strašno. Res strašno!« Razburjenost kneza Tunga je postajala čedalje hujša, tako da je nazadnje zagrešil pravo pravcato nevljudnost. Obrnil mi je hrbet in jel hoditi po dvorani sem ter tja. Enkrat se je celo tolikanj spozabil, da je v nemočni besnosti vzmahnil z rokami. »Po drugi strani so mi bili izrecno obljubili, da me osebno ne bo nihče nadlegoval,« je dodal. »Rekli so, da bo vsa reč le majhna zadevica in da se ni bati večjih neredov. Lahko bi bil vedel, da se s tem ne bodo zadovoljili. Kadar je volk v staji Tedaj me je minila potrpežljivost. Zgrabil sem kneza Tunga za komolec, čeprav sem vedel, da mu je dotik tuje roke zoprn. »O kom vendar govorite?« sem ga vprašal. »Zakaj ne odgovarjate na moja vprašanja?« 1 »Čemu naj odgovarjam na vaša vprašanja, ko niste dovolj bistroumni, da bi razumeli?« je ogorčeno udarilo iz njega. »Vsi tujci ste kratke pameti. Vi tudi! Mislil sem na Vu Lo Fenga, na koga pa, na Vu Lo Fenga, razbojniškega glavarja in poveljnika čet. Ta je zdaj v Pekingu. V mestu je, z nekaj tisoč privrženci, ki so se vtihotapili preoblečeni v kmete. Neki ljudje so mu bili iz političnih nagibov v pomoč. Naš tukajšnji guverner, na primer, ni pri vseh strankah priljubljen. Ker so čete zunaj obzidja, ima Vu Lo Feng prdste roke. Namenil se je, da izzove nemire in vsaj deloma ople-ni mesto. Zdaj razumem, da bodo moja posestva oropana kakor vse ostalo. Ko bi ne bilo tako, ali bi mogle biti moje slikanice obljubljene kupcu?« »Upam, da le šalite,« sem rekel, dobro vedoč, da se ne šali, ampak je prepričan o tem, kar pravi. Prepričan je bil tolikanj, da ga je mineval ves filozofski mir. Razburjenost, ki ga je držala, je bila že po sebi dokaz, da je njegov strah upravičen. Ko sem nekoliko pomislil, sem to spoznal. V spominu sem obudil ves svoj razgovor z Bestom; očitno je major videl v duhu isto, kar je zdaj videl knez Tung Raznesti so se bile morale dokaj točne govorice, kakor je pač na Kitajskem navada, da se po čudnih, skrivnostnih potih razširi glas o kaki reči. Tudi gospod Moto jih je bil najbrže slišal. To je pojasnjevalo njegovo radovednost, češ, kaj sva snoči govorila z majorjem Bestom. Pojasnjevalo je v nekem oziru tudi moje neprijetne dogodivščine. Pustil sem premišljanje ter jel poslušati besedovanje kneza Tunga, čigar glas je bil zdaj rezek in vreščeč. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani