- y°* tl a KJop3i riška Domovi • AM'EM AMERICAN IN SPIRIT fOR€t9«« IN UMOUAO« ONlf NO. 43 National and International Circnlation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 2, 1967 SI.OV€NiAN MORNING NSWSPAMft- STEV. LXV - VOL. LXV Predsednik Johnson hi rad da! Washingieiui podobo samouprave Namerava imenovati župana in 9 mestnih svetovalcev na mesto sedanje uprava 3 komisarjev. WASHINGTON, D.C. — Naša prestolica Washington še vedno nima mestne uprave, ako-ravno je predstavniški dom že nekajkrat izglasoval potreben zakon. Vsak tak. načrt je bil pa pokopan v senatu, kjer so konservativni južni demokratje Zmeraj našli med republikanci toliko glasov proti, da so predlogi propadali. Razlog je jasen: Washington ima 800,000 prebivalcev, med njimi je pol milijona črnih, mesto bi torej prišlo v roke črni mestni upravi. To seveda ne odgovarja duhu ameriške politične svobode. Zato hoče predsednik Johnson dati prestolici vsaj videz voljene mestne uprave. V ta namen bi rad porabil zakon o reorganizaciji federalne uprave iz 1. 1946. Zakon mu daje pravico, da sestavi in imenuje mestno upravo kot federalni upravni organ. Imenovanja pa mora potrditi Kongres. Obstoja načrt, da bi bil imenovan mestni župan in še 9 mestnih svetovalcev. Ti bi vodili mestno upravo tako, kot jo vodijo sedanji trije komisarji. Sistem komisarjev bi bil seveda z hovo organizacijo odpravljen. Mesto bi torej dobilo vsaj po imenu župana in mestno upravo, čeprav le imenovano. Johnson 'bi verjetno dal župansko mesto in večino v mestnem, svetu za stopnikom črne večine. To bi seveda rodilo burjo, toda burja bi se polegla, kajti ne bi imela nobene moralne opore. Johnson bo dalje predlagal spremembo ustave, da dobi Washington še pravico, da izbere svojega senatorja in kongresnika. Dokler pa te pravice ne bo imel, naj izbere vsaj delegata v Predstavniški dom. Naj torej dobi pravico, kot jo že ima Portoriko. Ta načrt pa ni zrastel na federalnem zelniku. Formulirala Sa je in ga toplo zagovarja Ameriška unija za civilne pravice. Njenim zahtevam ustreza pred-Sednikova akcija. Zato jo črnske organizacije podpirajo na celi orti kot začetek prehodnega stanja, ki naj končno Washington 2enači z ostalimi deli dežele. Novi grobovi s Anton Urbas Sinoči je umrl na svojem domu na 1230 Norwood Road 81 let stari Anton Urbas, rojen Veliki Dobravi pri Stični na Dolenjskem, od koder je prišel Ameriko pred 67 leti. Zaposlen je bil 40 let do svoje upokojitve pred 10 leti pri White Motors Co. Žena Anna mu je umrla leta 1950, umrla je tudi hči Helen. Zapustil je sina Anthonyja, hčeri Anno in Eleanor in brata Franka (Massillon, O.). Bratje Louis, John in Joseph so umrli. Pokojnik je bil član SNPJ št. 28 in CKO št. 138. Pogreb bo v soboto ob devetih dopoldne iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. Terezija Hosta Včeraj je umrla Terezija (Rose) Hosta z Brakeman Rd., Painesville, Ohio, rojena v Dolnji Stari vasi pri St. Jerneju na Dolenjskem, vdova po pok. Johnu, mati Rose, Mary Pctpan, Ann Crtalic, Emily Mohorčič, Franka, Martina in Louisa, 13-krat stara mati, sestra Marije, Nežke in Urške (vse v Slov.), Pokojna je bila članica KSKJ št. 226‘ in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Mulqueeny pogreb, zavoda na Rt. 20 v Painesvillu v soboto zjutraj v cerkev Matere Božje, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. in jutri, v petek, od 2. do 4. pop. in od 7. do ■). zvečer. Joseph Jančar Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 3534 E. 82 St. 32 let stari Joseph Jančar, rojen v Gabrovki pri Zagradcu na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1905, oče Mary Castillo, pok. Josepha Ernesta, pok. Franka Hoffner-ja, in Olge Sray, 7-krat stari oče, brat pok. Ignaca in pok. Franceta (oba v Slov.). Žena Mary mu je umrla 1. 1957. Pokojnik je bil član Društva Mir št. 10 ADZ in Društva Nasv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Senaim odbor odobri! razp[a!a f{oL . . . , Rionfeem treh breev konzularni dogovor Zunan jepolitični odbor Senata je sprejel dogovor o konzulatih med ZDA in ZSSR. WASHINGTON, D.C. — Dogovor med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo o odprtju konzulatov je bil dosežen najprej leta 1948. Še predno ga je bilo mogoče potrditi, je mrzla vojna razgovore prekinila. Pred tremi leti je bil dosežen med o-bema deželama znova sporazum 3 tem vprašanju, do njegove potrditve v Senatu pa ni prišlo. Letos je vlada znova sporazum predložila Senatu v odobritev. O konzularnem dogovoru se je vršila obsežna debata tako v javnosti kot v Senatu. Sedaj je zunanjepolitični odbor Senata dogovor odobril s 15:4 glasovom. Proti so glasovali senatorji: F. J. Lausche, demokrat iz Ohia, T. J. Dodd, demokrat iz Connecticuta, K. E. Mundt, republikanec iz J. Dakote, in J. J. Williams, republikanec iz Delaware. Predsednik Johnson in državni tajnik Rusk sta se zavzela z vsemi silami za odobritev dogovora, katerega izvedba naj bi pomagala k izboljšanju odnosov Sovjetsko zvezo. Nasprotniki dogovora so prepričani, da čas za politiko tesnejšega sodelovanja s sovjetsko-komunističnim blokom še ni dozorel, konzularni dogovor bo pa dal Rusom le priložnost za povečanje števila njihovih vohunov v naši deželi. Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora Fulbright je napovedal, da bo dogovor prišel kmalu pred plenum Senata in da bo tam v teku dveh tednov tudi dobil pri glasovanju potrebno dvotretjinsko večino. Terry Perko V Vietnamu je padel 1. cpl. Terry Perko, U.S. Marine Corps, sin Stanleyja in Betty Perko, brat-dvojček spec. 4th cl. Jerry Perko, Mrs. Betty Lee Krol, Darleen in Tine Jo, vnuk Mrs. Myrtle Rogers in Mr. in Mrs. Ignatius Perko. Pogreb bo iz Merčurio pogreb, zavoda na 16222 Broadway v petek ob enih popoldne v Združeno prezbiteri-jansko cerkev na Maple Heights. 22 ersisko ©rsaiispraviissf MERIDIAN, Miss. — Velika zvezna porota je sprejela obtožbo proti 19 osebam, ki so osumljene sodelovanja pri umoru treh borcev za civilne- pravice 21. junija 1964 v okraju Nesho-1 ha, ko so bili na poti proti Phi- i ladelphiji. Umorjena sta bila! dva belca iz New Yorka, 24 let | stari Schwerner in 20 let stari; Goodman, ter domačin, 21 let' stari črnec Chaney, ki se jima je pridružil. Njihov zgorel avto so našli nekaj dni kasneje na robu močvirja, skrit pod grmovjem. Njihova trupla so našli šele dva meseca kasneje pod na novo zgrajenim prstenim jezom. Zvezne oblasti so 15. januarja 1965 dosegle sprejem obtožbe proti 18 obtožencem, toda sodišče je kasneje te oprostilo, ker da ni bila porota, ki naj bi jih sodila, sestavljena v smislu zakonskih določil. Sedaj so jih znova prijeli 18, med njimi 16 istih kot pred dve-mi leti. Vsi so prišli na sodišče s svojimi odvetniki in predložili jamščino v bondih po $5000 za vsakega. Porota je sprejela obtožbo proti 19, toda eden od njih, J. E. Jordon ni bil prijet tu. Vsi so obtoženi, da so kovali zaroto za preprečenje izvrševanja in uživanja ustavnih pravic umorjencev. To je zločin po zveznem zakonu in spada pred zvezno sodišče, umor sam sp ,da pred državno sodišče. Držm-a Mississippi ni zaradi omenjenega umora ukrenila nikdar nič. Iz Clevelanda in okolice PREDSTAVNIŠKI DOM JE A. C P0WELLA ZAVRNIL Predstavniški dom je včeraj zavrnil predlog posebnega odbora za sprejem Adama C. Pe-wella, v Harlemu v New Yorku izvoljenega kongresnika, v Predstavniški dom in nato kaznovanje. S 307:116 glasovom je odločil, da A. C. Powella ne mara v svoji sredi. WASHINGTON, D.C. — Odpor proti kongresniku Adamu C. Pov/eilu, črncu iz Harlema v New Yorku, zaradi njegovega izrabljanja položaja in sredstev, ki so mu bili na razpolago kot načelniku Domovega odbora za delavska in solska vprašanja, ki se je začel že lani, se nadalieva! letos v januarju s tem, da je Predstavniški dom sklenil, naj posebni odbor preišče njegovo “sposobnost” za kongresnika, je včeraj nepričakovano končal z zavrnitvijo njegovega sprejema v Predstavniški dom. Zavrnjeni A. C. Powell se lahko proti tej odločitvi pritoži na sodišču, ker naj bi bile kršene njegove ustavne pravice, kot je izjavil eden od njegovih odvetnikov. Kakor hitro bo država New York razglasila za iz-, ... praznjeno mesto, lahko znova kandidira, lahko pa se odloči'iC?s‘itarno m J1 zcllmo se mnogo po 22 letih v Kongresu za pokoj z $15.000 letne pokojnine. *'ar£Uja in zadovcljstva! Posebni odbor Predstavniške- — 1 =====s======^==== ga doma pod načelstvom kong. Cellerja je predložil, naj bi bil i afiaVe SKlISaJ® Važen sestanek— Slovenske župnije v Clevelandu in okolici vabijo vse slovenske vernike k proslavi 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. Poedinci in slovenske organizacije, verske in svetne, so prošeni, da se udeleže organizacijskega sestanka v šoli sv. Vida v nedeljo. 5. marca 1967 ob treh popoldne. Iz bolnice— Frank Gerjevic, 20563 Tracy Avenue, se je vrnil iz bolnice po težki operaciji. Zahvaljuje se za obiskg, cvetlice in kartice. Visoka leta— Rojakinja Mrs. Mary Sedmak, preje Petek, 876 E. 200 St., bo jutri, 3. marca dopolnila 83 let. Naser že izvaja svojo “dolžniško” moralo KAIRO, Egipt. — Naser je dolžan plačati letos Ameriki zapadle dolgove v znesku $36 milijonov; je že napovedal, da jih ne bo plačal, ker naša zunanja politika želi “izvajati nanj pritisk”. Plačal ni tudi Mednarodnemu denarnemu fondu $4 milijone, ki so tudi zapadli. Moral bi torej izjaviti, da tudi ta fond dela pritisk nanj, ako bi bil namreč mož kaj dosleden. Pa doslednost ni ravno lastnost, ki se z njo radi bahajo diktatorji. Zato bo svoj postopek moral opravičiti na nek drug način, ki ga pa do sedaj še ni povedal, j A. C. Powell sprejet v Predstavniški dom. pa nato kaznovan za svoje početje z izgubo načelstva odbora, senioritete in še z globo $40,000. Powell ni prišel na sejo, ampak ostal v svojem počitniškem oporišču na Bahamskem otočju. Predstavniški dom je po dveh urah razprave, tekom katere je najprej zavrnil predlog posebnega odbora z 248:176 glasovom, nato pa s 307:116 odklonil Powellov sprejem v Predstavniški dom. Člani odbora in vodstvo obeh strank; v Domu so upali do zadnjega,, da bo ta sprejel predlog odbora. Da je razpoloženje proti Powellu močnejše in ostrejše, se je pokazalo, ko je zbornica z 222:202 glasovom preprečila sprejem priporočila posebnega odbora pod načelstvom Cellerja. A. C. Powell je v tem stoletju tretji, ki ga je Kongres zavrnil. Med prvo svetovno vojno se je to zgodilo socialstvu Victorju Bergerju, ker je zavrnil službo v vojski, kasneje pa mormonu. Bringhamu Robertsu, ki je bil obsojen zaradi mnogoženstva. obnovili $tike z isnaom Uprava išče raznašaica— Uprava ' Ameriške Domovine išče raznašaica za Collimvood, Huntmere, Arcade in Grovewood okolico. Kličite HE 1-0628 od 9. BONN, Nem. Ko jc Nem- dopoldne do 4. popoldne (v sreči j a priznala Izraelsko republiko do do 2. pop.), in ji celo dobavila orožje, je Kegljanje— Liga arabskih držav sklenila, da Slovenski športni klub ima v morajo vse njene članice pretr- nedeljo 5. marca in v nedeljo guti diplomatske stike z nemško 12. marca kegljaško tekmovanje vlado. Precej arabskih držav je ob 3.30 popoldne v Ambassador to tudi storilo, ne pa vse. Časi so Lanes. se pa spremenili in arabski poli- j p______ tiki so začeli čutiti da imajo Wilson je H a yj njihove države od tega sklepa! , J b . le škodo i podporo za v bkupm trg e, , . T , i LONDON, Vel. Brit. — Pred- 2 at o seje na primer Jordan' ,r • ,v., - . beanx.-L vlade .Karolu Wilson je ze odločil, da obnovi stike. Goni , • , . , . ... J , , T dejal tekom svojega obiska na ca na to gospodarska nuja. Jor- ^r- , . . . , u ^ - .. „ , v • . .Nizozemskem, kamor je sel pridan zeh namreč končati mvesti- . . .. L, pravljat pot za sprejem Velike Britanije v Skupni trg, da je sprejem v interesu obeh strani. Nizozemski zunanji minister J. Luns je izrazil mnenje, da je britanski sprejem v Skupni trg bolj vprašanje mesecev kot let. Iz Greenland!je Večino kriolita, ki je važen pri pridobivanju aluminija, nakopljejo na Greenlandiji. Boj za dediščino carjev se nadaljuje Hamburg, Nem. — Ko je leta 1933 vojvodinja Barbara •^eklemburška hotela dvigniti carjev zaklad, kakih 25 milijo-nov zlatih rubljev iz Angleške banke, se je temu uprla sedaj 66 stara Anna Anderson, ki je Hdila, Ja je rešena najmlajša neerka umorjenega carja Niko-]aja II. Od tedaj teče pravda in ham--'Ursko sodišče je te dni znova zavrnilo zahtevo Anne Ander-Son za pravno priznanje, da je ^arjeva hčerka nadvojvodinja ^fiastazia. ♦WARMER oblačno alvišja temperatura 42. toplejše. Rhodesova poslanica - mešanica njegove filozofije in propagande CLEVELAND, O. — Kdor je poslušal našega guvernerja Jamesa Rhodesa, ko je v le-gislaturi bral svojo letošnjo poslanico, se ni mogel znebiti vtisa, da je guverner ostal tak, kot je — zadnja politična zmaga pri jesenskih volitvah ni vplivala nanj — in da kot spreten politik misli zmeraj dalj v bodočnost kot drugi njegovi tekmeci. Vsebina letošnje poslanice je pravzaprav prvi dokument za volivno propagando za prihodnje leto. Guverner je namreč predložil proračun za dve leti, za letošnje in prihodnje. V prihodnjem letu bodo pa volitve, pa nobenega novega proračuna, zato je treba že letošnje številke tako prikrojiti, da se demokratje ne bodo mogli prihodnje leto ob nje spotikati. To se je guvernerju do neke meje tudi posrečilo. Čeprav se njegov proračun giblje v tra-dicijonalnem tiru, se vendar vidi, da ne vpošteva le gospo-darskih potreb naše države, ampak tudi druge. Največjo zaslugo svoje politike vidi guverner vs svojih naporih za nove službe. Pravi, da se vsako leto pojavlja na našem ohajskem delovnem trgu okoli 70,000 mladih delovnih moči, ki iščejo prvo službo, kar je navadno v življenju najtežji posel, ki ne skrbi samo mladine, ampak tudi starše. Guverner je zato trdil upravičeno, da je vsa njegova gospodarska politika posvečena v prvi vrsti cilju, da ti mladi ljudje dobijo priliko za prvo zaposlitev. To je pa tudi edina poteza v guvernerjevi poslanici, ki j0 prijetno loči na primer od Johnsonove v januarju. S te strani je tudi neranljiva. Drugače pa spomenica ne najde posebne opore v proračunu. Proračun za dve prihodnji leti znaša blizu $5 bilijonov. To ni ravno veliko v primeri z guvernerjevim ponosom, da naša Ohajska država postati ponižnejši. Še bolj mu bo ponižnost potrebna, ako bo začel stvarno —- in ne samo politično — govoriti o tem, kje mora naša država priti gospodarsko na prvo mesto. Državi New York in California se guvernerjevega optimizma gotovo ne bosta ustrašili. Stališču stvarnosti pa gotovo ne odgovarja Rhodesovo žongliranje s številkami in odstotki. Kadar navaja številke, kot mu ravno prija: ali za dve leti ali samo za eno leto. Hoče po tej poti priti do številke, ki bolj odgovarja cilju njegove poslanice. Isto dela pri odstotkih: kadar mu je potreben visok odstotek, skuša vzeti nizko osnovo, kadar mu je potreben nizek odstotek, poišče visoko. To so triki, ki spadajo v vo-livne govore, ne pa v uradne dokumente, kot so guvernerjeve spomenice. Guverner je naštel na pri- spada med 16 najbolj razvitih mer kar 16 področij, kjer O-drzav v Uniji. Naj Rhodes sa- hajska država lahko postane mo pogleda, kakšne proraču- država št. 1 v naši deželi. Ni ne imajo druge med temi 16 pa povedal, kako naj ta cilj državami, pa bo moral takoj doseže. Posebno o poti, kako priti do potrebnega denarja, se je izražal zelo ohlapno. Zato se pa čuti iz poslanice, da hoče posebno podčrtavati pomen predloga o ustanovitvi Ohajske komisije za obligacije. Usoda tega predloga ga precej skrbi, saj so mu demokratje v spodnjem domu prav včeraj pokvarili račun glede datuma za referendum. Blokirali so predlog za referendum na dan 2. maja, v poštev pride torej po republikanski zamisli le datum 6. junij, nikakor pa ne novembrski. Zakaj? Demokratje računajo, da bi v decembru glasovalo o referendumu kake 3 milijone volivcev, v juniju le 750,-000 in v maju okoli poldrag milijon. Po njihovem računu bi republikanski načrt zmagal najlažje v juniju, potem v maju, najtežje v novembru. Seveda imajo junijske volitve tudi temno stran. Radi njih bi bilo treba napraviti $2.5 milijona nepotrebnih dodatnih stroškov in teh se republikanci otepajo, da “ne zgubijo o-braza”, da so stranka varčnih ljudi. cijska dela v svoji novi luki A-cuaba v Rdečem morju, dela so pa v rokah neke nemške tvrdke, ki se ji pa nikamor ne mudi. Poleg tega bi Jordan rad dobil nekaj nemške podpore, Podobne želje imajo tudi druge arabske države. Zato so postavile vprašanje obnove diplomatskih stikov z Bonnom kot prvo točko na dnevni red Ligine konference, ki bo sredi marca. Nekatere države članice Lige stojijo namreč na stališču, da morajo imeti vsi 4,rabci eno in isto politiko do Zahodne Nemčije, kajti le po tej poti bo mogoče prisiliti Nemčijo, da da ugodnosti gospodarskega značaja, ki je na njih arabski svet najbolj zainteresiran. PalisetiOTafm bfirek Ivanka Mislej, Casilla Coreo, Centenario prov. Neuquen, Argentina, išče družini Ivana Trampuža in Marije Švagelj, ki sta se po drugi svetovni vojni naselili v Clevelandu ali kje drugje v Ohiu. Zadnje vesti Atomski motor za pro- j diranje v vesolje WASHINGTON, D.C. — Pred-! sednik L. B. Johnson je predlo-! žil Kongresu načrt za pospešitev razvoja atomskega motorja za vesolje. Tak motor naj bi bil gotov za preskušanje leta 1971. Predsednik je predložil v novem proračunu za izvajanje tega načrta 91 milijonov dolarjev. Vesoljski strokovnjaki so soglasni v tem, da polet na oddaljena nebesna telesa brez atomskega vesoljskega motorja ne bo možen. Hoffa še išče rešitve PORT HURON, Mich. __ Predsednik Unije transportnega delavstva James Hoffa išče še vedno možnosti ostati na svobo-četudi je njegovo pritožbo proti obsodbi na 8 let ječe že zavrnilo Vrhovno zvezno sodišče in sta že dve zvezni sodišči odklonili nadaljni odlog nastopa kazni, dokler ne bo rešena nova pritožba. Hoffa je bil obsojen na 8 let ieče in $10,000 globe, ker naj bi bil skušal vplivati na člane porote, ki ga je sodila. NEW ORLEANS, La. — Okrajni tožilec J. Garrison je včeraj dal prijeti upokojenega direktorja New Orleans International Trade Mart-a Clayja Shaw-a, bivšega majorja, ki je dobi! v drugi svetovni vojni visoka odlikovanja. Okrajni tožilec ga dolži “zarote z namenom umora”. Ko je Shaw položil bond $10,000 varščine, ; je bil izpuščen. Warrenova komisija C. Shawa ne omenja nikjer v zvezi z umorom predsednika J. F. Kennedyja. CHATTANOOGA, Ten n. — Zvezni sodnik F. W. Wilson je odredil, da se mora predsednik imije transportnega delavstva J. Hoffa prihodnji torek javiti na odslužitev svoje kazni, 8 let zapora. Hoffa je včeraj prepustil vodstvo Unije, ki ima 1.8 milijona članov, svojemu staremu sodelavcu in prijatelju Franku E. Fitzsimmonsu. SAIGON, J. Viet. — Sevemo-vietnamska obalna baterija jo nekaj malega poškodovala križarko Canberro, ko je ta z dvema rušilcema obstreljevala obalo. Ameriške ladje so obalne baterije pokončale in nato odplule. Škoda na Canberri je sorazmerno malenkostna. ■(:~>- ' , ali kaj. Pa tistega rdeče; veda ; ie; ^ Itd., itd.” j Ko mu vse pojasnim, se mož | za»mejr, poravna na sebi suknjič in veli: “Fanta, zdi se mi, da sta pozabila, od katere strani sta vidva privozila. In najbrže bo, da sta prišla na oni strani teh stavb, tam parkirala in tam na oni strani prišla v stavbo, zdaj sta pa na tej strani čez druga vrata ven prišla in tu seveda ni vajinega avta. Poskusita, groo^u nisem mogel najti moje skozi ta velika vrata te stavbe «avtošajtrge» _ to mi pa do danes ni še nihče pojasnil. • MIHA, KI SE RAD HECA, PRIPOVEDUJE: Poznam mladega fanta Charlesa. V glavi mu je začelo nekaj praviti, da človeku samemu ni dobro biti na svetu. Začel se je ozirati po dekletih in ko je prišel nekega večera domov z nekega plesa, pove to domačim, da se je zaročil s to in to in da se mislita poročiti. Sestra poskoči: “Kaj s tisto? Tista ima vendar krive noge? Brat: “In pri tem je še ekstravagantna in afektirana. Kako zdržati z njo samo pol ure! • OD VSEPOVSOD PO O.S. — Pred kratkim sva se podala jaz in moj sosed v Oak Brook, Illinois, ki je oddaljen kakih 21 milj od nas v smeri proti Velikem Chicagu. Tu je nastalo tekom zadnjih 8 let veliko tržno središče “Plaza”, kjer imajo ve-letrgovinske družbe kot Sears, strani zagledala zopet celo. mor-Marshalfield in še cela vrsta -i6 avtov- Hodda sva tem m tja drugih takih veletvrdk svoje ob-;kakih deset minut in hvala BoŠu sežne in bogato založene trgovi-! zaS^eda^a rn0'i avto- 1 Sosed se je smejal, seveda na preko na drugo stran in poskusita na drugi strani najti vajin avto, če vaju tam še čaka.” Verjemite mi, mene Gregorja je bilo kar malo sram. Odgovoril sem mu: “Ne vem, če bo držalo to, a poskusila bova.” In tan ko sva napravila, šla sva skozi prostore trgovine in na drugi Euclid, O.; izvolili smo zaslužnega narodnega delavca, kojega sem prvo spoznal na konvenciji SNPJ leta 1933 v Chicagu, 111. Bil je delegat tedanjega društva po imenu “Postojnska jama” št. 138, v Strabane, Pa. Bil je aktiven pri več ustanovah v Pa., kjer je omejeno društvo lastova-lo svoj Dom pod istim imenom, je bil kot tajnik pri društvu in obenem direktor Doma in več drugih ustanov. Leta 1942 se je preselil v Cleveland, O. V direktoriju je bil 2 leti pred prenovitvijo stavbe. Odkar je nova stavba, je že več let direktor in predsednik gospodarskega odbora, ki gleda, da je hišni red v lepem stanju in pripravljen sodelovati, kjerkoli je potrebno. Kot so mi znana imena izvoljenih pri drugih osmih domovih, so tudi ti dobro izbrali zaslužne osebe. To bo sedma prireditev federacije domov v nedeljo, 12. marca 1967 v SND na St. Clair Ave., pričetek ob štirih popoldne. Nastopili bodo pevci zborov, ki se poslužujejo teh domov. Igra Eddie Habat orkester. Vsi vljudno vabljeni! Joseph Trebeč moj račun. Jaz sem pa radi lepšega godrnjal in zabavljal: Kaj pa treba tem velikim stavbam; toliko vrat? Pri tolikem številu 1 mores vrat človek sam ne ve, kdaj po- , , , , , . , , Stric: “In povrhu je še suha žabi, skozi katera vrata je noter (. CPrkvena miš Sai nima v , . .-1 IvdlS-UI Utrl xv Vcllct Ililb. OdJ Illllld prišel. Sosedu sem pa pripomnil: j Sem pa že rajši na farmah, kjer j mnogo prestara je nimajo toliko vrat, kakor tu P° za ^ej» trgovskih in drugih središčih. 0če; 1Ipa mala in slabotna je Tako pokoro sva delala uboga dva farmarja. Jaz sem pri sebi zahvaljeval Boga, da me ni v teh sitnostih videl kak “Ijubljan-čan”. To bi se mi krohotal do sodnega dne. • PO ZGORAJ OMENJENEM DOGODKU naj omenim precej podoben dogodek iz starih časov, kako so naši nekdanji očanci in strici take dogodke doživljali v starem kraju, potem pa jih pripovedovali nam mlajšim v dolgih zimskih večerih. Poudarjali so, da so taki dogodki koristni in da se po njih bolje spi in počiva. Moj stric je pravil nekoč, ko smo za toplo pečjo fižol luščili, kako se je nekega jesenskega večera zgubil v gozdu. Vsi smo ga zvesto poslušali. Poudaril je, da gozd mu je bil znan in je poznal v njem in vedel za vsak grm in za vsako stezo. Takole je pravil: “Po sv. Lukežu je bilo, ko je listje začelo odpadati. Nekega dne sem šel grabit listje v gozd. S seboj sem vzel kos slanine in kos koruznega kruha ter polič jabolčnika, kar mi je služd^ ino s. popoldansko g,-.: L.. -. Nik kun bstjuj ,e. .it- .P e; jesenski dan : Teta: “Lase ima tudi barvane!” Stara mati: “In samo po veselicah bi letala!” Tedaj, se oglasi Charles in odgovori vsem: “Ampak eno dobro lastnost ima; je brez vsakih sorodnikov!” — Vse, ki ste se s tem dolgočasili, lepo pozdravlja Gregor Sk&ipgts fifgfedii@¥ §, 1. Bmm ni. poleg katerega sem ■ Nato sva oba še kake četrt ure hodila sem in tja in iskala moj avto, pa tudi zastonj, našla ga nisva. Kaj naj napravim? — sem dejal sosedu. “Kaj? Obvesti stražnico, iz katere stražijo te prostore za parkiranje avtov.” Šla sva in to javila nekemu v uniformo oblečenemu možu, kaj se je nama zgodilo. Ko mu vse razloživa, naju z ostrim pogledom premeri gori in doli. Bral sem z obraza, da je mislil: “To sta dva farmarja, katerima je vsaka večja vas toliko kakor “Veliki New York”. Zgubila sta se in še ne vesta, kje sta!” “Odkod sta pa prišla? In kje : na Vi ielu do mraka. . ■ st > kup 2 /ejami, da bi ga sape ponoči ne razpihale in raznesle, predno bi prišel drugi dan ponj. Nato se odpravim domov, hvaležen Bogu za lep dan in vreme. Koračim po gozdni stezi, ozirajoč se malo sem in tja, kako razen les raste, itd. Na stezi malo postojim, si obrišem čelo in korakam naprej. Hodim in hodim, a do izhoda, ki sem ga dobro poznal, nisem prišel. Potemnilo se je že in le malo je bilo vidno. Na nebnem svodu je začela vzhajati luna. Jaz sem pa hodil in hodil in vedno sem bil v gozdu. Kaj zlodja je to?” je poudaril stric in nadaljeval, “saj vendar poznam ta gozd vse moje žive dni, zdaj pa ne vem, kje sem?” CLEVELAND, O. — Prvi sestanek te federacije se je vršil v letu 1959, 11. avgusta; po sporazumu vseh domov je sklical prvo sejo tajnik Andrew F. Resin Jr. na pobudo predsednika Louisa Finka, članov odbora Doma na Maple Heights. Prvo prireditev smo imeli v letu 1961 na St. Clair ju v S.N.D. Pozneje smo prišli na idejo, da se počasti zaslužne osebe za delo skupnosti slovenskega naroda v novi domovini, za zasluge in medseboj-■ iC p >moč naših narodnih usta-j nov. : t beračija devetih S. N. Do-j je skupno izvolila v pre-Ck: letih sledeče: leta 1962 Martina Antončiča, 1963 Edwar-da Kovačiča, 1964 Augusta Pry-atela, 1965 Johna Tavčarja, 1966 Franka J. Kerna, za leto 1967 je bil izvoljen Tony Petkovšek v priznanje za vse zasluge, ki jih kot radioporočevalec naše aktivnosti poroča v javnost. Poleg teh je pri vsakem Domu počaščena ena oseba; to se je pričelo z letom 1964. Ker je devet domov, ki ima vsak svoje zaslužne osebe, se omejim le na naš Dom v Euclidu, O., na Recher Ave. Za leto 1964 je bil imenovan Frank Žagar, 1965 John Barkovich, 1966 Joseph Trebeč. ¥ Floridi gremo! Cleveland, O. — Progresivne Slovenke, krožek št. 1, smo se namenile, da se odpeljemo na izlet v Florido, v nedeljo, 2. aprila 1967. Obiskale bomo Tampo in St. Petersburg, kjer živi večje število naših rojakov. Tam si bomo ogledale razne zanimivosti, nato pa se odpeljale dalje v Miami, kjer bomo ostale tri dni. Cena potovanju je zelo zmerna in prepričane smo, da vam bo ta izlet ugajal. Kdor bi želel potovati z nami, naj se prijavi do 7. marca in naj za vsa nadaljna pojasnila pokliče številko 851-1569. Lep pozdrav! Mary Bučar Janez Iz dolin© pil© CLEVELAND, O. _ Pazljivo sem trikrat zapored prečital dolg, predlog dopis (saj ima 23 odstavkov) pod naslovom “No-vonaseljenec razlaga in pripominja”. Z najboljšim namenom hočem v par pismih dati piscu ljubezniv odgovor, da ne bo treba tudi njemu enkrat reči: Nisem vedel. Tone s hriba je čitateljem tega lista poznana in zelo priljubljena oseba. Kakor je on ocenil tretjo emigracijo, bo kar držalo in res ni kaj popravljati — lahko bi kvečjemu še dostavil. Besede padajo, dejanja pa potrjujejo. Vaš prijatelj, pišete, ne hodi na slovenske prireditve, gre le včasih na kako srbsko veselico, da vidi Jugoslovane. Takih prijateljev je med najnovejšimi kar polovico — tako je zračunal Tone s hriba in prav tako “Janez iz doline”. Zavednost, kaj?! Je nekaj častnih izjem kakor povsod, pa premalo. Kar človek gleda kot otrok, to navadno ne gre v zgodovino. Vera, upanje in ljubezen so tri glavne, poglavitne čednosti. Govorite v imenu obeh: Mi imamo čut ločiti resnico od propagande, stvarnost od zanesenjaštva in zadržano podajanje sodb. Srečen človek, ki ima navedenih čednosti v zadostni meri! V omenjenem dopisu nobene teh čednosti ne najdem. Drugi emigraciji menda ni treba praviti, kaj je komunizem. Mnogo je tudi prve imigracije, ki je o komunizmu dobro poučena. Kdor odraslih še danes ne pozna komunizma, ga ne bo nikoli poznal. Komunizem na Slovenskem se je po mnenju pisca začel šele po zlomu domobrancev — borci proti komunizmu pa so menda Od vseh navedenih je že zna- tretja generacija. Smešno. Taki no delovanje aktivnosti. Želim članki, kot je omenjeni, niso da- nes več zanimivi. Morda je najnovejši res tako razpravljanje v časopisu zamudil — bilo ga je več kot zadosti. Po mojem mnenju taki članki ne zbližujejo ne pojasnjujejo in narodno zavest ne prebujajo. Če ste najnovejši res fantje pod geslom “Med nami ni mesta za sovraštvo!”, vam prerokujem, da boste uspeli. Taki so povsod dobrodošli! Otrok ste še bil za časa revolucije, potem pa ste proti svoji volji rastel pod vplivom komunizma in se s premislekom odločil iti na zahod. Vse to je res in prav. Takemu je zelo treba strpnosti, preudarnosti in previdnosti. V kotu ne boste stal. Čemu tudi bi, ko je v Vas polno življenja. Če pa hočete razmotri-vati o komunizmu, ni dosti znanje od ene strani, poznati je treba obe. Vsakomur, ki res išče resnico o tem, zakaj in kako je prišlo na Slovenskem do bratomornega klanja, o tragediji domobrancev, priporočam, naj si nabavi in skrbno prečita naslednje knjige: Rdeča zver, Svoboda v razvalinah, Čas pod streli, Zgodbe mu-čeništva Slovencev, Mimo smrti v svobodo, Nevidna fronta, Vetrinjska tragedija in povest Ljudje pod bičem. Kdor te knjige zavrača ; povsod drugod resnice, s _ strahu, da jo ne bo našel. L . janes pika. Morda drugič še kaj; Janez iz do ;: IZ NAŠIH Vfi Hamilton, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Z veseljem obnavljam naročnino, saj sem Vaša stalna naročnica že nad 14 let. To tudi želim ostati, ker se dobro zavedam, da je Ameriška Domovina naš edini slovenski katoliški dnevnik, ki1 zasluži vso našo podporo. Prav je, da se mi stari učimc angleščine, katera je v naši novi domovini uradni jezik, ne smemo pa pozabiti svojega materinskega jezika, ki je naj lepši na vsem svetu. Ponosni bodimo nanj, ponosni, da smo Slovenci! Srčno želim, da bi se naša mladina z vso ljubeznijo učila slovenskega jezika, da ga ne bi nikoli prezirala ali zaničevala. Vam pa, spoštovano uredništvo, želim obilo uspeha pri Vašem delu in Vas najlepše pozdravljam, posebno Mrs. Debevec in Mrs. Lipovec. S spoštovanjem ostajam Vaša Bariča Sobočan —----------o----- \I SlOVERiJF Liri za Vietnam zbirajo v Ljubljani Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije v Ljubljani vodi “široko javno akcijo za moralno in materialno, podporo osvobodilnemu gibanju vietnamskih borcev”. Na eni strani zbira denar za znani RusselloV odbor, na' drugi pa kri za vietnamske rdeče borce. Izvoz se i'3 lani povečal v Sloveniji za 12% Celoten jugoslovanski izvoz lani je dosegel 15,268 milijonov novih dinarjev ali okoli 1.2 bili' j ona dolarjev. V primeru z letom 1965 je porastel za 11.9%. ^ Sloveniji je porastel celo za 12% in je dosegel skupno vrednost 2,582 milijonov novih dinarjev, torej nekako eno šestino celotnega izvoza Jugoslavija Uvoz se je lani povečal velike bolj ko izvoz, za 22.2% , med teru ko je bilo predvideno povečanj6 le za 17%. Uvoženega je bil° blaga za 19,673 milijonov ali 23 4.405 milijonov novih dinarje^ več kot izvoženega. Primanj' kljaj v plačilni bilanci so pokrili z deviznim dotokom tujskeg3 prometa in pošiljkami delavce'* iz tujine. Issued Tkundcg for the J®*»*S«S| m WIscoBsSa * Tedenska priloga za Slovenc« v Wisconsin*! rlar da s laokoli... tetka, gospod voditelj in Roger Maude so izginili... bržkone so že daleč pred njo in že blizu izhoda iz šume. Rolanda je torej sama z oceanom ... in s starim Pentaponom, ki vleče za njo povsem brezskrbno svoj prazni voziček in — o, ti porednež! — brez sramu popase, kjer ga skušnjava premaga, ter seveda umaže svojo čedno uzdo. No, prav privoščili bi mu, da bi ga takega srečala srečala srčkana siva osličica, saj veste, katero mislimo ... ona, ki je zmerom tako čedna in pokonci... Pa pustimo to! Še enkrat pogleda Rolanda pazno naokoli... Dobra šuma jo obdaja, boža, vso objema ... Sama .. . naposled sama! Samota jo razvname. Ker se ničesar več ni bala, je Rolanda poskušala na mahu ljubke plesne korake in pela na ves glas: Slavček sred zelenih vej, oj nikar se mi ne smej ... Slavček z veje se spusti, v grad ljubezni odleti. Vijolica naj ga ima— en, dva; en, dva... Ta hip se poloti Pentapona, ki dveh. Člani imajo lahko dvojno korist, duhovno in telesno. Najprej se duhovno pokrepčajo pri križevem potu, posebno zdaj v postu, in potem se lahko malo pogovorijo s prijatelji in znanci o tekočih zadevah in še o starih dobrih časih, člani so vljudno vabljeni na sestanek. Če nimate kam iti, torej kar v dvorano sv. Janeza v nedeljo, 5. marca, popoldne na sestanek slovenskega društva Triglav. * Že nekaj časa se nahaja v bolnici Mrs. Helen Eiffel, znana lastnica gostilne na Drugi cesti. Nahaja se v St. Francis Hospital. Zelo bo vesela, če jo kdo obišče. Ko je človek bolan, se vse te ure vlečejo in jih ni nikoli konca. Obenem pa storimo dobro delo! Ker obiskovati bolnike spada med dobra dela usmiljenja! j«-- ze pijan dišečih zelišč in navdušen razlegaj oče se pesmi, da bi izrazil svojo naklonjenost. Storil je to z nižjim glasom in je na vso moč zarigal. Ta glas je bil v tako strašnem nesoglasju s pesmijo, da se je Rolanda obrnila, položila svojo roko na gobec nevrednega mojstra ter mu ljubeznivo zapovedala: “Tiho bodi, Pentapon!” Toda Pentaponu se ni ljubilo molčati... Tudi njega so prekipevala čuvstva nežnosti, ki jih je priroda, solnce in ocean v njegovem “oslovskem” srcu zbujala; hotelo se mu je prepevati z glasom, ki mu ga je Bog dal... Naj lepše dekle na svetu ne more dati drugega nego kar ima ... Enako naš ljubi Pentapon... Glej ga! “Pentaponček moj, prosim te, bodi tiho!...” ‘T... a! I... a!” Tedaj se mu nasmeje Rolanda prostodušno z bisernim smehom, ki jo strese vso, in nadaljuje s svojim prozornim glasom prekašajoč v višavah Pentapo-nov ostri bas: Slavček z veje se spusti, y grad ljubezni odleti. Vrata so zaklenjena, slavček, brž do okenca. Vijolica naj ga ima— en, dva; en, dva ... Ves srečen, da poje gospodarica skupaj ž njim, se Pentapon kar potaplja hvaležnosti in nikakor noče zaostajati za ni o: “I... a! I... a!” Njegovo zlozvočje je postajalo že od sile zoprno ... strašno . .. in gozdni odmev'ga je pomnožil lin jačil... Nekaj morskih ptic je pobegnilo pred tem zemskim rjovenjem, ki ga niso poznale. Rolanda pa je nadaljevala, tik Pentaponovega gobca: Vrata so zaklenjena, slavček, brž do okenca. Notri je, in: Klanjam se! za izvoljenko ozira se. Vijolica naj ga ima — en, dva; en, dva... Tako sta stala drug ob drugem in pela, vsak po svoje, svo- Easy-to-install electric heating will keep it cozy warm Wisconsin electric power company By. ~ • ra* ........* VSI DOBRE VOLJE___________Leonard Tate, ameriški marin iz Clevelanda, Ohio, se zabava s skupino mladih domačinov v Vietnamu. Namen takih druženj je izboljšati razmerje in stike med domačini in ameriškimi vojaki. bodna v svobodni naravi, srečna, polna zaupanpa, motreč drug drugega v oči, morda razumevajoč drug drugega ... Kar ugleda Rolanda izpod košatega hrasta, ki mu je veter privzdignil listje, svojo teto, gospoda voditelja in Roger j a Maude, ki so vsi trije sedeli na skali in poslušali na vsa ušesa, nebrzdano se smejoč. Hipoma obmolkne. Skupina spozna, da jo je Rolanda zapazila in prične ploskati in ji vzklikati: “Bravo! Rolanda ...” zakliče teta. “Ampak še ni konec. Le dalje, še tri kitice so ... No, mi te poslušamo .. Dalje ...? Ne, niti najmanjšega veselja nima Rolanda več, da bi nadaljevala. Tako je bila še pred hipom srečna s svojim starim Pentaponom, v samoti, kjer je smela biti taka, kakršna je. Če jo pa samota vara... če se v nji kdo skriva, je tudi vsega čara konec. Še pravkar veselo lice mlaj denke postane resno; obsenči ga zadrega in zla volja. Tudi tetka ni več zadovoljna. Že to samo obotavljanje v teh razmerah jo draži, kajti naperjeno se ji zdi zoper njeno avtoriteto in njeno čast. “Kaj pa čakaš, Rolanda? ... Pravkar si še gladko znala! ...” “Da ... pravkar še ...” “Nikar ne bodi trmasta! Gospoda sta radovedna na konec pesmi... Saj te nisem jaz prosila ... Ko si pa že sama začela ...” (Dalje prihodnjič) ------o----- Kdo bo vodil indijo! Predsednica vlade Indira Gandi bi rada ohranila svoj položaj, zanj pa se bo potegoval tudi bivši finančni minister Desai. NEW DELHI, Ind. — Indijske volitve v zvezni in v državne parlamente so končane. Izidi so za Kongresno stranko, ki je 20 let nemoteno vodila deželo, porazni. Izgubila je v zveznem parlamentu okoli 80 poslancev in obdržala le sorazmerno slabo absolutno večino v 523 članov močni spodnji zbornici. Po dosedanjih podatkih ima Kongresna stranka v zveznem parlamentu 278 poslancev proti 226 vseh o-stalih strank in skupin. Iz 17 vo-livnih okrajev še ni dokončnih podatkov. Kongresna stranka je doživela še večji poraz v posameznih državah, članicah indijske federacije. Kar v 8 od 17 je izgubila večino, v Kerali in Zahodni Bengaliji v korist po komunistih vodene ljudske fronte. Pri takem položaju Indira Gandi kot predsednica vlade in vodnica stranke ne more računati na posebno strnjeno oporo v stranki za predsednico nove vlade. Pri tem pa tudi ni voljna tega mesta prepustiti komu drugemu brez boja. Za sedaj je napovedal kandidaturo za to mesto bivši finančni minister 71 let stari Desai, ki je po smrti predsednika vlade šastrija dobil za mesto njegovega naslednika 169 glasov proti 355 za Indiro Gandi. Desai je sposoben politik in gospodarstvenik, pa po svoje trmast mož. Hoče biti predsednik vlade in z odločno roko napraviti red v upravi, kjer se' je v 20 letih vlade Kongresne stranke razpasla korupcija, povečati napor za modernizacijo poljedelstva in poživitev celotnega gospodarstva. Pri tem se namerava odmakniti od socialističnih idej Nehruja in njegovih naslednikov ter nuditi privatni iniciativi več prostosti in možnosti. Če bo ponovno izvoljena za predsednico vlade Indira Gandi, potem Desai v tako vlado ne pojde. Moški dobijo delo MACHINISTS Must be thoroughly familiar with job shop operation. Know bridgeports and lathes. Days. -High hourly rate. Profit sharing and other benefits. ADANAC INDUSTRIES INC. 4659 E. 355 St. Willoughby, Ohio (43) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDROTEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL ■ BORING MILLS mm ,‘~js LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebne od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (43) Ženske dobijo delo Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. EN 1-5214 (x) MALI OGLASI Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1542.- Waterloo Rd. IV 1-2237 V najem Soba se odda moškemu ali ženski, garaža, nič otrok. Kličite . 481-9816. \0{)00Q0ooo(><=>oo! - “Mati, odpustite, tudi jaz vam odpustim in pozabim!” “Kako, če si šla tožit!” se je oglasila Katra, posmehljivo in strupeno. Jurijevo lice. se je še bolj stemnilo. Anica sprva ni vedela, kaj naj stori. Jok ji je silil v grlo. Tašča je gledala mimo nje, ko da je ni v sobi. Anica je zbrala zadnje moči. “Mati,” je ječala, “imejte usmiljenje! Žal mi je, grdo sem storila. Pozabite prosim!” Katra je zamahnila z roko: “Žal ti je?” Z*a hip so obstale njene oči na Anici. Ta se je zbegala. Razumela je taščo. “Praviš, da ti je žal. Tega ti pa ne verujem. Ti mi ne odpustiš nikoli, kakor ne morejm ljubiti jaz tebe. Kaj hočeš? lijfed nama ni miru. Ne hlini sebi in Juriju. Saj je vse zaman!”' V Anici je prikipela bolest do vrha. Obrnila se je k možu: “Jurij,” je zaklicala, “prosim te, reci ji, reci. naj pokaže vsaj malo srca!” • CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY SERVICE ST ATION COME TO FLORIDA. Operate your own modern ranch t ypo Shell service station in the Stunshine State. Enjoy the freedom o£ being in an outdoor business for yourself in a state where the growth is fantastic. Shell Oil Company has; choice interstate and conventional! service stations available for lease in Central and North Central Florida. Write Shell Oil Company, P. O. Box 8103, Jacksonville, Florida 32211, attention R. D. Jewett for all particulars. (45) SPARE ilME INCOME Refilling and collecting money from NEW TYE’E high quality coin operated dispensers in'this area. No selling. To qualify you must have car, references, $600 to $1900 cash. Seven to twelve hours weekly can net excellent monthly income. More full time. For personal interview write WINDSiOR DISTRIBUTING COMPANY, 6 N. RALPH AVE., PITTSBURGH, PA. 15202. Include phone number. (44) “Koliko si ga pokazala pa ti!” je viknila tedaj Katra in se dvignila. Anica je zatrepetala in zastrmela v taščo. “O srcu govori,” je rekla Katra, “pa ga sama nima. Koliko srca pa si ti pokazala možu, ki si ga sinoči zapustila? Koliko? Tožit,” se je rogala v isti sapi tašča, “seveda, tožit je šla. Ko bi le ne vedeli, komu! Ko bi Je ne vedeli, kdo jo je vrnil. Pa pride in se lepo dela, kakor da je svetnica.” Po vsem telesu je drhtela Anica; čutila je, da je brez moči; iskala je opore in se lovila za rob postelje. Z groznim strahom je gledala Juriju v obraz, ki mu je od strasti drhtel. Tedaj je Anica razitmela vse: vse je proč; če že tako mislijo o meni, potem je vse proč. Skoraj zasmejala se je: “Res je,” je bledla, “brez srca sem, hinavka! Jurij, poslušaj; verjemi materi.” “Ali moreš tajiti, da nisi bila z Lipetom?” je zaklicala Katra. “Ne tajim!” je odgovorila Anica. Videla je, da mož nemirno grabi z roko za odejo. “Ne tajiš!” je nadaljevala Kafra. “Povej potem še to, kako da nisi ostala pri njem? Zakaj si se sploh vrnila? Povej no!” Anica je molče strmela v taščo. Da je čutila vsaj nekaj moči, bi se bila vrgla na njo. Tako pa je ginila v strahu, motreč bolj in bolj nemirno moževo lice. Toda niti z besedo ji ni prišel na pomoč in Anica je mislila: “Obsodil me je, za nezvesto me ima!” Neznosna bolečina ji je stisnila srce. “Jurij,” je zaklicala, “ali moreš to verjeti, Jurij, ali moreš trpeti, da govori tako?” Grobna tišina je zavladala v sobi. Jurij se je nestrpno dvignil in dejal: “Jaz mislim tako kakor moja mati!” “Tako misliš?” je vprašala s CHICAGO, ILL MALE HELP NOTICE We are now located in our all new, modern plant. We now have openings, on both shifts, for experienced: mi® mms TOOL AMD DIE MAKERS MACHINISTS We can offer them: TOP VI INSURANCE PAID VAC FRINGE B TOP QUALI PLENTY OF DESIRABLE WORK! Apply — Call or Wr INDIi DIE C TOOL Highway 31 North hipno mirnim glasom Anica. Nato ji je stresel telo presunljiv jok. “O Jurij,” je zaklicala, “tega nisem zaslužila, tega ne!” Pobegnila je iz sobe; venomer ji je švigala misel po glavi: “Bog jo kaznuj! Prekleta naj bo! Na njeno glavo naj pride njegova in moja smrt!” Hitela je po stppnicah in čez dvorišče doli po bregu. Kam? kam? kam? “Prokleta naj bo, če je še Bog v nebesih!” Obstala je ob mostiču. Kam? kam? kam? “Anica, Anica, gospodinja!” je zaklical tedaj nekdo za njo. Ozrla se je. Bil je Anže. Stal je tik za njo in bled je bil. “Kaj je?” je vprašala kakor iz sebe. “Lepo vas prosim,” je dejal fant, “ne izdajte Neže. Ona je vzela, pa bo vse vrnila. Prosim vas, ne hodite po orožnike. Neža je rekla, da se obesi rajši. Lepo vas prosim!” Anica se je nekoliko zavedela. “Ali je Neža vzela?” je vprašala, “kako ti to veš?” “Sama je povedala in tudi, da je nalašč pustila v sobi pasti desetak. In mene Jerico je prosila, naj vas prosiva, da ji odpustite in molčite,” je pripovedoval Anže in pristavil: “Samo jaz in Jerica veva sedaj, drugi pa ne smejo vedeti. In jaz in Jerica sva ji obljubila, da bova molčala.” Lahka žalost je drhtela pastirju v besedah in Anica je sto-prav opazila, da je bled. “Ali si bolan,” je vprašala, “da si bled?” “Ne,” je odvrnil, “malo sem spal; Jerica je zbolela!” “Pojdiva k njej,” je dejala Anica in sta se vrnila. Anica pa se še dolgo ni mogla zavedeti, kaj se je godilo z njo in kaj bi se bilo zgodilo, da ni prihitel Anže za njo; z neko sveto grozo je ponavljala pri sebi: “Še je Bog v nebesih...” Tisto noč potem je sanjala Anica o samih belih rožah. Zbudila se je in je zopet vsnula in je zopet sanjala o belih rožah. Nato pa ni mogla več zaspati, oblekla se je, tiho odšla k Juriju in se neslišno zgrudila na' kolena ob njegovi postelji. Spal je. Kmalu se je zganil, zaječal in se prebudil. V polmraku je opazil klečečo in meneč, da se mu sanja, iztegnil roko in otipal vlačno ženino lice. “Kdo je?” je vprašal. “Jaz!” je odvrnila žena in začela pritiskati njegovo roko na ustnice. “Pojdi spat,” je dejal trdo. Toda ona je še tesneje pritisnila njegovo roko na ustnice. “Kaj ti je?” je vprašal skoraj jezno. Tedaj se je ona nagnila k njegovemu ušesu in šepetala: “Nekaj ti moram povedati, zato da boš vedel, da nisem bila nezvesta, Jurij. Tudi, če bi ti umrl, ti obljubim, da ne vzamem nikogar več. Jurij, do smrti nikogar!” Začutila Je, kako je šel lahek trepet skozi Vse njegovo telo. Mislila je, da je to izraz veselja, in izraz nepopisne sreče ji je stopil na lice. Toda kakor ni videla plahega njegovega lica v tem hipu, tako tudi ni videl njene sreče nad močjo, ko je zavržena obljubila njemu, ki jo je zavrgel, zvestobo prek groba. ‘Hurij,” je zašepetala, “zakaj molčiš?” Stoprav je opazila, da leži nepremično. Prižgala je luč. Ležal je negiben, z očmi uprtimi v strop in se ni oglasil na njene besede in klic. Ali je bil živ? Usedla se je ob njem, pa ni sedela dolgo. Kmalu so se odprla vrata; prišla je tašča ter ji rezko velela, naj gre spat. Anica je šla, toda še dolgo je poslušala na vratih. A pri možu je bilo tiho. in Anica se je vrgla na posteljo in začela jokati in potem moliti; tako je zaspala in spala brez sanj do jutra. Marjanica je stopila na prag. Imela je rdeče oči, ker ji je nagajal pri podtikanju dim. S predpasnikom si je obrisala sol- ne prihaja že Anica, ki je bila šla po zdravnika, ker se je bilo Juriju poslabšalo. Ponudila ji je bila čašo gorkega mleka, toda Anica je pustila mleko in odšla tešča. Marjanici se je mlada gospodinja smilila; godrnjala je sama zase, češ da ni v vsej hiši človeka, ki bi bil šel, da mora sirota sama hoditi tako daleč in taka. Marjanica je pogledala na cesto. “Ni je še,” je pomislila in se trudila, da razbere uro na vaškem zvoniku. Tedaj se ji je zazdelo, da čuje Jurijev glas. “Marjanica, ali še ni Anice?” “Ni je, ne!” je rekla dekla in se ozrla. Nikogar ni bilo za njo. - “Kaj?” se je vprašala Marja-nica. “Saj sem slišala, gotovo sem slišala, njegov glas je bil.” Tedaj pa se je domislila, da je vendar nemogoče, da bi jo bil ogovoril Jurij, ki -leži bolan. Vendar se je ozrla na okna. Bila so vsa zaprta. Tedaj je dekla zatrepetala in pobegnila v kuhinjo. Tu ji je stopila Pečanka naproti. “Kje je Jurij?” je sopla Marjanica burno. Začudena jo je pogledala Katra. “Slišala sem ga, vprašal je po Anici!” je pravila dekla. “Sanjala si!” je odvrnila Katra. “Saj je zaspal!” Marjanica ni odgovorila. Obličje ji je preletel še hujši strah. “Kaj ti je?” je skoraj'viknila Katra. “Zopet jo je klical!” je šepetala Marjanica. “Noriš!” je rekla Katra. Marjanica jo je prijela za roko in z drhtečim glasom je govorila: “Spomin je bil! Umrl bo. Lepo vas prosim, pošljite po gospoda, ljubi Bog, pošljite, pošljite!” In Marjanica se je zgrudila na stol; tašča je odšla vznemirjena k sinu. Nekaj hipov poz- Ize in šla čez dvorišče gledat, ali neje se je vrnila in rekla Oglašujte v naših malih oglasih • ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-062S. En zaboj ... 24 steklenic Stroh’s piva. To je zadovoljiv način uživanja Stroh’s, ki tekne tako, kot nobeno drugo ameriško pivo. Stroh’s se razlikuje po okusu zaradi tega, ker je varjeno drugače kot ostala ameriška piva. Je varjeno z ognjem. Pokusite Stroh’s. In kupite ga v zaboju. To je najboljši kup piva. Z OGNJEM VARJENI OKUS •jiuuiHtimimiiiHinimmmiinmsmmmiuiiiminHimuHEHiimmHnummmiPj JGS, ŽELE IN SINOVI POGREB N i 6502 ST. CLAIR AVENUE Z A V O D Tek: ENdlcott 1-0583 = C O L LIN W OO D S KI URAD E 452 E. I52nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 5 - Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago S Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo s I ■JV um I K 3 - ‘ V-- ' b NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 2. februarja 1967 v Gospodu preminula naša preljuba soproga in svakinja ANNA C. HERBST Pokojna je bila rojena 6. sept. 1912 v Litvi. 8 let stara je prišla v Ameriko. Pokopali smo jo dr.e 6. februarja 1967 v družinsko grobnico na pokopališču Kalvarija. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lakeshore Blvd. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Immaculate Conception na Superior in 43. Street East, kjer je Rev. j. R. Rathfon opravil slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče. Ob grobu je Rev. Rathfon rodil molitve za večno srečo pokojničine duše. Iskreno se mu zahvalimo za vso naklonjenost, zlasti tudi za to, da je v pogrebnem zavodu vodil skupno molitev sv. rožnega venca. Prav tako toplo zahvalo naj prejme bolniški duhovnik v St. Vincent Charity Hospital, ki je pokojni podelil sv. zakramente in jo pripravil za' srečno zadnjo uro. Hvaležni smo podružnici Slovenske Ženske Zveze št. 50, ki je pokojni, kot svoji preminuli članici, postavila častno stražo ob odru, zanjo molila skupni sv. rožni venec in jo počastila s številno udeležbo članic pri pogrebnih slovesnostih. Mrs. Antonia Turek se je v imenu članic prisrčno poslovila od pokojne. Zahvalimo se dobrim sosedom, ki so zbrali skupni sklad za sv. maše, za venec in druge dobre namene. Posebno zahvalo naj prejmeta Mrs. Joe Armon in Mrs. Tedy Ocepek, ki sta zbirali. Toplo zahvalo naj prejmejo uslužbenci in člani Lincoln Electric Employees Assn., Quarter Century Club, Tool Room Boys in. Bowling Team, ki so poklonili skupne vence, nas tolažili in v velikem številu prišli k pogrebu. Posebej hvala Grdinovemu pogrebnem zavodu za izvrstno ureditev pogreba in vodstvo sprevoda. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za vence in cvetje, za dobre namene, zlasti za sklad SŽZ za študente in vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki ste prišli kropit, bili pri sv. maši in spremljali pokojno do groba. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v urah najhujše žalosti prihiteli v pomoč in ki so nam pismeno ali osebno izrekli svoje sožalje, če bi kdo ne bi! dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo oproščenja. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupno zahvalo, ki jo želim® izreči vsem, zlasti pa tistim, ki jih morda naša posebna zahvala ni dosegla. Iz vsega srca hvala vsem, ki ste pokojni v zadnjih dneh življenja storili kako dobroto, ste nam. pomagali in prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila, saj si vsem najdražja bila. žalujoči: Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo rešnjo kri. Ti dobrotno se je usmili, raj nebeški ji odpri. soprog EDWARD, svaki in svakinje: MAX in ROSE ŽELODEC, JOHN in ANA. KUMSE, ALEX in GABRIJELA POLOSKY, FRED in ZORA KRAMER. JIM in ALMA HERBST, ROBERT in JULIE HORVAT in GEORGE in MARIE HERBST, njihovi otroci in ostali sorodniki. Cleveland, O., 2. marca 1967. KAJ NAJ POČNE Z METLO? — Nekdo je prislonil h kipu skladatelja Carlosa Gomesa v brazilskem glavnem mestu metlo. Morda mu niso bile všeč njegove skladbe, pa mu je hotel vsiliti poklic pometača!