Predsednik ebčšnske skupščine Kare! Kušar: »Sodelujmo tudi vnaprej" :;i:‘ * Ob zakijučku leta mi je prijetna dolžnost, da se občanom občine Ljubljana — Bežigrad v imenu skupščine in v svojem imenu najlepše zahvalim za izkazano pomoč pri reševanju naših skupnih problemov in potreb. Zlasti dragocena je bila vaša pomoč in vaši nasveti pri Urejevanju komunalnih naprav, saj s tem približujemo zunanjo ureditev celotnega okolja urejenemu delu mesta in če bomo s takim delom složno nadaljevali, kmalu ne bomo več poznali makadamskih cest, ki jih bodo zamenjale asfaltne- z urejeno kanalizacijo in razsvetljavo. V prihodnje boni« posvetili večjo skrb našim soseskam, ki bodo morale if Sili- yUBLJANAg|i $0 VSj PHth. •M ' ‘ /- i LDul ^°biti poleg urejenega okolja tudi zelenice in igrišča, da 1)0 mlado in staro v neposredni bližini svojih stanovanj Obiralo novih moči za delo. Precejšnjo pozornost bomo v prihodnjem letu posveti-•i zidavi novih šolskih poslopij in vzgojno varstvenih usta-Z zidavo novih stanovanj in z naseljevanjem novih Prebivalcev v naši občini je pomanjkanje šolskih prostorov ^ varstvenih ustanov vedno bolj pereče. Skupščina, ki je Poučila ta problem, je sklenila, da bo v pospešenem tem- l&hko gradila te prostore. To nalogo, ki si jo je zadala, pa bo uresničila le s skupno pomočjo vseh občanov. Trdno sem prepričan, da lahko računam na vaše plod ^ sodelovanje, v korist občanov in mesta Ljubljane. im ^ hnenu skupščine Ljubljana — Bežigrad in v svojem ‘‘enu želim vsem občanom naše občine in mesta Ljub-Janra občinske konference (dr. bi smo opredelili že mnogo preje,« je ♦ r Marolta, Dušana Kobentarja in dejal Vlado Beznik in nadaljeval: Lojzeta Skoka), ker zaradi obvez-t'xsfti v službi ne morejo več opravljati « funkcije, namesto njih pa so izvolili “i- Vladimirja Klavsa, Miša Lipuša in Miroslava Samardžijo. Nekoliko so spremenili tudi pravil-. te občinske konference SZDL. Na za-evo večine krajevnih konferenc SZDL n, spremenili določilo v volilnih pravi- »Pokazalo se je, da je organizacija 'Socialistične zveze s svojim delovanjem postaja čedalje bolj realna možnost, po kateri lahko vsi občani uresničujejo svojo pravico in dolžnost sodelovanja pri odločanju o vseh pomembnih družbenih zadevah. V organizaciji Socialistične zveze čedalje bolj prevladuje ozračje politične svobode ljudi, v njej se vedno bolj izraža obilica mnenj in pobud ho ic-Irt, j™ občanov, skupin in organizacij. Sociali. ^^da^jStfJSS^vtdhS1 Stlfna postajH čodtllje bolj povezo- ?Qsti) m k ?' vaJUca Interesov posameznikov, skupin Ferenca kandidacijska ^ organlzaclj> dr^benopohtičnih skup- Na sejo so poleg članov konference nOSti' ^ ^ nactonalne b&iik 1 Se Predstavnike družbeno-poli- •h organizacii in društev odslej bodo o kandidatih za odbor-mestne skupščine odločale krajev- I S Nadalj. na 5. .strani Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sprejeli nekaj predpisov s področja financ in na kratko obravnavali /Osnutek statutov občine Bežigrad in mesta Ljubljane; o statutih bo zdaj javna razprava Z odlokom o stalnih sredstvih za financiranje vzgoje in izobraževanja je občinska skupščina določila, koliko denarja bo prihodnje leto za šole in vzgojno varstvene ustanove. Občinski prispevek za izobraževanje bo znašal prihodnje leto 2,95 odst. od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Za financiranje šol in vzgojno varstvenih ustanov gre še del prispevka od kmetijske, obrtne in drugih dejavnosti ter del Občinskega prometnega davka od prodaje blaga na drobno in alkoholnih pijač. Temeljna izobraževalna skupnost, kjer se zbere denar iz vseh ljubljanskih občin, bo po načrtu za prihodnje leto dobila iz Bežigra- da milijardo osemsto milijonov starih dinarjev ali skoraj 600 milijonov več kot letos. Občinski prispevek se bo namreč zvišal od 2.4 odst. letos na 2,95 odst. v prihodnjem letu. Svet za finance občinske skupščine je v poročilu odbornikom ugotovil, da pomeni povečanje -prispevne stop-. nje za Temeljno izobraževalno skupnost za 0,55 odst. nasprotje s splošno načelno željo po razbremenitvi gospodarstva in po znižanju njihovih obveznosti, čeprav bo zveza zmanjšala svoj prispevek za 0,3 odst., bo gospodarstvo naše občine v prihodnjem letu še vseeno obremenjeno za 0,25 odst. več kot letos. Svet za finance je poudaril, da bi moralo biti izredno usklajevanje osebnih dohodkov v prosveti z osebnimi dohodki v gospodarstvu zadnje, v prihodnje pa bi morala sredstva Temeljne izobraževalne skupnosti rasti- glede no odstotek gospodarskega napredka oziroma glede na zvišanje osebnih dohodkov nasploh, osnovne prispevne stopnje pa ne bi smeli več spreminjati. Za financiranje osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov v petih ljubljanskih občinah, naj bi se prihodnje' leto nabralo 10 milijard in 400 milijonov starih dinarjev. Vsem bralcem in sodelavcem srečno novo leto 1970 Uredništvo mmm Zdravstveno zavarovanje Osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki se plačuje od bruto osebnih dohodkov. bo prihodnje leto enak kot letos — 5,2 odstotka. Malenkostne razlike so pri dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje, za zdravila pa bo treba prispevati 4 dinarje in ne tri kot letos. Sklad zdravstvenega zavarovanja Ljubljana računa, da bo imel prihodnje leto 35 milijard starih dinarjev dohodkov, izdatkov pa še več. Komunalna skupnost socialnega zavarovanja Ljubljana zajema 17 občin (poleg 5 ljubljanskih olbčin so zraven še občine Grosuplje, Litija. Domžale, Kamnik, Ribnica, Kočevje, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Vrhnika, Logatec in Cerknica. Nagrade vajencev Občinska skupščina je s posebnim odlokom določila najnižje mesečne nagrade vajencem v gospodarstvu za čas njihovega učenja. V prvem letu učenja ne sme biti manjša od 120 din, v drugem letu 180 din, v tretjem letu učenja pa ne sme biti manjša od 250 din mesečno. Delovne organizacije sicer samostojno določijo višino nagrad za vajence, z odlokom občinske skupščine so določene le najnižje. Samostojni obrtniki morajo plačevati nagrade vajencem najmanj v višini povprečnega zneska nagrad, ki jih plačujejo družbene obrtne organizacije na območju občine Volitve novih odbornikov Trije odborniki občinske skupščine so prosili za razrešitev. Tone Poljšak odhaja, na novo delovno mesto in zaradi tega ne more več opravljati odbomiške funkcije. Peter Lebar se je preselil v drugo občino, Tomislav Jankovič pa v drugo republiko. Občinska skupščina jih je razrešila odbomiške funkcije in razpisala nove volitve. Novoletna jelka V šolah in vrtcih bo prijetno in veselo Novo leto je pred durmi. Otroci že prav nestrpno pričakujejo dedka Mraza. Vesele se že, kako bo prišel mednje in jim prinesel darila ter obilico veselja in razigranosti. Društva prijateljev mladine, šole m vzgojnovarstveni zavodi v naši občini se že nekaj časa pripravljajo, da bodo otrokom pripravili čim-več veselja in pravljičnega doživetja ob novoletni jelki. Posebej se že zavzemajo za to, da bi bili deležni novoletnega veselja ob jelki tisti predšolski otroci, ki niso v vrtcih in pe bi imeli nikjer možnosti poveseliti se ob jelki in pokramljati z dedkom Mrazom. Prav za te otroke bodo pripravila prireditve z obiskom dedka Mraza društva prijateljev mladine. Društvo prijateljev mladine terena Boris Kidrič bo povabilo okrog 100 predšolskih otrok na novoletno pri. reditev, kjer jih bo skromno obdaril Dedek Mraz. Poleg’ tega bo novoletna prireditev tudi v šoli Mirana Jarca in v vrtcu »Mladi rod«. Društvo prijateljev mladine Stožice bo sodelovalo pri pripravi novoletne jelke v šoli Danile Kumar in v vrtcu Ciciban, kamor bodo po. vabili tudi predšolske otro-ice, ki niso v varstvu. Tu je društvo organiziralo zbiralno akcijo po delovnih organizacijah, da bi nabavili smuči za tiste otroke, ki si Jih sami ne morejo kupiti. Društvo prijateljev mladi- ne Bežigrad bo za novoletno jelko pripravilo posebno prireditev za otroke, ki niso v vrtcu. Okrog 50 takih otrok bodo obdarili. V šoli dr. Vita Kraigherja bo novoletna prireditev za šolarje. Prav tako bodo pripravili novoletno jelko s programom v vrtcu Jelka in Dunje Sčurk. V Savskem naselju bo pripravljena prireditev v okviru krajevne skupnosti. Obdarili bodo krog 100 otrok iz socialno šibkih družin. Drugi otroci s tega območja se bodo poveselili ob novoletni jelki v šoli in VVZ. Na Črnučah bo pripravila novoletno jelko šola, predšolske otroke pa bo dedek Mraz obiskal v vrtcu, ka- KUVERTA grafična in predelovalna industrija Ljubljana, Titova 87 izdeluje kuverte, pisemski papir v mapah, dišavne in špecerijske vrečke^ s tiskom, razne vrečke iz celofana in pergamina, ovojni in svileni papir's tiskom itd. SREČNO NOVO LETO 1970 I industrijsko montažno podjetje Ljubljana Titova 37 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plinske instalacije in prezračevalne naprave — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za industrijo in komunalne zgradbe' — regulacije — opravlja kalorične in električne meritve — odlivamo visokokvalitetne odlitke sive litine, ki jih po želji obdelamo mor bodo povabljeni tudi tisti, ki niso v varstvu. Na Ježici bo DPM sodelovalo pri organizaciij novoletne jelke v šoli, kjer bodo vključeni tudi predšolski otroci. V Šentjakobu, kjer ni vzgojnovarstvene ustanove, bo šola za novo leto povabila med svoje šolarje vse predšolske otroke, ker tu prav tako še ni vzgojnovar-stvene usanovc. Na vseh teh prireditvah bo otroke obiskal dedek Mraz, z njimi pokramljal in jim zaželel srečno in veselo novo leto. Mi pa želimo vsem, da bi novoletne dni preživeli kar najbolj prijet no in veselo. Izlet invalidov iz Sav. naselja Odloki poslej v Uradnem listu Ker bo imel »Ljubljanski dnevnik« po novem letu drugačen format, ne bo imel več priloge Glasnik, kjer so tiskali odloke občinskih skupščin. Odloke in druge predpise občinske skupščine bodo poslej objavljali v Uradnem Združenje vojaških vojnih invalidov iz Savskega naselja je v novembru mesecu organiziralo izlet v Dolenjske toplice in Poljane Tu so poslušali razlago borb, ki so jih partizani II. grupe odredov bili na Muljavi in Bojanskem borštu. Obl skali so tudi Kolenčevo mamo, ki je v NOV izgubila moža in dva sinova Prinesli so ji tudi skromno darilo. Ogledali so sl še Jurčičevo rojstno hišo. Ustavili so se tudi v Žužemberku, kjer so poslušali razlago borb za osvoboditev Žužemberka, Spomnili pa so se tudi padlih v NOB in se jim poklonili ob veličastnem spo meniku nad Žužemberkom. Izileta se Je udeležilo 64 članov. Pionirji za Banjaluko Bežigrajski pionirji so takoj ob potresu v Banjaluki pokazali veliko razumevanje do svojih sovrstnikov, ki jih ' je prizadela tako huda nesreča. Organizirali so zbiralne akcije obleke in obutve zanje, zbirali so odpadni papir in ga prodali ter' izkupiček namenili za pomoč Banjaluki, zbirali so »Pionirski dinar solidarnosti«. Preko 1000 banjaluških šolarjev so po evakuaciji nastanili v naši republiki, največ v počitniških domovih ob morju, pa tudi drugje, kjer so bile dane možnosti za nastanitev in nadaljnje šolanje. Do teh šolarjev, ki so tudi člani pionirske organizacije, čutijo naši pionirji še posebne obveznosti. Občinska zveza DPM Bežigrad in pionirji iz Bežigrada so prevzeli patronat nad pionirji v počitniškem domu v Volpariji pri Savudriji. Tu živi okrog 140 pionirjev. Z njimi bomo imeli stalne stike pri vzpostavljanju medsebojnega dopisovanja. Za novo leto se jih bomo spomnili s skromnimi darili slaščic in sadja. Darila jim bodo pionirji izročili z željo, da bi s v tepi domu — daleč • od svojih staršev — kar najbolje počutili in da bi bilo naslednje leto zanje bolj srečno in veselo. Kamping I. kategorije? V kampingu I. razreda na Ježici, ki slovi kot eden naj lepših v Jugoslaviji, so letos spet zabeležili rekordno število nočitev, in sicer 24.222. V to številko so vštete tudi nočnine v vikend hišicah, ki stoje ob njegovem robu. Lani so pri Sternu zabeležili 20.170 nočnin Za prihodnje leto upravičeno pričakujejo, da bo ob ugodni letni sezoni obisk domačih in tujih gostov še večji, in to zaradi bazenov in vikend hišic, k so začele letos sprejemati goste tako rekoč šele sredi sezone Uprava gostinskega podjetja Bežigrad pričakuje, da Do tudi po novi kategorizaciji kamping ostal v I. razredu. Zanj mu manjka en sam pogoj, in sicer 200 električnih priključkov; zdaj jih imajo samo petnajst. Vsi ostali pogoji so 'z-polnjeni. Med dvesto prostori za šotore bi morali potegniti električni kabel. Kamping je eden najcenejših, saj nočnina v njem z vstopnico za kopališče velja samo 4 dinarje. Šolske naloge o JLA V čast dnevu JLA so — v organizaciji občinskega odbora razervnih vojaških starešin - učtenci vseh sedmih in osmih razredov osnovnih šol v naši občini pisali šolske naloge o JLA. Učenci so lahko izbrali eno od petih, vnaprej določenih tem o JLA. Iz vsakega razreda je bila po ena najboljša naloga, ki jo je ocenila komisija prosvetnih delavcev vsake šole, nagrajena s pismenim priznanjem. Za vse nagrajence bo občinski odbor vojaških rezervnih starešin organiziral izlet na Pokljuko, na kraj, kjer se je pred 27. leti bojeval z nemškimi okupacijskimi četami partizanski Cankarjev bataljon. Pismena priznanja bodo dobili: Osn. šola Danile Kumar: Lidija Čurin, Slavica Žnidaršič, Mojca Selan in Marija Zorga; osn. šola Mirana Jarca: Marko Hribar, Matej Cerar, Vesna Uduč, Ksenija Ocvirk, Irena Tribušon in Helena Hrastar; osn. šola dr. Vita Kraigherja: Lidija Žumer, Maja Košak, Cene Perne, Janja Me-lihar, Andrej Bukovec, Ratko Tataloviš, Matjaž Babič in Dušan Arzenšek; osn. šola Dol: Sandi Pirš, Niko Bernat, Vitomir Peterlin, Marjeta Kovač, Franci .Avsec, Dani Hrome in Marija Lunar; osn. šola Maksa Pečarja Črnuče: Zdenka Lampič, Jana Jerman, Ivan Turk, Mirjam Sadar, Irena Predanič, Andrej Meglič, Romana Lajovic, Helena Bogataj, Zinka Aljaž, Jože Zupančič, Daniel Velkavrh, Marta Tomšič, Dušan Puh, Tanja Černivec, Slavko Koncilja, Jana Hb-jan, Ljubica Drobež, Viktor Levec, Igor Ritonja in Soraya Sternad. Stanovanjsko podjetje BEŽIGRAD - MOSTE Ljubljana, Topniška 58 Vsem občanom, hišnim svetom in stanovalcem srečno 1970 Srečno in uspešno novo leto 1970 vam želi kolektiv ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota Ljubljana Ljubljana, Miklošičeva 10 in se priporoča za vse vrste zavarovanj Srečno in uspeha polno novo leto želi cenjenim odjemalcem in sodelavcem a TOVARNA ifp- DEKORATIVNIH If TKANIN Ljubljana, Celovška 280 Kleparsko - inštalaterska delavnica 1 Ljubljana, Samova 12 Najlepše želje v letu 1970 vsem občanom Bežigrada in vsem delovnim ljudem Jugoslavije ' GItAMEX specalizirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom Ljubljana, Kurilniška 10 Vsem občanom Bežigrada želi kolektiv srečno novo leto 1970 \ ŽELEZOPROMET Ljubljana, Podmilščakova 18 Želi vsem poslovnim partnerjem in Svojim članom srečno in uspešno novo leto 1970 Gasilci so skrbni gospodarji V tednu požarne varnosti je imela občinska gasilska zveza večjo vajo, pri kateri so sodelovala vsa gasilska društva naše občine. Povabili so tudi gasilsko društvo Šmartno ob Savi iz občine Moste- Vaja je bila izvedena na zadružni dom v Savljah in je zelo dobro uspela. Ob zaključku je članstvo nagovoril Predsednik občinske gasilske zveze Jože Rožman. Posebna komisija, kj jo je imenovala občinska gasilska zveza, je pregledala tudi vsa društva na terenu. Pregledali so celotno administrativno poslovanje, vsa orodišča in gasilsko opremo. Tehničnih sposobnosti to pot niso ocenjevali. ker so se letos društva udeležila tekmovanja ob 100-letnici gasilstva. Komisija je ugotovila, da vsa društva v občini dokaj skrbno pazijo na gasilsko opremo in sploh na celotno gasilsko imovino. Vsa društva si veliko prizadevajo, da bi svoje gasilske naprave do podrobnosti še bolj izpopolnili Pri pregledu administrativ-uoga poslovanja je komisija ugotovila, da društvom to de ■o povzroča precej težav. Vodenje poslovnih knjig, dajanje in pisanje raznih poročil ■n obvestil višjim gasilskim forumom, zapisovanje raznih akeij itd., jim ne gre rado od rok. Občinska gasilska zveza Ugotavlja, da so gasilska društva na celotnem področju občine zelo delovna, manjka jim le primernih oseb, ki bi vso dejavnost društev znali Prikazati tudi navzven. Zaradi tega naši občani malo vedo o nadrobnem delu gasilskih društev v občini VthTKO ŠKERL ......... NAROČITE ZBOR OBČANOV! ""iiiMHMiiniiiiimiiiiimiiiiiiHiiiiiiiHiii. KJE SO ZASTAVE? Državljanska dolžnost veleva, da ob državnih praznikih na hišah izobesimo zastave. V Ljubljani to reč ureja tudi poseben odlok mestne skupščine. Pred letošnjim dnevom republike je mestna konferenca SZDL objavila v časopisu poseben poziv občanom. Na te papirnate akte se je treba sklicevati, kajti kaže, da trkanje na zavest ne zaleže dovolj. Ob dnevu republike so delavci bežigrajske postaje milice pregledali pročelja na bežigrajskih ulicah in zapisali številke hiš, kjer niso visele zastave. Pravijo da v prihodnje ne bodo več popustljivi; če ob državnem prazniku na hiši ne visi zastava, lahko lastnika oziroma upravitelja prijavijo sodniku za prekrške. Zastav ni bilo na naslednjih hišah: Parmova 4, 7, 49; Lavričeva 9, 10, 11; Staničeva 16, 20, 22; Janševa 6; Kolarjeva 9; Podmilščakova 29, 37 bs Vodovodna 73, 26; Triglavska 16, 23, 25, 38, 46, 52, 61, 63; Herber steinova 43, 45, 47; Titova 143 a, 143 b, 143; Tolstojeva 13, 55, 57; Hubadova 19, 21, 23, 25. 27, 31, 47, 49; Ulica Pohorskega bataljona 59, 61, 63, 65, 31, 89, 91, 93, 93, 97, 99, 101, 103, 131, 135, 113, 16, 119, 121, 28, 143, 147, 32, 171, 173, 175, 177, 179, 191, 193, 195, 197, 34, 231, 233, 235, 237, 239, 241, 243, 24!j, 247, 249, 251, 253; čargova 4, 5, 7, 9, 13, 15, 17, 19; Ulica padlih borcev 34, 30, 28, 35, 26, 24, 31, 22, 20, 18, 16, 15, 4; Ulica prvoborcev 1, 3, 5, 7, 11, 17, 21, 23. 25, 33, 35, 37, 39, 41; Slovenčeva 8, 10, 12, 4; OtnahOOva 24, 20 a, 31, 20, 29, 27, 25, 14, 19, 12, 9, 7, 5, 6, 3; Mariborska 22; Ptujska 7, 3, 26; Peričeva 62, 64; Celjska 16, PTT šola; Tomačevska 5, 9, 11 13, 31. 35, 37, 39, 41. Pismo Društva upokojencev Dodatek za invalide v nevarnasti ? Objavljamo pismo Društva upokojencev Bežigrad, ki so ga poslali predsedniku skupščine SRS Sergeju Kraigherju. predsedniku izvršnega sveta SRS Stanetu Kavčiču, predsedniku CK ZKS Francu Popitu, predsedstvu ZZB NOV Slovenije in republiški konferenci SZDL: »Predlogi (zvezni, republiški) za izpopolnitev sistema pokojninskega zavarovanja predvidevajo odpravo dodatka na invalidnost po čl. 76. sedanjega TZIZ. Predlaga se, da bi se uveljavljala invalidska pokojnina pod istimi pogoji kakor starostna pokojnina. NOVA POSTA V STOZICAH Na Ježici zdaj nimajo nabiralnika in javnega telefona Ob Titovi cesti v Stožicah, med Lampičem in Gregorinčičem, je začela delovati nova pošta. Odprta je nepretrgoma od 8. do 18.30. Poslujejo vse službe, kot jih imajo zdaj sodobno urejeni poštni uradi. V novem poslopju bo tudi telefonska centrala. Nekoliko neroden .je dovoz do nove pošte, ker avtomobili ne smejo zavijati čez Titovo cesto. Menijo, da imajo prav zaradi tega manj prometa, saj bi sicer na to pošto hodili tudi iz podjetij, ki so bliže mestu. Podjetje za PTT promet v Ljubljani je prosilo prometne organe, da bi dovolili zavijati avtomobilom čez Titovo cesto, vendar so to prošnjo zavrnili. Ko so v Stožicah odprli novo moderno pošto, so zaprli stari poštni urad na Ježici, ki je dolga desetletja služil prebivalcem Ježice, Savelj, Kleč, Male vasi in dela Stožic. Brez poštnega urada bo že nekako šlo, saj ni imel veliko prometa. Bolj nerodno pa je, da na Ježici zdaj nimajo javnega telefona in na zgornjem koncu naselja tudi ne čisto navadnega pisemskega nabiralnika, torej dveh pridobitev civilizacije, ki so jih imeli že pred vojno, ko je bila Ježica še vas z nekaj sto prebivalci. Krajevna skupnost »Posavje«, kjer so občani že potožili,' je predlagala, da bi javno telefonsko govorilnico postavili na parkirnem prostoru pri gostilni Ruski car. Na podjetju za PIT promet smo izvedeli, da bo s telefonsko govorilnico bolj težko, saj nimajo aparatur, ker je uvoz prepovedan. Poudarili so, da so vse telefonske govorilnice ob Titovi cesti zanje nerentabilne. Nžjbližja telefonska govorilnica je zdaj na križišču Titove ceste in Ulice Marice Kovačeve, približno 600 metrov daleč od stare pošte na Ježici. če se bodo sporazumeli, bodo pisem skl nabiralnik pritrdili na gostilno Ruski car. Potemtakem bi se zmanjšala za omenjeni dodatek ob prevedbi na nov pokojninski sistem invalidska pokojnina upokojencev (upokojenk), u-pokojenih pred 55 (50) leti starosti. Enako bi se zmanjšale ob prevedbi na nov pokojninski sistem družinske pokojnine, odmerjene od takih upokojencev. Na isti podlagi bi bili na novo upokojeni invalidski upokojenci prikrajšani na pokojninskih dajatvah, ker bi izpadel pri odmeri pokojnine cit. dodatek na invalidnost. V primeru invalidske pokojnine gre za pravico, ki jo zavarovanec uveljavlja pod izjemnimi pogoji, mimo svoje volje, telesno in delovno onesposobljen, ob pogojih, ko ne bo mogel sebi več zagotavljati dodatnih virov zaslužka in ko bodo njegove potrebe prej večje kot manjše v primerjavi s tistim upokojencem, ki je dosegel normalno starostno pokojnino. Ni moralnih in socialnih razlogov, da bi tej kategoriji upokojencev otežili življenjske pogoje s sistemskimi rešitvami. Sklicujemo se na članek: Sistem invalidskega zavarovanja in njegovi problemi, avtor Jože Tavčar. Članek je natisnjen v Samoupravi zavarovancev, zvezek 6—7, oktober 1969. Pred očmi imamo umaknjeni predlog podpredsednika izvršnega sveta SRS Vinka Hafnerja, da naj se izenači vstopna starost žensk v pokojnino z moškimi. Javnost ni odobravala ta predlog. Toda gornji predlog bo zbudil še večji odpor javnosti. upokojencev, ker bo cela omenjena kategorija upokojencev in upokojenk, prikrajšana pri pokojninskih dajatvah, če bi se gornji predlog uzakonil. Sedanji zakon je human — toda humanost bo odvzeta invalidski zakonodaji s takimi predlogi. Prosimo, da nam pomagate v našem stremljenju do pravične invalidske zakonodaje.« Na osnovnih šolah manj otrok kot lani Bežigrajske osnovne šole imajo v letošnjem šolskem letu 4166 učencev. Oddelkov je 144. Zanimivo je, da je letos manj otrok kot lani, to pa zato, ker bežigrajski otroci nodijo tudi v osnovne šole v občini Center; na osnovni šoli Toneta Čufarja je 57 Bežigrajčanov. V oddelke za podaljšano bivanje je vključenih 905 učencev ali 21,7 % Lani je bilo v oddelke za podaljšano bivanje vključeno 17,6 % učencev. V vzgojno varstvenh ustanovah je 967 varovancev, od tega 84 dojenčkov. Zmogljivosti obstoječih vrtcev so že tako presežene za 17,8 %, odkloniti pa so morali še 322 otrok, ker zanje ni bilo prostora. Največ težav je s predšolskimi otroki, saj so -za vzgojnovarstveno ustanovo »Mladi rod« 'v Peričevi ulici prijavili starši še 158 otrok, za vzgojno varstveno ustanovo »Ciciban« v Stožicah pa še 131 otrok, vse pa so morali odkloniti. Sejem avtomobilov bo na Ježici Pamet je boljša kot žamet Te dni je Delavska univei ^ Cene Stupar praznovala d« petletnico plodnega dela i: razvoja. Ob tej priliki so ?jni dvorani doma Krajevn fkupnosti Boris Kidrič v Vo. °vi ulici L odprli tudi reta Pektivno razstavo v fotogn rp1'. grafikonih, skicah in uč nilcilb ki nam zelo nazoi Prikazuje uspehe te vzgo; , Petanove v pravkar mim: ju obdobju desetih let. Kakor je bilo posebej p< udarjeno v slavnostnem nagovoru ob otvoritvi razstave in praznovanju desetletnice, je ta delavska univerza v zadnjem času dosegla največje uspehe pri poučevanju tujih jezikov. Tuje jezike so začeli poučevati po najsodobnejši avdio-vizuelni metodi že pred sedmimi leti. Pouk jezikov so nenehno izpopolnjevali z najsodobnejšimi tehniškimi pripomočki. hkrati pa so se predavatelji za posamezne jezike Slivno vbfn 5U)WU£V MCVltO (ZOBPAŽEt^lNfH UP Sonja Karaš, direktorica delavske univerze One Stupar sproti strokovno izpopolnjevali. Svoj prispevek k vedno večjemu zanimanju za učenje tujih jezikov so brez dvoma doprinesle naše na stežaj odprte meje in vse močnejše prodiranje na tuje trge. In ljudje, ki si iščejo zaposlitve v tej ali oni državi, skoraj ne morejo brez znanja tujega jezika. Število obiskovalcev jezikovnih tečajev je močno naraščalo, tako da imajo v letošnjem zimskem semestru kar 612 slušateljev, ki so razporejeni v 42 jezikovnih tečajev. V desetih letih je šlo skozi Delavsko univerzo Cene Stupar, in sicer skozi različne izobraževalne tečaje za odrasle, 50.052 slušateljev, kar je nedvomno izreden uspeh. Oglejmo si še naslednje številke, ki so prav tako zelo zgovorne: • Pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na višje in visoke šole je obiskovalo 92 slušateljev; • oddelke srednje ekonomske šole za odrasle je posedalo 451 slušateljev; • 288 slušateljev od teh je že uspešno opravilo zaključni izpit; • Oddelke administrativne šole je obiskovalo 64 slušateljev, izmed katerih jih je 39 že opravilo zaključni izpit; • V oddelke osnovne šole za izobraževanje odraslih je bilo vpisanih 363 slušateljev, izmed katerih je uspešno končalo osmi razred 254 učencev; • Strojepisne tečaje je obiskovalo 1.440 slušateljev, tečaje tujih jezikov pa 4 200. V prostorih, ki so bili posebej zgrajeni za delavsko univerzo, so razen upravnih prostorov še učilnice, opremljene s sodobnimi sredstvi za pouk. Širok krog kvalificiranih in visokokvalificiranih strokovnjakov skrbi za kakovostno izobraževanje slušateljev na vseh interesnih področjih posameznikov in skupin. Zanimanje za učenje tujih jezikov nikakor ne pojema. Zanimivo ob tem je, da velja štirimesečni tečaj, ki obsega skupaj 96 šolskih učnih ur, samo 35 starih tisočakov, kar je znatno ceneje kot kjerkoli drugod. Med tečajem /tudi testirajo znanje slušateljev, da sproti posameznik lahko preveri, kaj in koliko se je naučil. * Največje zanimanje je za učenje nemškega jezika, za njim pride angleški jezik, italijanski in nazadnje francoski. Za druge jezike ni posebnega zanimanja. Za španščino sta se na primer v zadnjem času zanimali sartto dve tovarišici. Vpisovanje v različne tečaje v okviru Delavske univerze Cene Stupar je septembra, januarja in avgusta. Pouk traja štiri mesece, in sicer dvakrat na teden po tri ure. Naša delavska univerza organizira različne tečaje tudi v podjetjih, kjer se večje ali manjše skupine ljudi odločijo za študij enega ali drugega jezika oziroma za kakšen drug predmet. Ob prvi desetletnici plodnega in 'uspešnega dela delovnemu kolektivu naše delavske univerze iskreno čestitamo. NL Ljubitelji avtomobilizma, ki zdaj hodijo otipavat jeklene konjičke na sejem rabljenih avtomobilov pri klavnici, bodo že prihodnje leto imeli krajšo pet: podjetje »Snaga« bo uredilo nov prostor za gostilno Tavčarjev dvor na Ježici, med nemško cesto in kamniško železnico. Sejem morajo preseliti do maja prihodnjega leta. ' Novi prostor bodo uredili tako. da bo zares privlačen. Zagradili ga bodo, uredili dovozne poti in vso površino asfaltirali. Nasadili bodo tudi drevje, da bo pločevina lepo v senci. Računajo tudi, da bi na sejmu posloval poseben urad, kjer bodo kupci in prodajalci lahko takoj sklenili uradne pogodbe. Občani prispevali 3 milijone Na občinskem odboru Rdečega križa Bežigrad smo izvedeli, da so bežigrajski občani do 15. decembra prispevali za Banjaluko 3,773.780 starih dinarjev. Zbiralno akcijo na terenu so vodile krajevne organizacije Rdečega križa, poma gale pa so še druge družbeno-politične organizacije. Akcija še ni zaključena. Občani so darovali tudi 2.500 kg oblačil in obutve. To obleko in obutev so dobili otroci iz Banjaluke, ki so zdaj v Savudriji, Volpariji in Strunjanu. V tej zbiralni akciji, ki je trajala en teden, so se še posebej izkazali učenci osnovne šole Vita Kraigherja, ki so oblekli kar 113 otrok v Volpariji. Novosti v mestnem prometu Kot smo že poročali, avtobusi na progi štev. 8 vozijo zdaj iz Črnuč v Vižmarje in ne več v Litostroj. V mestnem prometu pa sta še dve spremembi. Ko so pred dnevom republike odprli novi podvoz pod železnico na Kajuhovi cesti v Mostah, je podjetje Ljubljana transport spet vpeljalo krožno avtobusno progo Moste—Žale—Moste. Progo štev 6 pa so na Viču podaljšali do stare mitnice, malo pred Dolgim mostom. Ko bodo tamkaj uredili obračališče (računajo, da še ta-toesec), bodo vsi avtobusi na progi Ježica—Vič vozili do Dolgega mosta In ne več le do odcepa ceste proti Dobrovi. Po 20 letih ista predstava Na večer pred praznikom republike, 28. novembra, je prosvetno društva Savlje — Kleče uprizorilo Finžgarjevo' dramo »Razvalina življenja«. Režiral je Roman Novelli, igrali pa so Janez Soline, Simonka Jagei, Marija Zorman, Evgen Šerbec, Nikola Zatler in Jožica Dovč. Predstava je bila prva prireditev v okviru proslave 20 letnice društva. Natanko na isti dan pred dvajsetimi leti je bila v zadružnem domu v Savljah prva dramska predstava. Tudi takrat so uprizorili »Razvalino življenja«. Na letošnjo predstavo so povabili tudi vse nekdanje sodelavce in predstavnike družbenih organizacij. Na tovari škem večeru je bil še posebej zanimiv pomenek igralcev, ki so v »Razvalini življenja« nastopili pred dvajsetimi teti in tistimi, ki so igrali letos. Na osnovi dobljenega gradiva v zvezi s stanjem sto' pnje likidnosti v našem go- ORGANIZACIJA ZK V SAVSKEM NASELJU Sodeluje naj širši krog članstva Četrtna organizacija Zveze komunistov Savsko naselje se ie kot sestavni del enotne mestne organizacije vključila v na- s p,«.,™.»—»»»»« zšssrTi^* V enoletnem obdobju je četrtna organizacija ZK obravna gospodarskih krogih moje vala več pomembnih družbenih vprašanj m sprejela tudi sta- volllne enote_ nekatera pa lišča za naloge in akcijo komunistov. Osnovna slafoos ■ SQ rezunat razprav v krogu ne organizacije se je pokazala v tam, ker v sistemu ® ' službe družbenega knjigo- todah delovanja nismo dosegli večje učinkovitosti pn u - vo najcenejša. Za °! Ir,1'8!;. seveda imeti do bro Pr^ ’ j’Ner bl morali upo števati * ^ eJaynosti na terenu, vse tis'8 (PHCakovanju lahko razvijaJj ■ o katerih se nam dane« ^-Predlogi danes “v , , "j- rreuiogi s te- SjfesS1 SASU in P' pot. litucij, dragocen kaži Posavč lanov. POŠTENJAK V četrtek 11. novembra, k0 je imel pevski ^ savje« izredno vajo zaradi aveh nastopov v čast d'!el , Re2ervni oficirji 50 se pomerili jU Vi streljanju je prišel tajnik krajevne skupnosti Ivan :&r<*ervnih oftciri«, m dovoljen povedal, da so Posavčani pošteni Tepfl f( j«, ^Jevne skupnosti !?o namreč Joče Hozjan s Titove ceste 201, preda s do 9. decembra »Ljubljanskih mlekarnam, prinesel v pisarno krajev'* p^Je "anc strelja- nosti 149.000 starih dinarjev, zavitih v papir. JVašcii' fc^^Tabort djeto. štre- nosii liu.uvu marin amarjev, atiSlUn v _v r« je snegu blizu trgovine s sadjem in zelenjavo v Stočico govn,, xl|io njihova poločnlca. Prihitel je Vinico , 51o "Jcnjc stareS1 povedal, da je denar izgubil njihov kurir, ko ja ? ^ £},*»*•*« I---- s a M? Ut* n° 2 zračno puiko, »Savski val« ni utihnil ^ Fantje v obnovljenem vokalnem kvartetu i>Savt,L dob* SfJSjMoe vprašanj* spet prepevajo. Člani kvarteta: Rudi Perbil, DanljaniI, Ju^^onjen^do vojaško Janez* Presetnik in Franci Kunaver pridno vadijo * & presenetljivo kratkem času pripravili toliko pesmi. . 0 za narodno obram- Imi Ir/■»m/><3»*+i rvr/tnrvnrvi « ^ Prt ijUbl oeta Flereta nastopili v domu Invalidne mladine v j^eko p*vela*5es,Vu 'kupsetm CIGOJ ANICA moško in žensko frizerstvo Ljubljana, Stoženska 2 želi svojim strankam srečno novo leto 1 lerin Jože irnuče 100 riporočam se za obisk | rečno 1970 | Veletrgovina KiT0 Pusiaf s‘reljtmje priza-tu- ,°bra^banrt„“^?m zbora: '»a „ “ramba " z-0om: tir J Prvi p]an^2Ine Poslav-[n pcK]obri?rx rezervno £ t«f!a kad!iclrJe. PoUto je 'Iv?,. drut.i„, a z vojaS' v*.?*1*1 orožiniv. 1 * v8 is/ierc#* vam želi srečno in novo leto uspeS*^ 1970 iik^kini voJ°4ko pu- ■ h Ookojov ™Je!?Voden ^ Itv^elsk, *eK0 tCRn NvSb° nokaterm'bil° sllSatl pS?ih « Mtat,5 res, verjamemo, 1 km 80 doseženi I Jio 5Ie2ene40tilhraf eMlJlvi Od « SL1? Je 48 do doseglo v°. I|1 1)110 Štren ln, 28 oceno 3. ' ^stvo iJ“nJc, bolj zanl- in se _____ ^«n°a~^Je^‘; ah J nat Vrni 1 strelce, ki priporoča^/ JboljSe rezultate B- TOTOROVIC Ob gradnji Soseske 7 Razkopane ulice Ulico prvoborcev v Stožicah so zaprli za promet, ker bodo tamkaj začeli graditi kanalizacijo. Ta dela so v sklopu I. faze gradnje Soseske 7 na Ježici Kanalizacija bo priključena na zbiralnik AT, vodila pa bo po Ulici prvoborcev do novih atrijskih hiš ob Slovenčevi ulici. Na )K)djetju za urejanje stavbnih zemljišč »Soseska« so nam povedali, da bi uredili priključke na kanalizacijo tudi za stare hiše v tem naselju; računajo na prispevek občanov, ki v ta namen niso plačali komunalnega prispevka ali pa je bil znesek takrat premajhen. Na podjetju »Soseka« so še dejali, da se bo pač treba sprijazniti s tern, da bodo ulice okrog velikega gradbišča, kakršna bo Soseska 7, nekaj let razkopane zaradi gradnje vodovoda, kanalizacije itd. V končni fazi gradnje Soseske 7 pa bodo uredili tudi Ulico prvoborcev kot pravo mestno ulico s pločniki, zelenicami, razsvetljavo itd. Spomladi prihodnje leto bodo začeli graditi tudi podaljšek Komanove ulice proti Ulici padlih borcev. Najprej bodo položili napeljavo za plin. Zaradi te gradnje bodo podrli dom delavsko prosvetnega društva »Svobode« (nekdanji dom Partizana) v Omahnovi ulici. Ko bo dograjen bo nova Komanova ulica vodila vzporedno s Titovo cesto od centra Soseske 7 do sedanjega doma krajevne skupnosti »Posavje«. Pomoč Banjaluki Kmalu po potresu v Banjaluki so se v domu družbenih organizacij krajevne skupnosti »Posavje« zbrali predstavniki odborov Rdečega križa z Ježice in Stožic ter odborov SZDL in krajevne skupnosti. Ustanovili so odbor za pomoč Banjaluki. Takoj so izriali nabiralne pole, s katerimi so člani RK hodili po hišah in nabirali denarne prispevke. Najbolj se je odrezalo društvo upokojencev iz krajevne skupnosti »Posavje«, ki je med prvimi prispevalo 20.000 st. dinarjev. DO 11. decembra so v Stožicah zbrali 455.000 st. dinarjev. V akcijo se je vključila tudi osnovna šola »Danile Kumar«. Otroci so skupaj s prosvetnimi delavci zbrali 250.000 st. dinarjev, več učnih pripomočkov in nekaj oblačil. Odbor Rdečega križa z Ježice je prvi uresničil skupni dogovor in že po nekaj dneh tudi oddal zbrani denar in darovana oblačila. 'i Počastitev dneva JLA V osnovni šoli »Danile Kumar« v Stožicah je bila 19. decembra proslava v počastitev 22. decembra, dneva JLA. Uvodno besedo je imel narodni heroj Franc štadler-Pepe. V programu so sodelovali učenci osnovne šole »Danile Kumar« in sicer s petjem, recitacijami in nastopom tamburašev. Tudi na tej proslavi so nastopili vojaki iz vojašnice Ljuba Šercerja; med drugim so odlično izvedli težko zbomo-ire-citacijo. V programu je sodeloval tudi pevski zbor »Posavje«. Ob koncu so prebrali imena rezervnih oficirjev iz krajevne skupnosti »Posavje«, ki so letos napredovali v višji čin. Obdarovali so tudi tri najboljše strelce med rezervnimi oficirji. Tovariško srečanje Na konferenci krajevne organizacije rezervnih vojaških starešin v krajevni skupnosti »Posavje« so imeli še eno prisrčno slovesnost. Dolgoletni predsednik Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev Anton Golob se je poslovil od mesta predsednika in odborniki organizacije so mu priredili tovariško srečanje. V zahvalo za njegovo dolgoletno sodelovanje v organizaciji rezervnih oficirjev in podoficirjev mu je najstarejši član upravnega odbora izročil lepo spominsko darilo Izredno presenečen je Anton Golob dejal, da se ne ločuje od organizacije, ampak da bo — po svojih močeh — delal tudi vnaprej. Prevzel je funkcijo predsednika nadzornega odbora, izvoljen pa je btl tudi v občinska odbor zveze rezervnih vojaških starešin, kjer je podpredsednik in vodja propagandne komisije Poleg dela v vseh organizacijah na Posavju se je Anton Golob še posebej zavzemal za probleme rezervnih oficirjev, zlasti še za probleme borcev, ki so zelo aktivno sodelovali v organizaciji Anton Golob Proslava dneva republike V Čast Dneva republike Je predsedstvo krajevne skupnosti »Posavje« povabilo na proslavo predstavnike vseh družbeno političnih organizacij in društev, ki aktivno delujejo v skupnosti. Posebnost proslavo jo bila v tem, da se program ni odvijal »na odru«, ampak med povabljenci, ki so sedeli za mizami. Najprej Je delegacija pionirjev iz osnovne Sole »Danile Kumar« pri. soplla k tovarišu Jaki AvšiCu, Časnemu Članu krajevne organizacije ZB NOV, mu poklonila šopek ln med drugim povedala, da pionirji njihove šole vedo, da Je bil slovenski delegat na II. zasedanju AVNOJ. Jaka AvfilC jo bil tega sporočila zelo vesel ln Je pionirjem povedal nekaj spominov in nalog, ki so jih takrat sprejeli. Potem, ko je predsednik krajevne skupnosti vsem navzoCim Cesti-al k prazniku, so najmlajši učenci iz osnovne šole »Danile Kumar« prisrčno zapeli pesmico, kakih 30 učencev Iz višjih razredov pa Je recitiralo pesem »Vlak«. Predsednik športnega odbora krajevne skupnosti Je sporočil rezul. ate Spornih tekmovanj, ki so bila v čast krajevnega praznika 7. septembra In prvim trem najboljšim plavalcem in strelcem podelil diplome. Tudi košarkarje, balinarje In nogometaše je pohvalil, vsem pa se je zahvalil za sodelovanje. Za sodelovanje prostovojnih gasilskih društev, v čast krajevnega praznika, pa se je zahvalil predsednik krajevne skupnosti. Proslavi je prisostvovala tudi četa tabornikov iz družine Čričkov. Vsi sa bili v svojih uniformah, kar je dalo proslavi posebno privlačnost. Prišli so k mizi, kjer je sedel Jaka Avšlč in mu čestitali k.praz. nlku Med raznimi sporočili In željami, da bi vse krajevne organizacije ln društvi tudi v bodoče najtesneje sodelovala, je J. Dremelj povedal, da Je predsednik krajevne organizacije ZB NOV iz Kumrovca nekaj minut pred začetkom proslave sporočil čestitke za 29. november vsem Posavčanom. Sporočil je tudi, da zadeva o gradnji doma borcev NOV v Kumrovcu, za kar je dala iniciativo posavska organizacija ZB, napreduje in da o tem, po sporočilu iz Kumrovca, sedaj razpravljajo v zveznem združenju borcev NOV v Beogradu. S. K. Praznik za vso vas Gasilci v Podgorici so dobili nov avtomobil V gasilskem domu Podgorica—Šentjakob so imeli 9. novembra veliko slovesnost. Dobili so nov gasilski avtomobil Kombi-gasilec, ki jim ga je izročil predsednik občinske gasilske zveze Ljub-Ijana-Bežigrad Jože Rožman. Občinska gasilska zveza je avtomobil kupila iz dotacij občinske skupščine, ki jih daje za gasilstvo redpo vsako leto. Del sredstev pa so Podgoričani zbrali sami. Občinska gasilska zveza Ljubljana-Bežigrad želi postopoma izpopolniti požarno varnost na celotnem področju občine. Najprej so na vrsti tereni, ki so požarnovarnostno bolj ogroženi, in tisti, kjer je društvo sposobnejše, da tudi samo zbere nekaj sredstev. Pri avtomobilih je prispevek društva 30 odst. nabavne cene. Gasilski odbor v Podgorici je pripravil poseben program, s katerim je hkrati proslavil 100-letnico gasilske organizacije na Slovenskem. Slovesnost je presegla vsa pričakovanja. Začelo se je ob 10. uri dopoldne. Pred zborom je imel govor predsednik društva Nace Potočnik. Govoril je o pomenu novega avtomobila za gasilsko društvo in za ves kraj, o de lu gasilskega društva od ustanovitve (društvo praznuje letos 45-letnico), in o gasilski dejavnosti nasploh, glede na stoletnico obstoja slovenskega gasilstva. Omenil je tudi, da so za to priliko dali domu novo zunanjo obleko in zamenjali na njem slabo strešno opeko. Za obnovo stolpa so pripravili potrebno gradivo, tako da bodo z delom nadaljevali, ko bo lepše vreme. Gasilsko društvo v Podgorici je šlo v svojem obstoju skozi nešteto težav. Posebno velike so bile v prvih letih po ustanovitvi. Saj so hoteli imeti vse naenkrat: dom, vodni bazen, motorno brizgalno in ves ostali gasilski inventar. Društvo so ustanovili leta 1924. Dve leti ka sneje so dogradili nov dom, ki je stal 20.000 din. Naba vili so motorno brizgalno, ki je bila za tiste čase zelo draga, 48.000 takratnih dinarjev. Ker v vasi niso imeli tekoče vode in tudi vodovoda še ni bilo, so hkrati pričeli graditi tudi vodni bazen. Delo pa je napredovalo zelo počasi, saj so ga gradili polni dve leti. Pri vsem tem so imeli še smolo — vanj je namreč padel orožnik — in zato so1 imeli precej sitnosti. Toda bazen ni bil strokovno zgrajen, začel jim je kmalu puščati in tako so bili slabo preskrbljeni z vodo za požarno varnostne potrebe, prav do današnjih dni. Sedaj so v vasi dobili vo-. dovod. K izboljšanju požarne varnosti jim je veliko pripomogla tovarna Belinka, ki je v bližini sama zgradila odprti vodni bazen. Z avtomobili so imeli vedno velike sitnosti. Leta 1931 so imeli gasilsko loterijo, ki jim je prinesla toliko, da so iz izkupička kupili star avtomobil znamke »Puch«. Odnesla jim ga je vojna vihra. Po vojni so s posredova- njem takratne ObGZ Črnuče prejeli od poklicne gasilske brigade zopet star tovorni avtomobil znamke »Steyr« ki pa je kmalu doživel svoj konec. žilica pp gasilskem avtomobilu jim ni dala miru. Za malo denarja so kupili že precej vožen džip, ki (Im Šentjakob je služil za silo, vendar je bil za njihove potrebe veliko premajhen. Zato je bila želja po novem avtomobilu razumljiva. Uresničila se jim je letos. * Zavzetost vseh članov za dejavnost gasilskega društva v Podgorici je bila in je vedno velika. Sklenili so. da ne bodo prej mirovali, 'dokler ne dobe še nove sodobne motorne brizgalne. Stara je bila nabavljena 1926 leta. Pripravljeni so takoj položiti 35 odst. nabavne cene — toliko namreč zahteva ObGZ prispevka od vsakega društva. Predsednik krajevne skupnosti Anton Kopač, ki je prisostvoval slovesnosti, je izrekel pohvalo in zadovoljstvo, da je gasilsko društo v Podgorici doseglo svoj namen. Izboljšalo si je udarnost, ki je v korist vsem vaščanom in vsej naši družbeni skupnosti. Za zaključek je bila predvidena tudi gasilska vaja, zaradi slabega vremena pa je morala odpasti. VINKO ŠKERL r i i i i ] i ----------------------------1 GRADBENO PODJETJE | BEŽIGRAD | Ljubljana, Podmilščakova 24 želimo vam mnogo us I pehov v letu 1970 • ____________________________I ELEKTROTEHNA export-import Ljubljana, Titova 51 Vsem občanom čestrtamo za novo leto 1970 Na vprašanje, kaj menite o rekonstrukciji Titove ceste na Ježici od Ruskega carja H- do mostu, so odgovorili: IVAN KUNOVAR čajnik krajevne skupnosti'»Posavje«: »Obljubili so, da bo cesta gotova do 25. maja letos, pa iz vsega nd bilo nič- Ljudje so upravičeno nezadovoljni. Ko so jeseni začeli, je bilo celo slišati, da podjetje nima mehanizacije. Dela so po mojem nekvalitetno opravljena. Na odcepu ceste proti Savljam bi morali urediti kanalizacijo. Kam bo zdaj tekla voda? Ko sem to povedal na občini, so mi dejali, da mora podjetje sproti urejati te stvari. Pred Ramovžem na klancu so odkopali breg. Ko so lastniki hiše vprašali, če bodo naredili škarpo, je inženir Cestnega podjetja odgovoril: pri hiši bomo naredili, nižje pa le, če boste plačali. Večkrat smo prosili, da bi začrtali prehod za pešce pod klancem, saj tam prečkajo cesto otroci, ki gredo v šolo. Pravijo, da tam prehoda ne bo. Nekaj stebrov za trolejbusno napeljavo so že prestavili, enega so premaknili celo dvakrat. Prej so odlašali z delom zato, ker so zatrjevali, da stebrov ne bo treba prestaviti, adaj ko so to storili, pa so začeli na Ježico in Črnuče voziti avtobusi. Cestno podjetje je prenehalo z gradnjo, pustili pa so neurejene hodnike, razmetane betonske bloke in robnike Nedograjene hodnike bi lahko malo poravnali in utrdili, pa bi bilo za pešce za silo urejeno. Videl sem načrte za ureditev celotne Titove ceste. Ne vem, če je ta rekonstrukcija v skladu z omenjenimi načrti. Ce so že začeli, potem naj bi Titovo cesto uredili tako, kot je predvideno v perspektivnem načrtu, sicer bo denar vržen proč.« VIKI RAMOVŽ odbornik bežigrajske občinske skupščine: Rekonstrukcija Titove ceste od Ruskega Carja navzdol — tako pogosta zahteva prizadetih občanov na zborih volivcev — polževo napreduje. Občani so imeli vtis, da ni nad delovno ekipo nobenega pravega nadzorstva, sicer bi v času, kj so ga imeli na razpolago in ob lepem vremenu v letošnji jeseni, rekonstrukcijo Titove ceste lahko končali. Ljudje so se spraševali, zakaj so delavci Cestnega podjetja delali vse s krampi in lopatami, kot pred sto leti, in ne s stroji. V bistvu se prometna nevarnost ni nič zmanjšala. Res, da so porušili tri hiše in povečali preglednost na cesti, toda vozniki vozijo precej hitreje, pri tem pa Je nevarnost za pešce večja. Ce poudarim, da na vsej dolžini rekonstruiranega odseka ni niti enega zaznamovanega prehoda za pešce, je moja trditev toliko bolj pravilna. Prebivalci, ki stanujejo med Titovo cesto in Savo nimajo varnega prehoda čez cesto; tu mislim predvsem na šolske otroke, saj morajo obvezno prečkate cesto na poti v šolo in domov. Ob odcepu Ulice Danile Kumar že nekaj let stoji tik ob Titovi cesti posušen kostanj. Ali čakamo, da bo prišlo do nesreče, če se drevo podre? Naj ga pravočasno odstranijo! Neurejeni so dohodi na Titovo cesto iz Kratke poti, Male vasi in ulice Pod klancenrt. Na dovozu s Kratke poti je velika kotanja, ki je bila že večkrat vzrok nesreč. Ob rekonstrukciji naj bi tudi to uredili « ANTON REMS odbornik ljubljanske mestne skupščine: »Rekonstrukcija Titove ceste je bila v vsakem primeru potrebna. Načrti so bili premalo širokopotezno zasnovani, to pa je bilo verjetno pogojeno z denarjem. Gre tedaj za kratkoročno rešitev, ki bo trajna le v primeru, če lahko v kratkem pričakujemo začetek gradnje avto ceste iz štajerske na Primorsko. * - Načrte za cešto so delali predolgo, bolje pa Je le, da so z gradnjo začeli sedaj, kot če bi še odlašali. Za pešce bo po rekonstrukciji bolj varno in če bomo s tem preprečili le eno samo hudo nesrečo, bo denar dobro naložen. Sodim, da so na cesti doslej delali brez prave prizadevnosti, zato je dosedanji učinek majhen. Pričakovati je, da po rekonstrukciji precej stranskih cest ne bo več imelo dosedanjega priključka na Titovo cesto Za zaprte izhode bo treba najti druge ustrezne rešitve, da ne bo negodovanja, kot je bilo v Stožicah ob podobni priliki.« Inž. MILOŠ POLIČ poslanec republiškega zbora skupščine SRS: »To, kar se dogaja na Ježici, bi lahko imenovali mučenje ljudi. Zadeva se vleče že dve leti, zdaj gremo v tretjo zimo, ko cesta še ni urejena. Čakanje na obljube podjetja Ljubljana transport v zvezi s prestavitvijo trolejbusa, je zavleklo gradnjo skoraj za polno leto. Ce ne bi bilo tega cincanja pri programiranju, bi lahko prihranili precej denarja. Ne vem, zakaj ni bilo dogovora s podjetjem Ljubljana transport; morali bi se dogovoriti tudi o odškodnini. Z dobro organizacijo na odseku od Ruskega carja do mostu ne bi imeli kaj delati dva meseca v normalni gradbeni sezoni. Za zamudo sta po mojem možna dva vzroka: v gradbeništvu pri nas je tako, da podjetja hočejo »prezimiti«, se pravi, da si zagotovijo delo za zgodnjo pomlad, za čas, ko še nimajo sklenjenih pogodb za druga dela. Videti je, da je tako tudi s Cestnim podjetjem in Titovo cesto. Ce pa niso imeli gradbenega dovoljenja, potem je kriv investitor, ne pa | izvajalec Z deli bi morali začeti prej. Tempo gradnje bi lahko zahteval tisti, ki vrši nadzor, lahko bi zahteval tudi prekinitev pogodbe. Občinski upravni organi bi morali biti bolj energični pri reševanju teh problemov. Tisti, ki odgovarjajo za to, naj pridejo na zbore volivcev in pojasnijo občanom, zakaj je prišlo do zamude. Kajti težo vseh napak nosijo občani in zatrdilo, da upoštevamo glas občanov in skrbimo za njihovo varnost, bomo morali dokazati v delih, ne pa na papirju ali le z besedami.^ Rekonstrukcija Titove ceste je izhod v sili. Nujno bi se morali orientirati na bodočo avtomobilsko cesto, ne pa krpati stare. Koncepta nimamo, zato je izhod v sili nujen, da vsaj nekaj naredimo za varnost ljudi na cesti.« Spomladi pa morda bo? O rekonstrukciji Titove ceste na Ježici tečejo razprave že več kot deset let. Letos jeseni se je naposled začelo: vozišče naj bi nekoliko razširili, zravnali ovinke ter uredili pločnike in kolesarske steze. Prebivalci Ježice so z zanimanjem opazovali gradnjo, kaj kmalu pa ugotovili, da nekaj ni v redu Slišati je bilo vrsto kritičnih pripomb. Za nepoučenega opazovalca, ki ga ne zanimajo težave investitorjev, projektantov in izvajalcev, je bil sprehod po gradbišču priložnost za jedka vprašanja- Prizadete smo naprosili za odgovore, da bi nekoliko odkrili skrivnost gradbišča, ki ga je prekril prvi letošnji sneg. Sto milijonska investicija zahteva nekoliko daljša pojasnila. Ljubljanski urbanistični zavod Iz razgovoru a projektantom uiz. PAVIA>M PEČENKOM na Ljubljanskem urbanističnem zavodu povzemamo: Po naročilu oOcinske Skupščine Bežigrad je Ljubljanski urbanistični zavod v jeseni 1968 prevzel izdelavo tehnične dokumentacije za uvedbo kolesarskih stea in nodni-kov za pešce od Buškega carja do črnuškega mostu. Po zapisniku posebne komisije, ki jo je 14. februarja 1908 imenoval svet za urbanizem bežigrajske občinske skup ščine, naj bi obstoječe asfaltno vozišče razdelili na dva pasova širine po 3 metre za motorm promet, ostanek obstoječega asfaltiranega vozišča pa bi namenili kolesarjem, ki bi bili ločeni od motornih vozil le z označbo na vozišču. V istem zapisniku se zahteva tudi rušenje hiš Ježica 2 (Kušar) in Titova 279 (Dobnikar! in na tem odseku predlaga prestavitev obstoječe ceste. Namen občinske skupščine :e DU, da se pozimi 1968/1969 pripravi dokumentacijo na osnovi tega za pisnika, ds bi izvajalec 'a' ko začel z delom februarja 1969. Ob lokacijski razpravi o pred videni rekonstrukciji na osnovi omenjenega zapisnika, dne 4. mar ca 1969, je republiški sekretar-at za urbanizem odločil, da taka rešitev ni primerna in zahteval, da se obstoječe cestišče razširi v -a-loti, da bi poleg vozišča za motorni promet v širini 7,5 metra, dobili še kolesarslco stezo In hod nlk za pešce v širini 2 metra, ni-veletno ločene od vozišča za motorni promet. Uredili bi tri polna križišča s posebnimi pasovi za leve zavijaloe. Obseg rušenja je v tej odločbi ostal Ut. kot v orvol-nem zapisniku. Dokumentacija Je ofla i rtprav-Ijena v času od 21. marca 1969, ko je bila Izdana odločba republiškega sekretariata za urbanizem, do junija 1969 In predana Uvesti-torju Potem so bile do rvgusta 1969 izvršnene revizije, prldoolje-na soglasja in izdano .nli A-no dovoljenje. Naslednji stik s projektantom Je izvajalec poiskal preko investitorja v septembru 1969 in pri 'ram izrazil željo, da se odobreni projekt delno korigira s tem, da se poruši še hiša Titova 248 (Hromeč) in delno prestavi trasa. Ru šenje tega objekta, kakor tudi novo prestavitev trase, investitor m zahteval v okviru Izdelave prej na vedenega odobrenega projekta, ni ti ni bila taka pripomba dana ob reviziji in pridobivanju soglasij. Dodatne zahteve so se tako smatrale kot nov projektni element in je bilo zato potrebno projekt predelati. Ugotavljamo lahko, da Je Duh-Ijanski urbanistični zavod do junija 1969 Izpolnil svoje bbvetnns.t kot projektant (v smislu odločbe republiškega sekretariata za urbanizem, ki Je bila izdana 21. marca 1969), se pravi v času treh me secev, medtem ko Je ves ostali postopek, vključno z novimi idejami za korekture, potekal na relaciji: naročnik — izvajalec, brez aktivnega sodelovanja ljubljanskega ur benističnega zavoda. S to ugotovitvijo želimo Izpodbijati trditev Cestnega podjetje o neaktivnosti protekfantov. Mnenja smo, da bi rekonstiuk cijo v predvidenem terminu lahko Izvršili (spomladi 1969), če bi de la lahko izvedli na osnovi predloga že Imenovane prve komisije Ker pa je odločba republiškega sekretariata za urbanizem ta sklep anulirala In postavila nove zahteve, se (e morala realizacija zavle čl do jeseni 1969. koč je bilo potrebno Izdelati popolnoma novo projektno dokumentacijo Razlog za zakasnitev Je verjetno Iskati v (zvalanlu postopka oziroma v omelenlh možnosti pri kapacitetah. ki Uh Je imel Izvalalec v tem času na razpolago. X X X X Predvidena rekonstrukcija Titove ceste oro&stavlja le začasen Izhod pri reševanju nrometne problema tike v tem delu IJubliane Titova cesta te end najbolj obremenjenih vpadnic v mesto, tehnično In prometno popolnoma neustrezna V naikralšem času bo ootrebno raz-mlšUati o radiknlnelši rešitvi. se» veda v okviru razpoložljivih 11 nančnlh sredstev Najmanj, kar Je možno Izvesti v okviru te začasne rešitve, je ureditev prometnega režima, kt mora brezpogojno favorizirati promet na Titovi cesti. Zato Je potrebno reducirati število priključkov na nujno potreben minimum In se Izogniti — kjer je le mogoče — vsakemu levemu vključevanju ali Izključevanju. V soglasju s odločbo republiške ga sekretariata aa urbanizem je predvidena ureditev treh polnih križišč s posebnimi pasovi za leve zavijalce In sicer: na križišču s cesto proti Savljam (Ulica Ježica), prt odcepu h kopališču pri Sternu in pri odcepu »nemške ceste«. Preostali priključki so urejeni le za desni Izvoz In uvoz, s tem da Je nekaj priključkov tudi ukinjenih, kjer Je možno z delnim obvozom omogočiti dovoz na Titovo cesto Sčasoma -ačunamo na semaforizacijo navedenih treh križišč, kar še potrjuje nujnost uvajanja novega prometnega režima Po Generalnem urbanističnem planu Ljubljane In »Smernicah za postopno preobrazbo In razvoj Titove ceste v območju od podvoza do Save« (gradivo je bilo razstavljeno). Je v dokončni rešitvi pied-videna Titova cesta od Ruskega Čez sedem let vse prav pride V poročilu s seje občinske skupščine pred sedmimi leti je v iiašem časopisu pisalo: uGradnja Titove ceste od Ruskega carja do mostu je predvidena v letu 1963. Po izdelanem investicijskem načrtu bodo znašali stroški okrog 200,000.000 dinarjev Občinski ljudski odbor Ljubljana—Bežigrad mora do konca leta pripraviti traso tako, da se bodo dela lahko začela prihodnje leto« Zbor občanov, 19 marca 1962 carja naprej v premi črti po vrhu savske Ježe, tako da bo v nadvozu prečkala bodočo avtocesto in železniško progo. Ta .ešitev je finančno zelo zahtevna In Je težko ugotoviti termin realizacije. Ker pa so prometne razmere od Ruskega carja do Save že sedaj popolnoma nevzdržne, Je nujno potrebno nekaj ukreniti, razumljivo •— v mejah finančnih možnosti. Rekonstrukcija Je provizoril — vendar vsaj za deset let — ki rešuje najkritičnejše problem^ in ki se mu zaradi razpoložljivih finančnih sredstev ne moremo izogniti. Računati pa moramo, dif ta cesta tudi v smislu Generalnega urbanističnega plana Ljubljane ne bo opuščena, ampak bo kasneje predstavljala lokalno povezavo tega območja. Ljubljana transport BRANKU GREGORIN, direktor mestnega potniškega prometa podjetja Ljubljana transport: »Stroški za prestavitev drogov za trolejbusno napeljavo bi bili nepotrebni, če bi podjetje Ljubljana pravočasno dobilo nove avtobuse, oziroma, če bi rekonstrukcijo Titove ceste Izvedli prihodnjo pomlad. Zaradi nas je bilo nekaj več stroškov, terminsko pa to del na cesti ni zavleklo. Iz tovarne karoserij v Skopju bi morali najprej dobiti členkaste avtobuse, kakršnih zdaj že nekaj vozi na Ježico, in v prometu bi bili že meseca oktobra Najprej pa smo dobili navadne avtobuse, zato smo morali obdržati trolejbuse Dokler nismo imeli novih vozil smo lahko zagotovili normalen promet na Ježico le s trolejbusi. Stroški za prestavitev drogov pomenijo za nas manj, kot pa škoda, ki bi jo imeli z enim samim tednom neurejenega prometa na Ježico; pri tem pa bi bili prizadeti predvsem potniki.« Občina jasnilo, kdaj bodo dobili nove avtobuse. Na predlog Ljubljana transporta smo traso ceste popravili tako, da Je bilo treba prestaviti čimmanj drogov. Stroške ne plača Ljubljana transport. Požiralnik na križišču Titove ceste In ulice Ježica bodo očistili, odvodnjavanje v celoti pa bomo reševali, ko bodo rekonstrukcijska dela prišla do te faze.« Inž. CIRIL SLUGA, načelnik odseka za komunalne In gradbene zadeve občinske uprave: »Vprašujem Cestno podjetje, zakaj so se dela odvijala tako počasi tudi takrat, ko Je bilo s strani investitorja In projektanta vse urejeno? Prometni režim na rekonstruirani Titovi cesti bo trebe dobro preštudirati, ko bo cesta zgrajene. Spremembe bodo možne In verjetno tudi potrebne. Seveda pa ne bo mogoče urediti izhoda za vsako hišo posebej. Obvozne ceste bomo vzdrževalt v makadamu.« »Soseska« LUDVIK JARC, vodja službe za opremljanje stavbnih zemljišč pri podjetju »Soseska«: »Projekt za rekonstrukcijo Titove ceste nt bil najbolje Izdelan; ni vseboval prečnih profilov in ni-velete obeh robnikov. Med delom Je prečne profile posnel izvajalce In projektant je skupaj z izvajalcem izdelal vzdolžni profil obeh robnikov. Stroške za to — kot običajno — poravna Investitor ki ne izvajalec. Nepopolni projekt izvajalca ni toliko viral, da ne bi mogel zaključiti del v treh mesecih gradbene sezone (september, oktober, november), kolikor so jih imeli praktično na razpolago. Ker niso Imeli gradbenega dovoljenja niso mogli začdtl delati pred L septembrom; če pa potlej niso Imeli prostih kapacitet, ker so Jih uporabili na drugih gradbiščih, bi bilo v skladu s solidnimi poslovnimi odnosi, da bi investitorja pismeno obvestil, v kakšnem času lahko dela izvršijo. Ko so dobili gradbeno dovoljenje, preštudirali projekt In organizacijo dela ter ocenili svoje kapacitete, bi lahko pismeno sporočili, da zaradi pomanjkljivega projekta In zato ker nimajo prostih kapacitet, lahko dela opravijo šele v prihodnjem letu ali pa sploh ne. Mi smo nadzorni organi, toda nismo policaji, da bi stali za hrbtom . vsakega delavca tn pazili kako dela. Kar zadeva prestavitev drogov za trolejbusno napeljavo, naj povem. da Je Imelo podjetje Ljubljana transport vsakič drugo po- Cestno podjetje SREČKO KITAR, šef gradbišča (Cestno podjetje Ljubljana); »Gradbeno dovoljenje smo dobili 4. septembra letos. Traso smo sl ogledali že prej In začeli zbirati podatke za izdelavo novega projekta. Na Intervencijo podrtja »Soseska« In občine smo 19. septembra začeli z delom na trasi. Zares smo pričeli neprizadevno, dokler nismo Izdelali novega projekta. Sprejet Je bil oktobra meseca In takoj smo začeli polagati robnike. Naj povem, da pravno-lmovinskl odnosi niso bili rešeni hi lastniki so nas nagnali, ko smo začeli delati. Osemnajstega sept. Je bil sestanek na trasi, kjer je bilo ugotovljeno — prdvsem po pripombah tehničnega direktorja podjetja Ljubljana transport, da Je trasa napačno sprojektlrana. Tudi Hrom-čeva hiša še ni bila porušena. Sele 1. oktobra Je bil sestanek na trasi, kjer smo se dogovorili o prestavitvi kablov. 20 novembra smo načeli neobdelan problem od-vodnjavanja, saj bo cesta postala hudournik, če to ne bo rešeno. Letos bi lahko več naredili, vendar bi morali potem popravljati, to pa ni v našem In tudi ne v investitorjevem interes«. Ce bi delali po prvem projektu, bi bili robniki ponekod 2 cm, drugje pa 35 cm nad cestiščem. Ce bi hoteli kasneje nadgraditi, bi bili stroški dvakrat večji. S stroji nismo delali, kajti strojno delo Je poceni, če stroj dela. predrago pa če stroj stoji. Delo smo pričeli pod pritiskom: če pritiska ne bi bilo. potem bi začeli takrat, ko bi imeli v rokah popoln projekt. Odgovora o škarpl, kot ga omenjate, pri nas niso dobili. Po načrtu t>o betonski zid pri hiši na klancu dolg 35 metrov. Posušeni kostanj pod klancem bomo spomladi podrli. Dela bomo nadaljevali, takoj ko bo sneg skopnel. Ce bo dokumentacija popolna in Če ne bo izredno dolge zime, upam, da bo do L maja cesta urejena Delali bomo s stroji, dogovorili se bomo tudi s prometnimi organi zn delno zaporo ceste (enosmerni promet).« | steklarsko podjetje | ! #IST0L ! ^ Ljubljana, Vilharjeva 45 a ^ \ I graviranje- ornamentiranje stekla In stekle-I nih predmetov, zastekljevanje stavb in iz- ' • ložb, notranje opreme, zaloga vseh vrst | stekla v ploščah, montaža steklenih vrat SREČNO 1970 I I J Delovna skupnost AVT00BN0VA Ljubljana, Titova 136 želi vsem uporabnikom motornih vozil srečno vožnjo v novem letu obenem jih obvešča, da izvršuje servisne preglede na vozilih TAM, PAP, OM in MERCEDES. Obnavlja vsem težkim vozilom spodnje ustroje, karoserije, sklope, električne inštalacije in glave motorjev. Na zalogi ima obnovljene motorje vozil: TAM 4500, TAM 2000 in PAP; zanje daje tudi garancijo. Izvršuje vseh vrst strojnih obdelav na agregatih in delih motorjev. Strojne usluge vrši tudi za motorje osebnih vozil. Obratujemo celodnevno! j Po 43 000 dolarjev na glavo Kolektiv Triglav filma uspešno sodeluje samo s tujci Skromni kolektiv Triglav filma, ki šteje komaj-da ducat redno zaposlenih ljudi, odkar ga je nek-danje vodstvo pripeljalo na previsni rob severne stene poslovnosti, že drugo leto zapored žanje lepe uspehe. Po sedanjih podatkih in ocenah je letošnji poslovni rezultat podjetja nadvse ugoden. To se kaže tako v povečanju obsega poslovanja, kakor v večjem finančnem uspehu. Pri Triglav filmu so se odločili za načelo: realizirati samo posle s tujimi partnerji, pri katerih je tveganje najmanjše. Skratka delajo s partnerji, ki plačujejo usluge na roko. Denarja, ki ga namenja republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti, je za proizvodnjo domačih filmov premalo. Znano je namreč, da domači film na domačem trgu pokrije komaj 15 odstotkov proizvodnih stroškov. Spričo takšnih in drugačnih okoliščin se je Triglav film usmeril samo na zunanji trg. Dobre stike ima s televizijskimi producenti v Zvezni republiki Nemčiji (letos šest poslov od tega dve televizijski seriji), z Italijani (letos en film) in z Amerikanci (prav tako en film). V času, ko veliko govorimo in razpravljamo o nelikvidnosti naših gospodarskih organizacij, to naše filmsko podjetje nima podobnih težav. Pri poslovanju, ki je obvezno pogojeno s plačilom na roko, se to niti ne more zgoditi. Celotni lanski dohodek Triglav filma je bil 421 milijonov starih dinarjev, letošnjega pa cenijo na 545 milijonov st dinarjev-. Tako lani kot letos je . kolektiv močno presegel svoj finančni plan, in sicer za 200 milijonov Sdin. In v tako majhni delov-ni organizaciji se danes lahko postavijo s 43.000 dolarji deviznega priliva na zaposlenega človeka. Ob stalni rasti filmske proizvodnje, v sodelovanju s tujimi partnerji nastajajo tudi odprta vprašanja. Nekdanji filmski strokovnjaki, ki si jih le Podjetje vzgojilo v sedmih debelih letih, so odšli k televiziji in drugim filmskim podjetjem, ko je pri Triglavu zaškripalo. Za vzgojo novih visokokvalificiranih strokovnjakov pa je treba precej truda in denarja. > Konstantna rast proizvodnje v zadnjih dveh ie-tih, in sicer samo s tujci, ki imajo konvertibilni denar pod palcem, je Triglav filmu prinesla renome, ki mu hkrati zagotavlja še večji obseg poslovanja v prihodnje IMOS povezuje gradbenike, inštalaterje in obrtnike Združeni, čeprav imajo V Rabou na vzhodni istrski obali so dosegli jugoslovanski gradbeniški rekord: v pet in pol mesecih je zraslo hotelsko naselje, Id ima 12 samostojnih objektov, v (katerih je 1400 postelj in restavraciji z 2.000 sedeži. Na gradbišču, razpotegnjenem 1.300 metrov daleč ob obali, je bilo tudi precej Bežigrajčanov. Veliki uspeh je doseglo poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS, ki ima sedež v naši občini, oziroma podjetja, Id sestavljajo to združenje; med njimi sta tudi industrijsko montažno podjetje IMF in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. IMOS so ustanovili 1964. leta z namenom, da združi v enotni organizaciji vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji, ker tak način dela omogoča racionalno graditev. Združenje sestavlja 6 gradbenih podjetij (Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje, Stavbenik Koper, Konstruktor Maribor, Vegrad Velenje, Tehnik Škofja Loka in Kraški zidar Sežana), inštalacijsko podjetje IMF. obrtniško podjetje Slikoplesk-Termo-plast, Industrija gradbenega materiala, Lesni kombinat Ljubljana, LIKO Vrhnika, Jelovica Škofja Loka in Ljubljanski urbanistični zavod ter Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Ta podjetja zaposlujejo 8.500 delavcev, med njimi je več kot 800 inženirjev in tehnikov. Letna realizacija znaša 15 direktorjev T ovarna odhaja Ob 40-letnici ene najstarejših bežigrajskih tovarn - Eiflerja K tovarni dekorativnih tka-nin' ki ima svoje obrate in sedež v šiški, in sicer ob Celovški cesti 280, je bila po osvoboditvi priključena tudi tovarna plišev Eifler. Kakor vsi dobro vemo, stoji tovarna °b Titovi cesti, naproti vojaš-mce. Ta tekstilna tovarna je Wla ustanovljena 1929. leta ali Ptod štiridesetimi leti. V njej Jh skozi njo je šlo veliko Be-I'■ficajčank, ki so si z mar-Jivim delom pošteno« služile SvoJ skromni kruh. Vsaj pred v°jno je bilo tako. Stara tovarna Eifler je za-cla svojo kariero s starimi ® atvami, kakor njena matica Šiški in v Gameljnah deset } P°Prej. Imela je štirideset ■tatev na električni pogon, astnik, mojster in prvj tkal-80 bili Cehi. Vseh skupaj in Je 11110 deset. Izbira blaga bil® zelo pestra. Vsi izdel-' 03 plišev do drugih tkanin 1 ^cteli na domačem trgu ce d°bra tla Prave konkurente I*1 bll°- Pred vojno so iz tovarne tudi izvažali, če- prav neznatne količine, in sicer v Afriko in na Nizozemsko. Do 1935. leta se je število delavcev v Eiflerju povečalo na 90 zaposlenih. Kasneje je bilo v tovarni zaposlenih od 80 do 120 (lelavcev. Delo je bilo v glavnem sezonsko. Razmere v tovamj so bile nevzdržne. Pojavljala so se stalna trenja med zaupnikom lasnika in delavstvom. Delavska zavest je rasla. 1936. leta so bili vsi delavci pri Eiflerju, razen redkih posameznikov, organizirani v »Delavski zvezi«. Avgusta 1936- leta so kolektivno stopil! v tekstilni štrajk, skupno s kranjskimi tekstilci. Dosegli so, da je lastnik odpustil svojega zaupnika in si priborili kolektivno pogodbo za vse slovenske tekstilne delavce. To je izboljšalo njihov gmotni položaj in moralo. Med okupacijo je bilo v tovarni zaposlenih 60 do 70 delavcev, sredi vojne vihre pa samo 40 do 50. Tovarna je po- KRVODAJALSKE AKCIJE Po programu za leto 1970 bodo krvodajalske akci-Je v Ljubljani spet januarja, februarja in marca me-^a. Mestni odbor Rdečega križa in mestni sindikalni svet sta že obvestila vsa podjetja, saj naj bi se krvodajalske akcije udeležilo 20 odstotkov vseh zaposlenih. Za občino Bežigrad to znese 1800 krvodajalcev. ^Občinski odbor Rdečega križa Bežigrad je sestajal načrt za krvodajalsko'akcijo v mesecu januarju. a vrstt so naslednja bežigrajska podjetja: 5- JANUARJA. Astra (96 krvodajalcev), Zavod za 'ob&bilitacijo invalidov (54). 6. JANUARJA: Energoinvest Črnuče (56), Avto šo-^ Ježica (20). JANUARJA: Belinka (42), Jub Dol (20), Ardel osnovna šola Dol (2), osnovna šola Borisa Kidriča (14). 8- JANUARJA: Avtoobnova (61), Termika (30). •jv,. jaNUARJA: Tovarna kovinske galanterije (58), ^ba (36 krvodajalcev). Darujte kri za sočloveka! . • stala prava trdnjava Osvobodilne fronte in je dala tudi vrsto prvoborcev. Po osvoboditvi sta se tovarna Eifler in štora v šiški združili. Združeno podjetje v socialističnem sektorju je dobilo novo ime, in sicer Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana. Začeli so izdelovati dekorativne tkanine, zavese in preproge. ,1953. leto je bilo najbolj kri tično za obstoj združenih to vam. Hudo zastarel; in izrab Ijeni stroji so grozili, da bo do vsak čas odpovedali po slušnost- Trg je postajal iz dneva v dan zahtevnejši. Podjetje je prestajalo hudo preiz kušnjo. Vse težave pa je marljivi kolektiv bivšega Eiflerja, kakor tudi drugi del kolektiva na Celovški cesti, z veli k im odpovedovanjem in na pori premagal. Stalno poveče ■vanje proizvodnje, novi stroji in iskanje novih poti ter trgov, so združeno tovarno pripeljali do zavidljivih uspehov in afirmacije na domačem ter tujem trgu. Kljub uvozu osnovnih surovin in širokega spektra težav okrog tega, je kolektiv tovarne dekorativnih tkanin vendarle zlezel na zeleno vejo. Stroji so tekli v štirih izmenah, da so zadovoljili trg. Pravzaprav se niso utegnili niti ohladiti. Delavci so se izobraževali in se uvajali v nove načine dela, nove vrste - izdelkov. Toda življenjski prostor bivše tovarne Eifler se je vedno bolj Krčil. Na lepem se je znašla tako rekoč sredi mesta. Prišle so zahteve, da tovarna ne sme zasmrajati okolice. Siriti se tako ni več mogla, ker je bila stisnjena med cesto in stanovanjske hiše- Prišlo je do dokončne odločitve: nekdanji Eifler. po vojni bežigrajski obrat Tovarne dekorativnih tkanin, se bo vsak čas preselil v šiško. skupaj več kot 120 milijard starih dinarjev- Računajo, da bo vrednost del, ki so šla preko poslovnega združenja IMOS, znašala letos več kot 40 milijard starih dinarjev. »Vsebino našega združenja moramo iskati v popolnoma novih odnosih, ko niso samo gradbena podjetja nosilci akcij, temveč v enakopravnem odnosu budi inštalacijska, obrtna in industrijska podjetja,« je dejal direktor IMOSA inž. Slavko Trošt. »Prav iz omenjenih razlogov je združenje IMOS lahko pričelo uspešno posegati na gradbeno tržišče, saj so odnosi vseh dejavnikov omogočali racionalizacijo, ki gre v določeni meri ne samo v korist potrošnika, temveč budi v korist združenja samega oziroma njegovih članov, ki s6 si na ta način že precej izboljšaj svojo akumulatdvnost.« • Ali je čutiti spremembe tudi pri kvaliteti gradenj? »Združenje je v času svo-' jega obstoja zaradi pravilne sestave dejavnikov doseglo mnogo boljšo sinhronizacijo del na gradbišču, s tem pa zboljšalo roke gradnje in doseglo tudi boljšo kvaliteto. Eden izmed zelo pomembnih, deloma že doseženih ciljev, Je tudi uspešno planiranje proizvodnje, ki ga sicer ni mogoče tako uspešno opraviti. V našem združenju ve vsak izmed partnerjev, ki sodeluje pri gradnji, da bo v določenem času in na določenem objektu sodeloval in zaradi tega planira in usklajuje svoje kapacitete- mnogo kvalitetneje in racionalneje. Jasno je, da zaradi tega nosi riziko posla tudi inštalater, obrtnik ali industrija in ne samo gradbenik, kot je bila doslej navada. Prehojena pot brez vsakega dvoma potrjuje pravilnost usmeritve in sodelovanja dejavnikov v okviru IMOSA, pri čemer pa še niso vse stvari v popolnosti urejene in usklajene. vendar smo mnenja, da -so izkušnje takšne, da nam dajejo zelo jasno perspektivo. Pri tem seveda ne moremo vplivati na zunanje činitelje, vendar pa zaradi ustrezne sestave združenja nanje le lahko čvrstejp in usprešneje delujemo.« • Kakšna je osnovna orientacija IMOSA v našem gradbeništvu? »Na domačem tržišču uspešno osvajati stanovanjski trg, v manjši meri tudi poslovni in industrijski, na zunanjem trgu pa izvajati vse vrste gradbeno investicijskih del, ne v smislu subakorda, temveč v smislu prevzemanja kompletnih del « • Pri nas gradimo stanovanja na vseh koncih in krajih. Kako gledate na to? »Graditi bi morali kompletne stanovanjske soseske, to pa zaradi tega, ker se lahko racionalno gradi le na večjih kompleksih in v seriji. Zastopamo tudj stališče, da v večjih mestih (predvsem tudi v Ljubljani) ne morejo biti več kot tri ali štiri stanovanjske soseske, ki se gradijo istočasno, zaradi . racionalnega usmerjanja sredstev za komunalno opremljanje zemljišč ter zaradi racionalne serije gradbenega proizvajalca. IMOS je zato v'zadnjem času močno usmerjen na gradnjo stanovanjske soseske S-7 za Bežigradom in S-3/2 v Mostah. Za Bežigradom smo že začeli in trenutno imamo v začetni fazi gradnje 400 stanovanjskih enot, ker smo izračunali, da je to racionalna serija v tej soseski. Ker mora združenje z vidika racionalizacije kvalitetno pripraviti gradnjo, že danes pripravljamo gradnjo soseske S-3/2 v Mostah, kjer bo približno 2.500 stanovanjskih enot. V Mostah bomo začeli graditi v sezoni 1972/73, to je prav v času, ko bo v gradbenem smislu bežigrajska soseska S-7 v zaključni fazi. Tak način dela v stanovanjski graditvi, predvsem pa Uidi kvalitetno sodelovanje s podjetjem za urejanje zem- ljišč »Sosesko«, organi občinske skupščine, mestno skupščino in podjetji za individualno komunalno potrošnjo, nam že danes omogoča kvalitetnejši način gradnje in priprave. v Na področju stanovanjske graditve si želimo, da bi bile urejene tudi stvari, ki so normativnega značaja. Predvsem bd želeli, da bi prišlo do sporazuma o kvalitetni pripravi zemljišča po organizacijah, ki so za to pooblaščene, v sodelovanju in po navodilih skupščin- Predvsem mislimo na resnično organiziranost pri prave samo treh ali štirih stanovanjskih kompleksov v Ljubljani. Želimo si urejeno financiranje gradnje naprav individualne in kolektivne komunalne potrošnje ter jasno spoštovanje kratkoročnih in dolgoročnih načrtov stanovanjske gradnje v Ljubljani.« • IMOS nastopa tudi v tujini. »V Avstriji in Nemčiji imamo svoje mešane družbe ter preko njih uspešno nastopamo na tujih tržiščih. Sodelovali smo pri gradnji viaduktov in mostov na brennerski avtomobilski cesti v Avstriji, pridobili smo si večja dela v Zahodni Nemčiji. V diplomat skd četrti Bonna gradimo 680 visoko kvalitetnih stanovnn; in več kot 200 podzemskih garaž. V MUnohnu gradimo dve večji stanovanjski stolpnici. Delamo tudi v Franciji.« • Zadnje besede še niste rekli. »Tako močan delovni in intelektualni potencial kljub vsemu še ni v celoti izkoriščen v smislu združenega dela. Ne glede na uspehe IMOSA bo treba še mnogo naporov za uspešno aktiviranje tega ogromnega potenciala,« je dejal direktor inž. Slavko Trošt. Rekord v Rabcu je vzpodbudil mnoge investitorje, ki želijo delati z IMOSOM. Vrsto del so zato morali odkloniti, med njimi tudi gradnjo velikega turističnega naselja na otoku Krku, kjer znaša vrednost del 8,5 milijarde starih dinarjev. Delavcem se odpirajo oči Strokovni tečaji za priučene delavce v Elmi V črnuški tovarni elektromateriala Elma, ki se iz leta v leto širi in povečuje proizvodnjo, skrbe med drugim tudi za teoretično in strokovno izobraževanje svojih priučenih delavcev. Iz pogovora s šefom kadrovsko organizacijske službe, Francem Križajem, povzemamo nasled-, nje: Letos Junija meseca so v Elmi organizirali prvi seminar za teoretično in strokovno izpopolnjevanje svojih priučenih delavcev. Pravkar imajo na programu oziroma so že sredi pouka delavci drugega tovrstnega seminarja. Zakaj? V Elmi na osnovi dolgoletnih izkušenj menijo, da ni dovolj, da se delavec teoretično izobražuje samo med praktičnim delom, prepričani so, da mu morajo nuditi nekaj več. Tako so se odločili za posebne seminarje. Priučeni delavec, ki ni bil v celoti in v podrobnostih seznanjen s stroko, v kateri je zaposlen, ne more hiti dober delavec. Nekako že utrjeno mnenje, da lahko priučenega delavca vzameš tako rekoč s ceste, ga v dveh dneh naučiš kako in kaj, ga postaviš pred stroj, pa naj dela, kakor ve in zna, se je izkazala za zelo kratkovidno. Pa še tistih štirideset dni preizkusne dobe, pa boš ali pa nazaj na cesto... Prvi seminar za montažne delavke je uspel. Zavod za izobraževanje je obljubil in odobril finančno pomoč. Elma se je hkrati pogovorila s poklicno šolo in skupaj z njo pripravila program izobraževalca. Tako se je začel prvi seminar, je trajal namesto dva dni, dva meseca. Novim delavkam so na teh tečajih posredovali teoretične in praktične izkušnje v stroki, ki jih čaka. Skozi prvi tečaj je tako uspešno šlo 18 žensk. Vse so bile nove delavke. Se ta mesec bodo tečaj pono- \ vili. Vanj bodo sprejeli dvajset montažnih delavk V drugi seminar ali tečaj bodo sprejeli že zaposlene in priučene delavke in delavce. Zakaj? Na »Stancah« namreč dosegajo najnižje norme, hkrati je veliko odpada in okvar orodja. Nekaj torej škriplje. Kanček teoretičnega znanja ne more škodovati In kako izgleda takšno izobraževanje priučenih delavk in delavcev v črnuški Elmi? Pouk traja tri ure in pol, in sicer med delom, po trikrat na teden. To so praktično štiri šolske ure. Delavci so kljub temu plačani kot običajno. To velja za I. izmeno. Druga izmena izgubi nekaj prostega časa, vendar pa v zameno dobi v tovarni brezplačno kosilo. Tako so v Elmi začeli. In že vedo zakaj. Takoj po krizi 1967. leta ko je bilo v tovarni zaposlenih 360 ljudi, se je proizvodnja neverjetno razmahnila. Danes Elma zaposluje 940 ljudi. Osnovno vprašanje zdaj je, kje dohiti ustrezne delavce. Potrebujejo namreč še najmanj 50 priučenih delavk in deset ljudi s srednjo in visoko izobrazbo. Stalna rast stanovanjske gradnje v Sloveniji in Jugoslaviji; povečano povpraševanje po instalacijskem materialu in gospodinjskih aparatih, močno sodelovanje z zahodnonemško firmo Rowenta in drugi dejavniki odločilno vplivajo na stalno težnjo po povečevanju proizvodnje. Prvi rezultati izobraževanja priučenih delavk in delavcev so na dlani, toda, kakor pravijo v Elmi, bi o tem raje govorili kdaj pozneje. Naj čas in praksa potrdita ali zavržeta šolanje priučenih delavcev, ki je šele na začetku. Kakorkoli že. Vsekakor je laže videti, kakor pa kar verjeti. In prav imajo. Urška Zatler prva komunistka z Ježice • Na Ježici imamo var. stveno ustanovo — otroSki vrtec, ki nosi ime Urške Zatler-Mioke. • Kdo je bit& Urška Zatler-Micka, kakšno življenje je imela, kdaj so jo ubili? • Njen življenjepis bo izšel v ori»u zgodovine Bežigrada med NOV, ki ga piše Jože Ravbar. Iz življenjepisa, ki ga je sestavil J. Ravbar, povzemamo: Urška Zatler-Micka je bila rojena 20. oktobra 1904 v Savljah. Po šolanju je postala uradnica. Delala je v Ljubljani dopoldne in popoldne, na kosilo pa je hodila k Zi-herloyim, ki so imeli majhno'menzo. Tu je spoznala Borisa Ziherla. Na Ježici je našel stik z njo Andrej Kumar in preko nje tudi z Borisom Ziherlom. Obiskovala je marksistične krožke v Ljubljani, ki so jih prirejali 1 študentje, organizirali pa komunisti. Leta 1931 je | bila že tako predana ide-1 jam KF, da je postala članica oziroma soustanoviteljica partijske organiza-I cije na Ježici, ki jo je vodil Andrej Kumar. Bila | je prva komunistka na ] Ježici. članica partijske organi-I zacije na Ježici je bila do I leta 1933, ko je bila zaradi velike revolucionarnosti 1 in predanosti idejam ko-j munistične partije, določena za šolanje v Moskvi. 1 Tajno je odšla v Sovjetsko j zvezo, kjer je bila do leta 1937. Napravila je medna-1 rodno politično šolo v | Moskvi in več tečajev, med katerimi tudi radio-1 telegrafskega. Po konča-j nem šolanju je bila nekaj časa pri Izvršnem komi. 1 teju Komunistične inter-| nacionale v Moskvi, nato pa sb jo poslali nazaj v I Jugoslavijo. Nastanila se je pri bratu Kocjanu in svakinji ■ Anici v Savljah, pogosto P pa je hodila k sorodnici v Polje pri Ljubljani. V | resnici je po nalogu CK I KPS vzdrževala zveze s predstavniki slovenskega ■ partijskega vodstva, kate-1 re je vodila od javke do javke. Takšna javka je | bila tudi pri bratu v Sav-I Ijah, ki je bil skupaj z Anico zvest pristaš KP in I kasneje aktiven sodelavec 1 OF. (V jeseni leta 1943 so Kocjana in Anico ne-J znano kje ubili in zakopali člani domobranske * postojanke na Ježici). ■ Da se javka v Savljah ne bi kompromitirala, je " Urška že tedaj živela na- ■ pol v ilegali., Malo je pri-| hajala med ljudi, še manj " pa med komuniste. (Po- ■ kojni Andrej Kumar mi je pripovedoval, da je zaka- * muflažo celo pela na koru 1 v ježenski cerkvi). Jeseni leta 1940 je od- * šla v Zagreb in postala ur m pri CK KPJ, oziroma pri tovarišu Titu. Tu je bila eno leto. Jeseni leta 1941 še je vrnila v Ljubljano in se naselila v Polju pri Ljubljani. V Polju je bila do oktobra 1942, ko je odšla v partizane, v Zapadnodo-lenjski odred, v katerem je bila en mesec. Nato je odšla v Dolomite k CK KPS, kjer je postala radio-telegrafistka. Uspelo ji je tudi vzpostaviti radiotele-grafsko zvezo z Moskvo. Ko je marca 1943 odšel CK KPS iz Dolomitov v Kočevski Rog, je z njim odšla tudi Urška. Nahajala se je v radiotelegraf-skem centru v Bazi Bu-šine pri Dolenjskih Toplicah. 6. novembra 1944 je bila ta baza napadena in vsi so se umaknili. Urška se je čez čas vrnila, da bi odnesla neke dele radio-postaje, pa je padla v domobransko zasedo. Ujeli so jo in zverinsko ubili. Tako piše Jože Ravbar, ki je podatke dobil tudi v arhivu CK ZKS. Leta 1964, ko smo pripravljali odkritje spomin, ske plošče na Hočevarjevi hiši v Tomačevem, eem obiskal nekaj oseb, da bi zvedel, kako je bilo z radio postajo, ki je bila v bunkerju pri Hočevarjevih. 28. novembfra 1964 mi je inž, Miloš Brelih povedal približno naslednje: »15. januarja 1942 sem montiral v bunkerju pri mizarju Kosu na Ježici radio postajo in za telegra-fistko je bila določena Urška Zatler. Tedaj pa v ta bunker ni prišla, ker si je ravno zlomila nogo. Sredi julija 1942 sem radio postajo preselil v bunker pri Hočevarjevih v Tomačevem. Sem je prišla tudi Urška, toda zveze z radio postajo v partizanih ni dobila, ker je le-ta po znani Roški ofenzivi prenehala delovati. Prišlo je povelje, da je treba prenesti v partizane radio-postajo iz Tomačevega in decembra 1942 je že delovala v vasi Hruševo pri Babni gori. Z njo sta zveze vzpostavljala in oddajala poročila Urška Zatler in neki Beli. Marca 1943 je bila v Do. lomitih hajka in radiopo-stajo so začasno preselili v neko zidanico na Riglju, hribčku na Poljanami, med tem pa so v bližini pripravljali bunker zanjo. (Dne 2. decembra 1964 sem obiskal tudi Rudija Ganzitija, ki je vedel povedati, da se je bunker pripravljal v hiši pri nekem Lojzetu. V tem bunkerju je bila potem radiopostaja do kapitulacije Italije, ko so jo začeli seliti nazaj v prej omenjeno zidanico na Riglju. Med prenašanjem delov so Urško in Beli j a zapazili Nemci in ju ustrelili.« Situacija tik pred smrtjo tovarišice Urške se torej po obeh virih ujema, ne ujema Pa se P° datumih. Po razgovoru z inž. Brelihom, kakor imam zabeleženo, je padla leta 1943 po kapitulaciji Italije, po podatkih tovariša Ravbarja pa je bila ustreljena po 6. novembru 1944. Kateri datum je pravi? Kdo ve še kaj več o Urški Zatler? S. K 10 ZBOR OBČANOV — I I I S I I I I I l I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I J ZB |e p©!fic8ta organizacija Pogovor z bežigrajskimi delegati na kongresu Zveze združenj borcev Jugoslavije Sredi oktobra 'letos je bil v Ohridu VI. kongres ZZB NOV Jugoslavije. Iz naše občine so na kongresu sodelovali trije izvoljeni delegati in sicer Stane Hrast, Danilo Jurca in Stane Koman. Kot gosta sta kongresu prisostvovala tudi predsednik in tajnik občinskega odbora ZZB NOV Ivan Kunovar in Janez Dobovičnik. Našim delegatom smo v zvezi s kongresom postavili nekaj vprašanj in nanje dobili naslednje odgovore: Vprašanje: Tovariš Hrast, kaj je v zvezi s VI. kongresom za vas najbolj pomembno? Odgovor: Za mene je zelo pomembno to, da smo se slovenski delegati nasploh in posebej invalidi, uspeli na predhodnem sestanku v republiškem merilu dogovoriti, kaj bo kdo povedal v imenu vseh delegatov iz Slovenije. Tako sta bila za socialno - ekonomska vprašanja in vprašanja sta tuta med drugim zadolžena Močo Kampos iz šiške in naš Danilo Jurca. Predloge, ki sta jih ta dva dala, so podprli tudi drugi delegati in zato so bili v celoti upoštevani na komisijah in v sklepih kongresa. Na tem knogresu je — za razliko od nekaterih prejšnjih — vladalo resnično delovno vzdušje Nihče n; nobe nemu kratil besede, zato so prišle na dan vse težave, ki v osnovnih' organizacijah predstavljajo stalen predmet razprave. Pomembno je tudi to, da se je na zadnjem plenarnem zasedanju zadolžilo nov centralni odbor, da v obdobju med dvema kongresoma v celoti realizira sprejete sklepe. Vrašanje: Za takšne rešitve so se slovenski delegati zavzemal; v komisiji za socialno-ekonom-ska vprašanja borcev NOV? Odgovor: V obliki amandmajev na že pripravljene zaključke so se zavzemali med drugim za popolno brezplačno zdravstveno varstvo vojaških vojnih invalidov, tako kot je to že bilo pred spremembo zakona o WI. Nadalje za uskladitev invalidnin v odnosu na leto 1959, ker so v zaostanku za 50 % in to tudi zaradi povečanih življenjskih stroškov. Zavzemali so se tudi zato. da bi se VVI pra- vica do benifikacije staža priznala od I. do vključno VII. Skupine invalidnosti in ne kot do sedaj od I. do IV. skupine. Glede pokojninskega zavarovanja so se zavzemali za možnost, da se VVI lahko upokojijo tudi pod takšnimi posebnimi pogoji, kot so priznani udeležencem NOV pred 9. 9. 43- Glede oskrbovanja z ortopedskimi pripomočki pa so se npr. zavzemali za splošno večjo pozornost in za realizacijo sklepov, ki so bili sprejeti na posebni konferenci o oskrbovanju VVI z ortopedskimi pripomočki, leta 1968 v Novem Sadu. Vprašanje: Tovariš Jurca, vi ste vojaški vojni invalid. Pri katerih konkretnih vprašanjih ste sodelovali na kongresu? Odgovor: 2e v pripravah na kongres smo preko komisije pri našem občinskem odboru ZZB NOV skušali s predlogi prispevati k jasnejšim določilom o VVI v novem statutu ZZB NOV Jugoslavije, želeli smo, da bi bila vloga VVI bolj poudarjena in da bi bila prisotnost VVI predvidena v vseh zvezah, od občine do federacije. Predlog statuta, ki smo ga delegati kongresa dobili še pred zasedanjem pa ni vseboval naših predlogov, zato sem se namenil o tem govoriti na kongresni komisiji za statut. Zavzemal sem se, da VVI še nadalje obdržijo, kot temeljno obliko združevanja — samostojno združenje, da pa se lahko, če to želijo, vključijo v združenje borcev NOV, kot samostojna sekcija. Nadalje sem predlagal, da naj statut izrecno predvideva obstoj stalnih komisij za vprašanja VVI pri vseh zvezah od občinske do zvezne. Predlagal sem tudi, da bi bila mandatna doba odborov združenj 2 leti in ne eno leto, kot je bilo v predlogu predvideno, dočim naj bi se republiške skupščine sklicevale na 4 leta. Končno sem se zavzemal za natančno pojasnilo, zakaj mirnodobski vojaški invalidi ne morejo biti včlanjeni v ZZB NOV Jugoslavije. Zadovoljen sem bil, ker so naše predloge podprli tudi delegati iz drugih krajev in republik in so bili končno tudi sprejeti Vprašanje: In kako je bilo na komisiji za socialno - ekonomska vprašanja? Odgovor: Razpravi v tej komisiji sem prisostvoval le zadnji dan dela po komisijah. Razprava je bila še vedno živa. Nisem zasledil, da bi kdo zahteval neuresničljivo, nasprotno, vsi so izhajali od zmogljivosti naše družbe. Kritika je padala predvsem na prepočasno in neučinkovito izvajanje že sprejetih stališč. V spodbudo mi je, da je kongres sprejel mnogo sklepov, ki nare- kujejo ureditev nerešenih vprašanj s pomočjo prav zato ustanovljenih organov v občinah, republikah in zvezi. Iz razgovora z nekaterimi delegati iz Slovenije pa sem ugotovil, da v tej komisiji niso mogli vsi sodelovati, čeprav so se za razpravo prijavili med prvimi. Zaradi tega je vladalo med slovenskimi delegati, tistimi, ki so imeli namen govoriti na tej komisiji , rahlo nezadovoljstvo. Vprašanje: Kateri sklepi kongresa se vam zde najvažnejši? Odgovor: Vsi sprejeti sklepi predstavljajo dobro podlago za nadaljnje delo združenj borcev NOV. Ce bi pa hotel od vseh omeniti enega, pa se mi zdi najvažnejši tisti, ki govori o odločnosti borcev NOV, da skupno z ostalimi državljani, zlasti pa z mladino, prispevajo vse za čimboljšo vseljudsko obramibo pred napadam od koderkoli. Vprašanje: Tovariš Koman, kako je bilo v Ohridu? Odgovor: Ni bilo tako prijetno, kot imaš predstavo, ko pomisliš na Ohrid in Ohridsko jezero. Sejali smo v hotelskih dvoranah ob jezeru, v času izven turistične sezone, ko je bilo tlaleč naokoli vse tiho in prazno, skoraj pusto. Morda Nadalj. na 11. strani Prigovor na statut ZZB NOV Jugoslavije / • ’ .'jH Neodgovornost ali spodrsljaj? Komisija vojaških vojnih invalidov občinskega odbora ZZB NOV Ljufoljana-Be žigrad je poslala prigovor Zveznemu od bom ZB NOV Jugoslavije, zaradi besedila drugega odstavka 15. člena statuta ZZB NOVJ. V časopisu ZZB NOV Slovenije »TV-15«, dne 19. XI. 1969 je bil objavljen omenjeni statut, preveden iz časopisa zveznega odbora ZB NOVJ »4. julij«. • Besedilo drugega odstavka 15. člena je namreč ostalo enako kot v predlogu, čeprav je bilo na VI. kongresu ZZB NOVJ v Ohridu sprejeto spremenjeno besedilo. Omenjeni odstavek- govori o vojaških vojnih invalidih, o njihovih združenjih in sekcijah v organizacijah borcev NOV ter o tem, kdo odloča o združevanju v sek-cijah. Na VI. kongresu je bil sprejet predlog, da je ustanovitev sekcije v organizacijah borcev NOV stvar invalidov posa- meznega združenja. Delegati iz naše občine, ki so sodelovali v komisiji za statut, so glede tega predlagali sledeče besedilo: »Vojaški vojni invalidi se združujejo v samostojna združenja, če imajo interes in željo, lahko v okviru združenj borcev NOV ustanovijo sekcije VVI. O tem odločajo vključeni člani VVI v svojih združenjih. Naloge in delo sekcij VVI se dolpčijo s pravili, ki jih sprejme v ta namen sklicana skupščina občinske zveze združenje borcev NOV. Na komisiji v Ohridu je bil takšen amandma sprejet, prav tako tudi na plenarnem zasedanju kongresa, ko so sprejemali zaključke komisij. Zdaj pa se je v statutu ponovno pojavilo ovrženo be- sedilo, po'katerem o ukinitvi združenja VVI in ustanovitvi sekcije v združenju borcev NOV odločajo občinske skupščine zveze združenj borcev išOV DANILO JURCA Delegati na kongresu Zveze združenj borcev Jugoslavije v Ohridu DECEMBER &9 JU V domu gradbenega šolskega centra, ki nosi naziv narodnega heroja Ivana Kavčiča iz Tomačevega, je bila 28. novembra velika slovesnost za članstvo krajevnega združenja borcev NOV terena Stadion. V čast dneva republike so razvili svoj prapor. Pokrovitelj razvitja je bilo podjetje Mladinska knjiga. To in mnoga druga bežigrajska in ljubljanska podjetja so s svojimi prispevki pripomogla, da je prireditev nadvse uspela. V programu so sodelovali učenci os- novne šole Dr. Vita Kraigherja s petjem in recitacijami. Z recitacijo je sodeloval tudi priljubljeni dramski igralec Jože Zupan. Slovesnost so zelo popestrili* številni bratski prapori sosednih borčev skih organizacij, katere so prinesli njihovi predstavniki Med gosti je bilo opaziti predstavnike krajevne skupnosti Stadion, predsednika in tajnika občinskega odbora ZZB NOV in republiškega poslanca Miloša Poliča. -sk Zveza borcev Nadalj. z Ut. strani Pa je turlKto vplivalo na izredno delovno vzdušje, ki je vladalo vse tri kongresne dni. Vprašanje: Sodelovali ste v komisiji za razvijanje tradicije NOB O eem ste govorili in kaj se vam v delu te komisije zdi najvažnejše? Odgovor: V tej komisiji sem govoril 0 oblikah in potrebi sodelovanja med šolami in organi-zacijami borcev NOV. Prikazal sem organizacijo in napehe naše muzejske zbirka za mladino na Črnučah, željo republiškega odbora NOV pa še izkušnje celjskega muzeja NOV in de-0 konysije republiškega od-Dora za stike s šolskimi nstanovami. Najvažnejše iz dela te ko Slia je po mojem to, da ji Ovrgla predhodno priprav lan sklep, po katerem bi ' javnem vse, kar pojmujemo Pod razvijanjem tradicije re Lucije, v bodoče opravlja h *PIošne znanstvene tnštl ,c'ja. Sprejet je bil sloven Predlog, da morajo orga nizacije ZB- NOV imeti pr "kn še vedno glavno besedo .. tesnem sodelovanju p njenimi inštitucijami. Pomembn° se/ zcjj tud TOzoril0 da se je treba pr 'ovijanju tradicije NOB me< etu1"11 nasloniti m ane kvalitete in načela na D revolucije, kakor na spo de s sovražnikom. vprašanje: ‘ a kongresu jc bilo veliki liliz°ra 0 tcni' (,a je ZB po f.?a organizacija. Zakaj? ''“govor; . Delogatl so povedali, da s< c, '-ZB stanovska organiz ki norcev iz minule vojn ^KStov:"™ siai°^,Tito Je kongresu p Je maolgo Pismo, v katerer »Zn *• drugim zapisal: o,.., ‘ . j® Predvsem politlčr "Por !fC,ja ,n cna osnovn ZK delavskega razreda i demot^ za samopravno Or»«rat eno •jružbo«. hja Lnlzac>Je ZB so se za z ret« res nPtogo ukvarja blemn?anj6m socialnih pr le 2at.n svojih članov, toc ekorin’ kor s® J® na socialni ^edal^u6 zac'eve Pora hišo kot na probleme, zadnin Var celotne družbe tog« . času so bila gled 'h oroi>r.e,'eta Jasna stališ! Je J^^lJe ZB bodo la v dn1T,erUR svojo aktivno ramo oh n0 pOliti5n° delo, jstaj raml z organ izai »ZDL in zk ntCEMBER 69 Prapor borcem V krajevni skupnosti Bežigrad, organizacija ZB NOV še ni imela svojega prapora. Večkrat, zlasti kadar je umrl kakšen njihov član, jim je to hodilo narobe. Letos se je odbor odločil in zaprosil gospodarske organizacije v svoji krajevni skupnosti, da finančno omogočijo razvitje prapora. Naleteli so na razumevanje. 22. nov. 1969 so organizirali skromno, a prisrčno prireditev z razvitjem prapora. V programu so sodelovali harmonikarji os šole Maksa Pečarja iz Cmuč,-vokalni trio iz iste šole in recitator. Na razvitje prapora je odbor povabil vse člane organizacije. Premajhrfb dvorano Zavoda za zaposlovanje so napolnili do zadnjega kotička. »Se sreča« so rekli prireditelji, »da niso prišli vsi.« Razvitje prapora se je udeležilo nenavadno veliko število povabljenih gostov, čeprav je bila prireditev v soboto popoldan. Prišli so tudi predstavniki sosednjih krajevnih organizacij ZB NOV s svojimi praporji, Na željo odbora je praporu kumoval Stane Koman, predstavnik podjetja DINOS, ki je za prapor največ prispevalo. Po pogramu so navzoči posedli okrog, mize. Družabno srečanje članstva, ki se praviloma sestane le na občinskih zborih, je bilo prav toliko vredno kot razvitje prapora. Občinski statut Nadaljevanje s 5. strani sti in hitrejše reševanje problematike naselij; — medsebojno sodelovanje vseh samoupravnih mehaniz mov na celotnem območju mestne skupščine; — uvajanje takšne organiza cije upravnih služb, ki bo učinkovita, usklajena s potrebami časa m najbolj dostopna občanom. Pričakujemo, da bo javna razprava dala v tem smislu še mnogo pobud. Pomembno pa je poudariti, da bo vsebinsko dovolj globoka in da se ne bo brez poglobitve v vsebino zreducirala na golo ugotavljanje potrebe šestih ali ene občine. Mislim, da v osnovi organizacija samoupravljanja v predlaganih statutih daje možnosti nadaljnega poglabljanja komunalne samouprave, saj se širi krog občanov, ki so pritegnjeni k reševanju skupnih zadev mestnega območja, občin in krajevnih skupnosti, v eni občini pa bi se bistveno zožil. Občani ožjega mestnega območja morajo imet pri tej razpravi pred očmi dejstvo, da ena občina ne bi pomenila le občine za ožje mestno območje, ampak da pomeni mesto po predlaganem statutu tudi Velike Lašče, Polhov gradeč, Vodice, Dol in Janče In da je zato samoupravno smotrnejša razdelitev po pristojnostih, kot pa ukinitev že obstoječih samoupravnih mehanizmov. Spričo dejstva, da je vprašanje komunalne ureditve v Ljubljani izredno pomembno družbeno vprašanje, ki Je že dalj časa predmet razprav In da se okoli tega vprašanja pojavljajo zelo različna in nasprotujoča sl stališča, obstaja nevarnost, da bi se na zborih izčrpali v neskončnih razpravah okoli organizacijsko tehničnih dilem, namesto da bi se usmerili na reševanje perečih problemov svojega okolja in s tem povezano postopno razvijanje samoupravnega sistema. Odborniki na zborih volivcev pa tudi organizacije SZDL kot nosilca in organizator javne razprave naj bi razprave organizirali in vodili tako, da bo privedla do enotnosti v osnovnih izhodiščih nadaljnjega razvoja komunalnega sistema v Ljubljani. Komisija za statut naše občine je obravnavala osnutka statutov mesta in občine in predlagala skupščini: • Predlagana ureditev oblastnih in samoupravnih organov v obeh statutih zagotavlja Ljubljani skladen in enoten razvoj ter prispeva k nadaljnjemu razvoju socialistične demokracije s tem, da predvideva, da bo v bodoče v Ljubljani ena mestna skupščina, ki bo pristojna za urejevanje vseh tistih zadev, ki so v mestu skupne ter 5 občin, ki bodo pristojne za odločanje in urejevanje vseh ostalih zadev; • Da je treba v obeh statutih odpraviti mešane in meglene pristojnosti (zade ve, ki imajo skupni pomen za mesto in občine) in te razdeliti deloma na mesto, deloma na občine; • Da naj bo v razpravah o obeh statutih na zborih volivcev stalno navzoča misel širine in globine komunalne samouprave z iskanjem ored logov, kako zagotoviti >bča nom kar najbolj neposreden vpliv na vsa dogajanja ožje ga in širšega okolja v katerem živijo in delajo. ■v Šport je sestavni del standarda Kdo ga ne pozna, enega naših najboljših odbojkarjev, slokega visokoraslega fanta, ki je celo desetletje nastopal za odbojkarski klub železničar in kasneje za Ljubljano. Inženir Miro Meserko ali med prijatelji in znanci kar Me-sero-, še zmeraj aktivno igra odbojko, in sicer pri Črnučah, ki jih hkrati tudi treni ra. Vsak čas bo star enain-štirideset let. »Počasi bom moral pustiti svoje mesto mlajšim,« pravi skoraj z obžalovanjem. »Črnuče smo pred časom okrepili trije starejši igralci Bežigrada. da ne bi razpadle. Zdaj smo si opomogli in uspe- _ Tekmovanje strelcev V počastitev Dneva republike je strelska družina »Ta-bor«-Ježica organizirala tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirske, mladinske in članske ekipe. Tekmovanja so se udeležile strelske družine »Kopa-čevina« iz škofje Loke, »Olimpija«, »Jelenov žleb« in »Rajko Škapin« iz Ljubljane ter domači »Tabom-Ježica- V zelo močni konkurenci sta se posebno izkazala domačina Bohinc pri članih in Collau-ti M. pri pionirjih, med mladinci pa škofjeločan Foj-kar M. Rezultati — pionirji: 1. »Taboru-Ježica 441 krogov (Col-lauti M., Collauti G., Repovš), 2. »Kopačevina« 403 . 3. »Rajko Škapin« 396. Mladinci: 1. »Kopačevina« 996, 2. »Tabom-Ježica 900 (Mlakar, ifefner, Draksler), 3. »Rajko Škapin« 890- Člani: 1. »Olimpija« 1338, 2. »Kopačevina« 1317, 3. »Tabor« -Ježica 1312 (Bohinc. Dovč G.. Dovč D., Majerle). Med posamezniki so dosegli najboljše rezultate: pionirji — Collauti M. 170 (od 200). Bogataj (Kop) 155, Collauti G. 141; mladinci: Fojkar M. 357 (od 400, Kokalj 323, Mlakar 320; člani: Bohinc 355, Peternelj 346, Fojkar R. 345 (oba Kop), Mikolič 339 (Olimp ). šrio igramo v slovenski ligi. Z nami so zrasli novi, mladi in talentirani igralci- Čas bo, da se umaknem ...« Inž. Miro Meserko je začel igrati odbojko takoj po vojni. S prijatelji in sošolci se je vnel za to igro na IV. državni gimnaziji za Bežigradom. Tudi do ene ure ponoči so marsikdaj tolkli žogo čez mrežo v šolski telovadnici. Sluga Lojze jih je čestokrat metal čez vrata, počasi pa so se z njim sprijateljili. Odbojkarska žoga je bila prevelika strast in potreba. »Kam naj gre mlad človek z odvečno energijo, če ne drugam kot v šport,« se sprašuje Miro. »Aktivno smo začeli igrati 1947- leta na srednješolskih prvenstvih. Žoga nam je šla lepo čez mrežo in dobili smo veselje. Prvi klub je bil Bežigrad, še na pol divji, potem železničar iti I. zvezna liga, kasneje Ljubljana, potem Poštar in spet Bežigrad ter končno Črnuče. športnik, še najmanj pa aktivni, se po tridesetem letu starosti ne sme zapustiti, sicer pa to velja za vse druge. Zakaj šport je sestavni del standarda, toda tega se pri nas sploh ne zavedamo. Človek mora telo razgibati, če se hoče dobro počutiti, če hoče biti svež in vitalen, sicer se začne prezgodaj starati, kaj kmalu začne tožiti, da ga zbada pri srcu. da je predebel, ipd. Ko sem bil na praksi v Angliji, sem se marsičesa naučil. Videl sem po šest igrišč za nogomet, drugo zraven drugega. Pa ne za profesionalne nogometaše! Po njih so tekali za žogo šestletni fantički in petdesetletni možakarji. Vsak na svojem igrišču: desetletniki, dvajsetletniki, tridesetletniki, itd. šport v vseh obdobjih človekovega življenja je prava rekreacija za vsakogar. Pri nas smo še daleč od tega. Ml se ne zavedamo, da je šport sestavni del standarda, ki ga ustvarjamo zase. Kaj človeku pomenijo vse materialne dobrine od avtomobila do vikenda, če pa je telesno utrujen, mlahav in vse prej kot zdrav? Edini zdravnik proti tem prepogostim boleznim je zrava mera športa ob pravem času — v vseh življenjskih obdobjih posameznika. Nekateri pri nas so globoko v sebi alj pa spričo ozkih materialnih interesov (šola) še zmeraj prepričani, da je gradnja modernih telovadnic, v katerih je moč gojiti tudi športe, ne pa samo telovaditi, za nas iuksus. Kakšna zmota! Dajmo mladini prostora in zraka pod streho, kadar se ne more razgibati pod milim nebom. In igrišča za starejše ljubitelje te ali one igre. Kje jih imamo? Nikjer! Za vse te stvari se po svojih skromnih močeh skušam boriti v občinskem svetu za telesno kulturo, prosveto in kulturo. In celo v tem specializiranem organu občinske skupščine je včasih boj hudo gorak.« Prenekateri »rekreatorji« po naših tovarnah in drugod mislijo, da je za njihove ljudi dpvolj, če se dvakrat na leto skupaj peljejo na izlet do prve gostilne, kjer se najdejo in napijejo ... Rekreacija v pravem pomenu besede je precej globlja- Človek se mora gibati in se razgibavati za zabavo, če hoče ohraniti prožnost telesa in čestokrat- z njim vred tudi duha. »Srbi in Hrvatje so v tem pogledu daleč pred nami,« meni inž. Miro Meserko. Ne bf bilo slabo, ko bi se v tem ozipi zgledovali pri njih.« NL IMV Industrija motornih vozil Novo mesto zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana, Titova 172 a čestita za novo leto ter priporoča nakup osebnih avtomobilov Austin — IMV 1300, Austin-mini in komercialnih vozil IMV 1600 ZBOR OBČANOV f 1 Novoletni sejem na Gospodarskem razstavišču I ZBOR | OBČANOV | glasilo občinske kon- | | ference SZDL Ljub- m | Ijana—Bežigrad. Iz- | 1 baja vsak mesec. | | Ureja uredniški od- f | bor. Predsednik ure- | | dniškega odbora Još- • | ko Pirnar. Odgovor- i 1 ni urednik Janez | | Snoj — Cena izvodu: | | 40 par, letna narod- | | nina 3 dinarje, za de- | | lovne organizacije 10 | | dinarjev — Tekoči l I račun pri Narodni S | banki 501-8-319/2 — 1 I Rokopise in slike po- | | šiljajte na naslov: I | »Zbor občanov«, Lju- | | bljana Parmova 41 | 1 Tiska ČGP »Delo« ■ 1 1 JV ... MMHRHHMMnMHni slaščičarna »bežigrad« Ij ubija na Z našimi priznanimi izdelki oskrbujemo vse samopostrežne in klasične trgovine, menze, restavracije, bifeje itd. po vsej Sloveniji. Na področju bežigrajske občine priporočamo, da obiščete naše poslovalnice Titova 101, Titova 119 in Titova 69, kjer boste postreženi s širokim asortimanom naših proizvodov. Želimo vam mnogo delovnih uspehov v letu 1970 I I I I I I I I I Kdaj bo zimski bazen? Po uradnih podatkih se je na novem kopališču pri Šternu letos okopalo 35.276 kopalcev. Največji obisk so zabeležili 27. junija, ko je bilo v bazenih in okrog vse črno ljudi: 4.350. Ob običajnih sončnih dneh pa so našteli od dva do tri tisoč kopalcev. Investicija se je torej pokazala za več kot potrebno in koristno. Najkasneje v petih letih bo ob letnih zrasel tudi zimski bazen, zatrjujejo na gostinskem podjetju Bežigrad, tako da se bomo tu lahko kopali tudi ob slabem vremenu in pozimi- Za nadaljnjo ureditev tega rekreativno-turističnega centra je še več idej in načrtov, ki med drugim predvidevajo gradnjo štirih igrišč za tenis, otroška igrišča, prostor za košarkarje, itd. Kot posebna varianta je sodelovanje s konjeniškim klubom. V dogovoru z Ljubljanskim urbanističnim zavodom bo letos pripravljen mikrolokacijski načrt, kje in kako naj bi v prihodnje gradili ostala športna igrišča. Pri tem gre tudi za gradnjo manjših gostišč oziroma okrepčevalnic ob novih igriščih. Na upravi gostinskega podjetja Bežigrad so že tudi razmišljali o gradnji saune, posebnega severnjaškega kopališča pri kampingu oziroma pri bazenih, vendar pa o tej zamisli še ni razpravljal delavski svet po'djetja. Sauna bi veljala dva do tri milijone dinarjev. To je lesena hišica in peč za ogrevanje, kakršno ponuja italijanski proizvajalec. Zanjo je posebno zanimanje med športniki in »močnejšimi« občani, ki bi radi shujšali. Razmeroma skromna investicija in brez dvoma koristna naprava. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. točka iz katere izvira sevanje ali žarčenje, 8. veletrgovina za Bežigradom, 13. bežigrajski prvoligaš, 15. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla, 16. otočna skupina v Polineziji, 17. arabski žrebec, 18. popust v trgovini, odbitek, 19. ime italijanske pevke popevk Tadio, 20. ušivka, gnida, 22. komunalna do. brina, vodovod, 23. vrsta tkanine, 24. barometer, priprava sa merjenje zračnega pritiska, 26. začetnici izumitelja dinamita, 27. drugo ime za Siam, 28. bežigrajski lesni kombinat, 29. kratica za Smučarski klub, 31. trgovsko velepodjetje, ki ima trgovine tudi za Bežigradom, 34. kraljevič iz indijskega epa Mahabharate, 35. tek čez drn in stm, 37. rimski bog ljubezni, 38. ime družbeno političnega delavca Zupančiča, 39. rimska boginja ognja in devišt-va, Jupitrova sestra, 41. kratica za opus, 42. pribežališče v hudi vročini, 43. ime pesnika Aškerca, 44. poljski astronom, ki je odkril heliocentrični sistem (Nikolaj), 46. zgodovinsko mesto v srednji Italiji, 47. podjetje z lesnim ma. terialom za Bežigradom. NAVPIČNO: 1. rahla jutranja padavina, 2. aminokislina, sestavina mnogih beljakovin, 3. dimast vol, 4. poslovno /.druženje s sedežem na Trgu VII. kongresa ZKJ, 5. avstrijska poročevalska agencija, 6. kemični znak za nikelj, 7. ime bivše umetnostne dr. salke Andreejeve, 8. orel v germanski mitologiji, 9. z besedami izražena misel, 10. hrib nad Črnučami, 11. glavno mesto Saudo-ve Arabije, 12. zgodovinsko me. sto v južnem Epiru, 14. ljubkovalno ime za očeta, 20. občinski prometni objekt, 21. tovarna barv in lakov v Medvodah, 24. liima-lajska koza, 25. tišina, pokoj, 27. bukova deska, 29. igralec tržaškega gledališča, 30. kanal /a odtok nesnage, 31. sosednja ob. čina, 32. malajska blaznost, 33. vrsta hitro rastočega drevesa, plantaže imamo tudi v naši občini, 34. italijanski politik (Piet-ro), 35. sredstvo za vzhajanje testa, 36. italijanski slikar (Guido), 38. glavno mesto Švice; 40. ime popevkarice štefok, 42. kravji se-sec, 45. osebni zaimek. Sestavil: L. Bradeško KINO SAVLJE (Prosvetni dom) 1. in 2. janutrja: franc! ita-lij. barvni CS filtn »Judoka tajni agent«. 3. in 4. januarja: švedski film »Jaz, žena«. 10. in 11. januarja: ameriški film »Simfonija herojev«. 17. in 18. januarja: ameriški barvni CS film »Veliki beg«. 24. in 25. januarja: ameriški barvni CS film »Kleopatra«. 31. januarja in 1. februarja: ameriški barvni CS film »Človek z zapada«. Predstave so v soboto ob 20. uri in v nedeljo oib 16. uri. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 . 12 13 14 15. 16 m 17 18 19 a 20 21 a 22 * 23 m 24 25 26 m 27 a a 28 m 29 30 31 32 33 34 35 36 m 37 a 311 .. . . 39 • 40 41 m 42 43 ■. 44 45 46 n 47 - Sedež Občine, 31 decembra. - Z novim letom bo neposredno oblast za Bežigradom dokončno prevzela v svoje roke občina, ki zaseda prostore v barakah ob Parmovi 33 in 41- Sklep je bil soglasno odobren in potrjen. Odborniki občinske skupščine naj bi imeli po novem samo še posvetovalni glas, prav tako tudi sveti, sicer pa možnost. da soglasno oziroma s pripombami na variante sprejmejo odločitve občinske uprave Naj bo Se enkrat red. Mi smo ga Se naredili. Pri inventuri je ostalo to-le: Za posebne zasluge v minulem deset, petnajst in dvajset letnem obdobju so medtem dobili zlate medalje vsi delavci v enem izmed naMh najbolj dograjenih podjetij, ki se konkretno ukvarja z druSbenim standardom, vendar za krepke denarje. Zlata odličja, narejena iz štirinajst-karatnega zlata In z vrezanim posvetilom 10, 15 ali 20 v obliki zlatnikov so nagrajenci Se pospravili v svoje se f e. ■, za redne in izredne zasluge za obnovo naše porušene občine Za razširitev Titove ceste na leSici — med Ruskim Carjem m savskim mostom, bomo letos iz skladov krajevnih skupnosti namenili okrog 1 milijon starih dinarjev in sicer za še - bolj pospešeno gradnjo. Pločnikov za pešce tako in tako ne bo potrebno araditt, ker se vsi prenaSajo •• avtomobilih. Kdor pa ga 'mu slučajno na kakšni avlo mobilski ambulanti, naj tisti konec napol rekonstruirane ceste obide, kakor ve in zna. Luknjo v betonskih stopnji eah , pred vhodom v višji del občinske hiše v Parmovi ■n naj bi do spomladi m ra-■ un občinskega proračuna nerazporejena sredstva) toliko povečali, da bi se večji Bežigrajska novoletna inventura privatni davkoplačevalci v njej zlomili nogo, preden pridejo pred najmanj simpatično okence v tej leseni hiši. ■ Vse tovarne mazuta, ki ogrevajo naše vrle občane po blojcih in stolpnicah, bodo po novem med gorilno olje me šale tudi po smrekah dišeči s prag, anti saje imenovan, da stanovanja in perilo ne bodo več zavdarjala po, kot da so v bližini kakšne rafinerije nafte. Občinska uprava bo odslej postala zares pravi servis občanov Kdorkoli in kadarkoli bo želel, kaj opraviti v naši občinski hiši, bo svojo željo samo oddrdral na poseben magnetofon pred informacijsko pisarno in njegovo željo bodo v treh dneh proučili do potankosti in mu jo v vsakem primeru ugodno re šili. Ce pa to res ne bo mogoče, zaradi objektivnih težav vsedržavne ndrave, bo dobil prosilec posebno obžalo-valno pismo in nadomestilno kuverto Napredek kot tak oziroma kar tako je relativna stvar. Na Ježici so imeli na primer zadnjih trideset let — če je bilo kaj več, prosimo za zamero - pošto, zdaj so brez nje, imajo r>a trolejbus . . Kmetje iz Savel) in Kleč so sc pritožili oziroma prosili, na) jim občina uredi ali po. plača škodo, ki so jo naredili vojaki med vajami na njihovih njivah- Pa so dobili odgovor iz občinske uprave, naj se kar sami bodejo z vojsko, če se že hočejo, sicer pa da jim davke lahko odpišejo samo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni ali drugih izrednih dogodkov, ki jih kmet ne more preprečiti.. ■ Torej odslej, dragi kme- tje, preprečujte škodo na svojih njivah, kakor veste in zna te. Z vilami nad bajonet..- Zgodilo se je ob pasjih dneh, da je družbica dva in ena slekla tekstil in skočili so v • bazen pri tovarni Belinki, ne da bi koga povprašali, če lahko. Sijala je luna. ■. Delavci so jim skrili obleko. Dva in ena brez hlač so na- pomoč poklicali milico. V Adamovem kostimu smo si zares vsi enaki, zato delavci niso ločili navadnega občana od občin skega. Na golem telesu Se pač ne vidi. kdo je kdo in kako. ■ Mleko zdaj pakirajo v najnovejšo tetrapak embalažo, zato jc spet nekoliko dragocenejše Ni dvakrat rečeno, da ga bodo prihodnje leto začeli pakirali v poseben ma terial, odporen proti vesoljskemu žarčenju in da bo še dražje ■ Samopostrežne trgovine so pridobitev modernega časa. Vsa časi njihovim oblikovalcem 'in načrtovalcem. Nerodno je le, da marsikaj v njih nimajo, nimajo, nimajo netj-bolj preprostih stvari, kakor so kislo zelje, teletina, jajca '•(kurja, ipd., češ pa si kupite tisto, kar imamo V vseh občinskih mesnicah bomo po novem letu ob vsakem času lahko dobili tudi svežo teletino, vendar samo za devize- Nakup bo pr ec ros t: vsi lastniki deviznih raču .ov pohitite v banko, dvignite potrdilo in sveža teletina bo vaša Cene ekskluzivne: kilogram domače teletine Lit- 3000 ali 5 USA dolarjev, kakor na svetovnem trgu. Pri nakupu mesa za devize boste oproščeni carine na uvoz deviz. Posli v naših podjetjih se bodo sklepali (sami od sebe. kot doslej) po načelu: Daj. dam. Pride zadnjikrat takle propagandist iz petsto kilometrov oddaljenega kraja in pravi: »Slišali smo, da pri vas dobro delate to in to. Bi vi za nas naredili to pa to? Plačamo 50 milijonov Sdin « »Seveda, tovariš, so mu ljubeznivo odvrnili, takoj, v treh mesecih« »Dobro, koliko boste pa meni dali?« je povprašal iz navade samoupravljalec in ponudnik- »Pet odstotkov?« »Velja,« so mu odvrnili, »$a. mo da vso stvar porinemo skozi delavski svet...« »Posel je vaš,« je pribil po nudnik. Telesna kultura najširših delovnih m nedelovnih množic m območju naše občine je že tako razvita, da jo ne bomo več financirali iz skro mnega občinskega proračuna. Nogometaši so v tej smeri nakazali pravo pol. Kdor hoče telovaditi ali se poditi za žogo oziroma kako drugače uganjati telesnovzgojne norčije, naj se profesionalizira, naj si sam ustvarja denar, da bo lahko ob prostem času zapravljal denar za smučanje, nogomet, odbojko in podobne nepridobitne dejavnosti. Kakor že po tradiciji sta sobota in nedelja dela prosta dneva, ker pa sneg neusmiljeno naletava ne glede na petdnevni delovni teden, so v. ustanovah, inštitutih in celo m občini odločili, da bo-njihovi delavci v teh dneh po potrebi očistili sneg izpred svojih zgradb, poslopij in barak- Pobuda je prišla iz vrst neposrednih delavcev ob tretji donoidanski knej^i J^sak novi Bežtgrajčan, vsa- kdo, ki se na novo rodi v naši mili občini, ali se v njo priseli, bo prihodnje leto povabljen na uredništvo Zboru občanov, kjer mu bodo njegovi sotrudnlkt in sodclavc izročili častno diplomo bežigrajskega občana in ga hkrati zaupno poučili, kako naj živi pri nas, da se ne bo komurkoli zameril, kje so najcenejše gostilne in kakšne so pri nas nasploh možnosti ta ko oziroma kar tako. Za zaključek pa vsem prizadetim in neprizadetim v imenu Bežigrajčanov želimo, da bi se v novem letu izognili davku na osebni dohodek (posebno tistim, kjer zaslužijo mož in žena in sin), da bi svojega otroka spravili v brezplačno otroško zdravstveno kolonijo na morje in v hribe, da bi sl odprli devizni žiro račun, da bi kar najbolje pretopli star avto v novega, da bi, če bi, ko bi..- Sicer pa dragi tovariši s tovarišicami vred, res je, da ni res, da je res... pa recite, če ni res. Načelnik oddelka za obče probleme občanov: OBČINSKA SLABA VEST l- r. ■ v \v l m