Številka 309 TRST, v nedeljo B. novembra 1908 Tečaj XXXIII — izhaja vsaki dan »m— (odi ob Mdeljah in praznikih ob 5., «b pensćeljklh ob 9. zjutraj. F«samiČne Stev. se prodajajo po 3 (6 stot.) v mnogih •obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastsrele Stev. po 5 nv5. (10 stot.). OGLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokcsti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, ©rairtnice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" ^ Edinost Glasilo političnog« .^društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I ._ naročnina znaša » vse leto 2« K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. SaroenlM M n.4.1 j .ko Udanj. „ZPraOBTI" .t»n« : ..1-_ l.tno X 5-20, pol lata, 2 BO Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranJco-vana pisma ao no »prejemajo In rokopisi so no vraCajo. Naročnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti st. ia. Feltno-hranilni?nl ra?un It 841 652. TELEFON It 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na ™iii. redni ZllOT ki se bo vršil danes dne 8. novembra t- f. ob 10. uri dopoludne j v Sokolovi dvorani. s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti. ODB321. BRZOJAVNE vesn Grški kralj na Dunaju. DUNAJ, 7. — Grški kralj je prčdj »o-ludne inspiciral svoj pešpolk št. 79 ter je potem vsprcjel deputacijo polka, ki je kral ju čestitala povodom 20ietnice, odkar je imenitelj polka, ter ma je izročila jubilejni čast ni dar. Kralj Be je zahvalil povabil deputacijo na cbed. Instalakcija rektorja. PRAGA, 7. — Danes predpolutne se je na običajni slovesni način vršila instalacija novega rektorja češkega vseučilišča dr. Hfj-rovskejza. Črnogorska specijalna misija v t-ari gradu CARIGRAD, 7. — List „Tur energičnem vodstvu vnanje pslitike. .Zato vlada predloži zbornici. Radi tega je mestni! . --- -v. ^ -orajsac^a Avstrijca v ace bolet: ko riši glavar Beda objanl razglas, v katerem politika C. kf. ŽOtOZ TISŠkega j ^T^t^^t ki je baje Crpe Nemci vi poživlja prebivalstvo prestolnice, naj se teh mi»lictArQtl/51 jpatije do avtfirijske države, na iaterih ta demonstrativnih prireditev ne udeleži, ker bo HlllllOlOl wlVd» -država v sedanjem tr¬ku itak ce obi* polička z ozirom na izkustva, dobljena v zad- ! Dunajska časopisa „Zeitr" od dne 3X. 11 u j e. njem ćasu eb enakih demonstracijskih spre- !oktobra m „Neue Freie Presse" od dne 3, Potem >e g. rektor milo zastotal radij . j ... , novembra t. 1. prinašata v „Ekonomistu", to vodih, v*»ko demonstracijo preprečila z obo-v go8podar(Jfem delu ii8t^ čiauefc, ki se roženo silo. : bavi z re0rganizaci>o c. kr. državnih že- Tajna listina francDike vojne Jnor- (leznic. « B .. i bosta na znotraj vzbujala med narodi, in nari.ee nkradena. Ne bomo se pečali z vso vsebine teh čjIi ze včeraj: da namreč straši merodavnej , ge dJslovansfeo večiao čat ' ALŽIE, 7 - Nekemu mašinistu, pri- ^.^ov, oziroma z vsemi raznimi predlogi, ki faktorje, češ: v^ite kakov mučen utis na- £' { { zadovoljstva, 'a na zunaj ... , , . . . j - „ ;nai fci se upoštevali ob bližajoč; se reorga-1 pravlja v nemški državi vaša Nemcem so- „ _ __j ______ -Ijenemu delavnici torpedov, je bila v go- ^ ^ ^^ iehznk, ^ ^ ^^ ] P ker neiskrenost ? ! ! Zapomnimo ei torej : po nemškem naziranju je to nevarnost in neiskrenost, ako bi Nemci in Slovani skupno sedeli v ministerstvu! To se pravi: Slovani na smejo imeti primernega vpliva na državno upravo!! A nota bene: to se zahteva v državi, ki je po veliki večini slovanska! Če se Nemci oglašajo s takimi pretencijami, potem ni čuda, da v tej državi ne more priti do narodnega miru in do znosljivih odnošajev! ! In jasno ie, kje le vzrok, da avstrijski problem ne more priti do rešitve, ki bi odgovarjala geografskemu poio-ženiu te države, nje etnografični sestavi, nje zgodovinski misiji, nje aspiraci-am za bodočnost — skratka : nje življenskim interesom ! ! „Neue Freie Presse" zuht-va torej na eni strani, da ee mora notranja politika spraviti v sklad z vnanjo politiko, na drugi pa, da Slovani ne smejo imeti primerr.eg* vpliva na notranjo politiko ! A vse to vzhc dvema notoričninaa momentoma: da je držtva v notranjem po večini slovanska :n da so dežele, na katere hoče raztezati jf.ro svojih interesov, izključno slovanske !! Kolika nesmiselnost, kolika — da rečemo naravnost — nesramnost!! Da k.kih [absurdnosti dovaja nemška blaznost! Siučajno pa moremo proti tej gorosta* snosti citirati mi — istega lipskega rektorja, ;On sam konstatuje namreč, d* Avstrija ne ; obiluje na simpatijah in da že na tej meri 'simpatij izgublja sedaj! Tu je nač prvo vprašanje, ki ei je moramo etaviti : zakaj r Kadi nje notranje politike — hoče reči ilož! Kako*a pa je bila ta politika doslej ic kakova je še danes? NiiO-li b le »dositj vse avstrijske vlade — izvzemši kratke epiiiode — izključno nemške ? Ali ne vlada v sedanji vladi c'uh zagrizenih Nemcev Pradeja, Mar-cheta ia Derschatte ? ! ! Radi Blovan?ke notranje politike ne moremo torej izgub ,ati simpatij, ker take politike — nikdar ni bilo ! Če izgubljamo simpatije radi dosedanje notranje politike, je to možno jedino zato. ker je bila vedro nemška — privesek berolitnke .politike!! To je resnica in le brezobrazna urz ost je, ako hoče „Neue Freie Presse" dokazovati nasprotne. Tudi mi pravimo, da je nujna in skrajna potreba, ki se jej mora v interesu države in vseh nje narodov zadovoljiti nemudoma :' vnanji dogodki sahtevajo neizogibno, da ao notranja in vnanja poli:ika monarhije spravita v pravi tklad J A v kaki smeri in ka«cem smislu naj se to zgodi, to izhaja iz d^jiira. da je monarhija po večini slovanska in da hoče raztezati svojo moč in s^o; vp iv na slovanske dežele ! ! Pot do tega velikega cilja ? pa bi si monarhija zagradila. ako bi se pokorila diktatom nemškega rek ,rja in duiaj- „Ne«e Freie Fresse- je hlastno pogra-1 :list&' Notrfoja in -^T^ffl" T* r i " ' 5 'aarhiie se morata spraviti v sklad tako, da ola ta govor & namenom, ki sao ga ozna- . .J . - A , , . ravnateljstvi namenjeni, da je zasedejo izključno nem&i uradniki. Bcbro 1 ^Ali, ako bi kdo vprašal, katero -ravnateljstvo ja t-lovansko (slovansko v tem -smislu, da so uradniki Slovani) tedaj bomo ....... ♦ morali cdgovsriti. da takega ravnateljstva ni. stranke je priobčil objavo, ^ kater, pravi z 5cto odgcvarja tedi politiki c. kr. že.1, miristerstra. Koren, VMja i notranja po Ma. „mučeništva", Avstriji. med narodi, nad katera hoče raztegniti svojo etilni ukradena tajna listina o izdelovanju^^ m n;aveti, pisani od mačje ali več j Kakov bumbug je to, ako hoče „Nemi * jf' Ji J? ? ^J0 ^f nevega torpeda. Lictino je pomorska uprava 1 ,.hervorragende Fachleute", imajo navadno ta; Freie Presse" citirati tu rećenega rektorja'£££ ^hteva dunaiski li tJl\'Pl poverila nekemu pomorskemu poročniku, W prozoren nsmen, da bi copet nekoliko viSihj kakor avtoriteto v presojanju avstrijske ne-ij^^ „„ni«!« r>Q 1 aL Pu: Jo je posocil mašiniotu. PcJicija je uvedla železmčnih uradnikov — sove nemžke narod- [ tranje politike ! Od kodi pa zsjema ^rma-|^bno ^ strop,o preiskavo. , nosti _ avanziralo za sekcijske fiefe a.aje, na k.te«h je nemSki rektor zgradi T monarh iji le mwno »ovražnice. , . _ . svetnike. I svojo sodbo o avstrijski notranji politiki?! .J "glija prva pomorska država. ' A pegati ge moramo z zadnjim odstav'|Mari mu jih niso dali avstrijski nemški listi; »Nfue Freie Presse" pa je vnovič ekla-LONDON, 7. — Glavni t£jnik za Jrsko J^cm teh člankov; ta zadnji odstavek je j z isto „Neue Freie Presse" na čelu?! Naj-'tant°° dokazalo, da destraktivni elemen^, ki 3irell je imel včeraj v Brightomu govor, v namreč tluč^jno v obeh imenovanih iiitih j prej zavajajo ti nemški listi se svojimi zvra- 66 .maj? ce za resnični interes dr- katerear ie rekel da mora Aneliia imeti nai- ©Eak in aaglaša, da bi naj bila uprava c. kr. (čanji dejstev in najdrznejimi lažmi vnanji i ln " ne dopušča, da bi prišlo do po-t • H . ' ... . . državnih železnic, to je c. kr. žel. minister-' svet v krivične sodbe, potem pase sklicujejo i mirjenja v njej, so le Nemci se svojimi ne- močne,o Hoto na svetu ka^or istnunent miru., ^ y prihodn^ti poJpolQoma oeodvisno od na te sodbe!!! (zmernimi in hegemonistiškimi pretenzijami !! Oczaluje, da se govori o Nemčiji ko se raz-'raznih političnih strujinpolitič-l Takovo odurno komedijo je uprizorila; p . .j ~ * pravlja o Motnem programa; Anglija mora nih inspiracij, ker bi potem c. kr. žel. j * Neue Freie Presse"4 tudi z gori omenjenim' UOSPODOfSKl ItOPrOflCK C6II0U graditi ladije, ne glede na to, obstoja li kaka ministerstvo vso svojo moč posvečalo gospo- ( govorom ! Potemtakem more vsakdo primerne ocć j v zrcala letošnje praške rassta7e. Nemčija ali ne, ker to zahtevata zgodovinski (iarskiic težnjam države. , - ----^ ----:r ; cg zakl u^ku iuhileine razstave v Pra" > . XT. I . A 1 XI ; Ta zadnji odstavek nas sili, da sprego- niti kntiko hp3kega rektorja o notranji polj-i ^ Za81.u-Ku ju^ejne razsia, e v r ra^ položaj » zelo razsezna trgovin Angleika. CQBnih be3edij> p j tiki Avstrije in njegova zgražanja radina-1 I- miS'ipnpiFA nrnuanifln'n Wmrpv v A rstnii t Potres. PLAUEN, 7. — Tekom včerajšnjega popoludne je bilo več manjših potresnih sun iiov v potresnem ozemlju, ob zvečer sledil je precej močan potresni Po noči je bilo čuti ž3 več slabej sunkov. Pred vsem bi bilo potreba, dai mišljenega proganjanja Nemcev v Avstriji ! Letošnja jubilejna raz3tava praške trgo.-- bic. kr. žel. ministerstvo ne de-; Lahko bi torei tu zaključili, da ni ske zbornice je ravno s svojim formalnim na-lalo politike. Kako pa dela — tako se' dunajaki li3t k tej sleparski komediji dodal i rodn^stoim utrakvizmom, s katsrim ja na do- Na tukajšni direkciji (o beljaški še govoriti' mena ! Čehi morejo ponašati tudi pred tujino, kaleri Stran II »EDINOST« štv. 309 V TVata, dne 8. novembra 1£0S trebi ob današnjih razmerah prištevati tudi riško prehajajo v češke roke in zložitev up- pisem — znamenje, da se je šlo res le za večino obiskov iz osrednjih uradov dunajskih, ravnega sveta p03taja del češke potence, duel dveh oseb. Med tem je delal Tafr, ki Znani ao in često jih je čuti tudi v Skoro vse novo je češkega izvora — izjeme tehta celih 250 funtov, orjaško kuro v vročih čeških vrstah skeptične nazore o češkem gos- seveda potrjujejo tudi to pravilo — in tudi kopelih Hotsprings v državi Virginia. Mnogo podarskem razvoju; Čehi so baje le poljedel- 'razSirje vanje že obstoječih podjetij je večinoma j kasneje kot Bryan je pričel svojo agitacijo, ski narod, v industriji v podjetniškem oziru posledica češkega dela in češkega kapitala. rn~1: 1—— VVillam Howard Taft. so samo maloizdelovalci za najožjo lokalno , Toliko vseobče samo za osvetljenje pomena, potreba; komaj tu in tam so se zmogli na kakoršnega treba posvetiti o Igovoru na vpra-zavode srednje velikosti. Ne manjka takšnih šanje: kako so Cehi napredovali od poslednje giasov, kakor pravim, niti v čeških vrstah, in ' obrtne razstave 1. 1891? to neredko na vrlo važnih mestih. Kako naj j se potem čudimo nemškim avgurjem, ki po- j t-ebujejo domnevano nemško gospodarsko iz j w , dataobt in davčno moč k svojim političnim (Novi preds. Združenih držav Sav. Amerike. aspiracijam? Seveda so Nemci sami dobro j Od šestih zjutraj do šestih zvečer v mi-vedeli, da pretirane statistične samohvale nolem torku so prihajali amerikanski volilci nem-kih učenjakov — da-3i so v polni meri na volišče, da odločijo s svojimi glasovi, kdo dos g.e svoje poslanje — same na sebi ven- naj bo v prihodnjih štirih letih predsednik fljr v razsodnejših krogih ne ostanejo brez Združenim državam. Sedem strank je posta- te;ne kritike in to ravno na mestih, od tjjih ao pričakovali največ. In tako je po Wu*eru in Rauchbergu, ki sta navedla gospodarsko statistične argumente in narodnostno delitev češke kraljevine, prišla 1. 1906 razstava v Libercu (Reicheaberg), ki je tudi poslednjim dvomljivcem imela od oculo3 demon-strovati gospodarsko potenco „nemškega dela Češke". Libereška razstava se ni sramovala najnižjih, naravnost podlih Bredstev, samo, da bi dosegla svoje politiško poslanje. Je seveda resnica, da je bila za trezne opazovalce libereška razstava pravzaprav v veliko razočaranje, da-3i se d omejila samo na industrijske panoge. Ali že fakt razstave sam je bil pri prekanjeni nemški taktiki in moči, s ka-koršnjo obvladavajo evropski tisk, nov korak za politično ofenzivo. In tako ]e bilo skoro potrebno, da je po čeških literarnih odgovorih delom Rauchberga sledila češka razstava. Nemci v Liberci so hoteli predočiti vso nemško Češko ; in da dosežejo vsaj malce polteno podobo, so razstavni delokrog razširiti ne samo za avstrijske Nemce, temveč tudi ua Nemce iz rajha. Nasproti tema se je praška razstava omejila na področje praške trgovsko-obrtne zbornice (ena četrtina kraljevine) in vendar je bila mnogo veča, maogostranejša, ter je reprezentovala daleko več industrijskih panog in daleko večjo potenco. Kakšen obseg bi šeie morala izkazati vsečeška razstava, ki bi imela predočiti gospodarski napredek vsega naroda čaškega ter bi predvajala tako sistematičko in popoino vsa večja podjetja, kakor se je posrečilo letošnji razuavi. Tudi o tem je torej treba opažati vel.ki narodni pomen letošnjo razstave, du. je jasno pokazala pot bodoči samočeški razstavi. Do kakšne mere torej so se repiezento-vala odločno češka podjetja na letošnji raz- ka- vilo svoje kandidate. V poštev ste prihajali le dve: republikanska ia demokratska. Ve3 političoi b;j v zadnjih desetih letih se je odigral v Severni Ameriki samo med njima. Enkrat je bila treča mila eoi, potem drugi stranki. Leta 1896 so podlegli demo-kratje i epublikancem in od tedaj so že trikrat zaman poskuša1!, da si pridobe izgubljeno pozicijo nazaj. Prodrl je tedaj republikanski kandidat Mae Kiuley s 7,107 822 glasavi proti demokratu Bryanu, ki je dobil 6,110.073 glaso?. Ko je bil Mac Kiuley v septembru 1901 umorjen kot žrtev brezumnega atentata, mu je sledil namestnik Tneodor Roosevelt, ki ie bii leta 1904 izvoljda vdrugič. Večkrat amerikanska ustava ne dovol,u;e in zati si je morala voliti iepubl nov. kandid. Po Roosevel priporočilu si izbrala je v ta namen WiUam Tafta (iz Teft.) Tafc je porojen leta 1857 v državi Cin-cianati. Ko je končal svoja visokošolske stu dije, se je posvetil državni službi, postal je leta 1887 s odn.k in je služil kot tak v razn h prodročjih dokler se ni posvetil z Mac Kiu-leyje70 zmago političnemu življenju. Lata 1901 je postal civilni guverner na Filipinah. Toda že prikodnje leto ga je posjal Roose-velt v posebni misiji k papežu v Vatikan, da se pogaja z vatikanskimi krogi v zadevi raznih cerkvenih redov, ki so si nabavili na tem otočju velika zemljišča. Lita 1904 je postal vojni sekretar Združenih držav in sedaj mu je bila sreča mila, ki ga je pokadila na predsedniški stol. Volilna borba že dolgo ni bila tako huda kakor to pot. Demokratje so napeli vsa sile, da si pridobe s?ojo pred dvaajstimi leti zgubljeno pozicijo nazaj. Leta 1860 porojeni William Jenninga Bryan (izg. Brajn) je kand diral v tej Btraoki že v tretjič — in je moral podleči, daii so so govorile zanj šansa precej ugodne. V prvič je podlegel Bryan 31 ic Kiultju v razmerju, ki je navajamo zgore*. Tedaj je štel komaj 35 let, bil je ognjen ia temperamenten mlad mož, ki vživa od tedaj do danes slavo in na3iov najboljšega govornika, kar jih primore Amerika. Ta glas je šel o njom že kot mladeniču. Imenovali so ga splošno „The b:,y orator of tha river Piathe". Leta 1900 je iopet kandidiral proti Mac Kinl«ryu s 6,374 397 glasovi proti 7,206.677. Bilo je čekaj časa potem, ko se je bojeval pruti Spancem na čelu prostovoljcev, ki jih je nabral sam. Volitev leta 1904 se o»ebno ni vdeležii. Potovai je v Evropo v svrho socijalnc-poli-tičnih študij in demokratje so postavili Par-kerja proti Rooseveltu. Parker je propadel. B:yaa se je med tem zeio pomiri, nekdanja radikalna ogrirenoat se je umaknila treznemu razumu. Svoj čas je odklanjal vsak kompromis, „rule or ruin';, bi je vzlic vsem lepim lastnostim demagog prve vrste, a čas ga je izučil in zato je postal to pot Taftu resea nai-protiik. Kakor javljajo ve*ti, ki nam jih prinaša podmorski kabul, je bilo vse prizadevanje zaman in zopet se umakne v svoja tiha kmetska poseistva v Taisvicw. Taftova izvolitev bi bila mnogo bol) dvomljiva in celo v nevarnosti, da se ni zav- stavi? Na to vprašanje sem hotel prvotno odgovoriti s primerjanjem dit katalogov z 1. 1891. in letošnjega. Takšna primera (če bi se obmejila tudi samo na razstavljale©) nudila bi vrlo zanimivega gradi ?a za premotrivanje češkega industrijskega napredka. Pokazala bi, kako mog čna vapodbuja je bila razstava z 1. 1891. k današnji podjetnosti! Kolika vrsta panog ja bila 1. 1891. na Češkem še nezasto-p*>na, in kako so ravno nedestatki, tam ken-s:atovani, imeli vzgojileG upliv. Od početka devetdesetih let se datuje med Čehi tudi tako ogromen industrijski razvitek, kakor živo ilu-et.u.e ntkoliko sledečih številk o zborničnem okrožju pražkem. Z diagramov, izvešemh na ierin i razstavi izhaja c. pr., da je v področju pražke trg. zbornice od 1. 1855. do 1. 1890. vzrastlo število obrtnih in industrijskih zavodov oi 67.796 na 81.793. torej samo za 13.997, mejtem pa od i. 1890. do 1907. že na 114.341, ali za 32.548, za 17 let je na-ra«tio toraj skoro trikrat toliko zavodov, tego preci tem za 35 let. Kar zadeva število tseb v industrijskih zavodih zaposlenih, je znašal prirastek od 1. 1355. do 1890. 158.346, od 1. 1890. do konca 1907. 97.343 in industrijsko osebje zborničnega okrožja doseza danes že pol milijonu ijudi. Največji napredek pa označa prirastek mehaniških gonilaih sil pri izdelovauju : v 1. 1855. so našteii samo 20.731 H. P. (— konjskih sil), 1. 1890. 86.730 H. P. in 1. 1897/ že 239.189 H. P. Med tem, ko je do 1. 1890. prirastlo samo 65.999 H. P. izel Za-nj z vso energijo Roosevelt. Kajti oba iznaša ta prirastek za poslednjih 17 let ne j stranki demokratov in republikance? ste ae maste, nego 152.455 H. P. Isto razmerje se tekom časa tako približali ena drugi, da ju opaža pri vrednosti ročne produkcije, ki jojne loči nobeno kardinalno načelno nasprotje, sur.st. pivarna pražke zbornice označa v 1. Le v nian?ah tega ali onega vprašanja se 1855. na 233 mil. K, v 1. 1890, na 684 mil. j nekoliko razlikujejo. Tako zahtevajo republi-K m kro. v letu 190*, že na 1 in pol milijarde Ta lapidarna govorica številk, ki jih je kanci precej visoko carino na tuje izdelke, demokratje le zmerno. Slednji hočejo radikalne j reforme napram trustom in kartelom velike smatrati iamo za približne in posebno zadnje ! industr.je, reoublikanci le nekoliko maaj ra-izij samo za minimalne, dokazuje boli nego jdikalne. Demokratje zahtevajo nadal;e še in papirja, večjo kontrolo odpraviti hočejo takozvano vs: besedne razlage orjaški industrijski na- i »robt uvoz lesa predek, kakoršen je postal med Čehi, prav- uad železnicami, zaprav v okrožju pražke trg. - obrt. zbornice, katero okrožje pa je treba vedno smatrati ercem vsega češkega gospodarskega napredka, od devedesetih let sem. „Iajunction bili" t, j. paragraf, na podlagi katerega lahko oblasti stavkujoče delavce celo zapro za nekaj časa, česar se je posluževal ponovno tudi Tsft, kot sodnik v državi Cin- In ves ta napredek je delo češkega uma cinnati. Zanimivo je nadalje, da zahtevajo in češki rok. . j odločno prepoved proti vsakemu uvozu ru- Tudi jo le slab govornik. V nobeni državi ne pričakuje javnost volitev s tako napetostjo, kakor ▼ Ameriki. Ves trg zastane, podjetnost umre, mnogo tovarn je zaprtih, delavci se izseljujejo. Ner-voznost je bila tem večja letos, ko se ni dalo z gotovostjo o izidu ničesar reči. Kajti pri teh volitvah se ne gre samo za pred3edniško mesto. Treba je izvoliti poslansko zbornico, tretjino visoke zbornice in namestiti vse polno uradnikov v višjih meitib. Če so zmagali demokratje, ao prišli vsi republikanski uradniki ob svoje mejto in nekaj masecev bi iraeia ta premeruba posledico na ves razvoj in na gospodarskem poliu. Taftova izvolitev pomenja stabilno »t in zasiguraoje dosedanjega režima in nobenega dvoma ni, da bi se gospodarski trg sedaj močno ne dvignil. Republikanci so tista stranka, ki streme, dejali bi, p3 višjih ciljih. Njih osnovna tendenca je amerikanski imperializem in v resnici so pričele igrati Združene države v zadnjem desetletju, kar so zmagali republikanci nad demokrati, svojo politično vlogo tudi pri odločsvanju svetovnih dogodkov. Spominjamo samo na dejstvo, da je bil Roosevelt tisti, na čegar prizadevanje so sklenili Rusi in Japonci najprej premirje in naposled definitivno mirovno pogodbo. Politika Tafta kaže sledečo perspektivo : reguliranje kartela in trustov; visoka carina na tuje pridelke, ki prihajajo v Ameriko (na primer: nemška železna industrija, če^ki porcelan in tekstilni izdelki itd.); močoo centralizacijo v uprari Združenih držav in ojačenja bojnega ladjevja tudi v Tihem morju, kot močna postojanka japonski ekspanzivnosti. XXX. DOGODKI HA BALKANU. IZ TURČIJE. Posredovalna akcija velevlasti- V Carigradu mesijo, da bodo nekatere države posredovale med Turčijo in Bolgarijo ker se ni dodaj posrečilo doseSe sporazum med financijelnimi zahtevani po'-ta in poudbo Bolgarije. Zadnje ve-«ti iz Carigrada javljajo, da Bolgarska stavlja vedno nove zakteve. Mej drugim zahteva tudi, Turšija privoli v imenovanje sedmaro novih metrrpolitov v Makedoniji. Turško-bolgarska pogajanja. CARIGRAD 7. Nevarnost je da pogajanja med Turčijo 'in Bolgarijo izpodletijo vkljub posredovanju Francije. Bugarska prihaja vedno z novimi zahtevami, m?d drugimi z zahtevo, naj dovoli Turčija, da se imenuje za Macedonijo šest novih metropolitov. ČRNAGORA. Črnogorski mohamedanci ao uložili prošnjo na vlado v Cetinjah, naj se jih pritegne v vojaško službo. Za slučaj vojne sestavijo posebno dobrovoljno legijo. Vukotič je vrnil avstrijske rede. S Cetinia poročajo, da je posebai odposlanec črnogorskega kneza v Belemgradu, brigadir Vukct ć, ki se je pred par dnevi vrnil na Catiuja, ker ni prejel s strani avstrijske vlade nobanega zidosčenja za žalitev storjeno mu v Zagrebu, pjslal avstrijskemu diplomatičnemu zastopniku baronu Kuhnu v-=e avstrijske rede s pismom, v katerem sporoča poslaništvu, da z ozirom na dogodek v Zagrebu ne more več nositi radjv. IZ BOSNE. Zakon o aneksiji, Zakon o aneksiji, ki se predloži avstrijski in ogrski zbornici, bo obsegal samo tri paragrafi. V zadnjem paragrafa se pravi, da bosti o pravnem stališču B^sne in Hercegovine razpravljali obojestranski vladi in obe zbornici. Iz Srbije. CARIGRA.D 7. Včeraj sta se Novaković in odposlanec Nenadović već ur razgavarjala z velikim vezirjem. Glasom srbikih poročil je veliki vezir izrazil simpatije Turčije zh Srbijo, vendar ie priporočal mir. Poštni debit oduzet srbskim listom. Ogrski trgovinski minister Košat je odu zel poštni debit sledečim srbskim listom: „Odjeku", „Samouprava", „Večernim Novosti u„Zvonu", „Z i otačbino", „Politiki", „Pravdi" in „Trgovinskemu Glasniku". Kriza v Avstriji. Ministarstvo Becko o demisijo-niralo ! ... ,-------—c-----r---- ------- ----- , In uresničilo se ie: minoli četrtek ie bii Nemci vzdrzujejo danei samo §e one menokožnih delavskih sil (Japoncev in K;taj-i velekritičen dan za Beckovo vlado. Sklepi zavole, si so vzniki ie v dobi češkega mr- cev) v Ameriko. zvrševalnega odbora čeških strank v Pragi so tvila, zavode, ki so si jili pnaobiii bolj slu-; Ves boj je imel torej v glavnem le dali — kakor je bilo predvidjati — Becko-1 čajno se znanimi svojimi privilegiji o po«, oseben značaj. Saj sta oba kandidata tr-------- tiškem in družabnem življenju, s protekci o ■ dtla, da hočf-ta zasledovati Rooseveltovo po-avatrijsk h vlad itd. A tudi ti zavodi, ki ao litiko! B.yan je pričel s svojim «gitač.am skoro izkijučno vznikli pred devetdesetimi potovanjem zeio zgodaj in je povsudl zatrje-»eti, izginjajo eden za drugim, bod -ii. da za- val, da je vsa njegova politika v zmislu dovod, doslej nemški, prehaja i;ara?cost v od- sedanje tendence, ločno češke roke, ali pa z akcio-iranjem izgublja ostro narodnostno !ice tvojega nem vladi zadnii udarec. Ministarski svet je včerajšnji svoji seji sklenil, da vse ministarstvo poda demisijo ! Ministerski svet je zbral sejo včeraj . dokler ni izjavil Roosevelt predpoludne ob 11 in pol uri. Navzoči so v obliki pisma svojemu prijatelju, d* je ie bili vsi ministri. Posretovame ie tr»ja!-j eno i Taft resnični zasledovalec nizove v nt ke. uro »u ie r-uini-terski svet storil že naaedeni šktga gospodarja, pa tudi, da akcije noto- Nsto se je vnel boj v obliki medsebojnih sklep, o katerem je baron Beck popoludne obvestil cesarja. Mioistersko Beckovo je iegi^% na veliko grobje, kjer leži že toliko avstrijskih ministerstev, ki so poginila na č^šketu vprašanju. Ni to prva lekcija — bilo jih že mnogo. Ali pomore ta zadnja ? T Ali se b-> še hotelo negirati važnost češkega naroda v državi ?! Prri veliki akt je odigran, sedaj prid* drugi: sestavljeno nove vlado. Pravijo, da s. vse veče stranke proti uradniškemu minister-stvu in da zahtevajo, da se vlade še boli parlamentarizira, da torej birokratje izginejo. V interesu konstitucijonelnega principa bi bilo seveda želeti tega. Ali tudi to ni do?ol\ Priti mora novi kurz, nov duh, nov si-jtom. Tudi v sestavi vlade bi se morali zrcaliti resnični odnošaji v državi. Težko bo izvojevati to — to vemo, ali toliko smemo zahtevati smemo, da so oni slovanski faktor ji, ki imaje avtoritete na svojem meatu, da se doseže vsaj toliko, kolikor se doseči da. Zadoščenjem beležimo, da praška „Union'4 preludira temu aktu načinom, ki se povsem krijejo z našimi izvajanji iz teh zadnjih dnij. Pride naj — prati — parlanii-ntarična vlada. Nič nima proti temu, da tudi Cehi eventuelao sodelujejo na sestavi nove vlade. Ali izključeno da to pred razmerami kakor so vladale do^edaj: ko so bili nemški ministri gospodje slovanskim pije biia dodeljena vloga — slug. Fundamenti koalicije se morejo postaviti globlje in morajo biti Eolidneji. Priti mora dan, ko s3 ne bo več preko važnosti Slovanov prehajalo na dnovni red: preko njihove pravice do polnega narodnega in političnega uveljavijenia. Čehi (in žajimt drugi Slovani) se ne bo e boja in so že često dokazali, da njiho-ega nasproststva ni smeti podcenjevati. Praški lut zaklučuje z isto željo, kakor smo jo izražili mi včeraj na slovensko adreso — da bi namreč vse češke straake v parlamentu postopale složno in v popolnem sporazumljenju ter da že v naprej odmaknejo tla vsaki spekulaciji n*. nesoglas e med njimi! Vepr;čo demisije ministarstva B:ckovegs treba naglašati to neizogibno potrebo, to zahtevo v resnici pitrijotičae politike. Došle so nam še nastopne vesti: DUNAJ 7. „Fremdenblatt" poreča, da je dan*-?; ministerski svet sklenil demisr skupnega kabineta. Ministerski preds^da:*. Beck obvesti tekom popoludne cesarja o sklepu in'nir.er*kega sUep?.. DUNAJ 7. Mmi^terski predsednik baron Beck je dane3 popoludne izročil cesarju demisijo skupnega kabineta. Casar je domidijo vsprejel in za sedaj poveril ministerst?u vod st»o posiov. Spor meti Francijo in Nemčijo. Doslej je sa ni naš1 a formula za poravnavo tega spora. Francija bi hotela, da bi obe državi podali izjavo obžalovanje, toda le splošno ne da bi se spuščvli v podrobnosti. V Nemčiji se nemška formula bavi s podrobnostmi. Vendar pa prevladuje mnenje, da se najde formula za mirno rešenje tega spora. Hrvatska. Dve resoluciji. Zagivb šteje — noštevilo „historičnih dni:t. Ne vemo, v kako kategorijo bi uvrstili minoli Četrtek, dne 5. .ovembra 1908. Kajti — ni šalo — zarezgetal je v četrtek Tela-čiĆ3v šareč, se obrnil, a junaška desnica bana-junaka je zagrozila proti Belemugradu in Drini. In sedaj hite duoajske kovačnice, da nakujejo toliko in toliko tisoč čiato novih medalj z napisom : „Za hrabro t — rešiteljem monarhije — Frankovim golobradcem"*. Ne, vid nas je prevaril. Ni on. ban Jela-čić ! To je le — oslič, a na n'era jaš^J dr. Josip Fraok, „naj eči živeči Hrrat !** V četrtek je zboroval v Zegrebu velik starčevićanski svet, na kateri sta prihitela celo dva kanonika iz Da'macije. In razpravljali so o Bosni in d: šli do zaključka, ds starče?ifianci, ali bolje rečeno : frankovci morajo rešiti monarhijo prtid velikosrbsko nevarnostjo. A dr. Horvat je predložil, naj se osnuje velika hrvatska legija, ki obrani Bosno pred Srbi ! Ekskomuniciram književnik Ogcizovic je zaprisegel junaško legijo : „Za kralja in za Hrvatsko:" Još Hrvatska nije propala !!! Da ni ta vest žalostna, kolikor je smešna, mi bi se le smejaii tej komediji, ki o odigrava v Zagrebu najeiiiuik tujmst^a, dr. Frank! Ali re;ni so ti č*si, pa da nam ce leže mraz na srce, ko premišljamo, da taka misel dobiva toliko ekst-kutorjev v srcu Zrušiti bana R uch*. pokvariti račune Wekerlu ? Kako, ko more dr. Frank v Zagrebu ustvarjati „dobrovoljne* čete?!! Ali nii puitimo to žalost in n&dejajmo se boljšemu, da-si bi morali obunovati. Isrega tioe je imel v Zagrebu svoje zbore anje osrednji odbor hr«at-ke stranke prava. ' ki je v koalicij. Tudi ta stranki, ki -e pi-!dedovala prog-am Starč^vići, se jo iijavila o Bosni io sicer tck^-le: „Hrvatska atrsnka prava smatra izve-df-nje svojega programa za uj din.eaje in iamostaino.-Kt Hrvatske, ki se opira na dego-■ vore, zakone, uraijevske priiege in narodno načele, zakonitim :u ravco sedaj aktuelnim: da vspravijo zaoreke, ki jih .-tavljajo nasprotniki hrvatskega uareda n t» t izvedeni u tega programa, hrvatska *traakn tra za potrebno si go, složno in ^^.r.izuinr.o V Trstu, dne 8. ccvembra 1908 »EDINOST* Štv. 309 Stran It: čilo rsega naroda v Hrvatski, Slavoniji, Dal- kor se ne da danes ničesar doseči brez maciji, Istri, Bosni in Hercegovini, Medmurju sredstev, tako «e moremo zahtevati, da bi !G na Reki. Zato bo hrvatska stranka prava politično društro „Edincst" delalo čudeže, r.egovala sporazumi j eni e, slogo in vzajemnost z našimi istokrvnimi brat? oziroma, kakor se Dravi : lovilo gada s praznimi rokami! Pokažimo, da smo zreii možie in politiki ter storieco že danes Bvojo narodno dolžnost! Ne samo, da pridemo vsi na občni zbor. ampak vpi*ati se moramo tudi vsak po svoji m?žno3ti. To je dolžnost nas ?n Muselmani v prepričanju, da bodo tudi oni delali za politični in materijalni razvoj, kakor tudi za inedinjr-nva in državno tamostalncst kraljevine Hrvat-ko ; Da se t-: sloga doseže, smatra potrebnim,: vseh ! da se čim prej oživotvori narodni svet, „Piccolo" in njegove prispodobe. Stara ki bi predstavljal nsrodoo ujedinjenje, vodil ia znana je navada pri „Piccolu", kadar-koli narodno pc-litiko nasproti drugim faktorjem j hoče opravičevati krivice, ki jih deli tržaška NAZNANILO ! NAZNANILO ! Nova prodajalnica tu- in inozem. blaga za moške obleke GIUSEPPE SPECHAR Trat, ulica S. Caterina št. 9. — Piazza Nuova tex Gadola) je preskrbljena * bogato izbere najlepših in zadnjih norosti zimskega blaga za obleke, površnike, chevias (črne in bele) in pristnege angleškega blaga za hlače naldogovornejših cenah. - po monarhije, bdel nad ohranitvijo narodnega karakterja, jezika in gospodarskih interesov, ukrepal primerne korake, da se te dežele 'tudi državno čim prije u. edicijo " Kolika razlika v umevanju položaja in izbirar.ju sredstev, Frank zove v boj proti Si bom ^tnjmcera in barbarom", a oni, ki s"> mi: »ii.ai: tuiinsko viogo, zove j o bralo l a t k u p u o a e 1 o !! Kdo dela patrijotično ? Sodba je jednostavna, samo bi hoteli tudi ob tej priliki Dozoriti oni del slovenske javnosti, ki mu ugaja ootekevanje in blatenje Šroije, da slovenski politiki ne treba niti za trenotek razmišljevati, čegavi taktiki naj sledi: ali frankovsVa, ali eni hrvatski koalici ? ! Frank je siuga tistih, ki jim ie glavna Kaioga, da sejeio razpor med Hrvate in Srbe, d8 tako Germaniji in Madjarom odpreto pot na Balkan in Jadran. Hrvatska koalicija pa išče bratsko siogo, da te dežele ostanejo nam: Slovancm na Ba'kacu !! J. RUSIJA. Ruski poslanik Urusev. Z Dunaja javljajo, da je posle ruskega poslaništva na Danaju prevzel poslaniški bvetnik Sverbešev, ker je poslanik Urmov vedno bolan. Knez Urusov, ki je že prekoračil 70. it to, namerava izstopiti ia diploma lične službe. Witte ni bil pri papežus Te dni je prišla veat, da je bil bivši minister Wit.e pri papežu v privatni avdi-jenci. Petrograiska ^Birševija Vjedomosti" so izvedele od oseb, ki so v zvezi z grofom Witte jem, da je grof že štiri tedne zapustil Vichy. Potemtakem so govorice o njegovem bivanju v Rimu izmišljene. Drobne poiitifne vesti. Pos I. dr. Kramar se poda v Egipt. Praški listi poročajo, da se je zdravstveno stanje državnega poslanca dr. Kramara tako poslabšalo, da se mora na nasvet zdravnikov podati te doi v Egipt. Carinska reforma v Zdru ž enih državah. Iz Washingtona javljajo, d«.vztrajno borili proti vsaki krivioi, ki nam jih tropi novi carinski zakon v veljavo s 1. ju-> provzročajo nasprotniki, lijem 1909. \ Proti temu so obnemogle vse „Piccolove" Protislovenska seja dunaj-? ekskurzije na Dunaj, v Prago in v Ljubljano s k e g a vseučiliščnega senat aJ itd. Čs ne pridemo zt«pa do svojih pravic, -Lidove Noviny* poročajo, da je imel aka- pa bo moralo iti zgrda, če se Italijani aemični senat dunajskega vseučilišča jako burno sejo, ko je šlo za namestitev učne stolice za slovansko filologijo. Profesorji so klicali: .,Maščujmo se za Prago ic Ljubljano", nakar so zavrgli prvotni terno predlog, po katerem so bili predlagani dr. Ber* neeker, Rešetsr in Wondrak, ter sklenili s 37 proti 3 glasovom, da predlagajo za stolico občina prebivalstvu slovenskemu, da išče in stika po druzih mestih po analogijah, da pri spodoblja in dela potem zaključke kakor mu že gre v prilog, tudi če mora pri tem natezati, sukati in pačiti logiko in resnico. Tako je delal vedno ozirom na šolsko in na vprašanje javnih napisov. Tako mu je prišlo te dni v prilog ropotanje v okrajnem zastopu Alsergrur.d na Dunaju proti češkim napisom To je bilo zopet „maslo" za našega „Pic-colo". Lepi dunajski izgled je hitro apliciral za svoje tržsške potrebe in je napravil prispodobo. ki šepa ta vseh nogah! Meni-ii „Piccolo*, da iz kake krivice na Dunaju izhaja kaka pravica za Trst ? ! No, pustimo na s.rani vprašanje, da-li jo s stališča principa enakopravnosti, moralnega prava, tolerance in pravičnosti opravičljivo, ako ee hoče se silo za branj ovati napise v jeziku, ki ga govori do 400.000 glav prebivalstva dunajskega ? ! Denimo, da Čehi na Dunaju nimajo prav nikake ne moralne, ne materijalne pravice in da je nastop omenjenega okrajnega zsetopa proti Češkim nastopom opravičen, vendar šepa „Piccolova" prispodoba Dunaja s Trstom na v.-eh nogah. Čehi na Dunaju niso priznani kakor avtohtono prebivalstvo na Dunaju, kakor so Slovenci na tržaškem ozemlju faktično, lezik poslednjih je s pravoreki sodnih in administrativnih oblasti tu pripo-znan kakor deželni jezik z vsemi tistimi pravicami, fcakcr jih ima italijanski jezik! Češkega jezika pa oblasti ne pripoznavajo kakor deželni jezik na Niže-Avstrijskem. Capito?! Slabo jo je pogodil „Piccolo* se svojo zadnjo prispodobo. In če se še uvažuje dejstvo, da je Slovence? na tržaškem ozemlju nad 60.000 — kon*tatujemo, da na to število slovenskega prebivalstva kaže tudi zadnja statistike šohkih otrok, — da tvorimo torej vsaj tretino V3tga prebivalstva tržaške obČine-pro*»incija, potem je jasno, da „Piccolo" le prazno slamo mlati in se blamira, ako si hoče z dunajskimi izgledi pomagati v svojem krivičnem boju proti Slovencem ! ! Tu smo, tu imamo svoje pravo, in za to tudi ostanemo tu in se bomo dosledno in Gumijevi izdelki in podmorske cevi. Josef Mhoffer'5 Me Dunaj Podružnica v Trstu - Corso 29 Zaloga cevi za vodo, vino, pivo, škropljenje in konoplji. Skladišče kož S^JTCJ1! rumene in 6rne za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokskalb). Voščila najbolje vrste za barvane čevlje. NaroČbe u vse kraje deiele izvršuje točno In hitre GIACOMO FREGNAN di S. Trst, ul. Caserma 11 [poleg kavarne Soelale] Rntonio piberti Trst, ulica Ponzi&na 656 IzDelovanje in barvanje kožuhovine. Zaloga in bogata izbeni vsakovrstnih o O kožuhovin. Prevzema naročbe in vsako popravlja Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brhrnici ? miči saverio Mercađante štev. i (blizu slovenske Knjigarne) — V. OJTJBZN, brivec. ne edino-!e profesorja praškega nemškega vseučilišča dr. Berneckerja. Pomnožitev italijanske v o jne mornarice, Mornariški minister zahteva 200 milijonov lir za zgradbo štirih velikih la-djj z 20.000 tonami ia za izpopolnitev tor-pednega brodovja. Dnevne vesti. Iz sodne službe. Sodna praktikanta na kr. deželnem sodišča v Trstu Štefan T o-m a š i ć in dr. Ernest Rekur in sodni praktikant dr. Ivan 'Bastianich na c. kr. okrajnem sodišču v Labinju so postati avskui-tanti. Imenovanje v poštni stroki. C. kr. postni konceptni praktikant Avrelijan B o m b i g je imenovan poštnim koncipijentom za c. k, poštno brzojavno ravnateljstvo v Tr3tu. fz pslirične službe. Okrajni komisar Fran W 1 Č e k je iz Sežane premeščen v Trst, okrajni komisar dr. Fran Hanusch iz ♦Gradiške v Sežano in namebtniski konceptni praktikant Cezar conte Zanoue iz Trsta v Gradiško. bodo hoteli spametovati, pa bomo uveljavljali svoje pravice proti njihovi volji. Marsikaj smo že izsilili proti volji Italijanov in vzlic vsem njihovim protestom. In tako pojdeta pravica in narava neizprosno dalje svojo zakonito in — naravno pot. Razpisane službe. Pri pomorski vladi je razpisanih več mest stavbenih praktikantov. med temi mesto mehanika. Prejšnji pisemski ovitki še veljavni. — Vkljub izrečni določbi zadnjega stavka odredbe z dne 23. septembra t. 1. St. 36132 (drž. zakonika §t. 202 in pošt. in brz. odredbenika i št. 110—08). po kateri je dovoljeno vpo-j rahljati tudi vnaprej prejšnje pisemske ovitke > z vtisnjeno znamko, obstojajo med občinstvom ter na poštnih uradih dvomi o možnosti vpo- ] labe takih ovitkov itd. po 31. oktobru r. 1. j Poštnim uradom je naročeno, da ob- j veatijo takoj občinstvo potom primernega i lepaka, kateri se ima razobesiti v prostoru za stranke, da je brez zadržka dovoljeno | vporabljati take ovitke itd. tudi v naprej. — j Poštni uslužbenci so dolžni občinstvo toza-i devno primerno poučiti. Čistilo (kremo) v prid dr. sv. C. in M. razpredajejo poleg že objavljenih, sledeči: Franjo Nemec, Nabrežina, Anton Tavčar,' Opčina, Josip Pertot, Bankovlje. Ker je neki bivši Slovenec priporočal svoji slovenski odje-malki, naj vzame Čistilo druge tovarne, opozarjamo tem potom slav. občinstvo, da naj se izogiblje takih trgovcev, in naj zahteva izključno Ciril Metodovo kremo. Glavno zalogo ima Vekoslav PlcsniČar. Oborožimo se! - Pod tem naslovom, smo prejeli : Nsše orožarne so menda prazne, j » ^ __ a bo j je pred vratmi ! Da ne bo kedo zašle- j Tržaštlr a mflb krrtrtik^ > aoval v zgornjih beseda kako — velesrbsko , ■ 4 iiPctl« zarote, naj povemo, kakega orožja nam t.eba j Nemilo srečanje. F nančni komisar Anin o kakem boju govorimo. Naše politično; ten Sepele, star 42 Itt, stanujoč v Grati 432 društvo rKdinostu je naša politična orožarna | ee je sinoči vračal domu okolu 12 in enčetrt l---------. Našel je vrata odprta, vstopil je prižgal je žveplenke in — tu zapazil v bvoj nemali strah Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala ! Delniška družba s 103 podružnicami."— 3000 delavcev. Dve prodajalnici v Trstu. Centrala: Filijalka: CORSO št. 27 ulica Cavana Drite. Mm Zobozdravnik dunajske poliklinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via B&rriera vecchia štev. 33 TELEFON štev. 1708 — žal da — brez potrebnega orožja! Boj pa bo na snomlad, ob priliki občinskih voli :ev po novem volilnem zakonu. Za ta veliki boj mora naše politično društvo imeti mnogo streljiva v podobi potrebnih sredstev in ker jih nima, je dolžnost nas vseh, dj po možnosti podpremo to našo trdnjavo. Danes bo dana vsem, ki ao dobre volje, prilika, da pridejo ca občni zbor društva „Edi-ii03t", rJa se tam vpišejo in plačajo Člana rino. Sramot :0 je namreč, da to tako važno našo dcUŠtro šteje, da ali ne— kako stotino članov! Ke- je članarina (2, 6 in 12 kron) razmerno jako nizka, je dana prilika slehernemu, da je član tega važnega društva. Ka-| (Dalje na 10. strani). Čevlji za moške: črni, trpežni z elastiko . . • gl. „ „s zavezami - . . „ Box Kali .... „ najfineji Box-Kalf Goodjear Welt........r „ fini Chevreau Goodjear Welt ........ „ „ z lakiranim prednikom . „ „ Box-Kalf amer. Goodjear „ Barvani Box-Kalf am. Goodjear „ „ „ Derby . . . „ Nizki čevlji Chevreau . . . . „ Čevlji za ženske : Črni, trpežni z elastiko . . „ „ s zavezami . . „ „ z zaponkami „ fini Box-Kalf .... r * „ Chevreau Goodjear Nizki čevlji črni, trpežni . • „ „ rumeni .... čeveljčki črni (Romana) . „ lakirani „ ■ • beli ...... Postolci in čevlji za otroke od gl. 1 napr. Amsr. gumijeve apetnlce od 20 kr. napr. Angleška pomada Britania, garantirana usnju neškodljiva po 25 kr. škatljica. - gl- 3*50 3-75 4*75 6*25 6-50 6*25 7*50 7*50 T— 5*50 3 — 3*25 3-40 5*75 6'— 2-50 2'7o 1-50 1-90 1-80 1 Struchel i 3eritsch Trst, Fiazza Nuova vogal ulica S. Caterina Izbera perila, velnenega blaga, trliia, preprog, zaves, pletenin in modercev. Kožuhovina. - Žida. - Fuštanj. ** | Čipke, vesila, obilvl. — Drobni predmeti Nova prodajalnica ur : HORBERT HACHTIGALL TRST. - Ul. Nuova 41. - TRST. (Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko-vinaste ure. Specijaliteta ki ,rio-metrov regolatoijev i. t. d. z ,y;a- ! j-i=3 c? > M J l metrov \ f ; , rancijo \V ? ; / Popr: Poprave se izvršujejo najnatančnejše. Stenske ure se pri 'e ponje na dom ter se jih dostav-tja brezplačno. V prodajalnici manufakturnoga blaga LG.Colombai ulica Vincenzo Bellin: 18 i Proda se vsakovrstno blago po nizkih cenah. Specijaliteta: bluze in obk'rij ovratnic in dežnikov za uio^ke in žinake. Velika izigra lilaga ra uoftke oMeke. TBiP Sprejmejo ae naročila po meri JAKO ZMERNE C ENE. mr Zaščitna znanih: „SIDRO" 'j L1NIMENT, CAPSICI Cornp.k nadomestek za Snker - Pain - Expellei« ie splošno priznano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prehlajenju itd — Cena 80 stot., K 1-40 in K i>; dobiva se v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaćega sredstva naj se jemlje Ie originalne steklenice v škatljah z nažo zaSčitno zuamko : „SIDltO'% potem je kupo-7itec sc* o prejel originalni izdelek. — _ Dr Richtcr-a lekarna pri Zlatem levu fe Sl v pragi p [ . § J EUZABET1NA CLICA »167 5 (nora) f ' ASSICURAZSONI GENERALI IN TRIESTE (Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena leta 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1907 K —. Glavnica za zavarovanje življe- nja o 31. decembra 1907 K »lT.OlJ.ttJMMO.— Plačana podvračila od leta 1S31 do 31. decembru 1907 K A09,O42.8CB3*ft>.— » 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo zaživljenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police : I Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSiti vojaSko službo., ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plača zavarovanec ln70u zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku mesecev po preteku roka. II. Veljavnih po preteku 6 mosaoev od tedanja : a) zavarovauec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejaibodi deželi tega sveta (Svetovne policei. b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. III. Veljavnih po pretaka enega leta po izdanja police : a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da postane nesposoben za delo. IV. Velj avnlh po preteka teh let od izdanja : a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja rasum slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali p izkušenega samomora. (c Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 '/2 °/ . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuo/e (vogal Torrente) Alla citti di I.oadra Velik izbor izgotovljenih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. D<.'!:iv*;e obleke. Tirolski loden. Nepremočlji i plašči (prnui. angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemski -tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po naj no vej V modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah V ulici Cemmerciale štev. 7 odprla se je ca Priporoča svojo delavnico za naročila po meri po naizmerneiši cenah Tudi poprave se izvršujej naj zmernejši natančno JOSIP ŽAGAR. Nova prodajalnica :: z ueliko Izbero hišnih in kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. Vincenz Pibn*ouz, junior ulica dells Poste štev. 3. Odprla se je na novo urejena trgovina IC 2 zgotovljenimi oblekami za gospode, gospa in otroke. ^ BOHINBO & Co. v ul. della Torri 2 Palača Diana (za cerkvijo sv. Ant. novega) Zasiguramo solidno in točno postrežbo ter najnižje stalne cene in prosimo za obilni obisk. -JEV! šivalni stroji naj se kupujejo edino v naših prodajalnah, katere se po tem znaku spoznajo. Dnevno razpošiljanje. £ Houo mlekarna TRST, ulica San Nicoio štev. 29 pristnlf mariborsko mleko Dnevni dohodi čajnega ma*Ia in jajc. — Postrežba na dom. — Priporoča se slavnemu občinstvu. _ _ Zaloge dalm. vina Prodaja s-e zajamčeno pristno, novo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Podstrane pri Spljetu. — Brezpla(?ao na dom jh> aiodečih —=--.----- cenah ; — < 'rno. po I -t. Belo viiko j oSO -t. Opolo .. 7-2.. Lstrsko . . .. «4 „ FlUJaLka i^rčma ynl. Q Boulnl 1Q ] Cine-Music-H all-Mondial Trstu. Ul. deli" Istria 6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutne novosti. Od srede 7. do petka lO. novembra: - Hribov i visoke Tatre resnično. Družinski sin šaloigra. Papirnate kokoši barvano CINEMUSIC : Na splošno zahtevo Vstopimo brez ropota Notar v veselju komično. Oglase nastavljajte na Ins. odd. „Edinosti _ ^IVV*.;-ife • - • Ne pustite se zapeljati do kupovanja po oglasih, katerih namen ie, zlorabljati SINGER ja. ker naši šivalni stroji se ne oddajajo pre-kupovalcem. kateri jih zopet prodajajo, ampak le direktno od nas - občinstvu. SINGER & Co. Delniška družba šivalnih strojev DMAJ I., wipu!iiizeTstr. 23 Trst - Corso 24 - Trst SIRUP PAGLIANO Zlata kolajna« visoko odlikovanje na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906 Vpisan v italijanski vlaOni formalnjuji = za sčičenje in krepanje krvi. FKOFESOIUA ERNESTO PAGLIASO. == Naše pravo je nepreklicno priznano od vikoke oblasti. Tekočina— prah—svalki (krogljice) Prodaja se v vseh g-Iavnih lekarnah. (Za Avstro-Ogrsko M. L AN'G — TRST, Pazite na ponarejanjs. — Za'arevajte naio tovarni.^feo mamio »modro, rudeče, zlato). Nimamo podružnic. Naslovljati Prof. £RN£STO PAGLIANO — Calata San M are o 4 Neapelj V Trstu, dne 8. novembra 1908. »EDINOST« štev. 309 V Ob desetletnici „Umetniškega gledališča 4 v Moskvi. Pred desetimi leti "ie ustanovilo par oseb. malo t-icer po šctvi!u, toda tem močuejših po umetniški icdividuhliteti, gledališke, k^ter^mu ie oil iicer&roa duŠd geLialni A n t. P. Č e -c b o v, reži§ersko-ustvarjajoča VI. Iv. Ne-mirovič-D&nčenko. igralska in ob enem tudi organizatorično ne-nfc*. adno sposobna — dve lastnosti ki so redkoked^j združene — K. S. S t a n i s 1 a v s k i i. Teh destt let življenja omtn;enega gledališka, ki je začelo z jako skromnimi sredstvi — njegov začetni kapital je iznašal 28 tisoč rubljev — na neznatnem odru moskovskega „Lovskega kluba", pomenja novo epobo v ruskem gledališkem svetu, pomenja revolucijo v dosedanji tradiciji, sijajno zmago psihologične in nalsdove drame. Desetletnica obstanka „Umetniškega gledališča*, ki bi se moglo imenovati tudi Čechovo gledališče, kakor se je hvaležno omenjalo na jubilejni slavnesti, je dohitela to prvo ruiko gledališče in „prvo gledališče sveta^, — ime ki ga je dobilo predlanskim, ne od svojih rojakov, marveč od stroge nemške kritike v Berolinu — v najbolj gledališkem mestu Evrope — na višku umetniških triumfov, finančno osigurano, zreče z najlepšimi nadami v bodočnost. Moskovsko „Umetniško gledališče" je znalo zavzeti med vsemi ruskimi gledališči povsem izjemno stališče in prikleniti k sebi zanimanje domačega in inozemskega umetniškega sveta. Njegova pot k umetniški višini je bila ravna in zmagonosna, navzgor stopajoča, ni pa bila vedno srečna, favorizirana in triumfujoča. Ta zaved z vso svojo umetniško družbo je imel tudi mnogo strastnih nasprotnikov, ki mu niso mogli odpustiti izdajstva, zapuščenja stare resnične forme, očitali §o mu, da je svojo usodo preveč ozko navezal na usodo nove dramaturgije; da podira edino-naravni namen gledališča in gledališke umetnosti, nadomestuje prvenstvo igralca na odru s prvenstvom režiserja ; živo dušo gledališča da nadomestuje s tehničnim aparatom, s strojem. Saveda je danes tudi na Ruskem vsekakor več navdušenih prijateljev, nego načelnih in neutešljivih sovražnikov „Umetniškega gledališča". Vidijo in Časte v njem krasen, bogat in plodovit trud umetniški, najčastivrednejši in oplodujoči trud, da vodi umetnost scenično po novih poteh, 30 spreminja iu pcgloblja tako, da ne zavzema gledalca posamična paradna produkcija kakega igralca, marveč mogočno ovladana celota, da deluje sama vsebina igre in njen notranji gmi3el. Na ta način je postala družba Moskevskih najideal-nejša interpretinja Čechova in drugih domačih avtorov, i^med tujih pa predvsem I b s e n a. Zanimiva je statistika minolih 10 let, ki je bila izdana na dan jubileja. Tekom teh deBetih let je „Umetniško gledališče", ki je otvoiilo svoje delovanje s vprizoritvijo „Carja Fedora" (od grota A. Tolstega), priredilo skupno 1732 predstav, izmed teh 1474 v lastnem moskevskem gledališču, ostale izven istega. (V Pttrogrsdu so bili Moskevski rekom teh desetih let v obče 7krat, vselej v dobi Velikega posta pred rusko Velikonočjo in si tukaj vsega skupaj 183-krat igrali). Na vstepninah je nabralo „Umetniško gledališče v svojih desetih leti okroglo 2 milijona rubljev; samo še kaka dva ali trije tisočaki primanjkujejo. Kako je obisk in de* 1 loma tudi cena vstopnine naraščata, o tem! pričajo najbolje sledeče številke: v prvi sezoni gledališča je iznašhla vsa vstopnina 103 tisoč rubljev, v deseti sezoni pa že 336.000. Iger se je igralo v teh desetih letih 40 — torej povprečno štiri novitete na let^. Mej temi novitetami je bilo 21 iger domačih, ruskih, 19 ptujih. Prvo mesto, kar se tiče števila vprizorjenih iger in kar se tiče repriz gre seveda Ant. P. Čecho»u, dobremu geniju „Umetniškega gledališča", ki je prav, za prav soustanovitelj njegove slafe. Njemu pripada 464 predstav iz celotnega števila 1732, torej več nego polna četrtina. Po Cechovu gre drugo mesto takoj Henriku Ibsenu (dajalo se je 8 njegovih iger skupno 228-krat). Trt tje metto poseduje Mak=.im Gorkij (3 igre in 191 predstav). Ena izmed velikih tajnosti vapeha l^ži gotovo v teir, da je ostal umetniški ensembl gledališča celih deset let — od eamega početka torej — v svojem jedru takorekoč ne-izLiremenjea in izmed izbornih sil ni zmanjkalo nobene; nasprotno pa jih je nekaj prirast'o. Ne bo morda nezanimiva tudi mala zbirka številk o finančnem stanju gledališča. Ravnatelja Stanislavskij in Njemirovič-Dančenko sta začela pred desetimi leti, kakor že omenjeno, z glasovnico 28 tisoč rub'jev. nabranih po deležih. Prvo leto je že pogoltnilo to glavnico in prineslo še 40 tisoč dolga. Tudi nasledna leta je bilo podjetje pasivno, dasi je umetniški rastlo in se razcvetalo, toda tudi dolgovi so rastli in razcvetali. Gledališču je grozil polom. Tedaj — bilo je leta 1903 — rešila ga je radodarna podpora moskovskega mecena milijonarja S. T. M o -z o r o t a, ki je za sanacijo podjetja poklonil 200.000 rubljev. Toda v prihodnjih dveh letih posrečalo se je gledališču le na težaven način kriti svoje izdatke, in decemberska revolucija 1. 1905 presenetila je Moskevske brez vseh denarnih sredstev. V tem slučaju je rešil družbo moskevski literarno-umetniški krog, s tem, da je posodil gledališču 25 tisoč rubljev, s katerimi so nastopili znano potovanje po Evropi — Berolin, Draždane, Praga, Dunaj. Moskevski so igrali v teh mestih celotno 63 predstav, in vrnili so se domov, obloženi z evropsko slavo, toda od posojenega denarja jim ni ostalo takorekoč niti kopejke. Toda že prihodnja sezona (1906/07) je prinesla Moskevskim krasne in vedno naraščajoče vspebe in ž njimi tudi ma-terijelno zasiguranje. Že po božiču je bil dolg poplačan in danes stoji gledališče trdno, opiraje svojo stabiliteto glavno na 15 deležev (po 5000 rubljev), med katerimi «ta tudi oba ravnatelja in nekateri člani igralci in poleg tega na precejšen rezervni kapital šestih oseb, ki bo pore ki, da finančno podpro prvo današnje gledališče rusko, če bi se morda nahajalo v nou kalamiteti. Jubilej je bil malo skaljen vsled tega, ker je ravno ta dan gledališka in literarna Moška tugovala nad rakvijo znamenitega igralca in režiserja A. P. L e n s k e g a (z „Malega gledališča"). Hoteli so celo jubilej odložiti, vendar je to bila nemežna stvar, kajti ta čas so prihajale že v Moskvo depu tacije iz Petrograda in od drugod s slavnostnimi govori, gratulacijami, venci in darov:. Oba ravnatelja sta se prav prisrčno spominjala v govorih obeh soustanoviteljev že preminulih — Čechova in mecena Morozova. Seveda je bila tudi neizogibna panibida v spomin obeh zvezana s pogrebno slavnostjo za Lenskega. H- Gospodarstvo. Vinorejski in sadjerejski poučni tečaji. Šiaierski deželni cdbor je sklenil prirediti tudi leta 1909 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah, v gojenju in sajenju sadonosnikov. Med drugimi priredi take tečaje: 1. na deželni sadje- in vinorejski šo*i v Mariboru, 2. na deželni vi-ničarski šoli v Zg. Radgoni, 3. na deželni vi-ničarski Soli v Ljutomeru in 4. na deželni vi-ničarski šoli v Skalcah pri Konjicah. Ti te-čeji se pričnejo dne 15. februarja in se končajo dne 1. dec. 1909. Vinska trgovina v Italiji. V prvi polovici 1. 1908 se je uvedlo v Italijo 328.166 hI vina. Med tem je 281.300 hI francoskega vina v steklenicah. Avstro-ogrska je udeležena na uvozu le z 96 hI, proti 181 hI v prvi polovici I. 1907, v katerej dobi je ves uvoz znašal 355.091 hI. Izvozila pa je Italija v prvi polovici 1907 1. vina v sodih 391.224 hI in 6,636.500 steklenic vina. L. 1908 prvih šest mesecev vina v sodih 611.580 hI in 6,322.400 steklenic vina. Največ letos iz dežele prodanega vina je ilo razmeroma v Švico in sicer 231.312 hI, na drugem me*tu je Brazilija z 59.956 hI. x Izvoz živino V Italijo. — Po južni železnici skozi Koriain in po furlanski železnici vkozi Červinian je šlo iz Avstrije v Italijo letošnjega oktobra skupaj 19.182 glav razne živine, in sicer 2594 konj, 704 volov, 94 bikov, 3038 krav, 64 bivolov, 8615 junic, 2746 telet, 584 ovac in 743 prešičev. P<-leg teh se je izvozilo pa še mnogo zaklane živine in svežega mesa. Tako je Slo iz Srbije v po sebnih za prevažanie svežega mesa pripravljenih vagonih le v Milan 182 kvintalov. Laški listi se jezijo, ker Avstrija tako lahko izvaža s.oje blago v Italijo, mej tem ko se po n ih mnjenju ovira uvoz iz Italije v Avstrijo na vse možne načina in z visoko eolnino. SLiSE vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter ieraj TRST, ulica lfincenzo Beilini s ter vogal ulico sv. Katarina. 13 Direktni dovoz štajerskih kokosi U ajc. Specijaliteta : Graške Fonlartls. Ceae dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Campanile št. 15» STECKENPFERII milo z lilijnim mlekom Dobiva se povaodl! Najmehkejše milo za kožo, Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. Čermak m §. Juschei TRST ulica detla Caserma štev. 13, II. nadst. Prodajalnica manifaktur. blaga €nrico Se franceschl Filijalka ulica delle Poste štev. IO je prejela za jesensko in zimBko serono bogato izbero blaga za ženske obleke pleteniue, fuštanjev, trliža In izdelanega perila za moške in ženske. - V dobroznani žganjarni — FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo se vedno pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec : : kakor tudi mrzle piiače frambois, tamarindi in šemade Krojačnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijskega Llovcia t ■■ n ---tt—* kakor tudi vsake uniforme » ic= » i ANTON GROSSER - Trst, Corso 21, II. n z bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novosti. Perfektni kroji. Cene jako zmerne. Pekama Josip Vatovec ulica Sette fontane št. 834» Trst. s prodajo sladc. — Vsak čas svež M POSTREŽBA NA DOM. Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečence MS Kdor 188« »tužbo ali kakoršno-koll zaposlenje ; kdor 18£e uradnike ali službeno osobjo, kdor Ima ca oddati sobe, stanovanja, dvorane, kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor fell posojila, vknjižbe Itd. prodati ali kupiti premičnine ali porabljene predmete itd. itd., naj se posloži VALIH OGLASOV * ,E d 1 u o 111% ki so najceneji, največ Čitani — najbolj pripravni v dosefo namena. _ • - kina-v i no ^fg ■i za bolehne in rekonvalescente. Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-dee in ojaeuje organizem. Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada Je treba se po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. Izborni okus. J. SERRAVALLO - TRST I Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizuodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement. Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolj« In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In stare plasti na aafaltičnih kartonih, skrilnih __ploščah in vsakovrstnem lamarinn.\v.v. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, Umi oement, karbolinej, kar bolna kialina, asfalti in drmgl proizvodi iz asfalta in ka trama, opolzla olj s. mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za koze, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIĆU (Monfaicone) pri Trstu. ITCtv-S Živnostenska banka pro Čechy a Moravu -- (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Menjalnica: Via Nuova štev. 29. Podružnica V Trstll* Bančni prostori: Via S. Nicolo 30 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dnnaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Bučjjejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznu, Prostejovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. ESK0MPT MENIC IN INKAS0. BORZNA NAROČILA - - Tekoči računi in računi na bančni žiro. - - STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI - - - DOKUMENTOM VKRCANJA. ---- KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. - - - - Ustanovno leto 1868. Akeljskl kapital : K SO.OOO.OOO. — Rezervni in varnostni zakladi erez : 9,500.000. — Brzojavi: Žlvnostenskš, Trat - TELEFON: 21-57 - 4^4 /o Vloge na vložne knjižice 4^4 /o Stra < VI > EDINOST c št. 309 V Trsta, dne 8. novembra 190^ . N amm-ME Zapomni si : donesi mi samo 1 i. !i in ne pusti »e prevariti izgledaj oče imitacije slabše u ocl slično kvalitete. Ottoman 99 f: ———-- Odprla se je gostilna Alla Sassita" vis a-vis Lloydovi palači. Največji komfort Vino, pivo in izvrstna kuhinja. Salone mode = Ana Koppel TRST, ulica Barriera vecchia 14, I. n. časti se naznaniti, daje prejela za pomladno sezono klobuke zadnje novosti. Popravljanje klobukov, pranje ter okrašenje kakor tudi barvanje slamnatih klobukov v vsako - barvo. Ml RODI L NIC A GUSTAV© MARCO ulica Giulia št. 20 Droge, barve, pokout, petrolej, čopiči šcetke, mila, parfumi itd. — Zaloga Sip in steklenin. Kupujte CementPortland prve tovarne „EXCELSIOR" v Splitu skladišče pri Emilio Vannoni Trst, S. Francejco d'flssi 18/Tel. 636 Skladišče „Cementa Romano" (hidravlično apno) in malca (gesso di prcsa>. kron samo stane krasna moška obleka iz finega blaga edino-le v zalogi izgotovljenih oblek - - V. Dobauschek TRST, ulica Giosue Carducei 11 (prej ulica Torrente) TKST Vrhu teg-a po Jako niskih cenah: barvane ali črne obleke za moške in dečke, kakor tudi oblečice za otroke. — Paletots, površniki, raglau, ulster, jope, jopiči, telovniki, hlače, modre bluze za kovače in mehanike, klobuki, kape, pletenine, spodnje hlače, srajce, naprsniki, ovratniki, ovratnice, zapestniki, nogovice in druge potrebščine za moške. Izdelujejo se obleke po meri. - G°v°ri se slovensko. urar 5 Trst ul. Poste Nuoue 9 VERA Pekarna in sladčičarna ei&eoMO vioh# TRST. ulica del Rivo štv. 19 — dobi se — svež kruh trikrat na dan. Testenine lastnega izdelka, biškotin? Prodaja moke, sladkarij itd. Po zmernih cenah. Postrežba na dom STEKLENICA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo, odlikovani lekarni PRENDINI Pošiljat ve po poStnem povzetju. AVA\\\\\\ V\XVSCVJ Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena i d na obrtni razstavi \ Tretu odlikovana tovarna sodov tvršuje naroČbe vsakovrstnih Bodov, bodisi za vino pirit. iikere, tropinovec, olje, slivovec, maraškin itd. Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da Bene bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenike. Jran £bram Trst, ulica S. Francesco 44. Civilna in vojaška krojacnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh preometov spadajočih v krojaško obrt. -ODLIKOVAN DNE 5. APRIUA 1906.- na XXVII. mednarodni razstavi v Parizu s častno diplomo. častnim križcem in zlato kolajno in na H. mednarodni razstavi v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX" , diplomo. ■ Jfaročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AUGUST ŠTULAR. Trst, via delle Poste 12. I. nds. (nasproti Smolarsove papirnice. V0lj3-ga a rdečega, modrega in betega. ali ru ■ oa-tj^ nankinga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, skti,>Q-> z dvemk 80 cm dolgimi in 58 cm Širokimi zglavuicami, napolnjena z novim sivim, trpežnim in puhastim pe r j •• m K 1»? ; p o 1 pu h a ste K 20, puhaste K 24. --MEZNK PERNICE K 10, 12, 14 in 1« ; zglavnica K .«. in 4. — PoSiljatve po poStnem povzetju od K 12 naprej pošt-nine prosto. Tudi ae sme zamenjati ali vrniti. Za kar u<-ugaja se poSlje denar nazaj. iiisnrrniiiniNiiri S. BENISCH V Denfei(z št 765 km »a Ceciiy IVijrodilnica Zaloga ogflja in drv M. RIBARIC Trat, ulica Squero Nuovo 15, Trst Prodaja na debelo in drobno r* Pošiljanje na dom. Svoji k svojim! r1! FERD°. ANKELE prei »»iste«* C. kr. dvornega .,C0IFFEUB des D A ME S" na Dunaju. Crst, ulica San Jficolo 34, vogal ulice San tfntonio, mezzamn.! Specijaliteta: valovljanje laBi, barvanje in suSeije istih 9 pomočjo električnih aparatov in ne-j govanje rok.--Sprejme vsakovrstna dela, ki spadajo v to stroko, od navadnega čopa do i najfinejega bandeuz in spremembe. Sprejme se naročila za česanje gospa na dom. FRAN RUPNIK,!™!" trst, nI. felice Venezian (e* Fontanone) it. 14, III. nadstropje Kod&rna izbora tu- iu inozemskega blaga ter izdeluje vsakovrstne obleke po najnižjih cenah. — Postrežba tudi na dom. — rjf. «tt vV ^ jAt jAr. »J*. vjv >jx Vfv yfK VELIKA IZBERA manifakturnega blaga in ženskih :-: oblek :-: Blago na obroke po zmernih cenah. Blago za moške in ženske obleke. Nepremočniki za ženske. Blago za pohištvo, preproge, garniture, zavese, vitrage, volnena in prešita, pokrivala, perilo, svila, kožuhovine, spodnja krila in druge potrebščine. - - M. B. KflTZ — TRST — uiica Madonnina 11, II. nadstr. *«* »;> /)» /jv BERNHARDT - a plinove motorne napeljave za zrnati premogf koks, rjavi koks in druga cena kuriva. Najceneja gonilna moč sedanjosti. Gonilo brez dima, duha in nevarnosti. Za tovarne, mline, električne centrale in vsako drugo obrt. — Stroški za : kurivo 0*8-2 konjske moči na uro. C. kr. priv. Tovarna motorov in strojev za poljed. in obrtna podjetja Gr. Bernhardt's Sdhne - Duna XII./2 Schdnbrunnerstrasse 173/E Zastopnik: LEOPOLD WEISS, Trst, ul. delle Acque 5. Motori na petrolin (benzin), špirit in plin ter lokomobili izdelkov - prve vrste. - I Anton Ursich Barriera vecchia št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak In mazil za pode, izrezov, zaloga suhega sadja in parfumeri]. Albert Faber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za bresplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zaiagftn;« hrastovin ia Movil drv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih briketov iz drvnega oglja ^BOULES'" v veliki jajčji obliki za vsako kurjavo. Žareči komadi v (mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in likanje Naročbe, ki se izvrže točno, je nasloviti na tovarniško pisarno: Trst — Via della Tesa št, 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki GIOV. ANGELI ul. Vinc. Bellini št. 11. (nasproti cerkvi novega Sv. Antona.) rann«n Tvrdka vstanovljena leta 1877. Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Krainz) Urad: ulica Nicolo Blaohiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. Naslov za bnzojavke: I Telefona: „Universum" — Trst. | urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. Prodajajo po zmernih cenah: Sesaljke za vino in vodo na transmisijo in na roko. Cevi vsake vrste za napeljavo vode, plina in pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje In oskrbUenje vsakovrstnih strolev za obrt. ---Ceniki zastonj.--- PRODAJALNICA JESTVIN :: Via dell'lstria 14 - Trst Prodaja kave, riža, testenin domačih in tujih, sladkorja, moke, masla, mila, olja, otrobi itd. itd. Vsaki dan sveže blago. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in okolici udani IVAN GUSTINČIČ in 1F Dr. ARHOLD KOLB zobozdravnik, svojčas azistent na dunajski polikliniki prej v ulici della Zonta 7 sedaj Corso 14, I« sprejema od 9.—1. in od 3.—G. i>opoL Izdiranje zobov brez bolečin In plombovanj*. Umetni zobje po najmodernejih zistemih. mmmm 1 1F ir =0 Trst, Fiazza Nuova št. 1, Trst vogal Via S. Caterina Vsaki dan sveže slaščice :: ......in pecivo za čaj Aurelio HerMS Civilni geometer. — flvtoriiovani zapriseženec Trst, Corso štev. 30 sprejme nierenja, »kskorporacije, intalacijc Itd. sj>lo£no vsa geometrična dela, Zaloga moke prve vrste. S Aleks. Rupnik & C.e - trst 2 6 C8 C8 M uliea Squero nuovo št. 11. Zastopstva in slavno zaloga najfinejših vrst pšenične moke In krmnih Izdelkov - poznatega valjčnega mlina — VINKO MflJDl6-a v Kranju Brzojavi: Aleks. Rupnik -- Trst. M Prodajalnica jestvin in fcolonijalnep lilas': Trst, ulica Foscolo 2 : vogal Barriera vacchia — ——-Vdobi se vsake vrste kave, sladkorja, rlža- testenin itd. — Sladkor v prahu po 76 stotin k Sprejmejo se naročiia po pošti od 5 kg napre vse po najzmernejših cenah. Priporoča se slavnemu občinstvu v rnestn n okolici Udani J. CERNE. 9 ni K! Zaloga moke prve vrste x.m JOSIP GREGORIČ, trgovec TR8T, nI. Olmo la naznanja, da ima zraven svoje trgovine z mešanim blagom in Jestvin veliko zalogo laterskega vina po najnižjih cenah; pošlje se na dom po naročilu. Ob enem priporoča svojo FII.IJAI.KO nlioa Glulia 7. Sveže blago. — Cene brez konkurence. IS! * Sprejema zavarovanja človeškega živ-jenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. - Zlasti je ugodno jra zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A" vzajemno zavarovalna banka v PRAGI < Rez. fondi: 38,242.074-78K. Izplačane odškod. in kapitalije 91,936.993 72 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica n&še države z vseskozi slovansko-narodno opravo. Vsa pojasnila taje zastop v fjsbljam čigar pisarne so i lastnej bančnej iiisi- v OOtPODlKIH DUOAH it. It. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovo^uje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: :: namene. :: :: Stran VIIT ►EDINOST« štev. 309 Kislo zelje - NOVA MESNICA _ repa* s v vseh letnih dobah v zalogi Josipa Dolčič TRST, ulica Sorgente 7. — Tel. 1465 Trgovina KAT. ud. MULEJ Piazza Ponterosso št. 6. Priporoča slav. občinstvu svojo zalogo jestvin m kolonijalnega blaga, na debelo in drobno. — Pošiljatev po deželi od 5 kg naprej vsakovrstnega blaga n. pr. kavo, riz, olje, čaj i. t. d. Za obilen obiisk se priporoča IVAN BIDOVEC, vodja trgovine. V ulici Belvedere št. 55 ===== se je odprla ===== ■ nova čevljar niča Prodaja se izdelano olinvalo ter novo po meri Poprave se izvršujejo po najzmernejših cenab. Za obilen obisk se toplo priporoča pod ge-Plom: M OJI K SVOJIM ! uđani Josip Godina Kdor hoče kupiti ali prodati ko?i, vampe in osoljeni jeziki. Vse po najzmernejSih cenah. Trst, ul. Belvedere 40 Prodaja ee goveje meso prve vrste, kakor tudi graško meso, najfineje telečje in iančje, ko-M Udani C. Sovra no. HKSE3 Zobni ambulatorij HANS-a SCHMIDT prej so druga - Dr. A, Mitfak-a - ulica della Zonta 7, I. nadstropje. Senzocilondna novost - Patent „JescH". Najnavadnejši, uajgotovejši in najcenejši prenosljivi aparat „Universale" za aeetilensko luč in plin z beložarno mrežico, dovoljen od c. kr. namestništva dekretom stev. l povzetju) v acxlib ne mauje od 5»* litrov ter raćuuain |s«Kle posebej] 24 s-oti:ie manj pri litru. Uzorci : za vnk po-auu zen u/"m: prosim, da *e pošlje 25 »totink • po-tiiih znamkah. Ob prilikah spouiaite st- moje l->4;att za;, ge buteljk z Šumečim vinoui, >!ad-kim dtzertoim in mediciualnim. kakor tudi z lit »-rji in sirupi i/vrstn>'tako* ■'ti in jm> jako zmernih conah. Preprodajalcem popust. E. JURCEV i (Trat. Acquedotto št. 9. Pekarni in slaščičarni ===== BIAGIO MADON, TRST al. 6hega it. 7 in ul. Caserma št. 12 sta preskrbljeni s svežim kruhom 4-krat na dan. kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste. Za praznike „Vsih Svetih« bogata izbera fav. _POSTREŽBA NA DOM :: Prodajalnica in pekarna :: F. PETERNEL _ i« Breloiena iz ulice Giulia 76 VQT v Vrdelo štev. 490 Produ h tobiika, katera je bila vzeta od prej5nieg» i lastni ta Wran, JoB.je zopet dovoljena sedanjemu lastniku P. PETERNEL i -"•ran-a- .v- —I ^'noHpr Usled velikih pogodb, napravljenih direktno v AMERIKI zamoremo zalagati Trakove ^ za pisalne stroje vsakega sistema, prepisovalne ali ne, hektografične, litografične i. t. d. vsake barve, prve vrste, po kron 4*60 enega s pravico, da se očisti klijentu stroj brezplačno, naj bo njegov sistem kakoršenstboai. GIUSEPPE FANO fu Dott. Gustavo Crst, ulica Jfuova št. 5, I. — telefon 19-73. Skladišče šivalnih strojev in potrebščin, kakor tudi amerikanskoga pohištva, po absolutno konkurenčnih cenah. — Mehanična delalnica za poprarljanje strojev. Trpežnai^krila PO ceni! <«ladke k t-50 komad; črtane K I 70; karirane K 190. — Pošiljatve po poit iem povzetja. Zavoj 5 bp 7 komadov. Manjša naročila e ue jemljejo v p »štev. Prodajalcem popust. — Kondicije po naročila. — Gust&V AVeiS3€i!l- stein v Byetrem u Poličky. ■ Giovanni Isiersich TKST. ulica Molino a Vento >t. ; Prodajalnica vsakovrstnih potrebSči::. — Šk^fi, brente, kale, žeiezne iu steklene Potrebftčir.e, namizi-, koši in rešeta ter vin'.i j-vrstne lončevlne. Sretiike vaške velikosti. Cene da se ni bati konkurence. Jfttjbolja Dalmatin, vina jamt'eno priđtna iz solnćnega otoka Visa navadna v sodih in tina namizna v buteljkah Opoio, črno in belo sladko. SPECUALI i ETA : g^ pristna Kurtela^ka v buteljkah. — .^amo pri JUBAJ-u MABASOVIĆ, TRST ulica Chiozia štev. 17 (prej S. Pavlinovio Dostavljanje franko na dom. - Cene zmerne. - Svoji k tvo.itr^ 5L0UENCI! KUPUJTE Narodni kolek! Glavno 2a»1op>tvo:Tret, V. JANACH in Drug. Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji .'»B« smerne Pn&kxj A " fig?- Hotel Ral kan V Trstu, dne S. novembra 1903. > EDINOSTI« št. 309. Stran IX Odhajanje in prihajanje vlakov C. k. državne železnice. (Izviaček iz voznega reda, veljaven od 1. oktobra 1908) (Časi za prihod, oziroma odhod so zaznanjeni v srednjeevropejakem času.) Odhod iz Trsta (Campo Marzlo) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) ■ 55 o Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Pirektn voz I. in II. razreda) 7.0S 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.) BTX) O Herpelje—Pula (Direktni voz I. in II. raz.) 4.20 0 Herpelje—(Kanfanar-Rovinj)—Pula (Divača-Gorica-Diinaj j. ž ). (Direktni voz I. in II. raz.) 8.10 0 Herpelje (potem brzovlak) Piaa (Direktni voz I in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj i i. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—Boršt—Draga—Herpelje. Trst—Boje—Poreč. 6.10 M Koper—Kuje—Poreč in medpostaj. 3.10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7.10 M Koper in medpoBtaje (le do Buj). Trst- Mlada gospodična lepe zunanjosti, poštene slovenske rodbine, želi stopiti v službo kot blagajničarka, prodajalka, ali v trgovini pri kaki pisarni. Vešča je v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter je že bila v službi. Ponuja dobra spričevala. Pisati je pod „Sedemnajstletna J. Z." na Inseratni oddelek „Edinosti". 5 50 r.45 Gorica—Jesenice—Celovej —Dura]— Draždane, Berlin—Monakovo 0 do Gorice (Prvačina—Ajdovščina). B Gorica iPrvačina—Ajdovščina) Jesenice, Be-Hak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec, I>unttj j. ž. (Dirk. voz I. in II. raz.) Linec, Praga {Direktni voz I., II. in III. razreda) Draždane, Berolin. i? 55 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan—Gries—Inomoat — Monakovo— Celovec—Solnoerrad—Dunaj (zahodni kol.) <2.*>?» 0 Gorica (Prvačina— Ajdovščina; Jesenice — Trbiž—Ljubljana—Celovec. G Gorica—Jesenice —Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan — Gries—Inomost—Monakovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) B Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celovec, Linec, Praga (iirk. voz I in II. razr.) Dunaj—Mouakovo—Draždane—Berolin. 0 Gorica (in medpoctaje). GAK]N\ Krakovo št. 134. FRAflCESCO UKMAR ulica ponziana št. 628. Velika zaloga ——-=• oglju, dru in petroleja. 3.50 5.O0 7 25 zveza § Mlekarska ^ reg. zadruga prodaja sir fini V4 masten po K 1 20 kg ^ > 1L » » » 1*32 » Surovo maslo in kuhano SJ Sf v Ljubljani SJ S? Solicitator z večletno prakso vešč v govoru in pisavi slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče službe. Pisati pod „SOUCITATOR" na Inseratni oddelek Edinosti v Trstu, ulica Galatti 3t. 18. Velik* obrtnijski zavod 441 0 7.00 10 '25 Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.2S 0 iz Herjelj in medpostaj. Pereč—Buja—Trst. S.9S 0 Iz Bij, Kopra in medpostaj. i*2.40 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. M o rakovo — Praga—Celovec — Jesenice— Gorica —Tri,t 5.45 G iz Dunaja — Solnograda — Celovca— Mona-kova fdirek voz I. in II. razr.) Inomosta, Bolesna. Beljaks (k. g.); Ljubljane. Jesenic— Gorice. 7 35 0 iz Gorice (Aidovščine) in medpost?.:, 8.00 0 iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Herpelj. II 20 B iz Berolina—Draždan—Prage—Linca—Duna ja—Celovca—Beljaka — Jesenic—Gorice Ajdovščine). 0 iz Celovca — Trbiža — LiubMane — Gorice— 'Ajdovščine) Berlina — Draždan — Prage — Dunaja. 0 iz Ce ovca —Monakova—Inomosta—Bolcana — Grie.sa—Beljaka — Ljubljane — Jesenic — Gorice. 8 00 B iz Berolina. Draždan, Prage, (direktni vjz I., II. in III. razr.) Unca, Dunaja j. ž. (dirfct. voz I in II. razr.) Celovca, Inomosta. Beljaku. Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovščine. 10.50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. as Fu' •T? | 0 2.05 6.45 flovici in Novice pri av. Jakobu Rivo št. 42 (pritličje) TRST. Izvršuje vBako fotografično delo kakor kadi razglede posnetke, notranjoat {lokalo?,porcelanaste,ploBČe za spomenike, Itd. itd. POSEBNOST Tsaiatere Radi udobnosti P. N. naročnikov »projena naroćbe lo Jih IzvriuJ« u dona ali zunaj Moota. Povečanje fotoplje. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice in mejpostaj. Proga Tržič—Ćervinjan. Smer Tržič—Ćervinjan. 5 45 iz Trsta j. ž. (B št 701) , iz Gorice j. ž 5 47 iz Tržiča 6.4S, prihod v Ćervinjan 7.13, v Be netke 9.45 s zvezo na Padovo. Verono, Milan Boionjo, Florenco, Rim (spalni vozovi Dunaj j. ž. —Benetke. 9.00 "iz Trsta j. ž. ( > št. 711), iz Gorice j. ž 9.23. iz Tržiča 10.45, v Ćervinjan 11.30. *2.I5 iz Trsta j. ž. (O št. 713). iz Tržiča 1.33, pri- ~hod v Lervinjau 2.05 v Benetke 5.20, s zvezo za Padovo. Verono in Milan. 6.50 :z Trsta j. Z. (B 6t. 703), i» Gorice j. ž. 5.33, Iz Tržiča 7.47, prihod v Ćervinjan 8 '3, prihod v Benetke 10.35. s zvezo na Padovo, Verono, Milan, Boionjo, Florenco. Rini. 9.10 iz Trsta j. ž. (O St. 717), iz Gonoe j. ž. 9-3, iz Tržit a 10 10, prihoi v Ćervinjan 10.45 ne zamudite obiskati dobpoznano slaščičarno SSS Stop par. Trst Giacomo št. 7 (Corso) Matteo ulica S. kjer najdete bog&to sladččic po zmernih botilk&h. in veliko cenah. izbero Konfetov bomboniore in Vina in likeiji prav dobri v Telefon 1464 Smer Ćervinjan—Tržič. 5.S3 iz (. ervinjana (O Stev. 712), prihod v Tržič 6.25. v Trst i. ž. 7.42, v Garico j. ž. 7.16. 20 ii Benetk (B št. 702), iz Cerviujana 9.24, iz Tržiča «'.49, prihod v Trst 10.33, v Gorico j. ž. 11.10, s zvezo iz Rima, Florence, Bolonje, Milana, Verone, Padove. 12.43 iz Ćervinjana (O št. 714), iz Tržića 1.14, prihod v lret j ž. 216, v Gorico j. ž. 156 2 25 iz Benetk (O Št. 718), iz i ervinjana 5-C6, iz Tržiča 5.37. prihod v Trst j. ž. 7.10. v Gorico j. ž. 6.21, s zvezo iz Florence. Bolonje, Milana Verone, Padove, (spalni voz Benetke—Dunaj j- ž.). . j 6 50 iz Benetk »B ^t 704). iz ( ervinjana 9.22, prihod v Tržič 9.47, v Trst j. ž. 10.50. v Gorico i ž. 10.47. s zvezo iz Rima, Florence, Bolonje Milana, Padove. Direktni vozovi L, II. in III. razreda so pri vlakih Hev. 701, 702, 703, 704, 713, 713, med Trstom j. ž. —Benetkami in nazaj. P.S. Podčrtane številke znaiijo popoludne — 0 osebDi vlak. — B brzi vlak. — M me-anec. -I Oglase treba naslovljati na Inseratni oddelek „Edinosti" I- Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „UNION" (Filijalka Banke Union) u Trsta se bavi z vsemi bančnimi in manjičnimi operacijami. Uložne knjižiee na fiksnen termin ali dogovorjeno pred-naznanilo pogoji po dogovoru. Kupo - prodaja Tekoči računi in računi na bančni žiro v kronah ali v inozemskih vrednostih po jako ugodnimi Inkasi efektov, dokumentov, odrezkov in izžrebanih srečk. tu in inozemskih vrednot, valut in diviz. Izdaja hranilne knjižice ter obrestuje vloge po SHF- °|o Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. 11 Prejema in hrani deposite ter jih točno upravlja. kupuje po dnevnem kurzu italijanske di Sicilia). banke Daje predujme na vrednote in karate parnikov i. t. d. Izdaja in (prosto vsakoršnih stroškov) menjićne vrednote neapeljske banke (I3anco di Napoli), (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme Odpira carinske kredite. na blago, police. warrants i. t. d. Kupuje in prodaja biago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. - - - KOLESA - - - Helical Premier Prve znamke od K 170 naprej. in pnevma-- naprej. po najnižjih Pnevmatiki po K 6 -tična čreva od K 5 Vsakovrstne potrebščine in šivalni stroji HID & HEU Biccardo Sanzin Trst, uliea delle Poste 6 cenan. Trst ^ Zdravnik in ranocelnik ^ Dr. DlnKo Tecilflzic specijalist ZA 0T&05KE BOLEZNI v ulici stadion 6. I. n. Telefon 18, IV (gledal. Fenice) ter ordinira <>d em listu in bodo isti oni, ki na- žele, da točno uvrščeni. — — — — Stran X „EDINOST" štev. 309 V Tretu, dne 8. novembra 1908. čva kaveljoa, od katerih jo je eden takoj popihal. Drugega je Sepela s pomočjo redarja aretiral. Ime mu je Cazar Polak, oglar 20 let. Ker očividno se ni tam nahajal radi lepšega, so ga pridržali. Nezgoda. Fran Škof star 54 let, stanujoč ua Vrdeli St. 259. ie včeraj na parniku „Saizburg" delal med delom padel mu je na Telik zaboj, ki mu je stri gleženj. Požar. Včeraj zjutraj ob 9*40 je nastal mal požar v stanovanju Fabija Antonini, ker se je oljnata luč prevrnila in užgala postelj. O^enj, ki je bil kmalu pogašen, je napravil £kodo za 50 K. Tatvina dragocenosti. Katarina Tur,ni, s:ara 75 let, stanuioča v ul. Conti št. 5, je naznanila na policiji, da so med njeno odsotnostjo neznani tatovi vdrli v njeno stanovanje in cdae3li izpodprtuga predala srebrno uro, uhaie in druge dragocenosti v skupni vrednosti nad 100 K. Potres. Na tukajšnjem c. kr. pomorskem observatoriju so včeraj popoludne zabeležili potresni aparati daljni potres. Začetek ob 2. •jri 57" 58", maksimum ob 3 uri 21' 14", konec ob 4 ri 20" 43. Slabeji daljni potres ^e bii zabeležen v miaoii noči ob 12 uri 23' 44". Koledar in vreme. Dane? : 22. Ned. p j Bink. — Jutri : Teodor muČ. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -J- 9° Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : ObJačno. spremenljivo. Hfadni vetrov;. Temperatura hladna. Naše gledališče. Neka cdlična narodna žena nam piše: Kako nestrpno, kako težko smo pričakovali odprtja „Narodnega doma", oziroma slovenskega gledališča. S kakim navdt&njem in snetim ognjem smo prisostvovali prvi predstavi ! Zalibog pa, da se ie to veliko navdušenje prehitro poleglo in da je jta goreči ogenj Uiko brzo odnehal ! Kes, žalosten pogled 66 nam nudi po na pol praznih sedežih,jpo nikdar zasedenih ložah, Kvj je neki vzrok ? Ss-li morda res tako slabo igra, da ni vredno, da bi človek obiskoval LaSe slovenske ^redstuve ? Ne! S čisto vestjo [smemo trditi, da imamo izborne igralske rnočiiada marsikatera italijanska in nemška družb a, ki zasluži lepih novcev : u d i v T r 81 u, nima č e s t;0 k r a t takih igralcev! So-li morda osebne diference ? Žalcstco spričevalo bi to bilo za nas, ki smo do sedaj tako lepo složno delovali na vseh pcljib, da bi ravno sem v hram g vete umetnosti nosili iu trosili razpor. So-li morda cene previsoke? No, na tem bo že nekaj. Ali saj je sedežev toliko vrst, rako, da konečno se lahko zbira. Glede cen pa bi vsekakor priporočali slavnemu odboru, ća iste osobito zi popoludanslie predstive Kolikor možno še zniža. Glede igralskega oicbja moramo priznati, da je med njim res izbornih požrtvovalnih moči. Ne zavidajmo jim one borne nagrade ! ^aj jo zaslužujeio že pri vajah, ki so včasih celo po trikrat na dan ! Da pa skupni igralci zbor ne zgubi svojega ugkds, naj se pač potrudi, do se predstavi občinstvu vsikdar pripravljen, kaiti le ena slaba predstava more neizmerno škodovati, tako, da se tega ne po-; ravi niti s tremi dobrimi. Torej ljubezen naj veže oder in naše občinstvo! Prizanesljivost naj prinaša a seboj to sadnje in s v=;o vnemo naj se loti dela igralski zbor ! Naše skupno stremljenje bodi, da ohranimo naše slovensko gledališče v Trstu! S koliko muko, s koliko žrtvijo, s kolikim zetajevajem so delali na tem polju naši prvi delavci ! In zdaj, ko je ledina razorana, zdaj, ko že pogana zeleno brstje: ali hočemo to zopet vse sumi pcmandcati in uničiti? ! Ah ne ! To bi klicalo po maščevanju in z izgubo našega gledališča šli bi velikanski korak nazaj : na radost in veselje našim so-vragom, a sebi v sramoto in neizmerno škodo! * * * 4. uri drama Veble) še imenitna figura uradnega sluge Blimma (g. Verovšek), ki Be čuti t katakombah malone kakor 6ef, a vendar stremi tudi on kvišku, tja gor v — prvo nadstropje. Kajti autor nas vede takoj v drug milje, nasprotje od katakomb, to je tja „zgora " pri visokih uradnikih. Najimenitnejša oseba t*m „zgoraj" je Rusiaja Na;tia, bogati, razposajeni, muhasti, a dobrosrčni enfant gatee et terrible, aristokrati čn o prirodno dete, ki spravlja v doti ko one „zgoraj" s katakombami. Nastjo bo igrala g.a Danilova, ki šteje to vlogo med svoje najboljše v veselem žanrn. Zgoraj" najdemo poleg nje presidenta z njegovo hčerko (Ja-novo), ekscelenco ministra, ki je na posetu, in vrsto drugih aristokratov. Autor je z neusahljivo komiko spravil v dotiko ta dva tako različna miljeja in ustvaril igro z markantnimi postavami, ▼ kateri se gledalec naslaja od konca do kraja. Upamo, da občinstvo radostno sprejme to prvo šaloigro v naši sezoni. Začetek bo točno ob 8. uri. i SLOVANI! p°dpiraitc samo svoje narodn° podaje jLOUAHI SLOVANSKO KNJIGARNO m PAPIRNICO JOSIP COREM, Trst, nI. Ualdirluo 40. Slaščičarna in pekarna s prodajo mleka ««2 Bogata izbera sladčic in sladkarij, 2krat na dan svež kruh, hig. izdelan Specijaliteta sladkih prepečencev in konfetov za vsako priliko. — Fina in navadna vina lastnega uvoza. Pivo v buteljkah znane tovarne v Plznu. — Mleko in alpsko maslo. TržaSka gledališča: Slovensko gledališče. Danes ob 4. popoludne ljudska predstava igre Strou pežnickega „Gospod Grobski"; zvečer Davidova igra „K a t a k o m b e". FENICE. Opereta „Vagabundi" že tako ugaja občinstvu, da se bo ponavljaja še danes pop. ob 3*30, zvečer ob 8. uri in jutri. V kratkem času bo družba predstavljala „feerie": „Okoli sveta v 80 dneh*. Verdi. V frsneoski burki „Mia Jmoglie non ha chic" se je Novelli zlasti v monolegu pijanosti izkazal v svoji nedoseglivi umetnosti. Danes „Alleluja" od Marco Praga. Politeama Rossetti. Danes popoludne opera „Nozze i&triane", zvečer opera „Wally<<. V obeh nastopi slavna umetnica gč. • Cirvi-Cairoli. V torek se prvič vpmori opera; „Favorita". Društvene vesti. „Čitainica4 pri sv, Jakobu priredi danes ples v društvenih prostorih. Začetek ob 4,j uri in popoludne* Med plesom se bo vršila j šaljiva pošta, totavracjja Jfotđ jfftbazia VJa Geppa 20 (nasproti hotela „BALKAN'1. Impozanten uspeh vsako večer šrameU kvartet Vstopnina prosta. aae aae ? Teodor ^Com >1 TRST, ulica Miramar štev. Stavbeni in galant erij, klepar Pokri ač stroh vsake vrste. Sprejemajo se vsakovret na dela in poprave po = NIZKIH CENAH = Delo dobro in zajamčeno. Poslovodja Franjo Jenko. ^^ 65 Prodajalnica zgotovljenih oblek /. za moške in ženske. SE Obleke etreke od 7© do 80 krajcarjev oaprej. Volnene no$?ov!ee, bluze, srajce za moške in ženske, pletenine, zgotovljeni predpasniki itd. Najzmernejc cene.: Amelia Martinico Trst, ulica Barriera vecchia št. 19 Dr. RUD. ŠORL 1 Glasbena šola- — Kakor že objavljeno, upisalo se je v to šolo par deklet, zato st? namerava otvoriti poseben ženski tečaj. Poučevalo se bo za sedaj vijoliao. Vse gospice ki imajo ljubezen do glasbe, naj ne zamude te prilike. Ker je eedaj vodstvo glasbene šole v rokah btrokovnjakov-učiteljev, zagotovljen je dober vspeh. Vpisovanje se vrši v sredo od 6—8 ure v „Čitalnici" pri sv. Jakobu. Narodna delavska organizacija, j stu Danes se vrši javni shod N. D. O. v Borštu ob 4. uri popoludne v prostorih Iv. ; Zsriala. _ | Jutri je sestanek delavcev pri Sv. Jakobu v „Konsuinnem društvu''. PP MP c 9 L0RENZ0 BRUNA j TRST, ulica S. Anastasio 9. Telefon it. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE Hidravlični cement, angležte opeke, katerih ne pokvari ogenj in druge vrste materijala za zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd. > p jtji^oi^nonLajufcjBaaa» Slovenska mizarnica v Tr- Uajcen Miloš v Trstu ulica Leo štev. 2 nam javlja, da ima zrni raj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ca naj* topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. ZOBOZDRAVNIK klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE j NAJPOPOLNEJŠA METODA. izdiranje zobou brez bolečine.1 Uravnanje slabo zraslih zobov. .Sprejema od 9.—1. in od 3.-0. ur«> popoludne. CORSO 49, uhod ul. Silvio Pellico 1. __—tf TrsousKo izobrnž. društuo u Trstu VABILO izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo 15. novembru t. 1. ob 4. uri popoldan v društvenih prostorih ul. S. Francesco 2. DNEVNI liED: 1. Slučajnosti. 2. Volitev predsednika. 3. Volitev ostalega odbora. K obilni udeleiln vaM ODBOK NB. Ako ta občni zbor ne bo sklepčen, vrsi se pol ure kasneje drugi, ki je sklepčen ob vsukera številu členov (po § 19. dr. pr.) Vsi samostojni predlogi, ki -o namenjeni za občni zbor, se morajo vsaj osem dni poprej naznaniti društvenemu odboru, drugače se ne razpravlja o njih (S 22. dr. pr.) Danes popoludne točuo ob Trrizon se ob znatno znižanih cenah čefikega literata Stroupežnickega „Gospod Grobski" S to le dramo je prčtla letošnja sezonu, lr, kakor sta se občinstvo in kritika tedaj iz-; vijala, je bila ta igra nuravnoat vzorno vpri-zorjena. Ker t»e je vobeu izražalo željo po reprizi, se je vodstvo na&ega gledališča odio-čiio, da vprizori dr/imo „GoFpod Grobski" daaea popoludne kakor popularno predbtavo. D r e v i pa nam poda naše gledališče dolgo obetano Davisovo komedijo „Katakombe" Ta igra spada mad najtpše s a 1 o i g r e svetovnega repertoarja. Igra nas vede v liram S»\ Burokraci;e Katakombe ! To ie arhiv vi sekega državnega urada in vari] — v spodnje pritličje — je zakopanih par uradnikov. Vse-s^o^i interesantni tipi 1 Oficijal Bohrmann (g. Rftjner), cinik in grobjan, a ob enem dobi oduSeu, se je že popolnoma udai v srojo u-odo. ironizira ves a»et iu psu e na štreb^rje vendar sam ni p ost štrtbcrs?-a. S^upi.j z lijiia s?di v katakombah ml.id doktor, prakti-k^nr, (g. Viktor) poln i ietl »v, hrepeneč po 1 ...fczm in krasni karijeri. V katakombe spada |še poleg ravnatelja tarakteristčnega štreberja-petoliznika (gosp. Členi N. D. 0. imajo znižane cene v gledališču. Listki se dobivajo v uradu N. D. O. do nedtlje popoludne, Darovi. Za bednega Crnogorca za katerega smo prosili uumilienja te dni je daroval g. Anton Krušič iz Gorica 2 K. — Denar hrani uprav-ništvo. _ Loterijske številke izžrebane dne 7. novembra : Trst 38 24 68 11 35 Line 40 11 21 53 25 Vesti iz Goriške. Jeremijada vinopivcev. Iz Vrtojbe: Ka-j kor povsodi je Bog tudi nas blagodaril obilno z vinom. Ali žai, vsega drugega nam pomanj-kuje, le vina imamo, da ne vemo kam 2 njim.i Zato pa ga pijemo, da je meja zelena. Prodati ga itak ne moremo — po nobeni ceni. j S čim pa plačamo davke, obujemo dtco, po-j lavnavamo obresti? Tq ve sam Bog! A tudi; piti ga ne smemo preveč, ker vsled su5e — je ta|sp^ka od vina tako meča a, da nas hitro! z&čenja ono komandirati, da se zrar&amo s j sosedi, z družino, z ženami in še Bog ve ^ kom vsem! In slednjič prihajamo v nav-i skrižje s t&kozvanimi kljukci ali paragrafi ! Kdo bo temu kos? Kajti zda} ni Teč po Bta-| rem kopitu, ko smo ei vse prerekli iu se slednjič tudi pošteno ziasaii. Putem smo se pa po pregnanem „ma?kir' skupno smejali. Srduj pa ne pomaga več izgovor s pijano-tjo, kajti z 1 krono baš lahko tri dni pijemo. Iu tega ne dopuščajo kijukce. Potemtakem nam je vino v veliko nadlego. Prodati ga ne moremo, piti ga ne smemo. Vrag vzemi še vino, ko ga niti davčni ekje-kutor noče zarubiti, ker sa boji premalega skapička. Vsled tega vsklikamo v^i: naj se gredo soiit dež. trtinice, brezobrestna posojila in še vino po vrhu ! Nam da;te vsakdanjega kruha, pa brezobre-jtoo posojilo za našo zadolženo zemljo — ia irše — pa tmo k^it. Ako ue bo boben ropotal, da bodo nis :n vas ušesa bolela. — Amen ! x 0 Bohinjski železnici je čuti v^aki uan radične pritožbe. Danes naj navedemo le tožbe teietarjev, ki pošiljajo teleta v Trst. Aovi salon - w originalnih modelov klobio? za tml psuoue in otrobe Pranje in okrasenje klobukov, kakor tudi preskrba modietinjam. de Grregorio Trst — Goldonijev Trg št. 10, II. nadstr. Zaloia tn- in iuozeiii. vin, špirita in likerjev in razprodaja na debelo In drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRS"" Via dell'Acque 5tv. 6. (laSpiOtl i:?i;r!!ž>. Vtlik izbor fr^ncoskegE Sampai jca. penečih derer^ i talijanskih in avstro-ocrskih vin Bord^au* , {;undtrf lenskih vin, Mo?el!a in Chiaut: — Harrj : L-orjak, razna žganja ter posebni priftni trop"no"?-C fiivovec in brinjevec. — iEdelki I. 'vrste. do5)i dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj i;:vr:i. Kot-po^ilia se po povzetju. — Ceniki h zahtevo ia • iranko. — Razprodaja od pol litra naprej. R, Neumann Crsf, Corso štev. 22. Naiboljše obuvalo za moške in ženske. - Specijaliteta ameriških čevljev: Humanie e King Qualite. - Postolei in volneni eevlji. MiM OiiBSi I Novo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna Oia Oincenzo št. 13. Telsfon Št. 1402 (polegr cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ul ca Mašnimo D' Azeglio žt. 18 Prireja pogrebe od naj p ros tej se do naj elegantne) še vrste r odprtihf kakor rudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima fc-jirato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene levene rak ve f čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVECE. Za alučaj potrebe se uijndto pripoiočajo Cene nizke, da se ni bati konkurenoe. HENRIK STIBELJ ln dm£i. Trstu, dne 8. novembra 1908 > EDINOST« št. 309 Stran XI Na postajah mečejo vsa teleta v eden vagon, da se ne more pn oddaji spoznati blaga po- feboiežnikov, vsled česar ima ta ali oni neopravičeno izgubo drugi pa nezahtevan dobiček iz vzroka, ker je teža mania ali večja. Tržaški mesarji pa tudi nočeio kupiti telet, ki prihajajo po železnici; ako imajo prav po t; t bo, jemljejo kaj tualega in plačajo k ve* čemu po 50 stot. kilo. Vsled tega so tele-tarji opustili prevez po železnici in raiše spravljalo teleta po starem načinu, z vozom, v Trat, ker se jim vzlic potnim Stroškom in z^ubi Časa bolj izplačuje. Dokler železnica ne- preskrbi takih vagonov v katerih bi se telet* obešala kakor jih imajo druge železnice bodo trgoTco teleti vedno po starem furali. M?ao telet ki leže v zaprtem vagonu eno vrh diugega, izgubi mnogo na okusu, vsied česar jih tudi branijo Tržaški kupci. Tri prste si je odrezal pri delu mizar 1. Romancin iz Ločnika. Zdravi se v goriški bolnišnici. Zborovanje učiteljstva sežanskega okraja. Prekrasno jutro 5. t. m. se nam ie smejalo, ko smo se napravljali v Sežano k zborovanju našega učiteljskega društva. Nekako ob pol enajsti uri je otvo:il g. predsednik A. Berginec zborovanje, ki se je ?riilo v šolskem poslopju. V svojem nagovoru je želel, da bi zavel v našem društvu nov veter, da bi delovaaje oživelo z novim navdušenjem- V izgled stanovske samozavesti in discipline je navajal organizirano delavstvo. Žal, da zastajamo v marsikaterem pogledu za masami trpiaov, ki so že večkrat pokazali, kaj zamore edino3t. Po predsednikovem ntgovoru ie društveni rajnik prečital zapisnika zadnjih dveh zborovanj društva. Seveda smo vzeli v znaDje tudi to. Zatem -e nastopil kolega M. Volkov in nam podal v marljivo sestavljenem referatu bistvo „Biolo-gičnega principa* Z raznimi vzgledi iz priredopisnega pouka nam je dokazal razloček med dozdaj vladajočo morfološko metodo tega pouka in bio-logičoira principom. Ob koncu je govornik žel zasluženo pohvalo navzočih. Debate kcnc-rm poročila s-3 je udeležil g. okrsj. šol. nadzornik, ki je želel v slojem goveru, da bi se v»e učiteij^tvo oprijelo z vnemo pouka po novih principih. Referenc pa nam je obljubil, da prihodnjič spregovori o pomenu tega principa dalie. Vrli kolega A. Hreščak nam je govoril v naravnost i zbornem poročilu o „Izven-šolskem delovanju učitelj-s t v au. Pikra ironija je zvenela tupatam iz njegovega govora, pa kmalu na3 je dvignil in vodii po svetu z veščo roko. Slike so hitele mimo nas k*kor v kakem kinematografu. Oukiil nam je marsikaj, ksr mm je bilo pri-ir;to. Pokazal nam je jaito začrtano pot Hiše^R. delovati a med jjudstvom. Zaleti je, da objavi kolega Sfoj referat v stanovskem listu, da se ideje razširijo križem slovanske zeml e. Po dovršenem poročilu se je vnala ži-v-ibnu debata, v katero ao posegli kolegi Veadramin, Fakio starejši, Ravbar, Macarol Anton, koleginja Živec, dal^e gosp. nadzornik in dr. Posebno kolega Fakin je izzval splošno v selost s svojim humorističnim nastopnm. Mn. so interesantnih ep.zod iz živlienia starejših kolegov se je razvilo prfd našimi cčmi tekoča te debate. Tudi navzoči g. kmetijski potovalni učitelj Lan nam je povedal črtico iz svojega delovanja. S tem ie bii giavni del zborovanja zaključen. T«, da prišle so še razoe stvari na v:3to Izvolili smo cdsek za izvenšolsko delovanje. ki bo nekak prapor n&če armade. Razp avljali smo o svojem položaju itd. Vileležba je bila srednie dobra. Navzočega g. kmetijskega potovalnega učitelja Laha e g. predsednik pozdravi! ia v nagovoru kakor dobrodošlega gosta. Med zborovanjem pa je pr:šel že g. Furlan, kolega iz tržaške okolice. Tako smo zborovati preko ene ure po-poiu'ne. V izborni gastilni g. Mahorčiča smo po d višuiem drlu krepili opoziciionalne želodce. ki so grozili z obstrukcijo. Od^ii smo domov zelo zadovoljni in polni nad, kakor po navadi. Upam pa, da se nade zdaj tudi uresničijo, t. j., da ne porečemo čez čas. da smo miauh prazno slamo ter da se ne uresniči izrek nekega Nemca: ..Die ideale sind Seifen blasen". Prosim oproščenja za nemški ttavek. Udeleženec. Vesti iz Kranjske. Sinček vsled zastrupljenja umrl. 37; letni hinček pokojnega mestnega tizikata dr. Koprive v Ljubljani je pil mravljičnega cveta. Stekienico s tekočino je našel v smeteh. Od-aaii so ga bdi v deželno bolnišnico, k,er ie umrl. Volilcev v splošni kuriji za deželoi zbor ie v Ljubljani gladom ravnokar izvršenega štetja 7754. Štefana Kamenska so v petek izpustili iz zapora proti varščini 1000 K. rKranjska hranilnica" je zopet v petek odpotedal* posojilo enajstim slov. strankam v znesku 244.000 K. Svetnikom deželne vlade extra statum pri d iAm vladi v Ljubljani ie imenovan g. 1- K » menšek. N9mski častni občani v Dragi. Nemci so imenovali v Dragi sedem častnih občanov, da bi zmagali pri prihodn]ih občinskih volitvah. — Slovenski člani so vložili protest. _____ _ Zadnje brzoj, vesti. Socij&lnodemokratični shod raz-- puščen. REKA, 7. — Socijalnodemokratični shod je bil ob viharnih protestih razpuščen. Orožniki so z nasajenimi bajoneti udali v hotel Continental* in razgnali zborovalce. Sledile so burne demostracije. Kristan je bil aretiran. Štajerski deželni zbor. GRADEC, 7. — Na današnji se i je bilo predloženo poročilo jubilejnega rdseka, sestavljenega povodom cesarjeve šastdeeetlet-nice. V poročilu se predlaga, naj se od 400.000 kron, ki jih ▼ omenjeno svrho podari dežela, po 100.000 kron določi za otroško bolnišnico in graško varstveno društvo za 7anema1ji.no mladino, 150.000 kron; za deželno gluhonemnico in 50.000 kron za zavod slepcev. Deželni zbor bo o tem predlogu razpravljal na eni prihodnjih sej. Namestnik državnega tajnika Schoena. BER0L1N, 7. — „Reichsanzeiger" poroča : Cesarski odposlanec v Bukareštu, p!. Kiderlen-W:ichter je prispel semkaj in je prevzel vodstvo unanjega urada, dokler državni tajnik Schoen na ozdravi. BEROLIN. 7. — „Nordd. AUg. Zeitung* piše, d* nastopi danes državni tajnik Scboen svoj dopust in da se poda na odpočitek n* jug. Srbski prestolonasledn k se povrnil v Beligrad. BELIGRAD, 7. — Prestolonaslednik Gjorgje se je danes povrnil iz Petrograda. Na kolodvoru je bil slovesno vsprejet in je na županov nagovor rekel med drugim, da upa, da bodo s pomočjo mogočnega glasu Rudije izpolnjene pravične želje srbskega paro a. Potem so bile manifestacije pred ruskim in angleškim odposlanstvom. Demonstrantje, so se razkropili ko se zvedeli, da te je ar,-gleški odp3fal«nec odpeljal. Pogajanja med Turčijo in Bolgarijo. CARIGRAD, 7. — Bolgarski trgovski miaister je nekemu uredniku „Yeni Gazete" izjsvj), da nima popolnega pooblastila le v stvari orijentske železnice, ki je ie postranska stvar, ampak tudi glede vseh afer, in da stori vse možno.. da pride do sporazuma, ki zado-voli obe stranki. Nemški državni zbor. BEROLIN, 7. — Državni zbor je pričel danes razpravo o vinskem zakonu. Stranke ao izjavile, da se v glavni Stvari strinjajo z načrtom, Okolu 4. ure je bila razprava od® gcd,en* na ponedeljek. Deželni glavar Šuklje. DUNAJ, 17. — Danes je prišel semkaj k-anjsWi dežeini giavar Fr. Suklje. Nemški prestolonaslednik v Zeppe-linovem zrakoplovu. FRIEDERICHSHAFEN, 7. — Zrakoplov grtfa Zeppelina je ob 5 uri 50 mit,, po 6 uri 30 min. trajajoči sijajni vožnji prispel v Manzell. Ob 5. uri je pakiral Kostnice. Prebivalstvo je priredilo piii*tolciaa*icduiku ( in grcfa Zepp^lmu navduSene ovacije. BUDIMPEŠTA, 7. — Kraljeva Kurija je razveljavila razsodbo porotnega sodišča v pravdi Polcnyi Lengyel. MADRID, 7. — Kralj in ministerski predsednik Maura sta se danes predpoludne vrnila iz Katalonija. BUDIMPEŠTA. 7. — Finančni odsek poslanske zbornice je razpravljal danes proračun finančnega ministeritva. Odsek ie proračun v^prejel, LONDON, 7. — V Dewnpoortu so spustili v morje šesto vojno ladijo Dcead-noughtovega razreda. Lad-ja je bila krščena na ime wTollingwood". PARIZ, 7. — Današnji miaisterski st. et se je ba?il z unanjimi stvarmi. SARAJEVO, 7. — Ravnateljstvo vojaške p šte in brzojava za Bo3no in Hercegovino objavlja, da se počenši z mesecem n .vtmb om poštne pošiliat^e za Sandžak po* ši'jaio preko Srbi;e. Ob enem je Saudjak dobil nazaj svoje staro turško ime Tađl:dŠa. RIM. 7. — Danes ie bil v navzočnosti ministra Coccu Ortu otvorjen mednarodni kongres horelijene*. Navzočih je bilo 1500 vde-ležnikov iz Evrope in Amerike. Veliko skladišče krme „ Proda>ja na dr®bno ■ ■ TRST, nlioa Ohlozza 3 ----- (direktni uvoz) od 1. do 6. novembra. 1908. — SEX0 zdrave in suhe kakovosti po K 8*60. — SLAMA suh. In zdrava 6*30 za kg 100. Sprejema dohare rvsai. mnoiini ulica Bacchi št-9- Mlliuil Dbry61!b Veliko skladišče Istrskega. dalmatinskega in furlanskega vina. Tino je naravno, garantirano in se prodaja za družine franko na dom. Istrsko in furlansko po 56 stot. liter in dalmatinsko po 72 st liter. 1394 IpciH (°cet) najboljše vrste zalaga tržaška to-J t/O tU varna jesih Maksimilijan Dum, Trst. ulica Antonio Caccia št. 11. Peveroni in Cimali v steklenicah. _ Dve veliki sobi UTTl^t £ gld. mesečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri na desni. Voda v hiši. 1S89 Županstvo občine Dolenlauas pri Senožečah. dne 4. novembra 1908. Izjava. Dne 20. septembra t. 1. o priliki volitve župnika v Ospu, je bil tukajšnji g. nadučitelj od dveh srenjf-anov nesramno in neopravičeno napaden. Ker vsi drugi nismo tega početja odobravali ampak ga obsojamo, prosimo naj se nam ne šteje v zlo. OSP, dne 5. novembra 1908. Zastopstvo srenje Osp Andrej Krašovec, obe. svetoval. Ivan Krašovec, obr. odbornik. HUGO PRESS AN, Z^tiZZ I napoljske in siciljan^kp testenine (pa.cte) po 64, 6S in 72 stot. kg kakor tu<1i bolonjskega riža. Najfineje {italijansko maslinovo <>je. Niško po K 1-12, l-20. j 1-40. 1 60 in 1-80 liter. Specijalitete. 1772 Pri K 5 prihranite K lOO! ^ 14 karatno zlato nadomešča moja krasna polni :" J Amerik. Goldin Anker Romontoir žepna ura, posebno tenka, švicar-H.A.V ^ii' sko delo, H6 ur natanko idoča, triletno pismeno garancijo. Pošiljatve po poštnem povzetju. Eksportno podjetje I. švicarskih ur-- Krakovo St. 48. Na razpolago mnogo pohvalnih pisem in naročil. — Za kar ne ngaja, se vrne denar. )OOCOOOOCXXXX'^OCXX TOVARNA dežnikov ?rancesco Zanelta TRST, Piszzetta S. &iacomo 1 •■ Corso Izvršuje se vsaka poprava. Cene, da se ni bati konkurence. Tvtjka A. TOSORATT! TRST, ulica Malcanton štev. 6 ia podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2. Prodaja do cenah, da se ni Dati konlrareice konfekcijomraao in posteljno perilo, pokrivala presita iz bomb^ževine in volne. FuStanji lawn-tennis sivi in barvani. Pe hal, zefir, volneno blago za ženske obleke. Volnene in bombažaste pletenine, dlakaste ali gladke, bele in barvane za dečke in odrasle. 2PW Izbera drobnih predmetov. Oobro domače zdravilo. Med domačimi zdramili, ki se uporabljajo kot bolublažujoča in odvajajoča mazila pri prehlajcnju itd. spada v prvi vi-sti v dr. R chterje^i lekarn: izdelani Liliment Capnci comp. s rom'1 (nadomestilo za Paien Expeiler). Cena mu ie iako nizka : 80 st., K l-46iio K 2"— steklenica. Vtska steklenica je zaprta v elegantni škatli, khtera se takoj spozna po znani znatuki .sidro*4. Fisatnis^ega - -.....uradnika: ! strojepisca in po mogočnosti Steno-grafa i.šče odvetniška pisarna /unaji j Trsta. — Prednost imajo oni. ki po-1 znajo hrvatski jezik. — Ponndbe jpod „Uradnik" na Inseratni oddelek ; Edinosti, ulica Giorgio Galatti št. 18. Hova pro-dtsjaKlca G. 3(ehiaya8i TRST — Corso štev. 23 Ni Dotreauo naročati na Duaia URE nikelnate od K 4 naprej Brebrne „ „ 9 zlate , ,28 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ idilam. - 10 . BUDILKE garantirune od K 3 50 naprej Vrhu teja bogata izbera zlatih m »rebrnih verliic. uhanov, Breohes itd. ■i i Suf:. - >' SftroMnsKo podjetje Josip Kure t Trst, ul. ciiiozzn 4, L sprejme vsako delo bodisi za nove zgradbe ali popravljanja Stran XII »EDINOST« štev. 309 V Trstu, dne 8. novembra 1906 Mu. glavnica K10, Telefon 19-95 Osrednja banka 0 čeških hranilnic Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3 vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do Menjalnica. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premi jene vloge po 43 4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. Vlog okoli K 85,00.0000- Naslov za brzojav: SPOROBANKA. 0 4 0 TRST, Trg Ponterosso 7 blizu vodnjaka. Prodaja porcelana stekla, ponev iz litega železa, žlic in vilic, drobnih predmetov In igrač. Krta- ] čice in metle iz slame in žime. Glavniki,! torbe za nakupovanje, listnice in mo- j šnjički, vse po najzmernejSih cenah. Hermangild Trocca Bglase. poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorsnokoli vrsto oglasov sprejme Jnseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejema Barriera vecchia št 8 ima veliko zalogo mrtvačkih pr@dsss.eio za otroke in odraščene Venci ivi porcelana in biserov vezanih i ras-ieno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne oone. FILIP IVANIŠEVIĆ zaloga dalmatinskega vin g lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu ▼ ulici Valdlrlvo it. 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne jAll'Adria ulica Nuora St. 11 in „Ai frateil dal mati,, ulici Zudeeehe št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrst. nMHŽmn*XXXXXKXXS Fratelli Rauber JS&Sr*? Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sed-laije. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) Ei Izvršuje naročbe za vse kraje v pokrajini. ^B _XXXXMX*XdH*XXX*X Veliko skladište1 pianinov in harmonijev, prvih tu~ in inozemskih tovarn. V — f Dr, A. Barkanović , t specijalist za notranje in živčne ^^ bolezni SVOJ AMBULATORIJ v Trsta v aiici Sani ti. štev. 8 OBDINUJE: vsak dan od 10.1/, do 12.l/, ure zjutraj in 4.—5. popol. Pozor na naslov! glas o vir j i Bosendorfer Uglašenja in poprave se izvršujejo z največjo natan čnostjo in po zmernih cenah. , starodavna tvrdka LUIGI ZANNONI TRST, Piazza S. Giacomo 2, CORSO. iuseppe d' Andrea Teracerarskl mojster irst - San Giacomo !n Honte 6 Prvo podjetje sa navadna in fina teracerarska deia obstoječe od leta 1852 Sprejme ec tudi popravljanja. :$djaiišce t Mirodilnicl Sizzan (s. Giacomo) s. Jatot. Nova prodajalnica ur in dragocenosti G. BUCHE1 (ex drug Drag Vekjeta) COESO štev. 36 — TSST Kasproii prejšnje prodajal. DKAli VEKjET. Bogati libor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti In žepnih ur. Kupuje tn zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema narožbe in popravlja vsakovrstno, srebrnlno In Žepne ure. Cene zmerne, s Qran9 hotel „Union" v Ljubljani. I(om|ort prve vrste. jfad 108 sob. prva slovenska zaloga in tovarna pohištva Andrej Jug*, Trst CENE BREZ KONKURENCE, ulica sv. Lucije št. 18 (za dež. sodiščem) SVOJI l SVOJIM! :: MI^ODlIatflCA :: K Cociancich Trst, ulica Ugo Foscolo Filialka : ulica deli' Industria štev. 668 TELEFON i g-6 Zaloga kra|ronlekčm|n em- Izdelanih barv, posebna crSma za čiščenje poda. PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO. priporoča svoj o Fran Žagar Prodajalnico jestvin ■V* in zalogo plinovih mrežic ulica Commerciale 15 Ima na razpolago vino lasrnoira pridelka, teran in belo vipavsko. Razpošilja proti povzetja pakete po 5 kg vsakoršnega Jestvinskega bla*a : kavo čaj, riž, testenine, olje itd. Večkratno odliko prva ia ediM V TRSTU artistična vlrvjmJ-% $4 meo tapagsi Trs Vrnile «> •v. Ivan (VrdeAa) TELEFON itavUkm 1072 »joooooototo^^ Delalnica pohištva iz bambusa indijskega tre ta in vr ho vine ENRICO PREUER, Trst ulica Nuova štev. 22 Naslonjači, stolice, ripose. mizice, cvetlična stojala, etagere, škarnice. pečna okrilja, ve-ternice itd. po najzmernejših cenah. 3 Dr. Fran Korsano Epecijnlist za sifilitičr.e in kožni bolezni ima svoj