it Uls MONTECCH1 it. 6, II. nad. — TELEFON »3-808 IN »4-63* — Poštni predal 559 — UPHAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« - Usov- ~ Podružrvica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE ' : Zi vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80. finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. TRST, petek k novembra 1959 Leto XV. . št. 264 (4418) PRMOHSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.; Trst 94.638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 FLRJ: v tednu 10 d,n. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din Poštni tekoči račun: Zaožn it « tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Na jutrišnji seji bo vlada razpravljala o predsednikovem obisku v SZ (dno močnejše prizadevanje klerikalnih krogov * bi predsednik Gronchi sedaj še ne šel v Moskvo Jfonijevska agencija zagovarja takojšen obisk, poudarjajoč, da bi de Gaulle ali Adenauer r°nchijevem položaju prav gotovo opustila vse ostale obveznosti - Togliatti v polemiki z Nennijem glede presoje kongresa KD - Kongres KPI bo 30. januarja v Rimu (Od našega dopisnika) "• ~~ Dasi se je pred kratkim zdelo bolj ver- bo t seja ministrskega sveta šele v začetku , ž6 eclna, je bilo vendar danes objavljeno, da bo r 'a ?ot 0to‘ 1Dnevni red seJe sicer ni bil objav-0 ^e’ se b° mnogo razpravljalo o med-A t^ovP,?1(Šaju- tako spričo raznih obiskov tujih * Nada] ■v ^®u kot italijanskih v tujih prestolni-^ Jotova •mora-®e minister 061 Bo poročati o svo- Preisk, *>lj fr bo H Cfc potovo je, da 1 o a obisk, med-■- v,. obiska ne .9«» sama vlada, it' ^ fepubHkp°l0čil pred' viX ke v sporazu-, „. M« Pa bo okrog te- ktnu S š na seji vlade :Ptlla !!ahna diskusija, 11 ,7" 'n mogoče tudi bl rad li» ' itan^UJU v sz- zlasti ^“Janškega Rdečega sla v SZ ter izjavo o italijan-Jenih vojakih. * Sov°n'la o lfoskvfelnika republi- pa o sporazumu o dele- ^aiaed°.!o6^ čas. Krogi odložil ta ’°lje a So mnenja, da il» t11 j . se *° opravi 'tf biorn p- ,n*m vrhunskim 1 bo 19. decembra za katero !zraža svoje ne- ? >istovriČ° stali5fa ka‘ * Sz n ^roncbijevem izbija ',1“menjena agen-’Coi ISk francoskega L* hknVe de Murvilla (tja J Po odhodu Ei-> obist .Pravi, da bi Plat Slcer svojo'po-, bj ’u endar pa nika- ,#a to Pravič.eval - ne it'' °dloži*a še spl°h ni Sov; !V diplomatske Srditi zvezi. Te * d, p 1Je bi odri« n Gaulle ne Ade-Sj£* kak \ ’ ((Zaradi i ‘Up... * \iei ]i £**, drža J' iie , abodu. |lit aten Se zaključuje . ftav ' tcije. zakaj bi* <» bi J ravnoti ^toim p0 sestankih v ravnala nobe-V fe bi se na- P\ "JU a -.drug vladni e bi bilo vabilo mes‘o najprej ?,uSe a-*°Y*’eno na kavnega po- da lahko d \ ;n naJPrej z Ei-• i1 nato s Hru- fc«o ■ aosl Pisanje ka- N< ^«toT‘ej vsai "e- Hi NjbU ’ zelo jasno mV rlaht^8 Civilta i dajal ku- ki ga je vatikan- '(p V ^k.šnn - prav nič ne V,81sde 2e vatikansko >ov„v 'SZ nr”nchi]evega 'kf - ftarav? iena re' .vnost da ne - v Rusiji. Jp* --------- 'Ive^bski «Dw!’n!mi obiski' C'8 na,Ur‘st s Politič-'e(isedi ?nnese obisk Hi 'n* ,“lk* l‘a ne Nnei'n?!;,rok in tudi Pomirje- tlip pa se r#>. ianj K di iz kon- )\ Sv K0lio za nrai. poka-/ Sat ‘az ■ reševanje ^k eSabP0rabe sile Ji«.: le . grožnjami). 0 t iS i' d°sŽ°Udari1?. da Jlne.8roipa, ni nič dru-brikriv IeKa besed, /Rv^S*v?*lS jv;, ^k. 3 ? im'eiTnr bi bi'i e 5 Ni. atienikorist od 4If/|Wo °n> iv,I? obiskov, O da bna prav Vi. napra®do mogU za_ ,-re ,a bi - * v Rusiji ,*kfr^iikJet;ko liud. ,1 j h1 h bi m demokra->ii kSun^ev °ael mnogo i k1 ok z,na Propagi-US L] Ital‘ji ko . ton. emu pred-?.? tudi ne bratov Pe- uje 7 5i*CUnl'"f~ i d n rn° igro.» K Mfe s “ A, Z !ve, ki ike dr b|n._h°v«-.V?lešava »S^/itaiif deve,'k, k1 m?a taka ke dr‘ S "i« , m .... i^Shs 'n. kortSenefati l)S ’> se bode ^SGtnnehraVb ali J* Jfr ' 0° 'e x»r, •U, - :*io vKo‘ zato nklonil 11 tukaad.njem tl bek- ie enkrat H: *Z»lo da prav cerkveni krogi najbolj zagrizeni sovražniki pomirje-nja v svetu. Agencija «Italia» je objavila poročilo, ki se zdi poluradne in v katerem je rečeno, da -»e bodo pogovori Eisenhowerja v Rimu dotikali ne samo vprašanj, ki se navezujejo na ne davne razgovore v Parizu in Washingtonu, temveč tudi argumentov bolj žive aktualnosti, ki se pojavljajo iz' razvoja mednarodnega položaja. Kar pa zadeva bližnji diplomatski koledar, pripominja poročilo, ni še nič uradnega glede datumov, ker je treba doseči ko ordinacijo s posameznimi vladami, ki so vezane na skupnost mednarodnih obvez v tem in prihodnjem mesecu. Kot se vidi, hoče biti to poročilo polemičen odgovor tistim političnim opazovalcem, ki pripisujejo vladi namen, da bi odložila misijo državnega predsednika v Moskvi. Danes se je zaključilo zasedanje CK KPI in določeno je bilo, da bo kongres stranke v Rimu od 30. januarja dalje. Med debato se je oglasil Togliatti, ki je med drugim dejal, da je popolnoma zgrešeno tolmačenje krize v KD, kakršno daje del PSI in zlasti Nenni. Tajnik PSI domneva, da je začetek krize KD v odmiku PSI od KPI po kongresih v Benetkah in Neaplju. Resnica pa je, je dejal Togliatti, da na kongresu KD ni prišlo do nobenega novega stališča glede PSI, ki bi se razlikovalo od stališča večinske stranke še pred socialističnim kongresom v Benetkah. Stališče KD do PSI se ni spremenilo, ker bi sprememba zahtevala, da bi PSI postala protikomunistična. Ce bi kriza KD dovedla do vlade levega centra in bi se taka vlada obvezala, da se dejansko loti vprašanj, ki tarejo deželo, tedaj je jasno, da bi do take vlade imela drugačno stališče ne samo PSI, ampak tudi KPI. Med zasedanjem CK KPI je bila opazna nova smer kritike shematičnih stališč ter stalinističnih ostankov. Najbolj vidni predstavniki te tendence so bili Ingrao, Pajetta, Ber. linguer ter Longo. Togliatti v bistvu soglaša s privrženci bolj gibčne politike in bo nekatere smernice v tem smislu najbrž podal v svojem govoru, ki ga bo imel prihodnjo nedeljo v gledališču Adriano. Danes je zasedalo tudi vodstvo socialistične stranke, ki je razpravljalo o položaju mladinske federacije ter o političnem položaju sploh. V poslanski zbornici, kjer se je je minister za zdravstvo že tretjič v nekaj mesecih pozval italijansko prebivalstvo naj razširi cepljenje pro*i po-liomielitisu. Edina obramba proti strašni bolezni, je dejal minister, je samo cepljenje. Navedel je, da je bilo lani 8189 primerov poliomie litisa, letos pa do 31. oktobra 3461. Ti ohrabrujoči podatki pa ne smejo zavreči preventivne akcije. A. P. -——— Ratifikacija sporazuma o ribolovu med FLRJ in Italijo stine jugoslovansko-itali Sanskega sporazuma o ribolovu na Jadranu. Sporazum je bil sklenjen novembra lani v Beogradu, Listine sta izmenjala jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški in državni podtajnik zunanjega ministrstva Alberto Foichi. Debata o Kongu v Bruslju BRUSELJ, 5. — Med nadaljevanjem razprave o Kongu je minister za beljgijski Kongo Schrijver predlagal določitev «treh svetovalcev, ki bi delili z njim odgovornost« za proučitev položaja v belgijskem Kongu in za načrte v zvezi s tem. Predlagal je predsednikom treh glavnih belgijskih strank, naj se sestanejo z ministrskim predsednikom v ta namen, Predsed. socialistične stran- Nepričakovan zaključek debate o zunanji politiki v Bundestagu Adenauer se je hotel s tem izogniti razkritju vsebine pisem med njim ter Hrusčevom in de Gaullom - Von Brentano je v svoji izjavi poudaril, da ostane bonnska politika nespremenjena ke Collard je izjavil, da se hoče vlada izvleči iz zagate s predlogom v zadnji minuti. Pripomnil je. da ta predlog dokazuje, kako se vlada zaveda svojih napak, s tem da ni sodelovala s socialistično . stranko pri politiki, ki bi jo 1 cPodpis mirovne pogodbe z BONN, 5. — Davi se je v Bundestagu začela razprava o zunanji politiki s čitanjem vladne izjave, ki jo je prebral zunanji minister von Brentano. V Bundestagu ni bilo razprave o zunanji politiki že devetnajst mesecev. Vladna izjava pravi, da so »Temeljna vprašanja nemške zunanje politike nespremenjena*', in nadaljuje: ta lahko odobrila. Na koncu je Collard napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti vladi. Dodal je, da je rešitev tega vprašanja potrebno sklicati v čim krajšem času v Belgiji konferenco pri okrogli mizi, katere bi se udeležili voditelji Konga in predstavniki parlamenta. «*—- BEOGRAD, 5. —- Predsednik vlade, kraljevine Kambodže princ Norodom Sikam uk bo v drugi polovici novembra uradno obiskal Jugoslavijo. Si. hanuk bo prispel v Jugoslavijo v spremstvu podpredsednika vlade in zunanjega ministra Son Sana in drugih osebnosti. ooema Nemčijama, ki ga predlaga SZ, je nesprejemljiv. Berlin ne more in ne sme postati svobodno mesto ter pretrgati političnih in gospodarskih vezi z zvezno republiko. Berlinsko vprašanje se lahke reši samo v okviru nunske združitve; do te lahko pride samo s tem, da se vsemu nemškemu ljudstvu, in tudi sedemnajstim milijonom Nemcev na Vzhodu dovoli pravica do samoodločanja.* Izjava pravi nato, da se pogoji za pogajanja o političnih vorašaniih lahko ustvarijo s pogajanji o razorožitvi. «Zvez RIM, 5. — V italijanskem zunanjem ministrstvu so danes izmenjali ratifikacijske li- .......................... Resolucija afriških iu azijskih držav proti jedrskim poizkusom v Sahari Angleški delegat brani Francijo - Pesquet je pripravljal atentat tudi proti Bourges-Maunouryju ? NEW YORK, 5. — Maroko je skupno z 19 drugimi afriško-azijskimi državami predložil v političnem odboru OZN osnutek resolucije, ki izraža cveliko zaskrbljenost*. skupščine zaradi namere francoske vlade, da izvrši jedrske poizkuse v Sahari. Resolucija nujno poziva Francijo, naj ne izvrši teh poizkusov. Britanski delegat je med razpravo izjavil, da je njegova vlada sprejela v Nigeriji, kjer je odgovorna, dokler ta dežela ne postane neodvisna, vse previdnostne ukrepe, zato da francoske jedrske eksplozije ne bi škodovale prebivalstvu. Izjavil ie, da je kraj, ki so ga Britanci izbrali v Avstraliji za svoje jedrske poizkuse, mnogo bližji obljudenim krajem, kakor je kraj, ki so ga izbrali Francozi v bližini Reg-gane. Delegat Gane je oporekal francoski suverenosti nad Saharo. «Ta suverenost, je poudaril, je rezultat imperializma in sedaj se zanjo bije boj na bojnem polju med Francozi in alžirsko osvobodilno vojsko. Vlada Gane je zaskrbljena zaradi francoskih namer. Prepričani smo, da francoski poizkusi lahko izpostavijo a-friško prebivalstvo nevarnosti, ki se ne more v naprej predvidevati.* Predstavnik Maroka je izjavil, da, če Francija lahko jamči varnost okoli kraja eksplozije, ne more dati enakih zagotovil glede poznejših posledic, ki bi jih povzročite radioaktivne padavine, naj bo moč bombe kakršna koli. Pripomnil je, da na Japonskem še vedno umirajo moški, ž.enske in otrooi. žrtve prvih eksplozij atomskih bomb. Nadaljevanje razprave je bilo odloženo Pariški aFrance Soir* piše, da je bivši poslanec Pesquet, ki je zapleten v atentat proti Mitterandu, obvestil pred dvema mesecema bivšega predsednika vlade Bourgesa-Maunou-ryja, da se pripravlja atentat nanj. Telefoniral mu je večkrat in zahteval z njim razgovor. Maunoury je sprejel razgovor 12. septembra, potem ko mu je Pesquet neštetokrat in na vse kraje telefoniral. Pesquet je izjavil Maunoury-ju, da je neka organizacija, kateri on pripada, sklenila u-moriti ga, in je dodal, da je mnenja, da bi stališče Mau-nouryja glede Alžirije nekega dne pod drugo vlado lahko bilo koristno. Zaradi tega ga je sklenil opozoriti na nevarnost. Pesquet je dalje izjavil, da je njegova organizacija sklenila umoriti vse tiste, ki so vodili francosko politiko pod četrto republiko in ki jo vodijo pod peto republiko. Na seznamu so bila imena bivših predsednikov vlad. List nadaljuje. da Bourges-Maunoury ni verjel Pesquetovemu pripo-vedanju in je zahteval večje podrobnosti, ki pa mu jih Pe-squet ni hotel dati. O tem razgovoru je Bourges-Maunoury poročal glavnemu ravnatelju državne varnosti Jeanu Verdieru; toda ni hotel povedati imena Pesqueta. Sele po atentatu proti Mitteran-du je Bourges-Maunoury mnenja, da ni nobenega vzroka več molčati in je obvestil Ver- danes zopet začelo delo, na jutri. ................. Nehru ponovno poudarja izvenblokovsko politiko Glede spora s Kitajsko je poudaril, da je vedno pripravljen na pogajanja, toda tudi na odločno akcijo NOVI DELHI, 5. — Predsednik indijske vlade Nehru je danes govoril na tiskovni konferenci o kitajsko-indij-skem obmejnem sporu in je pri tem izključil sleherno možnost obrambnega sporazuma med Indijo in Pakistanom. Poudaril je, da namerava Indija še dalje voditi svojo izvenblokovsko politiko. Na vprašanje, ali se bo sestal s Cuenlajem, je Nehru odgovoril: «Moje stališče je vedno v tem, da se sestanem, se razgovarjam, se izognem grozečim besedam, toda da sem hkrati pripravljen na odločno akcijo.* Poudaril je, da je politika Indije do kitajske v (zaupanju v politiko sprave, pri čemer pa mora vedno imeti suh smodnik*. Izrekel je mnenje, da se bo s predsednikom F,i-senhoiverjem, ko bo ta prišel v Novi Delhi, razgovarjal tudi o tem sporu. (Kitajska dejavnost ob naših mejah, je dejal Nehru, nima kaj opraviti s svetovno komunistično strategijo, pač pa je edinole rezultat kitajskega napadalnega ekspanzionizma. Spopad med Kitajsko in Indijo ne bi ostal omejen in bi se razširil v splošen spopad.* Zatem je Nehru izrekel zadovoljstvo nad napovedanim obiskom Eisenhowerja in je o-menil, da je bil Eisenhower v zadnjih dveh letih že večkrat povabljen v Indijo. V zvezi z govoricami, da bo prišel v Indijo pozimi ali spomladi tudii Hruščev, je Nehru odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. Dodal pa je: (Ce pride, bo dobrodošel. Predsednik Vorošilov je imel priti, toda je obolel in njegov obisk je bil odložen. Ponovili smo vabilo in upamo, da bo lahko prišel prihodnje leto.* Kitajske oblasti so včeraj obvestile indijsko vlado, da bodo v kratkem vrnile trupla indijskih vojakov in ujetnike, ki so v njihovih rokah. Nehru je izrekel upanje, da se bo to kmalu zgodilo. Poudaril je tudi, da Indija lahko sama obvlada položaj v La-daku in da sedaj vojska gradi na tem področju ceste. Glede možnosti zavezništva s Pakistanom je Nehru izjavil: (Na splošno ne želimo spremeniti naše zunanje politike. Nasprotujemo vsem vojaškim zavezništvom. Danes postajajo taka zavezništva vedno manj koristna.* Zatem je Nehru izjavil, da razen na Kitajskem zmaguje indijska politika povsod na svetu, ker razvoj zadnjih mesecev dokazuje, da želijo zahodne države napraviti konec hladne vojne: (To govorimo mi že več let in to je potrditev naše politike*. Na neko vprašanje je Nehru odgovoril, da bi se zahodna razorožitev vsekakor tikala tudi Kitajske, tudi če bi se ta nagibala na vojno, ker bi svetovno ozračje bilo drugačno. Nehru je končno izjavil, da je trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen leta 1954 med Indijo in Kitajsko v zvezi s Tibetom, postal deloma brezpredmeten zaradi težav, ki jih imajo indijski trgovci v Tibetu. Izjavil je, da je malo upanja za obnovitev trgovine s Tibetom. Nehru je na koncu zanikal govorice, da sta si on in Hruščev izmenjala pisma v zvezi s kitajskimi vdori na indijsko ozemlje. Dodal je, da Indija ni zaprosila nobene države, naj posreduje v njenem sporu s Kitajsko. diera, kdo je bil (skrivnostni I jo Pesqueta in njegovega so- človek*, s katerim je bil govoril. V zvezi s tem je včeraj zahteval sprejem pri preiskovalnem sodniku. Z izjavami Bourgesa-Mau-nouryja se je položaj senatorja Mtteranda še bolj okrepil. Kakor je znano, je preiskovalni sodnik že zahteval aretaci- delavca Dahurona. Baje je preiskovalni sodnik zaslišal tudi vozača nekega kamiona, ki je bil 15. oktobra navzoč pri streljanju proti Mitterandove-mu avtomobilu. Vsekakor bodo velike važnosti izjave, ki jih bo Bourges-Maunoury podal preiskovalnemu sodniku. (iiilimiimiiiiiiittiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHtmiiiiiiiiitimiiiiiiiiiitiimiMiiiiimmiii Nobelovo nagrado za mir 1959 prejme Philip Noel-Baker OSLO, 5. — Po sklepu posebnega odbora norveškega parlamenta je nagrado za mir 1959 danes prejel Philip Noel-Baker, laburistični poslanec v britanskem parlamentu. Nagrajenec, bivši tajnik za odnose s Commonwealthom v laburistični vladi, je eden izmed glavnih predstavnikov stranke pri vprašanjih razorožitve. O razorožitvi je napisal že več knjig, med katerimi je leta 1958 izšla knjiga z naslovom (Oborožena tekma. Program za svetovno razorožitev*. Nobelova nagrada za mir znaša letos 220.487 švedskih kron. Podeljena bo nagrajencu rijed slovesnostjo na univerzi v Oslu 10. decembra na obletnico smrti Alfreda No-bela. Philip Noel-Baker Ima 70 let ter je večji del svojega življenja posvetil delu za mir in za mednarodno sodelovanje. Imel je važno vlogo pri ustanovitvi Zveze narodov, pri katerih je bil eden izmed prvih članov tajništva. Seveda je bil prav tako od vsega začetka naklonjen ustanovitvi OZN. Po drugi svetovni vojni je imel važne funkcije v laburističnih vladah. Bil je tudi predsednik laburistične stranke. Leta 1924 je postal na lon-danski univerzi profesor za mednarodno pravo. Ze po prvi svetovni vojni je bil član britanske delegacije na mirovni konferenci, pozneje pa je bil glavni sodelavec predsednika konference za razorožitev v Ženevi. Po drugi svetovni vojni pa je bil britanski delegat na prvem in drugem zasedanju OZN. Zanimivo pa je tudi, da je bil Baker član mednarodnega odbora za olimpijske igre po letu 1924, vodil pa je britansko olimpijsko moštvo leta 1920 in 1924. Sam pa je na olimpiadi nastopil 1. 1912 in 1920 v teku na 1500 m. Ko je bil obveščen, da je prejel Nobelovo nagrado, sprva ni hotel tega verjeti, potem pa je dejal, da je v nekem pomenu nesrečen človek, ker je moral živeti v dobi, ki jo označujeta dve svetovni vojni. Vendar pa se lahko smatra tudi srečen, ko je lahko sodeloval z mnogimi velikimi možmi pri delu za razorožitev. (Vojna, je dejal Baker, je dejanje blaznosti, ki jo je treba obsoditi. Lahko samo uniči civilizacijo. Nova vojna bl bila tudi zadnja, ker bi pomenila konec človeštva. V zadnjih petdesetih letih je bil dosežen ogromen napredek. Danes si ni mogoče misliti vojne med ZDA in Veliko Britanijo, med Veliko Britanijo in Francijo in tudi med Norveško in Švedsko, Največja nevarnost za mir je apatija, ki je že dospela do fatalizma narodov glede vprašanja oborožitve. Ce bi bilo javno mnenje v ivetu zares obveščeno, tedaj bi — menim — v osmih dneh prišli do razorožitve, zlasti po zgodovinski ponudbi Hrušečva.* Mulaj Hasan spet v Parizu PARIZ, 5. — Maroški ministrski predsednik Mulaj Hasan je prišel nocoj z letalom v Pariz. Časnikarjem je izjavil, da so prijateljske vezi med Marokom in Francijo do volj močne, zato da bi njegovemu potovanju lahko pripisovali kakršne koli skrivnostne vzroke. Na vprašanje, ali je njegovo potovanje v zvezi z načrti za sestanek med de Gaullom in maroškim kraljem, je Mulaj Hasan izjavil, da ni prišel v Pariz s tem v zvezi. Dodal je, da niti nc ve, če se bo sestal z de Gauilom. Na vprašanje, ali ima kako poizvedovalno nalogo v zve/, z alžirskim vprašanjem, je odgovoril: (Vse, kar lahko povzroči upanje za mir v Alžiriji, uživa našo podporo; toda kar se tiče kakršne koli poizvedovalne naloge, gre za navadno fantazijo.* na vlada je prepričana, dl se na ta način, in morda samo na ta način, lahko ustvarijo politični in psihološki pogoji za resna pogajanja. To prepričanje je pripravilo vlado in kanclerja Adenauerja do 'ega, da odločno poudarja vprašanje razorožitve v svojih nedavnih izjavah. Razorožitev mora biti osrednje vprašanje konference - najvišjih. Nujno potrebno je skrbno pripraviti ta sestanek.* Von Brentano je izjavil, da je bonnska vlada z naklonjenostjo sprejela sporazum Ei-senhowerja in Ilruščeva za konterenco najvišjih, in je dodal, da Zahodna Nemčija do sedaj ne zavzema nobenega stališča, kar se tiče časa in trajan.ia konference. Izjava omenja zalem tako imenovani sovjetski ultimat v zvezi z Berlinom in naslednjo ženevsko konferenco zunanjih ministrov ter predlog Bonna za ustanovitev stalne komisije štirih velesil, ki naj bi imela opravka z nemško združitvijo. Rri tem je von Brentano dejal, da bi z veseljem pozdravili sovjetski sprejem tega predloga. (V sedanjem stanju, nadaljuje izjava, bi se združitev lahko dosegla samo, če bi Nemčija sprejela svoj vstop v sovjetsko vplivno področje in komunistični režim.* Izjava zavrača sleherno zamisel kompromisa glede pravice nemškega ljudstva do samoo tločanja in dodaja: (Dvogovor med Nemci, ki ga priporoča Moskva. it samo cinična laž.* Izjava poudarja solidarnost Zahodne Nemčije z NATO in izključuje sleherno izolirano rešitev nemškega vprašanja, ki ne bi spoštovala skupnih interesov Zahoda. Izjava priporoča tudi proučitev razorožit-venega načrta Hruščeva, toda poudarja, da splošna razorožitev ni mogoča brez učinkovitega nadzorstva. Poudarja se zatem, da (niso bili ustvarjeni potrebni pogoji za uvedbo diplomatskih odnosov z državami vzhodnega bloka*. Glede meje na Odri in Nisi se stališče bonnske vlade ni spremenilo: sprememba nemških meja, kakršne so bile leta 1937, bi se izvršila lahko samo s privolitvijo vlade združene Nemčije in po svobodnih pogajanjih. V ostalem pa ostane bonnska vlada pri svoji obveznosti, da ne bo uporabila sile za spremembo sedanjih seja. Na koncu je von Brentano poudaril, da bo bonnska vlada nadaljevala politiko evropske integracije ter da bo storjeno vse, da se države, ki niso članice evropske gospodarske skupnosti, pridružijo evropskemu tržišču r posebnimi sporazumi. Dodal je, da Zahodna Nemčija iskreno želi uvedbo prijateljskih odnosov med Ve. liko Britanijo in skupnim tržiščem. Zunanji minister je tudt n vrnil načrt socialdemokratske stranke o Nemčiji in jo dodal, da namerava vlada ostati zvesta svojim sedanjim zavezništvom z zahodnimi državami. V imenu socialdemokratske opozicije je Ollenhanuer izjavil, da je za to, da se nemška vojska odpove atomski oborožitvi, da se atomski klub zapre ter da se sklenejo regionalne varnostne pogodbe. Govorit je zatem o nesoglasjih med Adenauerjem ter Ei-senhowerjem in Mac Millanom in je nastopil proti načrtu za ustanovitev (kontinentalne koalicije* brez ZDA in Velike Britanije. Vprašal je zatem Adenauerja, ali odobrava iz- i noče imeti normalnih diplo-jave de Gaulla in Debreja o dokončnem značaju vzhodnonemških meja. Kritiziral je politični značaj, ki se hoče dati skup.oeruu tržišču, in je vztrajal, naj se uvedejo diplomatski odnosi z državami Vzhodne Evrope. Ollenhauer zavrača zamisel take evropske ureditve, ki bi se tikala samo dveh delov Nemčije, in pravi, da bi (evropski regionalni sporazumi* lahko pomagali k združitvi. Obtožil je nato vlado, da se ne trudi dovolj za združitev Nemčije. Ollenhauer je nato poudaril, da (tajna politika* nanc-lerja, ki se vodi s (prvavnimi pismi*, pomeni pravo preziranje parlamenta. Socialni demokrati so upali, da se bo konferenca na najvišji ravni sklicala prej, in zaradi tega obsojajo kanclerja, ker ie pid. piral željo de Gaulla za odložitev konference. Tudi za socialdemokrate je vprašanje razorožitve odločilne važnosti za mednarodno politiko. Važno je tudi, da je Hruščev pon daril pripravljenost pogajati se o delnih rešitvah. Zatem je Ollenhauer ostro napadel kanclerja in zahteval, naj poroča parlamentu o pravih odnosih med Bonnom ter Londonom, Parizom in Wa-shingtonom. Obsojal je tudi politiko vlade proti državam katerimi manskih odnosov. Vlada mora v zv»zi s pomirjenjem in z razorožitvijo postaviti konkretne predloge. Ce bo to it(L rila. jo bodo podprli tudi socialdemokrati. V imenj demokristjanske stranke je govoril poslanec Furler. Izjavil je, da je politika socialdemokratov destruk. tivp.a in negativna, in je dodal, da je Sovjetska zvez* kriva, če ni prišlo do nemške združitve. Pripomnil je še, da nemška združitev ne bo izvedljiva brez francosko-nemškega prijateljstva. Ob 22. uri je predsednik Bundestaga nepričakovano za-kljirčil debato o vladni izjavi. V parlamentarnih in diplomatskih krogih so zaradi tega zelo presenečeni, ker so pričakovali, da bo Adenauer govoril če ne danes, vsaj jutri, da obrazloži svoje stališče do de Gaullovih izjrv o vzhodnonemški meji. Von Brentano je namreč v svoji izjavi poudaril, da ie treba to zadevo rešiti ob sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. Politični opazovalci so mnenja, da so se odločili za nena. den zaključek debate, zato da bi Adenauerju ne bilo treba povedati, kakšna je vsebina pisem, ki jih je dobi! od Hruščeva in de Gauila. Sicer pa je bonnska zunanja polil.ka — kakor je poudaril Brenta-no — ostala nespremenjena. vzhodnega bloka, s ••niMiiiiinuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiii idimi m milimi tiiiitiiiiiiiiiiiiHMiit Peto zasedanje mešanega odbora v Rimu Tretji dan razpravljanja o šolskih vprašanjih Na vrsti so še: čl. 3 posebnega statuta in pritožbe (Od našega posebn. dopisnika) RIM, 5. — Danes je bil v tem tednu šele drugi delovni dan jugoslovansko-italijanske mešane komisije za posebni statut, kar je pač zaradi praznikov razumljivo. Zaradi tega se je odbor sestal danes tudi popoldne, da se zasedanje ne bi preveč zavleklo. Odbor je ves teden razpravljal o nadvse važnem šolskem vprašanju; razprava o tem se bo verjetno jutri zaključila. Načel Pa je tudi že vprašanje načina izvajanja čl. 3 posebnega statuta, ki prepoveduje netenje narodnega in rasnega sovraštva ter predpisuje, da se bo vsako dejanje take vrste kaznovalo. Ko bo odbor izčrpal obe vprašanji, mu bodo ostale za obravnavo samo še pritožbe, o katerih je že pisal italijanski tržaški tisk, da jih na tem zasedanju m mnogo in da so skoraj vse nevažne. Tri pritožbe pa da so ostale neobrav-nane še s četrtega zasedania mešanega odbora. Verjetno je torej, da tokrat pritožbe ne bodo vzele odboru mnogo časa. Pač pa je šolsko vprašanje (toliko bolj važno. Kot smo že prejšnji teden poudarili, je italijanska vlada v tem pogledu veliki dolžnik. Doslej je še vedno le pri obljubah in verjetno je, da se bodo — ali pa so se že (to bomo zvedeli šele iz zaključnega poročila) — tudi na tem zasedanju obljube ponovile. Upamo, da se bodo tokrat tudi izpolnile saj gre za osnovo obstoja naših šol. •»■iiiii/iiiiiiiiiiiiMitiiiiiitmiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimttiiiiiiiiiimii Murphy bo spremljal Elsenhowerja na njegovem napovedanem potovanju Herter bo medtem dokončal priprave za prihodnje zahodne konference WASHINGTON, 5. — Bela hiša je danes sporočila imena sodelavcev predsednika Eisen-hovverja, ki ga bodo spremljali na njegovem dolgem potovanju po devetih državah Evrope, Azije in Afrike. Izjava se glasi: (Bela hiša in državni departma sta dobila vprašanja glede sestave skupine, ki bo spremljala predsednika na njegovem potovanju. V tem času bo državni tajnik dokončal priprave za udeležbo na konferenci ministrov NATO, ki se bo začela 15. decembra v Parizu, ter za naslednji zahodni sestanek na najvišji ravni. Predsednik in državni tajnik sta soglasno sklenila, da ne more nihče nadomestiti državnega tajpika pri izpolnjevanju te naloge. Vendar pa se bo državni tajnik sestal s predsednikom med potovanjem, preden bo ta prišel v Pariz. Najvišji predstavnik državnega departmaja bo med potovanjem državni podtajnik za politične zadeve Robert Mur-phy. Poleg tega bodo predsednika spremljpli nekateri funkcionarji Bele hiše. Ti so: posebni tajnik predsednika Tom Stevens. načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hager-ty, glavni tajnik Bele hiše general Andrew Goodpaster, predsednikov sin in asistent glavnega tajnika Bele hiše John Eisenhower, predsednikov osebni zdravnik dr. Ho-ward Snyder ter Dewey Long, ki je dodeljen transportni službi; poleg tega še številno o-6ebje tajništva.* Herter bo verjetno prišel naproti predsedniku, ko bo ta v Teheranu ali v Atenah. Vendar pa niso bile še določene podrobnosti tega drugega dela potovanja. Glede vloge, ki jo bo imel Murphy, so časnikarji vpra-žali Hagertyja informacije o Murphyjevi napovedi, da misli prve dni decembra odstopiti. Hagerty je odgovoril, da je to postranske važnosti in da bi se Murphyjevo službovanje lahko podaljšalo. Mur- phy bo sedaj dobil posebno nalogo ter bo do neke mere osebni predstavnik državnega tajnika Herterja med Eisenho. vverjevim potovanjem. Baje je predsednik sam izrazil željo naj bi ga na potovanju spremljal Murphy, ko je ugotovil, da ne bo mogel Herter zapustiti ZDA V Londonu se je glavni tajnik NATO Spaak danes razgovarjal z Mac Millanom in Selwynom Lloydom o prihod, njih zahodnih konferencah. Ta sestanek je prvi od več sestankov, ki jih bodo imeli v novembru in decembru v Londonu, Parizu in drugje v zvezi z zahodno konferenco najvišjih. Danes so govorili tudi o ameriškem sklepu, da zniža število vojaških izdatkov v tu. jin-i. Pripominjajo, da bo zmanjšanje ameriške pomoči vplivalo na izdatke NATO. V Londonu izključujejo možnost Spaakovega posredovanja med šestimi državami skupne, ga tržišča in sedmimi državami, ki ustanavljajo malo področje svobodne izmenjave. To je vse obsodbe vredno, da člankar, ki v tržaškem A-lessijevem glasilu tako podrobno našteva, o čem vse bo odbor na petem zasedanju razpravljal, ni imel za umestno svojim čitateljem povedati, da zakona o slovenskih šolah po petih letih podpisa londonskega sporazuma še ni. Namesto tega pa list zahteva od italijanske delegacije nič manj, naj (obveže drugo stran, da bo morala priznati, da če je kdo, ki je upravičen zahtevati pravico in zaščito, potem so to naši sorojaki v Istri*. Tržaški Slovenci torej — nič. Ce se italijanska delegacija ravna po teh nasvetih, potem pač zasedanje ne bo moglo imeti zaželenih uspe. hov. Kaj takega pa bi bilo v škodo prebivalstvu na obeh straneh meje in v škodo odnosom med obema državama. Zato upamo, da taki škodljivi nasveti ne bodo upoštevani. Medtem Je prispela v Rim spomenica slovenskih izvoljenih županov, občinskih in pokrajinskih svetovalcev. Ni dvo. ma. da sta se obe delegaciji seznanili z njeno vsebino, saj neposredno živo zadeva prav njuno delo. Želeti je le, da bi vlada spomenico v celoti upoštevala. S. H. Kreisky o Južni Tirolski DUNAJ. 5. — Avstrijsko zunanje ministrstvo je ustanovilo oddelek za Južno Tirolsko v okviru reorganizacije zunanjega ministrstva. Državni tajnik v zunanjem ministrstvi Gschnitzer je že posebej pooblaščen za vprašanja, ki -e tičejo Južne Tirolske, Avstrijski zunanji minister Kreisky je v parlamentarni komisiji za finance omenil tudi južno Tirolsko in je med drugim izjavil; (Nobena oseba zdrave pameti, niti v Italiji, ne more resno vzeti trditev italijanskih listov, da je avstrijsko zunanje ministrstvo sodelovalo pri atentatu preti spomeniku Battistiju. Ta trditev je toliko bolj nesmiselna, ker je prav socialdemokratski poslanec Battisti trdil, da mora italijanska meja iti skozi Salorno. V tej zadevi moramo biti dosledni. Ce je predstavnik avstrijske vlade izjavil v OZN, da bo vlada čimprej postavila zadevo pred Združene narode, če ne bodo dala pogajanja zadovoljivega rezultata, ne sinemo ustvariti nobenega dvoma o resnosti našega namena. Odločili smo se storiti ta ko,ak v OZN, ker je bilo ne/iuo-voljstvo na Južnem Tirolskem zaradi brezplodnih pogajanj zelo veliko. Minister je dodal, da sta se obe vladni stranki popolnoma sporazumeli o stališču Avstrije v OZN.* Pozneje je podtajnik Gschnit zer odgovarjal na vprašanja poslancev o sedanjem stanju avstrijsko-italijanskih pogajanj v zvezi z Južno Tirolsko, PRIMORSKI DNEVNIK 2 — ovenibra Vrem« včeraj: NajviSja tempe, ratura 13, najndžja 9,3, ob 17. uri 10,1, zračni tlak 1006, pada, veter severovzhodnik 32 km, s posameznimi sunki 57 km, vlaga 61 o*st„ nebo 7/10 oblačno, morje razburkano, temperatura morja 14,2. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, «• Lenaid ^ Sonce vzide ob 6.50 in D 16.47. Dolžina dneva ».«<• ^ vzide ob 12.16 in zaton« °° Jutri, SOBOTA, 7. Zdenka V Živahna sindikalna dejavnost Sindikalni aktivisti FI0M bodo razpravljali o položaju stroke _ —- —-———-———-— — — ,, - — . Volitve notranjih komisij - Čudno ravnanje vodstva Delavskih zadrug Danes opoldne bodo v podjetju Trafitea Trtegtina vo* linre notranje komisije, na ka. tarih bo 30 delavcev m 4 u-radniki izbrali svoj« sindikalne predstavnike. # * .# Tudi v podjetju Modiano bodo danes volitve notranje komisije. Volilno pravico ima 243 uslužbencev, od teh 214 delavcev in 29 uradnikov, ki bodo izvolili 4 predstavnike delavcev in 1 predstavnika u-radnikov. Volitve se bodo začele ob 8. in se bodo zaključile ob 16.; izidi pa bodo objavljeni zvečer. V dosedanji notranji komisiji je imela Delavska zbornica CISL 3 predstavnike, De-lavska zbornica CGIL pa 2. * * # Kakor je bilo že napoveaa-no, bo danes ob 18. v Ulici Madonnina štev. 19 sestanek sindikalnih aktivistov Zveze kovinarjev FIOM, ki bodo razpravljali o sedanjem sindikalnem položaju in o izidu volitev notranjih komisij v o-bratih CRDA in v Tržaškem arzenalu. Poleg tega bodo razpravljali tudi o novi vsedržavni delavni pogodbi za kovinarsko stroko, ki je bila Vprašanje Ne bi se dotaknili tega vprašanja, čeprav Je o njem pisal ali Messaggero VenetoH in njemu podobni. Toda oglasil se je tržaški radio, ki Je navedel številke: v jami pri Bazovici je 500 linancarjev, 1000 Nemcev in 1000 tržaških civilistov, v drugi pa nadaljnjih 2000 žrtev. Od kod te številke? «11 bollettino d’informa-zioiu», ki ga izdaja «Centro Studi Adriatici« v Rimu, objavlja v številki 407-408 od 311. do 15.9.1959 vest, da se je —*po 15 letihl — v Trstu osnoval «Centro Studi o Documentazioni Ri- cupero Inloibatia. ki si je gole zadal nalogo, da zbore podatke. aCentro# ima sedež v Ul. Mazzini 15, tel. 38-905 in ko bo podatke «proučil in katalogiziral, potem ko jih bo postopoma prejel, jih bo objavil#. Teh podatkov do danes še ni objavil! Ni nam znano, da bi kaka druga uradna ali zasebna ustanova objavila kakršen koli verodostojni številčni podatek o rezultatih raziskave omenjenih jam iz enostavnega razloga, ker še niso bile raziskane, kar dokazuje tudi ustanovitev o-menjenega »Centra#. Edini uradni podatek Osrednjega urada za statistiko v Rimu smo v našem dnevniku objavili letos v aprilu Iz teh podatkov izhaja, da se samo za 111 oseb iz tržaške pokrajine ne ve, kako so izgubile življenje Mogoče Je. da so ti podatki nepopolni in netočni, toda drugih ni! Ali je torej prav, da tržaški radio navaja nepreverjene podatke in vse, kar se je okrog teh številk storilo s strani najvišjih oblastvenih civilnih, vojaških in cerkvenih organov? pred kratkim podpisana v Rimu, 1 , Včeraj dopoldne bi moral biti na Uradu za dejo sestanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki vodstva Delavskih zadrug, da bi se dogovoril glede povišanja prejemkov uslužbencem v Delavskih zadrugah. Sestanka ni bilo, ker niso prišli zastopniki vodstva Delavskih zadrug, ki so izjavili, da niso pravočasno dobili povabila. Sindikalni predstavniki so izjavili, da so dobili obvestilo o sestanku že 31. oktobra Prav gotovo je i-stočasno dobilo obvestilo tudi vodstvo Delavskih zadrug. Sindikalni predstavniki poudarjajo, da je bil sestanek za ureditev tega vprašanja že dvakrat odložen. Poleg tega pripominjajo, da se je vodstvo Delavskih zadrug obvezalo ob koncu devetdnevne stavke, ko je bila v prvih dneh avgusta rešen spor zaradi menz, da bo rešilo vprašanje poviška prejemkov za 2,5 odstotka do konca avgusta. Pretekla sta že dva meseca, toda vodstvo Delavskih zadrug ni držalo obljube glede poviškov, niti se ne potrudi, da bi prišlo do sestanka na Uradu za delo. * * * Na sindikalnem sedežu v U. lici Pondares bo danes ob 18. skupščina pleskarjev, ki bodo v svojimi sindikalnimi predstavniki razpravljali o položaju, ki je nastal v zvezi z izvajanjem nove delovne pogodbe za to stroko. •>------- Delegacija PSI iz Roviga v Kopru V Koper je prispela danes delegacija socialistične stranke Italije iz Roviga, ki je gost Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Nova Gorica. Delegacija pod vodstvom tajnika pokrajinske federacije Franca Peliijazz« je po prihodu v Koper obiskala tovarno Tomos, italijanske šole in italijanski klub kulture. Italijanski »ociahsti bodo jutri odpotovali v Ljubljano, kjer se bodo razgovarjali z zastopniki javnega jn političnega življenja Slovenije. Skupščina PSDI Drevi ob 19.30 bo v Ulici sv. Frančiška 4 skupščina sekcije mestnega središča PSDI, na kateri bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres, ki bo 14. novembra. Na skupščini bodo prebrali poročilo o-srednjega tajništva stranke in sporočila manjšin. Delegati, ki so jih doslej izvolili v Miljah in pri Sv. Soboti, pripadajo enotni listi. Tržaško federacijo bodo zastopali na vsedržavnem kongresu PSDI trije delegati v centralnem odboru pa en predstavnik. IZREDNA SEJA OBC. SVETA Razpravljali bodo o Delavskih zadrugah Danes se bo tržaški občinski svet sestal na izredni seji, ki bo posvečena razpravljanju o Delavskih zadrugah. Krščanska demokracija se je tega razpravljanja precej časa ote- •iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiifiiiimiiiiiiiiiMitmimtiiiiiniiiMiiiiiHiimiiittiii Malo pred 22. uro v Ul. Gotteri MLADA «P0LITI€NA» BEGUNCA ranila in oropala priletno žensko Roparja sta bila identificirana za 17 letnega Ljerka Patruna m za 22-letnega Draga Vičiča, ki sta imela zatočišče v begunskem taborišču pri Sv. Soboti Po dolgem času zatišja, mora kronika ponovno zabeležiti roparski napad, katerega žrtev je postala včeraj malo pred 22. uro lastnica tobakarne na Korzu Italija št. 30 Xenia Cic-carelli pcr. Venier, stanujoča v Ul. Gatteri 9. Venierjeva je včeraj kot po navadi zaprla tobakarno in po bežnem pozdravu nameščencem bara Venier, ki je na vogalu Korza z Goldonijevim trgom ,se je odpravila domov. V rokah je tiščala torbico, v kateri je spravila zaslužek dveh dni. Morda je bilo 80 morda tudi 100.000 lir. Ko je prišla pred duri hiše v ka teri stanuje, je 64 let stara ženska opazila dva neznanca, vendar se ni na njiju niti ozrla. Sele ko je odprla vrata, je začutila za seboj človeka, ki ja ravnotako vstopil. Venierjeva je hotela prižgati luč, a neznanec ji ni dopustil. Nepričakovano jo je obsul z u-darci po obrazu in ko se mu je zdelo, da je dovolj, ji je iztrgal iz rok torbico in zbežal. Venierjeva je delno zaradi bolečin, delno pa tudi iz strahu strahovito kričala, s čimer je, privabila na kraj nekaj meščanov. Ti pa niso mogli ničesar, ker sta ropar in za njim tudi pajdaš, ki je bil za str*žo, zbežala. Nekdo je obvestil p-sebje Rdečega križa in tudi policijo. Medtem ko so Venier. jevo prenesli v rešilni avto, so prišli na kraj organi letečega oddelka, ki so pod vodstvom dr. Ambrogija in dr. Ruasg začeli preiskavo. Ta je obrodila res nepričakovane uspehe. Ko so bili agenti prepričani, da sta napad izvršila dva begunca, so se odpravili v begunsko tabprišč« pri Sv. SobotT, kjer so aretirali 22-lethega begunca Drag« Vičiča, ki pa je bil že znan zaradi svojih prekrškov. Agenti so s« tudi poiluJUi policijskih psov, da bi čimprej in z gotovostjo prišli do dokazov krivde. Lahko si predstavljamo, da je Vičič spočetka tajil, vendar je moral končno kloniti in ie »zapel«, da je rop izvedel njegov prijatelj, ravnotako begunec iz političnih razlogov, 17-letni Ljerko Patrun, Takoj zatem se je začel lov za mladim roparjem, katerega pa vsaj do polnoči še niso ujeli. Medtem so ranjeno in prestrašeno Venierjevo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili poleg rane na desni strani obraza tudi podplutbe na desnem očesu, zlom nosnih kosti, rano na nosu, zlom dveh zob in šok. zaradi česar so jo morali sprejeti s prognozo o-krevanja v 8 ali 15 dneh pod zdravniškim nadzorstvom. Policija seveda nadaljuje s preiskavo, da osvetli še vse temne točke nesramnega ropa, ki sta ga izvedla dva, ki sta pribežala v Trst pod krinko političnih preganjancev, a sta kaj kmalu pokazala kakšnega ova je njuno politično prepričanje. pala. Ko je imelo priti na vrsto, pa je bil predstavnik občine v Delavskih zadrugah Stopper odsoten, ker je bil izvoljen za delegata na demo-kristjanskem kongresu v Florenci. Sedaj bomo končno slišali, kaj nam bo Stopper. ki je tudi vodja demokristjanske skupine občinskih svetovalcev, povedal. Vsekakor obljubljajo, da bo podrobno orisal položaj v Delavskih zadrugah in tudi obračune zadnjih štirih let upravljanja. Prav tako naj bi poročal o osebju, osrednji upravi, prodajalnah, pekarni, mesnicah, ki so bile ukinjene, itd. Spričo tega se pričakuje živa diskusija in tudi predložitev resolucij. —*»------- O Italijanski konzul v Kopru dr. Guido Zecchin je včeraj na Reki položil vence na spomenik italijanskih grenadirjev in na grobove padlih italijanskih vojakov na vojaškem pokopališču. Po nekaj lepih sončnih dneh Prvo srečanje z zimo Sestanek predstavnikov treh pokrajin Vremenoslovci napovedujejo za Srednjo in Severno Evropo ostro in dolgo zimo Upali smo, da bomo tudi letos imeli tako -imenovano Martinovo leto, toda po nekaj lepih in sončnih jesenskih dnevih se je včeraj vreme ponovno poslabšalo, temperatura je padla in se je pojavila naša stara znanka bur/a. Včeraj smo zabeležili v Trstu najnižjo temperaturo 9.3 stopinje, na Krasu je bilo še nekaj stopinj manj; burja je pihala 32 km na uro, njeni sunki pa so popoldne dosegli že 70 km na uro. To ni še tako hudo, saj smo navajeni močnejšim in bolj nevarnim sunkom, nerodno pa je, ker je to prvo srečanje z novo zimsko dobo. Okenca škripajo, po mestnih ulicah je manj peščev; kdor hodi po pločnikih, mora paziti, da mu kaj ne prifrči na glavo. Trgovci so že napolnili svoja skladišča z drvmi in premogom za kurjavo, trgovine, ki prodajajo električne peči, pa imajo zdaj večji promet. Na splošno se zdaj porabi mnogo manj drv in premoga kot pred leti, ker je pač bolj razširjeno električno in plinsko ogrevanje. Vremenoslovci napovedujejo za letos ostro in dolgo zi- mi; to velja zlasti za Srednjo in Severno Evropo. Upamo, da mrzli val ne bo zajel naši}* krajev in da so se vremenoslovci zmotili v svojih na-pOVedth. Upati je tudi, da 2i-»ta še le trka na vrata m da bomo imeli še lepe dneve. Ze nekaj let je namreč opaziti, da pritisne mraz najbolj v drugi polovici januarja in v februarju. Včasih tudi prve dni marca. Pozna zima pa Škoduje kmetijstvu, in se večkrat zgodi, dd zmrznejo prve kulture. Na podeželju sedanji mraz in ne preveč huda burja ne povzročata velike škode, saj so vsi pridelki že pospravljeni. Za kletarstvo pa je suho vreme ob sv. Martinu kot na ročeno. Nekoliko bi škodovala le dolga sušna doba. Zaradi jesenske in zimske suše pride včasih tudi do omejitve pri uporabi električne energije, sicer pa nekaj takega se nam ni treba še bati. Prvi padec temperature mar. sikomu škoduje na zdravju in so prehladi na dnevnem redu. Zaradi tega velja še vedno staro pravilo, da se je treba najbolj bati prvega mraza. MMiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinuiiiitMiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiMiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHitiiiiiii Jesensko zasedanje porotnega sodišča 23. novembra začetek razprave proti očetu, ki je ubil hčerko Pred porotno sodišče bo prišel tudi Giuseppe Giacomini, ki je obtožen umora Giusta Trevisana, njegove zaročenke in njune gospodinjske pomočnice S prihodnjim ponedeljkom I se bodo v krajših presledkih vrstile v dvorani porotnega sodišča razprave proti osebam, ki so s hujšimi prestopki kršile zakon. Prva razprava jesenskega zasedanja bo v ponedeljek 8 t. m., zaključna pa decembra z nadaljevanjem procesa o umoru Giusta Trevisana, njegove zaročenke in njune gospodinjske pomočnice. Pa začnimo s prvimi procesi. Poudarjati moramo, da se leto za letom vrstijo razprave z obtožbami žalitve naroda, sramotenja zastave in podobno. Tokrat bo tudi razprava zaradi žalitve papeža. Obtožen tega dejanja ie Remo Ru-mi. Dan kasneje bo prišel pred porotnike Giusto Cergol, ki je že od februarja letos v zaporu pod obtožbo večkratnega sramotenja naroda, žalitve jav. nega funkcionarja in pijanosti. Bolj zanimiv bo proces pro-ti Antonu Benvenutiju, ki je obtožen nameravanega umora in nošnje sekire. Razprava proti priletnemu možakarju je bila že letos, a so jo morali odložiti, ker je bilo porotnikom jasno, da mož ni pri čisti pameti. Ta razprava bo 12. t. m., Benvenutiju bo na zatožno klop sledila trojica mladoletnih izprijencev, ki so 19. decembra lani in 24. januarja letos v nočnem času napadli doberdobsko učiteljico. Ales-sandra Pacorja, Nazaria Stef-feta in Giuseppa Zottija, ki so obtoženi ropa ter spolzkih dejanj, bodo branili odv. L. Sar. dos iz Trsta in goriška odvetnika Devetag in Blessi. Več zanimanja zaradi pikantnega dogodka bo vzbudila razprava, ki bo 19. t. m. Na zatožni klopi bo bivši vojak Giuseppe Picciurra, ki je obtožen nasilja, spolzkih dejanj in nepokorščine do nadrejene, ga. Brez dvoma bo proces, ki bo 23 t. m., privabil v dvorano največ radovednežev. Na vrsto bo namreč prišel Sergio Fain, ki je 3. aprila letos s strelom iz samokresa ubil svojo 3 leta staro hčerkico I-viano. Dogodek je še toliko svež, da se ga še vsi spominjajo. Kot je znano, je Fain živel ločeno od žene, kar mu je posebno grenilo življenje. Zaradi amputirane noge se je čutil mani vrednega m prav zato mu je manjkala ženina prisotnost in ljubezen. Ljubil Pa je svojo hčerkico, katero je večkrat pelj«l na sprehod, Tu. di 3. april« leto« jg je odpeljal, a zvečer,, ko je prišla ura, da jo izroči v baru nasproti stadiona pri Sv. Soboti ženi, ji j« sprožil strel v glavo in jo ubil. Hčerko je prinesel v bar in jo položil na stol. V rokah je imel ie samokres in mirno čakal. «Kličite policijo,« so bile njegove besede prestrašenim gostom v baru. «ubil sem hčer« Sledili bosta dve razpravi s številnimi obtoženkami in obtoženci zaradi nameravanega umor« otroka in zaradi detomora Prva skupina bo prišla na vrsto 30. t. m., in sicer Nedda Cosimelli por. Pero, k: je obtožena splava in nameravanega detomora, Bruna Pi-son vd. Rigotti, Giulia 7,anni-ni vd. Turco, Rosa Cucagna por Pero, Odinea Marcucci IIIIIIIIIHHIItlllllllllllllMItllllltlllHIIIIIItllllttl Poskusne vožnje dveh turboeislern Včeraj je turbocisterna Li verpool končala v našem zalivu poskusne vožnje s polnim tovorom. Pred tem je bila nekaj dni v suhem doku Tržaškega arzenala. Danes bo ladja odplula v Tržič, kjer jo bodo izročili lastnikom. Predhodne poskusne vožnje je pričela tudi turbocisterna British Star, ki bo od jutri do 9. t. m. opravila poskusne vožnje s polnim tovorom. Tudi to ladjo bodo izročili brodarjem še ta mesec. por. Pistilli, Carlo , Pero in Kpstina Filipčič por. Ntrulgelj pa so obtoženi sokrivde in na. govarjanja k splavu. Kot j« znano, je Pero jeva hotela septembra lani utopiti v lijaku kuhinje svojo 2 leti, stgro hčerko, katero pa so še pravočasno rešili. Med preiskavo jfa se je izvedelo, da je hčerkico hotela že dvakrat ubiti. Druga skupina, v kateri so Francesco Ustolin, Giustina Mahnič por. Bisiacchi, Clau-dia Bisiacchi por. Balzano in Renato Balzano, pa bo prišla pred porotnike 4. decembra. Tudi v tem primeru gre za detomor, vendar iz častnih azlogov. Jesensko zasedanje pa bo zaključil proces o Trevisano-vem umoru. Kot je znano, je moralo porotno sodišče pred leti oprostiti te obtožbe skupino M-iljčanov, Tedaj je bilo dosti govora o Giuseppu Gia-cominiiu in ker je bilo tudi tožilstvo mnenja, da zna mož marsikaj, je izdalo proti njemu zaporni nalog. Sedaj bo Giacomini prišel pred sodni-ke pod hud-o obtožbo trojnega umo-ra, ropa in kratenja svobode. «»--------- Otvoritev seminarja evropeistienih študijev Danes se prične n« tržaški univerzi seminar evropeistič-nih študijev. Otvoritvena svečanost bo ob 10. uri v veliki dvorani univerze in bo pod pokroviteljstvom Evropske premogovne in železarske skupnosti, Evropskega gibanja in reprezentativnega organa tržaške univerze. Ob navzočnosti predstavnikov oblasti bo prof. Caron govoril o vplivu Evrops-ke premogovne in železarske skupnosti na evropsko premogovno in železarsko industrijo. Popoldne si bodo udeleženci seminarija najprej ogledali rafinerijo «Aquila», ob 17. uri pa jim bo profesor predaval o sedanjem gospodarskem položaju. Seminar se bo zaključil v ponedeljek. Udeležili se ga bodo študenti iz sedmih držav, in sicer iz Italije. Francije, Nizozemske, Belgije, Avstrije, Nemčije in Grčije. Zagotovljena nafta u kurjenje peči Ker trgovinsko zbornico še vedno sprašujejo, kako bo le- tos z nakazili nšfte za kurjavo, nam j^ zbornica sporo- JUVV, unui J C ouvzuui-a čila, da bodo tudi le^oš hgka-zalt v zimski doki porra»l#o količino goriva. Za sedaj Je že poskrbljeno gorivo za np-vember in december, pričakuje pa se tudi pdobrjtev z prve tri mesece jirihodnjeg; leta. Za vsako peč bodo nakazali mesečno 125 litrov po 48 lir. Nakazila ne bo izdajala trgovinska zbornica. Zaradi tega ne bo treba predložiti nobenega potrdila. Blago bodo na podlagi navadne zehte ve izdajali pooblaščeni prodajalci. Zaradi hitrejšega nakupovanja zbornica svetuje potrošnikom, ki pridejo v poštev, naj pri prodajalcu pokažejo potrdilo o nakupu peči, če bo trgovec to potrdilo zahteval. —«»__ renc 2, San Pier 2, Sovodnje 2, Starancan l« in Turjak 4. Dr. leotti generalni tajnik pokrajine Včeraj je dr. Amelio Leotti postal generalni tajnik tržaške pokrajine. Dr. Leotti, ki je imel doslej naslov podtajnika, je že dalj časa dejansko opravljal službo generalnega tajnika, toje odkar je prejšnji odpotoval iz Trsta. Nujna potreba zgraditve avtostrade Videm-Trbiž Zaradi naraščajočega prometa sedanja avtomobilska cesta ne zadostuje Pred dnevi so se v Vidmu na povabilo predsednika videmske pokrajine odv. Cando-linija sestali predstavniki občinskih in pokrajinskih oblasti iz Vidma, Trsta in Gorice kakor tudi predstavniki trgovinskih zbornic. Na sestanku so obravnavali vprašanje avtostrade Videm - Trbiž, in vprašanje gospodarskega razvoja dežele. Odv. Candolimi je obvestil udeležence, da niso pred kratkim na sestanku italijansko-avstrijske komisije v Vrbi na Koroškem italijanski delegati niti omenili vprašanja gradnje avtostrade Videm - Trbiž, iz česar bi se lahko sklepalo, da ne računajo, da bi prišla za sedaj v poštev. Spričo tega so gospodarski krogi zaskrbljeni, saj je gradnja te avtostrade nujna )>0<}isi 12 tuip' stičnih bodisi iz prometnih razlogov. .Njen namen je, da bi povezovala velike evropske avtostrade, hkrati pa tudi Avstrijo s Trstom in Benetkami, kar bi tudi ugodno vplivalo na gospodarski razvoj vse dežele. Obnavljanje in širjenje sedanje navadne avtomobilske ceste je nedvomno zelo koristno in je prispevalo k izboljšanju mednarodnega prometa, toda pri tem gre le za začasno rešitev. Cesta je stara, polna ovinkov in ne zmore naraščajočega prometa z blagom. Samo med Trstom in Avstrijo se je promet s tovornjaki v enem letu podvojil. Zaradi tega so se vsi strinjali, da je’ treba to vprašanje rešiti, ter so tudi sprejeli ustrezno resolucijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj poskrbi, da se čimprej pripravijo načrti za avto-strado ter se določi smer, po kateri bo potekala. Sklenili so tudi, da se bodo obrnili na poslance iz dežele ter na krajevne državne oblasti, da bi posredovali. Zaprosili pa bodo tudi za sestanek s predsednikom vlade Segnijem in ministrom javnih del Togni-jem. Nato so razpravljali o načrtu za gospodarski razvoj dežele. O tem vprašanju je poročal Giancarlo Maniago, ki je dejal, da bo videmska trgovinska zbornica kmalu za- Iz koprskega okraja Še en tržaški mladenič žrtev prehitre vožnje Na ovinka pred Škofijami je z motorjem silovito zadel v zid in ostal na mestu mr. tev - Njegova sopotnica hudo ranjena Dne 4. novembra ob 23.10 je vozil motorno kolo, lambreto št. 15420, 19-letni Tržačan Ri-naldo trne, stanujoč v Koloniji št. 135. Z njim je bila na motornem kolesu 17-letna Marija Matek tudi iz Trsta. Ko sta se vračala iz Kopra proti Trstu, sta na drugem o-vinku od križišča proti Škofijam zaradi prevelike hitrosti zadela z vso silo v zidano škarpo ob cesti. Trčenje je bilo z« Rinal-da Crneta usodno: v škarpo je zadel s tako silo, da je obležal takoj na mestu mrtev. Pri pregledu so ugotovili, da je imel počeno lobanjo. Sopotnica Marija Matek je bila hudo poškodovana in leži sedaj v bolnišnici v Izoli, ter je njeno stanje zelo resno. Na ortopedskem oddelku je umrla 79-letna Ivanka Fidel vd. Košuta ravno tako kot Zattijeva iz Ul. Madonnina. Fidelovo so sprejeli pred nedavnim v bolnišnici zaradi verjetnega zloma stegnenice. Kot je ob sprejemu v bolnišnico povedala, je do poškodbe prišlo na Goldonijevem trgu, kjer je zaradi nenadne slabosti nerodno padla. čela proučevati ta načrt ter da bo v ta namen navezala stikg z ustanovo SVIMEZ, ki ima glede 'sestavljanja takšnih pokrajinskih načrtov že mnog« skušenj. Drugi pa so bili mnenja, da bi morali pripraviti takšen načrt v širšem, to je deželnem okviru. Konec zasedanja o zgodovini preporoda Včeraj se je v dvorani stare univerze končalo zasedanje o zgodovini italijanskega preporoda. Na vrsto so prišla še štiri predavanja. Raffaele Caldo-nari je govoril o duhu, ki je vladal po letu 1859 med prebivalstvom v Veroni, Stefano Markuš o tem, kako so se ob-našli Madžari za časa krize avstroogrskega cesarstva. Giu-liano Gaeta o pisanju italijanskega tiska za časa avstrijske krize v letih 1859—1960, Emi-lio Fario o pokrajini Mantova Pio letu 1859. Udeleženci zasedanja so opravili popoldne tudi več obiskov. Urnik miramarskega gradu in parka Superintendenca za spomenike, galerije in starine sporoča, da bo za zgodovinski muzej v Miramaru, za galerijo starinske umetnosti in za miramarski park od 1. novembra do 30. aprila veljal naslednji urnik: Za zgodovinski muzej v gradu jn za galerijo starinske umetnosti ob delavnikih od 9.30 do 16. ure; ob nedeljah od 9.30 do 13.30 ure. Paik pa bo Odprt od 9. do 17. ure. «»-------- Tri nesreče na delu V trgovini v Ul. Pascoli, kjer je zaposlen, je moral 36-letni Marino Happacher iz Ul. Vidali po lestvi. Do vrha pa ni prišel, ker je izgubil ravnotežje in je padel na tla, pri čemer se je ranil po glavi. Ko so moža pripeljali v bolnišnico, se ni spominjal ničesar, ker so mu zdravniki u-gotovili tudi možganski pretres, zaradi česar so ga morali sprejeti s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dneh na II. kirurškem oddelku. Žrtev nerodnega padca je v prvih popoldanskih urah postal tudi 55-letni Gelindo Pit-ton iz Ul. Carbonara, ki je bil zaposlen z urejevanjem strehe barake nekega gradbenega podjetja. Ker se je deska strehe udala pod. njegovo težo, je delavec padel 6 metrov v globino in se pobil po raznih delih telesa. Ker je imel tudi verjetno kostne poškodbe v gležnju desne noge, so ga morali premestiti iz sprejemnega na ortopedski oddelek. Končno je padel tudi 56-letni Gino Curti iz Ul. Tesa, in sicer v pristanišču, kjer je bil včeraj zaposlen. Tudi Cur. ti, katerega so prepeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, se ni ničesar spominjal. Namesto njega pa je karabinjer, ki ga je spremljal, povedal, da je mož padel verjetno zaradi slabosti. Curti ja, ki je imel rano na glavi, so morali pridržati s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh na II. kirurškem oddelku. ................................................................. Iz sodnih dvoran Avtomobilska «miš» obsojena na deset mesecev zapora 691 meničnih protestov v prvi polovici oktobra Trgovintfia zbornica je sestavila seznam o meničnih protestih v prvi polovici meseca oktobra, V protest je šlo skupno 891 menic, ki so razdeljene na naslednje občine: Ka-priva 3, Krmin 18. Doberdob 6, Dolenje 3, Foljan 16 Gorica 368, Gradiška 38. Gradež 26, Marjan 4, Tržič 164, Mo» sa 4, Romans 6, Ronkc 31, Zagraj 12, Škocjan 22, St. Lov- Albertino Mencarelli iz Fos-dinovo (Massa Carrara) je zelo rad prihajal v Trst. V našem mestu je živelo in delalo v nočnem lokalu »Troca-dero* dekle, za katero se je Mencarelli ogrel. Toda potovanje v Trit in povratek domov ga je precej stalo in ker si je v Genovi izposodil avto fiat 1100, s katerim je avgusta prišel v Trst, se je znašel brez beliča v žepu. Toda Mencarelli se ni izgubil. 2e večkrat se je izmazal iz stiske s tatvinami v avtomobilih tujcev in domačinov, ki so parkirali pred Miramar-skim gradom. V njih ie bilo vedno kaj vrednega. Zato se je 29. avgusta letos odločil, da s« vrne tja. Iz svojega avta je stopil v sosednega z avstrijsko evidenčno tablico, brskal v notranjosti in ponovno stopil v svojega. Toda dva a-genta letečega oddelka, ki sta bila tam v službi prav zato, da zasačita skrivnostnega tatu, sta ga ustavila in ga odpeljala na zasliševanje. Mencarelli je priznal kar 6 tatvin, ki so mu prinesle kar dober dobiček. V glavnem je kradel fotografske in radijske aparate, daljnoglede in denar, nice s šilingi, markami in lirami. Večji del ukradenih aparatov je prodal v našem mestp dvema osebama, ki sta se rešili obtožbe in gotove obsodbe zaradi amnestije. Na. sprotno pa je moral Mencarelli pred sodnike, ki »o mu prisodili 10 mesecev zapora in $000 lir globe. Ker so mu privolili začasno svobodo, so odredili njegovo izpustitev iz zapora. Nadalje so sodniki odredili, da se najdene predme-te vrne lastnikom preko av- strijskih in nemških konzularnih predstavnjkoV. 'i %%% 4 ^ V‘‘prvi h dneh septembra letos je 94-letni Omer Racac ali Račič (v aktih ni tpčno navedeno, kj^r obtpžriica govori o R»c»cu, medtem kg te fipt podpisuj# RačB), SprHe! nezakonito preko meje in se zglasil v begunskem taborišču, kjer je zaprosil za politično zatočišče. Kakšne razloge je navedel, nam ni zrfano, verjet, no pa ti niso bili preveč prepričljivi niti za Racaca, ki je tri tedne kasneje že sklenil, da se vrne domov, ker je izgubil osebno izkaznico, zaradi česar ni imel več dostopa v begunsko menzo. 21. septembra je sklenil zapustiti taborišče in se vrniti nezakonito preko meje. V Ul. Koštalunga pa ga je lakota prisilila, da je Skozi okno vlomil v stanovanj« Vfictorja Valenjičt in ga skušal okiatti. Valenčič te bil teduj v kleti in ko je slišal sumljivo ropotanje, je šel v hišo, kje« je v spalnici zasa-čil>t>bguneii. Ta j« imel v rokah ufcrgdene čevlje in k*r je J>il Valenčič prepričan, da si ja tudi napolnil žepe, ga je kar na kraju pregledal. In res je iz b«Klinčevih žepov potegnil cigarete, tobak in drugo, Kasnej^ je o tatvini obvestil policijske organe, ki so begunca prijavili sodišču. Včeraj so ga obsodili na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 3000 Ur globe. Ker je kazen pogojna, so sodniki odredili, da ga izpustijo na svobodo. Preds. Boschini, tož. Grubis-si, zapisn. Urbani. imiiiiiHnmmiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiituiiiiHiiiiiiiiiiii Zaključna predstava Caldero-nijeve skupine «Čardaska princesa> S ttCardaško princeso« je včeraj zvečer Calderonijeva skupina zaključila svoje kratko gostovanje v gledališču Moderno pri Sv. Jakobu. Člani ansambla, ki smo ga imeli priložnost spoznati že pri prejšnjih predstavah, to se tudi včeraj lepo uveljavili, kar velja zlasti za Renza Bassija, Marcello Mascagni, Anno Ga-lento in seveda za Elvia Cal-deronija. Pa tudi drugi zaslužijo pohvalo. Do «besede» je večkrat prišel tudi balet, ki je svojo nalogo dobro opravil, kolikor je pač mogoče plesati na tesnem odrčku. Zaradi majhnega odra, skraj. no skrčenega orkestra in še zaradi drugih ovirajočih okol-nosti je seveda nemogoče, da bi se opereta izvedla v celoti in so se prireditelji odločili za marsikatero črtanje. Toda zabave kljub temu m manjkalo in tudi petje je bilo kar lepo. Priznati je treba, da se je skupina kljub lahkotnemu žanru prikazanih del skušala držati na neki višini, kjer je le opazna resnost deta. Občinstvo se bo Calderonija in njegove skupine gotovo spominjalo s simpatijo. ( olepahSCa ~) Slovensko narodno gledališče v Trstu Na željo občinstva bo v nedeljo dne 8. novembra ob 16.30 uri na Kontovelu ponovitev igre DESETI BRAT JOSIPA JURČIČA Dramatiziral Savo Klemenčič VERDI ker je potekel rok, ki je bil določen za abonente, ki so hoteli potrditi svoj lanski abonma, se sprejemajo pri gledališki blagajni zahteve po novih abonmajih za bližnjo operno sezono, ki se bo pričela 12. novembra s predstavo Verdijevih «Sieilskih večernic«. »»---- TEATRO NUOVO V torek 10. novembra ob 21. uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim »Revizorjem«. ( UPB5KA PROSVETA ) PD S. ŠKAMPERLE Vpisovanje v nadaljevalni tečaj nemščine in na novo ustanovljeni tečaj srbohrvaščine se nadaljuje danes 6. in jutri 7. novembra t. 1. od 20.30 do 21.30 v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. BAZNA OltVENTILA Člane prosvetnega društva »S. Škamperle«, ki so se udeležili izleta na Vršič, obveščamo, da lahko naročijo slike pri čevljarju Stanku na Vrdelski cesti 52. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKU. Dne 3., 4. in 5. novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 29 oseb, bila pa je ena poroka. POROČILA STA SE: pomorščak Bruno Stopar in gospodinja Itala Markezic. UMRLI SO: 76-letna Ana Starc por. Danieli, 87-letni Giuseppe Luigi Zorn, 61-letni Guldo Pon. telli, 54-let rvi Giovanni Battlsta Veochio, 92-letna Giovanna Prl-mosich vd. Pacor, 81-letna Cate-rina Degrassi, 70-letni Andrea Ma-taspin, 43-letna Emilia Crecich vd Bidiriotto, 56-letpi Giuseppe Verri, 58-letna Armida Ipavitz vd. Luis, 67-letni Antenore Gia-ccmazzi, 57-letna Carolina Rolac por Bologna, 61-letna Giorgia Monti, 64-letna Maria Iska vd. Etlero, 6l-Jetni NicolO Dragogna, B9-l«tna Annuii2iata Catalfino vd. Barrese, 78-letna Giovanna Fidel vd. CossuRa, 83-letnl Carlo de Manzlnl, 58-letnl Edvard Jogan, 17-letni Norberto Sponza, 85-let. na Marija Vecchiet por. Cok, 70- tetni Antonio Andri, 68-lelna An. na Zetti« vd. Parovel, 74-letna Anna Hannaa vd Tadina, 67-letni Angelo Pozzetto, 58-lelni Luigi Sbarbatl, 63-letna Lucia Stoissich vd. Migllevich, 74-letna Luigia Žiberna vd. Zaghet, 3-letna Rossel-1» Mlloeco. ——«»------ NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, At Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Kjadin 1095; Picciola, Ul. Oriani Cavana 1. 2; Alla Salute, Trg Valute Trst Milan Zlati funt —. 5750 — Marengo —.— 4275 — Dolar . 819.75 617.— Frank franc 124.5« 123,— Frank švlc. 142.72 142.75 Sterllng 1740.01 1725.— Dinar 72- 72.— Slllng Zlato . . . 23 96 23.70 —.— 702 — Zah. n. marka 148.69 148,— V spomin MIRKA PAVLOVIČA, ob deseti obletnici smrti priredi Slovensko planinsko društvo danes 6. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ulici 15-11 planinski večer Spominskemu delu bo dodana mala slikovna dokumentarna razstava, ki bo odprta že pol ure prej. V drugem delu predvajanje filmske reportaže kronike letošnjih izletov planinskega društva. Vabljeni planinci, foto. amaterji in prijatelji. C KINO 1 Excelsjor 15.30 «Zgodba nune«, A. Hepburn, P. Finch. Impero 16.30 »IoO'!1*1 Paget. Italiajaet 16.00 «Na č.ška«, Ruth LeuvvarK*. čiška«, Ruth Thompson njSjlj». Moderno 16.00 «Steza ^ Hefling, T. Hunter j S. Marco 16.00 «slcr'' R. Alda, A » Lorre. Prepov. mUdmj; Savona 16.00 »Na tel rizu«, T. CurtlS, J. Viale 16.00 «Mla
  • 11* um jjruui.ii-i - • j« j - Cherubini: Simfonij« ^ Vokalni sekstet 1100 Sestanek * •'jjjjn • 19.20 Pestra gtaso#-,tfttl 20.30 Glasbena jai Umetnost in Prir",e‘ 2120 Operne u ve rtu; ^ nost in tehnika; nista Marijana lu*, povšek: Sonata; ‘KV, Len Mercer; ^'^ JO u Club de France; lahko noč. TRS1 11.40 Fenice 16.00 «Mednarodne spletke«, AUied Hitchock. Vista-višion, technleolor, Gary Grant, Eva Marie Samt, James Masou. Arcobaleno 16.00 #Ulica gosposke mestne četrti«, S Signoret. Prepovedano mladini. Supercinema 16,00 »Težki časi za vampirje«, R Rascel, Sylvi« Koscina Technicolor, cinema-scope. Zadnji dan. Filodrammatico 14.30 «Za dolar časti«, John Wayne, D. Martin. Grattacielo 14.30 »Velika vojna«. Film, ki je bi! nagrajen v Benetkah z «Zlatim levom«. Crlstallo 16.00 «sinja obala«, A Sordi, F. Fabrlzi, E. Martinelli G. Moll. Prepovedano mladini Capitol 16.00 «Mož za Cinzio« (House bo at), G. Grant in S. Loren. Astra Holano 16.30 »Sinovi vse-mlrja«, M. Ray. Alabarda 16.00 «Tabarin», S. Lo-pez, S. Ziemann. M Piccoll Aldebaran 16.30, 18.20, 20 10 22 00 «yampirji», G. M. Canaie, C. D’Angelo. Prepov. mladini. A risi On 16.00 »Moskovska lepoti-ca«, c. Ciharisse, F. Astaire. Aurora 16.00 »Zimske počitnice«, R. Salvatori, A Sordi, Dorian Gray. Technicolor. Garibaldi 16.00 »Možje H«. Cine-mascope, technicolor. Ideale 16 00 »Narednik York», J. Leslie, W. Brennan. Komorna Tretja stran; 1*4» p ,» bum; 16.15 Odda) ^/|| 18.15 Kavarniški £0» fLdi r sambel Carlo Concertino na pl0* delavcev; 21.00 s , I. PBOGHA*,' I 10.00 Zeleni dijffo o\ t danska oddaja; jtrliv) [Jl< tretji; 16.00 jSfesgS 20.30 Mali glaSD,ewU3l<'K a sr-s. **,s sei“‘ «rv,:5f 5.00-6.15 Pren°* 3» Prenos RL; 7.15 1b . i jutro; 7.40 Glasba lil® Uf 8.00-12.00 Prenos bi po željah; 12.50 O »pisKL > f|j ‘ 'el): 13.40 «"$1^ (II. del); »Na kaj moramc< Vf. L n ju sadnih nasa -»•* melodije do tneldO^c^žat i ^ mače aktualnosti. Jafa [ . .. nriPraV i#1' 1 *i organizacije P* 5-to vodne načrte za e.‘„|jPV J* V VILI 11C lldLlvt * tjjl Poje zbor 3;!» Igra godba Za8 endLjC 1 lasti; 15.40-17.00 F ROja- i Mambi z Edmutid^ •fr^^k Plesna čajanka; lT“rij»: 18.15 Glasbena mače teme_ «G“ je#’)jč ‘It ja«; 19.00 PojeJ°l9 30J‘V H(. in Majda Sepe, r »/' RL; 22.15 Igra Nf Hanka Froivman«. ><•" ■““‘SUvffif; a 10.00, 13.C'!. «2 no 22.55 5.00 Dobro * "(P* .... #0V 15 00 & »j!WW-ŽSSsi nost inkovskega ,/ntilv travni zbori de ljubitelje znane operne -ne ‘!,Š g iifliic vpuio- J^OS 1 r j kestra EdmugJJ ure Ljj ^ Lehn; 11.00 P^ I? Sukom in Leošed1 ^45 j J Družina in dom. fri J 1» rodne pesmi. u-. JCiv dijeve ka bolj ne pesmi, gsvjijV, :ve Aide; 12Z Al, ^ univerza- IfiLj SlJT« U, je; 12.45 j k* ... n m .h n bolje; bT nika; 13 30 M*#* , iA J motivi v Pf voK***- fj, S 13.55 Domači ^ 13.55 Domač; Vjtef 14.10 Zabavni °ra KS SJ A ( 7 Lana; 14,25 jo stopnjo; Al^vne "’C« .nlllj 15.40 Iz sve!L,tcr‘;,iVC'« 16.00 Petkov K0 v«L,jtS 17.10 Razgovor ,7.40 ^, 0 Dunajski valCDrešeren,,. ifi zbor France f zdr^džfi 18.00 Človek 'nrl/e5tri;.lr-* ili»i OT•'r-. rtrt 1 liki zabavni °rK2Q 00 <$l ših kolektivov; n ut Beograd pomorščakih; 22Nofn, ^ v; cert; 23 00 Mo^jjti 23" if-pv J' . Od 20.50 dal.je s tuje TV PO5^,^ A ‘ ..... 13.30 SolsKa daja ^Jdrdžlitli^a 18 45 Ona In h: knjige; I®- ji.OlL t 2C.30 PoročilJ.^jjnj1' MA«*1 ° PODI IZ FllB K kv. m Gambinl J Proavetno , dri2relJ/ Cok« z OP4>°Pr«R dolgoletnemu P d ^ ^ lanu Jerebu ' b ’ k ‘ globlje s°za I „rof! A a’« globlje sozku to(e- J & bi njegove t » j X ni,' Sindikat., Trstu izreka svojemu Č1®'^ A Ob izgubi drfcsAA Sodelavci j0 ur c> ,Mj »GRleb' lanu Jer«b ^ soproge Ank« f,dy L Sožalju prid1 uredništvo nika«. je Vsem prijateljem in znancem *P°r°t ze vedno zapustila moja dobra ANKA JEREB roj. ■ - učiteljica na Vajenski šoli v & S Pogreb bo v soboto, 7. novembr« Zal na ljubljansiko pokopališče. i9“. Trst, Ljubljana, dne 5. novembr® jpAjJn JEREB %{!" učitelj DNEVNIK — 3 — 6. novembra 1959 iz DELAVSKEGA GIB 2 usmeriti razvoj k (bi delavskega raz-i]L h,: n drugih družbenih tsa' 5Pada tudi Sociali-stranka te dežele. 1 fcm^?nka je relativno ena od najmlaj- » %> .šele po drugi sve-; °lni. Njen historiat IM« i JNJen nistoriat (! »ta '?Ja dejansko 25. av-^ 19«, z ustanov itvi- * 'h!8* idealističnih strank v r*®1 Ameriki. Ustanovi- Lr^ratične levice, ki jJJ(®to kasneje tudi u-- ana za politično HjJrcij°- Na vsedržavni # novembra 1949 ii^fatična levica spre-. *«,!rleP o svojem novem se preimenovala 4 j/^^ično stranko Bra-,°da šele iuliia 1953 šele julija 1953 Program in sta- j(f |L D ________________________ Ti w^,s določila svojo ‘ij ^ ° ■ politično fiziog- ilV * te afdnem delu progra-»tranke je rečeno, da j* brazilska družba : J10- gospodarskem *4jaJo katerepa nujno globoke družbene itum’ da «sPeci/ični, ksL družbeni in go-j** Pogoji ne odva-od splošnega ffa družbeno - poli-Mf Procesa in sociali-i; TVj>; m. v- ki se vsilju i "dira BraziiiJe (STB) ^ in j 7ezulla.t politični ^b,ien^ibenih izkušeni’ (rt v teku posled-svetu, hkrati pa i tfij1 .izr^a socialistič-•*l [to). ,n? brazilskega na-V iWttLSTB. prejema a! S>e l. ' liberalne pri-Srn X,0t neodtujljivo de- 1 7 Jjirj ">veštva, da pa jih . [toio« 'a nezadostne kot ti S °bHko za odstra- t J, tj f\0sP°darskega siste-® na izkorišča- ti ni2a po človeku>; da / ^effa^a določenega filo-A ’ ia*t„ora o življenju iiyZ?a neki določen članom liileSa"i?i"'‘.Pavico, da gle-Mih i° sv°il vesti*, k Sk j* „ gospodarskem t ?■ da je v Programu re-i hruli treoa espreme-U sNon*Ur°. družbe vštev-■<* in Progresivna :* jtote® 7° proizvodnih se Socialistična ?’ SbesaHZ“la’ ki ga z 'Nna Udarni imenuje ^aii: ,;mokracija. nnl'zj^I° ur.ad; Sk toiv^a^lif^Te'’e'’Vfrr V ks tla i . Ta politika y i,6|ti r»»« ? 0 kapitali-j berri ^,,'i0'11 te dežeie, l9. Tu se za priznanje očetovstva zahtevajo sledeči elementi: Predvsem mora biti dokazano, da sta mati in moški, kateremu se pripisuje očetovstvo, v času zanositve živela nekakšno zakonsko življenje. Nadalje se po istem členu more moškemu pripisovati očetovstvo na osnovi kakega civilnopravnega ali kazenskopravnega prav-doreka, na osnovi pisane ali ustne izjave, ki jo je bil dal moški, kateremu se očetovstvo pripisuje. Nadaljnji element bi moglo biti posilstvo v času, ko naj bi bilo prišlo do spočetja. Francosko dekle, ki rimskega princa obtožuje očetovstva svojega otroka, verjetno razpolaga s kakim izmed gornjih elementov ali dokazov. Princ Raimondo Orsint je it priznal, da sta se imela rada proti koncu leta 1955, pa čeprav le za krajšo dob o. Verjetno pa ime Mpnicgue Ver. tonesgue še kak drug doku- ment, iz katerega izhaja, da je d on Raimondo Orsini priznal sebe za pčett njenega o-troka ali pa posredno priznal s tem, da je pristal na pomoč pri vzdrževanju, reji in negi otroka. Tako veaj domnevajo v Rimu. Čeprav te je zadeva vse do pred kratkim skrivala v najnečji tajnosti, jo v Rimu poznajo že vsi. Vsi tudi pravijo, da bi lepa Francozinja svoje zgodbe ne bila začela kar na slepo in brez nobene utemeljitve. Da je pri stvari nekaj vendarle moglo biti, dokazuje dejstvp, da je predsednik rimskega sodišča obe zainteresirani osebi poklical na zaslišanje, nato pa ju odslovil in si vzel nekaj dni za premislek in nadaljnje sklepanje. V prihodnjih dneh te bo torej zvedelo, če se bo zadeva nadaljevala pred sodiščem, a|i pa razblinila, lco( se jih je že toliko. zraka seseda na zemljo. Poskusi izločanja stroncija 90 iz mleka so uspeli. Trenutno je ta postopek sicer drag, vendar pa ameriška komisija za atomsko energijo računa, da bi se postopek dal poceniti in da bo treba v primeru še večje zastrupitve ozračja začet] s konkretnim in ^plošnim •zdravljenjem* mleka. Ob koncu bomo na kratko omenili še nekatere poskuse, ki jih vrše jugoslovanski strokovnjaki. Jugoslovanski strokovnjaki se ne spuščajo na taka področja, kakršen je Pau-lingov preventivni ukrep, pač pa konkretno zdravijo že zase ti poskusi vrše na živalih, ki so jih umetno zastrupili. Njihovi poskusi gredo predvsem po poti uspele presaditve kostnega mozga v zastrupljeno žival. Na tem področju je verjetno najbolj daleč dr. Brdjan Hajdukovlč, ki s svojimi kolegi in sodelavci dela v jugoslovanskem atomskem inštitutu v Vinči in na beograjski kliniki. Dr. Hajduko-vič je proučil predvsem: najprimernejši čas za presaditev kostnega mozga; najprimernejšo količino mozga, ki ga je treba presaditi; kaj se dogaja s presajenim mozgom v organizmu ter končno, ali so uspehi presaditve trajnejše ali le ziČKtne vrednbstl. Morda se bo nepoznavalcu stvari zdelo malenkostno, toda dr. Hajdukovič je s svojt mi sodelavci načel zelo važen problem. Vsi laboratoriji na svetu, ki se ukvarjajo s tem, vrše poskuse na čistokrvnih živalih. Dr. Hajdukovič pa je mnenja, da na svetu ni čiste rase. Za nobenega človeka bi ne mogli reči. da je ž rasne plati ((čistokrven*. Zato se je s svojimi sodelavci lotil poskusov na nečistokrvnih živalih. Uspehi so bili glede tega zadovoljivi. Poleg uspehov dr. Hajduko-viča in njegovih sodelavcev moramo ob tem omeniti tudi uspehe mlade srbske znan stvenice Nade Savkovič, ki je proučevala problem dednosti pri z radioaktivnostjo zastrupljenih živalih. Ugotovila je, da se prva generacija potomcev zdrave matere in zastrupljenega očeta slabše razvija. Ob koncu bomo omenili še to, da so jugoslovanski znanstveniki v serumu mladih z atomskimi žarki obsevanih živali odkrili nov faktor, ki vpliva na rdeča krvna telesca in ki doslej še ni bil znan. Ko so na kongresu hematologov septembra letos prišli jugoslovanski strokovnjaki i svojimi podatki na dan, so tuji strokovnjaki njihova izvajanja visoko cenili. Pri vsem tem požrtvovalnem in napornem delu pa se zdi, da smo glede levkemije kot posledice atomskih izžarevanj še vedno zelo daleč. Protižidovski izgredi v * Zap. Nemčiji Poročajo, da je v Zahodni Nemčiji čedalje več prp. tij-udovskih izgredov, ki so so ga pozabili poslati v plinsko celico, ko je1 bil čas'za to« in podobno. Med obtoženimi je tudi neki pripadnik nove zahodnonemške vojske. Tolažilno je pa to, da so mnogi tamkajšnji krogi z olajšanjem sprejeli novico, da bodo storilce sodili. Bonnska vlada ima dovolj denarja za oboroževanje nima ga pa za šolo Ma, Vzporedno z industrijskimi abj«kti rastejo celi kompleti fnfvihj modemih stanovanjskih zgradb, nove šole in kulturni domovi, nove trgovine in vrsta javnih zgradb — skratka vse, kar je v korist in blagor ljudem. Tako so se sredi te tisočletja zaostale dežele jeli razraščati povsem novi industrijski centri in mesta, ki jih do sedaj na zemljevidu nj bilp. Takšno novo središče ni le Kidričevo, ki se je razraslo na prostranih ptujskih poljih in se dandanes ponaša malone s pol kilometra dolgimj hipermodernimi objekti, v katerih se pretaka Zdi se, da bodo nemška vseučilišča uvedla tako imenovani enumerus selaususa. Zahodnonemške šolske oblasti i-majo ukaz, določiti največje število študentov, ki naj jih sprejme posamezna fakulteta. Predlog je šele v stadiju proučevanja, vendar je zahodno-nemški minister za šolstvo Schroeder rektoratom vseh za-hodnonemških vseučilišč že «priporoči!», naj omejijo vpisovanje in naj uvedejo »strožjo selekcijo kandidatov*. Potemtakem hi mogli biti sprejeti na univerzo le tisti abi-turienti, ki so se na srednji Šoli in pri zrelostnih izpitd. izkazali kot najboljši. Čeprav še ne moremo govoriti o uvedbi prej omenjenega »numerusa claususai. je načrt Schroederja že predmet ostrih kritik. Pri teh kritikan so najbolj odločni predstavniki nemških sindikatov, ki pravijo, da Zahodna Nemčija porabi na leto nad 2 milijardi in pol nemških mark ali 420 milijard lir za oboroževanje, nima pa dovolj sredstev za pospeševanje in dvig kulture. Po piša-nju glasila sindikatov se v Zahodni Nemčiji porabijo na lato komaj 4 odstotki nacionalnega dohodka za šolstvo. Ce bi hoteli zadostiti potrebam vseučilišč In šol nasploh, bi moriti uporabiti v ta namen vsaj še|t kovina bodočnosti — aluminij. Nov j^ dane« Maribor, novo je Celje, hov* je celo Ljubljana, kakpr Kranj, Jesenice, Ravne, Store in kdo ve kaj se. Ce bi videli Trbovlje, bi malokdo verjel, da j» to sploh še rudarski center, da ne govorimo o rudarjih Velenja, ki so si izgradili celo novo mesto. Marsikateri od teh centrov je v teh povojnih letih doživel tako mogočen industrijski razvoj, da se danes pred njim odpira pela vrsta problemov, od prostora proizvodnih kapacitet do stanovanj in nove derdvne pilf. Ob tolikšnem razrastu in koncentraciji industrije bi komajda kazalp graditi cela nova mesta, kar pa glede na to, da v bolj zaostalih predelih obstajajo izredne okol-nosti za ta pazvoj, prav gotovo ne bi bilo racionalno niti gospodarsko. To je tem bolj pomembno z vidika socialistične- družbe, ki se danes več ne loči na Jcaste 'n želi Je tišto,' kar je slabega podedovala, čimprej odstraniti. Sodobna družba že sama jfb^Abi ne trpi rv.1# mčd rfTestfftn as jo/Ce se je do dgnes usagjo živrienje v industrijskih centi.h dvigniti na raven, kakršno imajo ostala kulturna mestna središču, potprp ,.,je pedvgpinp možno tudi samb 'vas dvigniti iz zaostalosti, To pa je možno edino s pospešenim gospodarskim razvojem, pri čemer gre glavna beseda vprav industrializaciji. Današnja industrija, predvsem pa sami delayski kolektivi, se danes tega globoko zavedajo. Tako je že vrsta tovafn, ki teži za dalj-njim razvojem, a se ji na lastnem področju upirajo razni problemi (začenši od pomanjkanja delovne sile), prišla do odločitve, da sl zgradi svoje pogone nekje v zaostalih predelih, kjer obstaja viiek delovne sile \n kjer se vsaj takoj v začetku ne postavlja vprašanje družbenega standarda, v katerem je posebno zahtevno vprašanje stanovanj, Takšno pot so ubrala že nekatera podjetja pletilne industrije, ki so organizirala nekaj svojih obratov na podeželju, prav tako pa jim sledi tudi ostala industrija. Lep primer kaže obrat za proizvodnjo radioaparatov v Sežani, katerega matično podjetje •Telekomunikacije« se nahaja v Ljubljani. Spočetka je bil to le pomožni obrat za montažo manjših tipov radioaparatov, danes pa ta o-brat že prevzema naše celotno montažo vseh radioaparatov svojega matičnega podjetja. Z drugimi besedami povedano: iz prvotnega pomožnega obrata je naenkrat nastala nova tovarna radioaparatov. Sicer pa ima podjetje »Telekomunikacije« sličen obrat tudi na Dolenjskem, v Mokronogu, in sicer za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev. Podobno pot je ubrala tudi Industrija za elektrozveze V UhJjUgfib. ki,i*. najrooč;, nejši producent sestavnih delov za jugoslovansko ra-dioindustrijo ma danes st^j tresene ne le po vsej Ljub-ljgni in ajgni periferiji, tem, celo nto DoJenjsMem, J t. Jerneju Bi v Serfcu, srn- ka. Proti Schroederjevemu načrtu io tokrat tudi nemški liberalci, ki se drugače ne opredeljujejo preveč proti podobnim ukrepom bonnske vlade. roente, pa čeprgv so delovno, lilo odtrggli tako rekoč s polja. Pr g v zato je te dpi tem večje zanimanje za smelo pobudo, ki je izšla i* enega najbolj renomiranih delovnih kolektivov — tvornice «1-'skra«’ v Kranju, »primorski dnevnik* je že pred dnevi prinesel vest, da bo ta tovarna prenesla svoj obrat z* proizvodnjo avtoelektričnih naprav v Šempeter pri Gorici, pa čeprav smo ob tej priliki morda premalo poudarili, da bo ta obrat že v doglednem času prerasel v pravcato tovarno, ki bo celo večja kot je današnja cela «Iskra» v Kranju. Ze samo dejstvo, da bo ta pbrat o-skrboval s svojimi proizvodi celotno jugoslovansko avto-industrijo, zgovorno priča, da je takšna odločitev upravnih organov »Iskre« ne 1« veliko zaupanje v naše lju^ di iz Goriške, temveč da bo z njo Goriška zopet dobil« mesto, ki ji pritiče. Sicer pa «Iskra» namerava preseliti v zaostale kraje še kar t|i svoje proizvodne o-brate. Tako bo v Otočah na Gorenjskem organizirala svoj novi obrat za proizvodnjo merilnih in kontrolnih instrumentov, v Lipnici pri Kropi svoj obrat za proi» vodnjo električnih ur ter raznih števcev, nekje na področju okraja Novo mesto pa še celoten obrat za proizvodnjo selenskih usmernikov. Tako bo matična tovarna v Kranju z izpraznitvijo teh dosedanjih obratov dobila pomemben prostor za razji. ritev obstoječega obrata za proizvodnjo telefonskih naprav, obrata za proizvod,-ig elektroakustičnih naprav,’ it so njeni poznani kinopro-k-torji in novi magnetofoni itd. Hkrati bo razširila tudi centralni obrat za proizvodnjo sestavnih delov, kakršne potrebujejo vsi ostali obrati, razenj tega pa Se centralno ‘broajarno. K ys|mu temu rporajno pripomniti, da tu ne gre zgolj za neke pomožne obrate, temveč za najmodernejše visokomehanizirgne Industrijske kapacitete, ki bodo dejansko imele značaj povsem povih tovarn. Ta njihov to-varniški značaj bo toliko bolj izrazit, ker bo predstavljala vsaka zase doceja samostojno ekonomsko enoto in tako rekoč ne bo podrejena svojemu centru. Glede na to, da bodo vsj ti obrati, skupno s kranjskimi, imeli oeko skupno organizacijo in skupno komercialo, bo to bolj podobno moderni organizaciji, neke vrste združenju gospodarskih organizacij, ki morejo poslovati na ta način izredno gospodarno, racionalno in zato tudi rentabilno. Takšno pobudo kranjskega kolektiva «Iskre« je treba vsekakor pozdraviti, saj bo v korist ne le razvoju naših zaostalih predelov, temveč celotnemu jugoslovanskemu gospodarstvu. MILOŠ MACAROL HOROSKOP Oj-To pbdj^jg j-s^dje obtet* r»z- -ZA DANES. je- prav sodob- odstotkov nacionalnega dohod- n'h proizvodov s področja elefctrenfleer vsi tl proizvodni obrati tudi v zaostalih krajih silno naglo napredujejo ii) marsikdo bi se čudil, d* na pr. v Horjulu dandanes izdelujejo najmodernejše elektronske instru- — imel sem anemijo. — Te je stala mnogoJ. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekj posrečen navdih vam bo prinesel nepričakovane rezultate. Večer posvetite korespondenci ali dobremu čtivu. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pogostejši obiski vam bodo nudili priložnost, da boste bolje spoznali osebo, ki vas izredno zanima. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z dokazi svoje velikodušnosti boste dosegli boljše sožitje v družinskem krogu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pokazati morate večje razumevanje za kritike na vaš račun; tudi če so pretirane, so v osnovi upravičene. LEV (od 23. 7. do 22. 8.1 Uspelo vam bo zatajiti ljubosumje, s čimer si boste pridobili zai*peqj* ljubljene osebe, DEVICA <*d 23. 8. do 22. 9.) Ne pozabite, da sreča ni v«dno tia vaši strani; zato n* itvkgajle prevgč. Brzdajte do-Bnšljfjo, če s« hočet« ogniti n(p#jetne§iu pres#ne#eniu. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne cincajte; večkrat le bolj koristno, če nekaj takoj ukrenete, kakor da proučite podrobno ves načrt. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Med prijatelji boste naleteli na osebo, do katere boste čutih simpatijo. O sv*, jih načrtih ne govorite z občutljivimi osebami. STRELEC (od 23. 11. do 10. 12.) Z resno in urejeno organizacijo boste premagali posledice nekega napačnega koraka. Nameravano potovanj« odložite na poznejši čas. KOZOROG (od 21. 12. d« 20. 1.) Z nakupom v primernem trenutku se morete ogni. ti poznejšim, neprimerno vet-jim izdatkom. VODNAR (od 21. L do 1». 2.) Ce je vzdušje v družini nekoliko napeto, je krivd« delno tudi vaša. Glede zdravja je vsakršna zaskrbljeno«! odveč. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neko vabilo vam bo nudil« priliko za »poznanja i ospba. ki jo zelo zenite. PRIMORSKI DNEVNIK 6. novembra W Goriško-beneški dnevnik Jutri 1.900 pride v Gorico suspendiranih delavcev GRDA iz Tržiča Včeraj so se po goriških o-glasnih deskah pojavili lepaki UILM in FIOM, v katerih organizaciji sporočata občinstvu, da bo jutri prišlo v Gorico 1.900 suspendiranih delavcev, ki bodo peš s transparenti in napisi v rokah prehodili Korzo in se ustavili na Travniku pred prefekturno pa. lačo, kjer bo sindikalno zborovanje, na katerem bosta govorila predstavnika organizacij, ki vodita akcijo za novo politiko v CRDA v Tržiču, da bi se ohranilo yseh 7.500 delovnih mest. Delegacija suspendiranih delavcev bo potem odšla k prefektu in mu izročila resolucijo, v kateri bodo navedene zahteve suspendiranih delavcev. Drevi koncert v cerkvi sv. Ignacija Ustanova za umetnostne manifestacije — Citta di Go-rizia — organizira drevi ob 21. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku komorni koncert Dunajske akademije, v kateri nastopa 60 oseb. Izvajali bodo G. F. Haendlovo »Jephto*. Dirigiral bo Thomas Christian David, sodelovali pa bodo tudi nekateri znanj moški solisti. Dirigent je sin znanega skladatelja Johanna Nepomuka Mozarteumu v Salzburgu in na univerzi v Tuebingenu. Komorni zbor so ustanovili 1. 1946 in je znan po vsem svetu. Na mednarodnem tekmova. nju v Llangollenu v Angliji je dobil 1. nagrado. Gostoval pa je tudi po vsem svetu. Zaradi tega se danes zvečer obeta ljubiteljem klasične glasbe res lep večer. Cerkev bo za to priliko zakurjena. Vstopnina bo 400 lir. Pokrajinski kongres PSDI v nedeljo v Gorici Dve žrtvi prometnih nesreč v Gorici Novi poveljnik goriških gasilcev Poveljnik goriških gasilcev dr. inž. Adriatico Chiuzzelin je zapustil 37. korpus gasilcev iz Gorice in odšel na novo službeno mesto v Ravenno. 7. t. m. bo prevzel poveljstvo goriških gasilcev dr. inž. Ono-frio De Paola, ki je doslej opravljal svoje delo v Neaplju. V nedeljo 8. novembra bo ob prvem sklicanju ob 8.30, odnosno ob drugem sklicanju ob 9.30, pokrajinski kongres Italijanske socialdemokratske stranke z naslednjim dnevnim redom: Politično poročilo, organizacijsko poročilo, finančno poročilo, izvolitev delegatov za vsedržavni kongres, izvolitev novih odbornikov v pokrajinski in izvršni odbor. Predvideva se, da bo prisotnih okoli 60 delegatov, ki so jin izvolili na gekcijskih kongiesih ter vsi pokrajinski odborniki. Kongres bo v prostorih pokrajinskega odbora stranke na Travniku. Devetag podlegel poškodbam Napolitanec se bori s smrtjo «Tour de France» skrajšan za 2 dni Svojcem so v oddaljeno južno mesto poslali brzojavko Nova šola in most v Podbonescu V Podbonescu so v sredo popoldne ob prisotnosti številnih krajevnih oblasti otvorili novo šolsko poslopje in most čez Nadižo. Za gradnjo šolskega poslopja je občina izdala 9 milijonov lir. Za dograditev novega mostu pa je ves denar prispevala država. Stari most je namreč 21. junija lani od nesla med strašnim neurjem narasla Nadiža. Skupščina krvne banke Krvna banka pri civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto bo imela prihodnjo nedeljo 15. novembra glavno skupščino, na kateri bodo odobrili pravilnik ter razpravljali o vpraša' Novi prostori ASK S. Gregorčič njih, ki se tičejo članov, ki Davida in se je 1. 1925 rodil j bi se vanjo radi vpisali, da v Avstriji. Izobrazil se je na I bi postali krvodajalci. ............................................. V nedeljo bodo v Gorici o-tvorili nove prostore akadem-sko-srednješolskega društva Simon Gregorčič. Ob tej priliki bodo otvorili tudi razstavo slikarja Rudolfa Sakside, ki bo odprta do prihodnje nedelje. iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimi Izpred goriškega sodišč* Z zankami sta lovila fazane in se ujela v mreže pravice Divja lovca je sodnik obsodil na denarno kazen - Obsojen, ker je kalil nočni mir Septembra letos so imeli lov- šel, ne mogel ubežati. In res Ski čuvaji v loviščih okrog Gorice kar precej dela. Skoraj vsak teden se vrši na okrajnem sodišču kakšna razprava proti divjim lovcem, včeraj smo imeli pa kar dva takšna primera. Kot prvi se je moral zagovarjati 49-letni Giuseppe Bres-san iz Gorice, Ul. Licinico št 4. Obtožen je bil, da je septembra letos nastavil nekaj zank za lov na fazane, da je lovil brez dovoljenja, s prepovedanimi sredstvi in v prepovedanem obdobju. Poleg tega je bil seveda tudi obtožen da je lovil v lovski rezervi in to v bližini meje. Za takšen lov pa je potrebno še posebno dovoljenje, ki ga Bras-san seveda tudi ni imel. Zaprisežena lovska čuvaja Silvio Villabruna in Pietro Montanari, oba iz Villess sta bila dne 13. septembra na običajnem obhodu v kraju «Gltnio», ki je del lovske rezerve v Ločniku. Med obhodom je Montanari opazil med travo v bližini nekega vinograda nij manj kot štiri zanke. ki jih divji lovci nastavljajo fazanom. Zanke so bile v dobrem stanju. Čuvaja sta zanke pustila, kjer sta jih našla, in drugi dan sta se vrnila, da bi videla, kaj se je zgodilo. Zanke so ostale nedotaknjene. V presledkih sta se vračala, prepričana, da bosta prej ali slej zasačila divjega lovca pri lelu. Okrog 10. ure dne 17. septembra sta bila zopet na ogledu. Skrila sta se med grmovje, tako da je eden od čuvajev lahko opazoval zanke, drugi pa se je postavil na takšno mesto, da bi mu divji lovec, če bi pri- jima ni bilo treba dolgo ča kati. Ze čez dobro uro, sta zaslišala ropotanje motornega kolesa. Motor se je ustavil p.:'-ližno 100 m od zank. Kaj kmalu se je vinogradu približal neki moški s košaro roki. Logično je, da sta naša čuvaja pazila in opazovala kaj bo mož počel. Možak ! košaro se je počasi približal in pričel nabirati melone, ki to rastle tam okoli. Med tem delom se je počasi približeval zankam in ko je videl. da so prazne, je nastavil še eno novo zanko za fazane. Čeprav je to naredil zelo oprezno in previdno, ni mogel tajiti, ko sta ga čuvaja prijela in legitimirala. Čuvaja sta tako ugotovila, da gre za že omenjenega Bressana Na sodišču se je Bressan skušal braniti, češ da zank ni postavil on in da niso bile v njegovem vinogradu. Vsi ti izgovori mu niso pomagali in sodnik, ki ga je spoznal za krivega, ga je obsodil na 8000 lir globe. Lovskemu društvu v Gorici bo moral plačati 15 tisoč lir in poravnati tudi sodne stroške. Za branilca mu je sodišče določilo dr. Carmela Blessija. Koristi lovskega druš. tva je branil dr. Luzzatto. * * * Za enak prekršek je bil obsojen tudi 47-letni delavec Franc Primožič z Oslavja št. 1. Tudi on se je moral zagovarjati, ker je lovil v nedovoljenem obdobju s prepovedanimi sredstvi, v zabranje-nem kraju in brez potrebnega lovskega dovoljenja. Ze omenjena lovska čuvaja Silvio Villabruna in Pietro Montanari sta zasačila tu- di njega pri prepovedanem poslu. Na svojem obhodu po loviščih okrog Gorice sta dne 13. septembra v kraju »Ca-stelladas. ki je del lovske rezerve v Pevmi, opazila med travo pet zank za fazane, zanke so bile prazne, v peto pa se je ujel fazan. Bil je že mrtev, vendar pa še topel. Zaradi tega sta čuvaja lahko sklepala, da se je fazan ujel tisto jutro. Skrila sta se med bližnje grmičevje z upanjem, da bo divji lovec, ki je zanke nastavil, prišel še tisto dopoldne po plen. Zankam se je kmalu približal neki moški. Ko je prišel do njih, se je previdno sklonil in pobral ujetega fazana. Čuvaja sta ga ustavila, toda možak je pričel bežati. Med begom ga je čuvaj Montanari dohitel in ker se Primožič še ni hotel predati, sta se spoprijela, vendar pa jima Primožič ni mogel več ubežati. Zaradi vseh teh prekrškov je bil omenjen Pri. možič obsojen na 12.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Francesco Gentile. * # # Pred sodiščem je moral dajati odgovor za svoja početja tudi 45-letni kovač Giudo Fo-gari iz Tržiča, Ul. Morelli št. 6. Orožniška obhodnica ga je namreč zasačila 20. septembra okrog 2. zjutraj, ko je popolnoma pijan kričal in razgrajal v Raštelu. Poleg tega, da je bil pijan na javnem prostoru je s svojim kričanjem kalil nočni mir. Zaradi teh dveh prekrškov je bil včeraj obsojen na 4.500 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Francesco Gentile. V sredo se je pripetilo v Gorici več prometnih nesreč, v kateri so bile udeležene pred vsem osebe, ki so prišle k nam na patriotično manifestacijo. Ce upoštevamo, da je bilo v mestu več tisoč oseb in na stotine prevoznih sredstev, predvsem avtobusov in osebnih avtomobilov, tedaj žrtev niti ni bilo toliko, kolikor bi jih bilo, če ljudje in vozači ne bi bili disciplinirani in ne bi spoštovali reda, za katerega so skrbeli številni prometni stražniki. Včeraj smo v našem listu zabeležili tri prometne nesreče, ki so se pripetile v naši pokrajini, ena pri Fo-ljani, dve pa v Gorici. Na križišču Ul. Codelli in Ul. 24. maja je ob 15,15 motociklist 17-letni Rino Savian povozil 60-letnega Vittoria De-vetaga iz Ul. del Poggio 6. Moža so takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili poleg zloma lobanje tudi možganske poškodbe ter večjo rano na glavi. Kljub zdravniški pomoči se Deveta-govo zdravstveno stanje ni zboljšalo. Mož je bil vseskozi do danes opoldne v nezavestnem stanju. Ob 13.10 se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je izdihnil, ne da bi se osvestil. Tudi 62-letnemu Vincenzu Savarisu, ki je prišel v Gorico iz Neaplja, se je zdravje med včerajšnjim popoldnevom poslabšalo. Savarisa je v sre do zjutraj v Ul. Manzano povozil avtomobilist Ottavio Ro-solin iz Ul. 24. maja 20. Avtomobilist se je v njega in prijatelja 28-letnega Francesca Del Mastra, prav tako iz Neaplja, zaletel od zadaj. Savariso je padei v znak in najprej z glavo odaril ob prednji del avtomobila, potem pa še ob tlak in si je poškodoval lobanjo. Zdravniki, ki so v sredo izdali za Savarisa prognozo okrevanja v 8 dneh, so sedaj zelo v skrbeh za njegovo življenje. Uprava bolnišnice je njegovim svojcem v Neaplju poslala telegram z obvestilom o bolnikovem resnem zdravstvenem stanju. PARIZ, 5. — Organizatorji «Tour de France« so izdali naslednje obvestilo; «Na razvoj kolesarskega športa vplivajo trenutno nekatere nasprotujoče si težnje zaradi česar organizatorji «Tour de France«, lista «L'E-quipe» in «Le Parisien Li- bere» zavzemata svoje stališča v naslednjih točkah; 1. V zvezi s spremembami v mednarodnem koledarju, ki stremijo za njegovim olajšanjem, že sedaj najavljajo Včeraj zjutraj se ie 42 letni skraJšanje dirke «Tour de _ rl r. France)), ki bo leta 1960 od 26. junija do 17. julija. To po- Nesreča delavca SAF0G Svetovno prvenstvo mušje kategorije Perez ohranil naslov z zmago nad Yaoito niesj Flordjl Japonca je premaga! s K.0. v 13. rundi in dosegeI svojo 54. zmago v 56 dvobojih delavec Mario Zanin iz St. Lo-vrenza, Ul. D Annunzio št. 22. meni, da bo dirka trajala dva odpravil kot vsak dan na delo dni manj. Organizatorji želijo, v tovarno Safog. Bil je že da bo ta sklep našel posne- skoraj pred tovarno, ko se mu ™alce in ,da bodo Preuvladalf ... , skupni interesi pri obrambi J ozilom spo-! pravic posameznikov; drsnilo na kamnu, ki je bil sredi ceste. Tovariši so mu prišli takoj na pomoč, ker pa je čutil bolečine na desni nogi in roki, so poklicali rešilni avto, ki ga je prepeljal v civilno bolnišnico, kjer mu je 2. Organizatorji poudarjajo, da bodo ostali zvesti svojemu tradicionalnemu liberalnemu režimu do kolesarjev, ki bodo zaradi svojih kvalitet izbrani za dirko po Franciji in da zaradi tega ne nameravajo kolesarjem, ki so nasprotnega dežurni zdravnik nudil potreb- mišljenja, vsiliti obvezno u- Y _ , * delezbo v dirki zavedajoč se, no pomoč. Ozdravel bo v 20 da na tako važni dirki ni mo. dneh- | goče sodelovati prisilno«. TOKIO, 5. — Argentinec Pa-scual Perez je premagal Japonca Sadao Yaoito s k. o. v 13. rundi in tako ohranil naslov svetovnega prvaka muš je kategorije. «Mali bik Pampe«, kakor pravijo Perezu, je ze devetič uspešno bra nil svoj naslov in v trenutku prekinitve zaradi k. o., je b tudi po točkah v znatni pred nosti pred svojim devetim ri valom v borbi za svetovno prvenstvo. Ob koncu 12. run de je sodnik Juan Notari (Argentina) podelil Perezu 118 točk in Yaoiti 112, ameriški pomožni sodnik 115 točk Argentincu in 113 Japoncu, ja ponski pomožni sodnik pa je velikodušno priznal obema bo ksarjema 117 točk. liiiililMiiiillllllIiiiiMitlliiiiiiiiiiiiiiiiiHitltliiitiiiiaiill Mil n mil milima 111111111 minili .......... Nogomet v okviru «2. slov. športnega dne> Tudi bi v nogometni igri lahko uveljavili Trebenci so premagali Študente s 1:4 (3:1) Pel golov za Pro Gorizio v Štandrežu Na štandreškem igrišču sta se srečali Juventina in Pro Gorizia. Gostje so v Drvem polčasu zabili dva, v drugem polčasu pa tri gole. Gledalci so imeli več užitka od igre. ki sta jo ekipi pokazali v prvem polčasu, v katerem se je izkazal tudi Auletta II. od Ju-ventine. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12,2 stopinje ob 12.10, najnižja 2,2 stopinje ob 3.30. Vlage .75 odstotkov. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna d’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24. u------ Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Velika vojna«. S. Mangano, A. Sordi, Vittorio Gassman. VERDI. 17.00: »Usmiljenje za meso«, J. Simons. VITTORIA. 17-21: »Gigant«, E. Taylor, R. Hudson, v barvah. CENTRALE. 17.00: »Prihaja Jasse James«, B. Hope, R. Fleming, v barvah. MODERNO. 17.00: »Kneginja Kanarskih otokov«, S. Pam-panini. Kot smo že včeraj na kratko poročali, je bila v okviru «2. slovenskega športnega dne« odigrana tudi nogometna tekma med Trebenci in študenti. Zmagali so Trebenci 2 izidom 7:4 (3:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Trebče: Baldasin; Kralj, R Kralj: Coloni. Kralj, A. Kralj; Vremec, Možina, Purinani, Cuk, Gava. Študenti: Seražin; Pečar, Bonač: Jakin. Svetina, Krapež; Cesar, Mijot, Urdih, To-mažetič, Kuferzin (Repinc). Sodnik: S. Cesar. Od takih prijateljskih sre čanj si navadno ne obetamo mnogo, zato pa smo bili tembolj prijetno presenečeni, ko smo prisostovaii lepi in zanimivi igri dveh bolj ali manj enakovrednih moštev, ki sta presegli vsa naša najbolj optimistična pričakovanja. Tudi ob tej priložnosti smo se zamislili nad vprašanje, kaj bi lahko naši mladinci dosegli v nogometu, če bi imeli zanj potrebne pogoje kot jih imajo italijanski mladinci v Trstu. Obe enajstorici, pa čeprav sestavljeni precej «ad hoc«, sta igrali hitro, kombinatorno, tehnično zadovoljivo, odločno v napadu in zagrizeno v obrambi. TreDenci so že takoj v začetku pokazali, da imajo najboljše moči v napadu, ki zna izkoristit; sleherno priložnost. V vodstvo so prešli že v 4', dve minuti pozneje pa so že vodili z 2:0. Tedaj so študentje stisnili zobe in reagirali in po seriji protinapadov zmanj šali razliko. Pred koncem polčasa so Trebenci dosegli še en gol in polčas se je zaključil z izidom 3:1 v njihovo korist. V drugem polčasu so bili najprej uspešni študentje, potem pa so Trebenci zopet povišali razliko in tako so goli padali zdaj na eni, nato na drugi strani, dokler ni Tre-bencem uspelo kar dvakrat zaporedoma zatresti mrežo in zmagati s 7:4. Proti dobri in smiselni igri trebensikega napada so se študentje borili z dobro obrambo, ki je kljub prejetim golom, bila najboljši del njihovega moštva. Dobro so igrali tudi v polju, toda vse njiho-ve akcije so se razblinile v kazenskem prostoru, čeprav trebenska obramba ni bila ravno najboljša. Najboljši med študenti je bil Bonač, za njim pa Urdih, Pečar in Svetina. Gole za Trebče so dosegli: Gava 4, Purinani 2, Vremec 1, za študente pa Urdih 3 in Bonač iz 11-metrovke. P—zlo Predstavnik športnega združenja »Bor« izroča diplomi tekmovalcem Jurkiču in Pavlici •MilUimfiiuiHiiitiriiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izjave predstavnika čilske nogometne zveze V Čilu se pripravljajo za nog. prvenstvo 1962 Pri svojih 33 letih je Perez tako še vedno absolutni gospodar v mušji kategoriji. Sadao Yaoita je ob bodrenju 25.000 gledalcev, ki so napolnili bazen Ogimachi, začel odlično Z borbo na razdaljo je preprečil borbo ob telo, ki jo je hotel vsiliti Perez in si tako v prvih štirih rundah pridobil nekaj prednosti. Od pete runde naprej pa je svetovne mu prvaku uspelo vsiliti svo jemu nasprotniku borbo ob te lo, v kateri je posebno učinkovit. Od tega trenutka dalje je bil Japonec pod stalnim pritiskom izredno močnega Pereza, vendar pa mu je kljub krvavenju iz nosa in ustnice nudil pogumen odpor in ka zalo _ je že, da mu bo uspelo vzdržati do konca predvidene 15. runde. Toda v začetku 13 runde je še izredno sveži Perez zadel Japonca z direktnim levim udarcem v obraz in ga zrušil na blazino. Po petih sekundah se je Yaoita sicer dvignil, toda Perez je zopet navalil nanj z obema rokama in ga s serijo udarcev obraz ponovno zrušil. Žilavi Japonec se tokrat ni mogel več dvigniti. Bilo je v 55" 13. runde Perez je presenetil vse strokovnjake, ki so predvidevali njegov poraz. Po dvoboju je 24-letni Sadao Yaoita, ki je že enkrat premagal Pereza po točkah in ki je veljal za favorita, dejal: »Perez je premočan za mene.« Perez pa je dejal, da ga je Japonec resno zaposlil vse do konca 5. runde, da pa je od runde naprej že bil prepričan v svojo zmago s k. o. Perez je s svojo današnjo zmago dosegel v 56 dvobojih 54 zmag, 1 poraz in en neodločen izid, Yaoita pa 31 zmag, 7 porazov in 2 neodločena izida. VESII IZ RINGOV V Santiagu pripravljajo stadion za 100.000 gledalcev MILAN, 5. — Predstavnik čilske nogometne zveze g. Salom Maurtua, ki bo organizirala svetovno nogometno prvenstvo 1962, je orisal potek organizacijskih priprav za izvedbo prvenstva. Povedal je, da je predsednik organizacijskega odbora podpredsednik FIFA g. Homen in da ta odbor skrbno spremlja dela za razširitev občinskega stadiona v Santiagu na katerem bo finalni del prvenstva in ki bo lahko sprejel 100.000 gledalcev. Poleg tega bodo zgradili še štiri stadione v Valparaisu, Rancagui in v drugih mestih, kjer bodo izločilna srečanja. Navdušenje v Cilu za prvenstvo 1962 je ogromno bodisi zaradi navdušenja- samega za nogometni šport, bodisi ker gre res za svetovni dogodek. Lahko se predvideva, da bodo že eno leto ali 8 mesecev pred začetkom prvenstva vse vstopnice razprodane. Tudi čilska vlada je zagotovila vso svojo pomoč za to manifestacijo, ki bo privabila v Čile najboljše nogometne reprezentance vseh celin. Na prošnjo za prognozo glede zmagovalca tega prvenstva je Maurtua dejal: »Mislim da ne bo lahko, da bi na južnoameriških igriščih osvojilo prvenstvo kakšno evropsko moštvo, s čimer pa nočem reči, da bi to ne bilo mogoče...« Na vprašanje kakšno je njegovo mnenje glede predloga za srečanje od prihodnjega leta dalje zmagovalcev južnoameriških in evropskih prvenstev, je Maurtua 4ejal, da o tem ne more izreči nobene o-sebne sodbe in da se FIFA ne bo vmešavala v vprašanje, o katerem bodo lahko razpravljale in ukrepale zainteresirane države same v skladu z obstoječim mednarodnim pravilnikom. «»------- O GOETEBORG, 5. — V povratni tekmi za pokal evropskih prvakov je IFK iz Goe-teborga premagal Sparto iz Rotterdama s 3:1 (1:0). Ker se je prva tekma v Rotterdamu končala z enakim rezultatom v korist Sparte, bo potrebno tretje srečanje na nevtralnem igrišču. BARCELONA, 5. —- Fred Galiana je ohranil špansko prvenstvo lahke kat. z neodločenim izidom borbe z izzivalcem Bobyjem Rosom. NEW YORK, 5. — Ingemar Johansson bo prihodnji mesec boksal v srednji in južni Ameriki. 6. dec. bo nastopil v Co-lunu v Panami, 8. dec. pa v Limi v Peruju. Obakrat bo boksal samo 4 runde proti najmočnejšima lokalnima boksarjema. BERLIN, 5. — Evropski prvak srednje kat. Nemec Gustav Scholz bo 14. nov. branil svoj naslov proti rojaku Petru Muellerju v Zah. Borlinu, 5. dec. pa (v primeru zmage seveda) proti Francozu Drillu. če bo premagal tudi Francoza, potem bo prihodnje leto boksal za evropsko prvenstvo z uradnim izzivalcem EBU Madžarom Laszlom Pappom. —«»----- ITALIJA - MADžAHSKi V Budimpešti 28. t.*. nastop B reprezentant J RIM, 5. — n,c Medtem ko bo tek ... ^ reprezentancama ItaUje ■ džarske - kot je biloj' ročeno — 29. nov. bo tekma med B m°--( bi prvotno morala -^ v Budimpešti, odigr Ijo madžarske zveze. 28. nov. . Prav tako na željo ske zveze bodo lahko pesti nastopili igralcv naspi* na starostno .doboHepoiji, !l ju s prvotnim bodo smeh igrati taši do 23 let starosh ^ no se bosta tako šti pomerili B reprez obeh držav. ZA TEKMO Z Trening italijanr!L & vojaške reprezentanc R‘M, 5- T l z0kgVršw5-V prav za srečanja « j* jaško reprezentanco, ^ ; t „ nrf/Mvtutna . janska nogometna rjr ^ ^ tanca imela v sred -.............- - - „ vomiti«1? «V prvi trening Pr°‘!ventus»-J % m enajstorici Jo v," dolWrjki ta trening so bul L J Bologna: Capra;Lnetti; j.it. Fiorentina: Castel Fiorentina: '-‘■'"r' poBB Inter: Tagliavini, Juventus: Longv°iitoii»»; N Sarti, Stacchini, Lazio: RozzoM % Napoli: Bertucco. peiiri* j Roma: Da Costa, r “S ZSga'mpdoria: Bolzool, - ukrepi Disciplinski ig; proti moštvu J RIM, 5. — Izvršni j®«« RIM, 5. — izvrsm ■- ar lijanske košarkarske tcr s potrdil nedeljske r It ... -7.. m dni Je ...n '»d ve serije. Za l0. ^"anja,.^ lificiral od izvrse'va,-tejja K zveznih funkcij v° ..tonfjJCbn štva Stock iz Trsta kaz0°2 $•' •"Oštvo samo pa Jn_0niinL % Slobo 15-000 lir- OP. oA P a dobila igralca Paolinj ^|tS> » ^ Pesaro) in Marinom ' ^ F« Azzurra). . je pfj J* [Or Moška vrsta Sto-ck V včeraj odigrala tren gafi .ft Servolano in i° uo&L 72:38. V vrstah^ igral tudi Mario dra, ki je baje na {tos »L, za vi jan, ki pa Je se “l nasl.°v:|S* ki Ih L slovanskc lige m tus lanija pa bo prvi. k K s Odgovorni ur flgO fi* STANISLAV P z-rr -Tiska Tiskarski zavoo Jut w na predvaja danes *. t. m. z začetkom ob 1*- ufi V «OTOCJE K> S it.n« h! »i !*»i V* Ki' i Igrajo: STAN LAUREL in OLIVER ha T § IVAN TA MRTVA SRCA1 POVEST, Pri strani ob farovšlcem vrtu je sedel na plotu gospod Lavrencij Sodar. Potil se je in z modrim robcem neprestano oral po tolstem svojem obrazu. Tik njega je slonel sin, notar — ter se — posebno od tedaj, ko je prišla kontesa — oči vidno nekoliko sramoval družbe neokretnega očeta, ki je venomer •tokal, tožil o vročini in o dolgem c asu. »Kaj vraga spomnil se je ta Malec, da me je posadil tu sem na sončno vročino, da se pečem kakor ovca na drogu!» togoti se stari. »Ne preglasno, ata!» tolaži ga notar, »da vas kdo ne čuje!» »E, naj me čuje ta ali oni! čemu sem tu, bi rad vedel in — basta! Ali ta Malec se dela, kakor bi bil pamet in modrost zajemal z loparjem — mi pa smo sami bedaki! Le pridi, videl boš, da bo prav! To je bil odgovor, če sem hotel vedeti, čemu naj postavim telo svoje v Rakovec naprodaj! Kaj ml hoče škof? Dolžan mu nisem nič in on meni nič — in sedaj bosta!« S strahom se je oziral elegantni sin po oddaljeni družbi, če ni morda opazoval kdo smešno-prozaičnega prizora pri plotu. Ali ravno tedaj so se gospodje stiskali okrog grofa, ki je pripovedoval, kako čvrstega zdravja je bil knez in škof, ko je zadnjič obedoval pri njem, in kako ljubeznivega vedenja Vse je vestno poslušalo. To pa Je onega na plotu razkačilo »e bolj. . n n,»^4-i_ t.: _____’ ii.ofr' »Molčite vendar, ata, saj nisva rama!« vzdihne »j o« "Bom pa molčal, če govoriti ne smem!« odgovori SV as »dandanes očetje tako nič več govoriti ne smejo.* Nekaj časa molčita. Stari brenči tja pred se * id V mu kri umiri in sin se mu prične smiliti: delal ^ razsrdil se Je samo nad Ernestom! Notar je P» * kako se mu Je vesti proti očetu svojemu. Delal s® kalrnr hi hil cilnn __ ... . . , far£S<*’ j* 1 ki iV"’ kakor bi bil silno užaljen. Sede na plot tik stare«3’ jj,j p Anlrrof in rivolrrof n.oii ..u.. m. . . • \9 S, j* fes enkrat in dvakrat proti nebu, vzdihne sedaj in se%j J* se mu razlije po vsem obrazu. Očetu se topi srce-to edini otrok, in - hiša je denar imela. J »Nande,« vpraša rahlo, »Nande, ali si Jezen?*, a]r0t »Kako bi ne bil, če vedno ravnate z menoj tf ko sem še po šolskih klopeh trgal obleko?« vzdih® p gleda proti nebu. von , *®taremu človeku se ne sme vse v zlo šteti,« o®* »vidiš, jaz te imam veliko rajši kot ti mene!« .. Pravil mu je na dolgo in široko o gorki sv°J]e ttjj koliko mu hoče zapustiti po smrti in kako da se j f za svojega edinega sina — trudi in muči. Sin t3 J mehko to priliko. - no * I «A.ta,» pravi ponižno, »že dolgo časa imam želJ ,.r 0 važni stvari izpregovoriti!« V hipu se prične stari bati, da bi mu sin n« denarja, kakor se je pri takih domačih prepirih r«0V!., r »Po moji smrti,« 1 spregovori hitro, »dobiš tako uti- 1 An in X Lili v . S' K*0' SlJo r. I? S i>t K J, h nil/lir «UUUW .4 Življenju, Nande, moraš biti varčen in ne t Jr 7unru ulinin ui i__i________________ . . v -* v zapravljajo drugi, ki bodo na stare dni še berači' • v Notar se ni dal odstraniti od naskoka: "r jr stvar je!« 5*J r »Moj Bog!« zaihti starec ter vidno obledi, »P8 dolgov?« »Ne, nekaj bolj važnega Je!« ,ii •Povej že vendar!« .. (Nadaljevan1 !( ? i V* i N, kr