PRIMORSKI DNEVNIK ftatnina 50Mrrur>vta' Cena 50 lir f f Leto XXIII. St. 51 (6635) TRST, četrtek, 2. marca 1967 MED RAZPRAVO O PRORAČUNU Samo 5 prisotnih v poslanski zbornici tako da so razpravo morali odložiti Resolucija poslanke Bernetič o slovenskem šolstvu - Nezadovoljiv odgovor ministra za šolstvo in netočne trditve o učbenikih za slovenske osnovne šole - Govori finančnih ministrov Danes sestanek z ministrom Boscom o lekarnah RIM, 1. — Med razpravo o letošnjem proračunu je minister Šolstvo Gui odgovoril v poslanski zbornici na resolucijo, o Jo je vložila tržaška slovenska poslanka Marija Bernetič J,, so jo poleg nje podpisali še poslanci: Colinelli, Marche-i]' yianello, Lizzero, Franco Raffaele in Raucci. V resoluciji se javlja, da po šestih letih u- lJ,avitve zakona od 19. julija sC St. 1012, ki ureja šolske u-5.4riove v go riški pokrajini in u, tržaškem ozemlju, še niso nJ izdani predpisi za izvaja-e' Resolucija nato pravi, da s. treba spoštovati zakon in u-lo^ba načela za normalno de- .atvje šol s slovenskim učnim 5koi int °m. in poziva vlado, da za-tt^i vse učbenike, ki so no- Joie ~ — poza osnovne in srednje s slovenskim učnim jezi- 'itvo ster ie odgovoril, da uvelja-ioffie dekrete pripravljajo, glede hjffa knjig za osnovne šole je normalen in so vsi prejeli v‘?e. kot je minister že odgovoril k Jaterpelacijo. V srednjih šolah jt “,e stanje bolj težavno. Minister (il0resolucijo sprejel kot priporo- Marija Bernetič je odgovorilo’ 03 je tudi prej vlada vsako le-til-aprejela kot priporočilo resolu- k'" V m»/-vr»-{ rm ii t; v zvezi z vprašanji slovenske tJ*tne manjšine, nato pa ni nič tffjavila in so stvari ostale po Zanikala je, da imajo vse kjrjhe šole ustrezne knjige, kot (L*®kel minister, ker nimajo tretji, (0 in peti razredi knjig in knji-toi^umanjkujejo tudi v srednjih je poslanka zahtevala, da ° resoluciji glasuje. Za resoluci-glasovali samo poslanci KPI 'Shi , UP; proti pa poslanci vseh 4« V»i 1 n +alrr\ motrr- "Ibi ” ®kupin in je bila tako zavr- >4' poslanske zbornice bi se mo- Pričeti že zjutraj, pa so jo odložili, ker so bili v zbornici prisotni samo dva poročevalca, dva poslanca in podpredsednica Marisa Cinciari Rodano; ni bil prisoten noben predstavnik vlade. Poročevalec Silvestri se je uprl, da bi govoril klopem, nakar so sejo prekinili. Na popoldanskem delu je ostro nastopil komunistični poslanec In-grao, ki je obtožil vlado «žalitve parlamenta«, ker ni bil prisoten noben prizadeti minister na dopoldan, ski razpravi. Opravičil se je minister Colombo, ki je dejal, da so bili vsi trije finančni ministri odsotni iz upravičenih razlogov. Po tem ne kaj preveč vzglednem primeru dela parlamenta so na popoldanskem delu zasedanja odgovarjali vsi trije finančni ministri na nekatera načelna vprašanja predloženega proračuna. Minister za finance Preti je predvsem poudaril nujnost sprejema zakona o davčni reformi že v sedanji poslovni dobi in povedal, da predlog sedaj prou- čuje predsedstvo vlade. Predlog se nanaša na združitev raznih postavk in bo predvideval pogresivno obdavčljivost od 10 do 60 odstotkov ugotovljenega dohodka. Nujnost reforme je Preti utemeljil tudi z obveznostmi v okviru evropske gospodarske skupnosti, ker je treba ukiniti IGE in ga nadomestiti z davkom na dodatno vrednost. Preti je zavrnil predloge, da bi uvedli davek na premoženje, češ da izkušnje govore, da je tak davek samo negativen. Zakladni minister Colombo je predvsem polemiziral s prenaglim naraščanjem izdatkov in to pred-vem izdatkov države. Navedel je, da so izdatki za državne uslužbence '"""UuiiiunnuniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniinmiiitiiiiiniilllliiiiillluiliimlliilHiiilllliiiiiiiiilHiimii Sedanje sveta nato ^enovana delovna skupina * zvezi s predlogom Fanfanija Izjave francoskega ministra Peyrefitla Sp^RIZ, l. — Današnja tedenska DjA atlantskega sveta je bila posvečena vprašanju teh-razl ike med Evtodo in ZDA. ^ So bili ipoleg italijanskega zu-%tv»®a Ministra Fanfanija, kil je bjja *.* Pobudo za akcijo, ki naj to razliko, navzoči tudi >vn tajinilk v britanskem mini-»tW?. za tehnologijo, predstavnik iškega državnega departmaja za tehnologijo in državni v zunanjem ministrstvu Za-^ Nemčije. (kratkem uvodu tajnika NATO tjj a je govorli italijanski zuna-lujj&Unister Fanfani, ki je obraz-avbj predilog. d^^oncu seje je svet soglasne Ulj''1'11 resolucijo, s katero so sikle-sit„ Ustanoviti posebno delovno tl katere naloga bo pomaganj u ‘'antskemu svetu pri proučevanj,! ,?°stbpka za nadaljnje izvaja-uailjanhklh predlogov. Ta sku- Včeraj je umrl Jen. Božidar Kraut dj? ^ sodelovala pri pripravi po-%;,a. ki ga bodo junija predložili Se^^skeimu svetu NATO v Luik- je v svojem govoru poda bi morale vse države prispevati k proučevanju VT°'V' ki so potrebni, da se tehnološka razlika med Ud ,Vabii zavezništva. Poročilo, ki pripravili, bo moralo ugo- Jmm , lja *’ ali ta razlika lahko predstav- ?aines ali jutri nevarnost za ‘ost j tega te dr le Ukrepe, da se razlika prema- ^Jabost in solidarnost v NATO. bc raW'kC države’ na-i s^mejo po- J’^tega bodo morali pozvati za Prepreči s potrebnimi obll-audelovanja. so še predstavniki dru D* aržav, francoski predstavnik k skliceval na izjave, ki jih ttw°dai francoski minister za zna-^eyrefitte reviji «Reailite». Črtite je izjavil, da je Franco baleč za ZDA m Sovjetsko zve-Vh e razl'9kav ln razvoja. Po--*e’ da je treba zaradi tega W?ati tesno sodelovanje z ne-državami, ki so dosegle 'eijr znanstveno in tehnološko ra- BEOGRAD, 1. — Po hudi in kratki bolezni je danes umrl v Beogradu generalni polkovnik JLA v po koju Božidar Kraut. General Božidar Kraut je bdi rojen leta 1901 Logatcu. Pred vojno je bil aktivni oficir jugoslovanske vojske, po kapitulaciji je padel v nemško ujetništvo, zatem je bil Interniran v Italiji v taborišču Visco, kjer je stopil v tajno formirani antifašistični bataljon internirancev tega taborišča. Za zasluge v vojni in po vojni za izgradnjo armiije je bil generalni polkovnik Božidar Kraut odlikovan z več odlikovanji. Pogreb bo jutri popoldne. Ducci pri Nikezicu BEOGRAD (ANSA), 1. — Roberto Ducci, italijanski veleposlanik v Beogradu, se je danes zjutraj sestal i Markom Nikezičem, zveznim tajnikom za zunanje zadeve, s katerim je imel dolg razgovor o sedanjem stanju italijansko-jugoslovanskih odnosov. znašali v letih 1962-63 32 odstotkov vseh dohodkov, lani pa so narastli že na 44,4 odst. ter so za leto 1967 predvideni v višini 41.4 odst. Minister je nato še obširneje govoril o drugih finančnih pokazateljih ter se je predvsem zavzel za trdnost lire in za stabilnost plačilne bilance. Minister za proračun Pieraccini je obravnaval predvsem tesno povezavo med proračunom in gospodarskim načrtovanjem, da se kvalitativno usmeri razvoj in da se okrepi industrializacija juga ter pospeši tehnološki razvoj. Nato je minister orisal zaskrbljujoči položaj glede zaposlitve, ki je sicer napredovala, vendar lani v povprečju počasneje kot predlanskim. To je minister obrazložil s krizo gradbeništva, nizko ravnijo investicij in zaključno fazo reorganizacije podjetij. V senatu je bil najprej na dnevnem redu odgovor ministra za delo Bosca glede preprečevanja nesreč na delu. Minister je s statističnimi podatki dokazoval, da se je število nesreče v zadnjem razdobju znižalo, nato pa je napovedal več novih zakonskih ukrepov predvsem za gradbeništvo, za kmetijstvo, za graditev ladij in pri pri. staniških dejavnostih. Minister za soastvo Reale je odgovoril na vprašanja v zvezi z zagonskim predlogom, ki predvideva administrativni postopek za razne prekrške predvsem prometnega značaja, ko bodo globe v prvi stopnji dajale pokrajinske in občinske uprave in bodo o njih šele v drugi stopnji razpravljala sodišča. Minister je poudaril, da bi se na tak način znatno olajšalo delo sodnih organov, da pa gre istočasno predvsem za politično usmeritev sodstva. Senat je nato odobril prve člene omenjenega zakona. V komisiji za notranje zadeve poslanske zbornice je notranji minister Taviani obrazložil ob zaključku razprave reformo enotnega besedila zakona o javni varnosti, katero so uskladili z ustavo tudi na osnovi sodb ustavnega sodišča. Minister za kmetijstvo Restivo je danes sprejel strokovnjake za kmetijstvo KD, s katerimi je govoril o vprašanjih Federconsorzi, kot je včeraj razpravljal s podobno delegacijo socialistov. Dopoldne ob 10. uri je predsednik republike Saragat sprejel predsednika vlade Mora, ministra za sodstvo Realeja, ministra za zaklad Co-lomba in posebno komisijo vrhovnega sodnega sveta. Podpredsednik sveta Rocchetti je obrazložil resolucijo, ki jo je svet sprejel 23. januarja letos v zvezi s položajem sodnikov, in je izrecno zahteval, da se pri pogajanjih za izboljšanje stanja državnih uslužbencev upoštevajo tudi sodniki in da bodo prisotni njih predstavniki. Moro je sprejel to zahtevo in dejal, da bodp sestanki na ministrstvu za sodstvo. Prav t^iko je zagotovil, da bodo v okviru možnosti proračuna vse morebitne ugodnosti pravično razdeljene med vse zainteresirane kategorije. Ta sestanek je očitno odgovor na polemike v zvezi z govorom Saragata proti možnosti stavke sodnikov, ta ko da bi se pereča gospodarska in druga vprašanja sodnikov rešila na miren način. Danes se je pričela «bela stav ka» lastnikov lekarn, ki ne izdajajo več zdravil na recepte zdravnikov zavarovalnih ustanov, odnosno morajo zavarovanci zdravila sami plačevati. Kot smo že včeraj predvideli, stavka ni popolna, ker ne so delujejo lekarnarji v pokrajinah Como, Verona, Vicenza, Firence in Latina, v tržaški in goriški pokrajini pa gre za izjemno stanje. Istočasno so prefekti po nalogu ministrstva za zdravstvo odredili približno polovico lekarn, da morajo sprejemati recepte, za kar so zagotovili plačilo v enem tednu. Povsem logično je tudi v tej zvezi prišlo do neke zmešnjave, saj nekatere lekarne recepte sprejemajo, druge pa zahtevajo plačilo, kar sta v izjavi poudarili obe sindikalni organizaci-" lastnikov lekarn. Jutri bo minister za delo Bosco sprejel predstavnike lastnikov lekarn, zavarovalnih ustanov in indu-strijcev in bo uradno na dnevnem redu razgovor o dobavah zdravih Sestanek je bil dogovorjen že 24. februarja, vendar bo očitno posvečen prvenstveno rešitvi vprašanja konvencij med lekarnami in zavarovalnimi ustanovami. Sodni kanclisti in tajniki bodo ponovno stavkali od 14. do 17. marca, ker vlada ni upoštevala njih zahtev gospodarskega in normativnega zna- čaja .................m........................................................................mi„«i,mi,mm..........um.,..,.. ................................».... Za Klotzom aretiran tudi Larch DUNAJ, 1. — Po vesteh dunajskega lista «Kurier» so aretirali tudi Alolsa Larcha, ki je, prav tako kot že aretirani Klotz, zapleten v poskus dinamitnega napada na hotel v Meranu. Larcha so prvič aretirali oktobra 1965 pod obtožbo kršitve zakona o eksplozivih v zvezi z napadom na alpinsko kasarno. List «Tiroler Tageszeitung« iz Innsbrucka objavlja podrobnosti o načinu, kako so prijeli Klotza. List piše, da je v ponedeljek neki hotelir iz Innsbrucka prijavil policiji 31-letnega belgijskega državljana Leopolda De Leeuwa, ki ni mogel plačati prenočnine, češ da je ostal brez denarja. Policija je Belgijca prijela, nakar se je zagovarjal, da ni prejel od Klotza plačila za «ne-ko delo«. Po zasliševanjih pa je priznal, da ga je Klotz najel, da vrže s petimi kg donarita v zrak hotel v Meranu in da sta ga dva terorista spremila do meje. Nato se je peljal z avtobusom, vendar je zbežal, na prvi postaji, ko je videl pred avtobusno postajo dva karabinjerja. Klotz mu ob povratku ni hotel izplačati dogovorjene vsote 5.000 šilingov (okrog 125 tisoč lir), zaradi česar je ostal brez denarja. Belgijec je pripadnik desničarske belgijske organizacije «ev-ropska mladina«. Klotz in Larch vse zanikata in trdita, da Belgijca ne poznata. HUD UDAREC LABURISTIČNI VLADI Zelo majhna večina za WiIsona med glasovanjem o obrambi VViison ima težave tudi s sindikati v zvezi s politiko dohodkov LONDON, 1. — Laburistična vlada je pri včerajšnjem glasovanju v spodnji zbornici o beli knjigi o obrambi doživela precejšnji udarec, ko se je njena večina zmanjšala samo na 39 glasov. Za belo knjigo je glasovalo 270 poslancev, proti njej pa 231. To je najmanjša večina, kar jih je dobila vlada po lanskih volitvah na tako važnem glasovanju. To pomeni, da vsaj 40 laburističnih poslancev ni glasovalo za vladni načrt. Ta skupina je zahtevala od Wilsona drastično znižanje vojaških izdatkov. Poslanci, ki so zvesti Wilsonu, zahtevajo akcijo proti upornikom in protestirajo, ker je tem omogočena dejavnost tudi proti vladi. Pri tem poudarjajo, da bo disciplina v stranki hudo prizadeta, če ne bodo sprejeli odločnih ukrepov. Uporniki pa pravijo, da so samo podprli politiko, ki jo je stranka odobrila na svojem zadnjem kongresu glede obrambe. Wilson ima težave tudi s sindika- ti v zvezi s politiko dohodkov. Glavni svgt Trade unionov je na svoji včerajšnji seji, po pogovoru z Wil-sonom sklenil, da bo še dalje nasprotoval vladni pobudi, da uvede politiko dohodkov s posebno zakonodajo. V četrtek se bodo sestali sindikalni voditelji sindikatov, včlanjenih v Trade unionih, da razpravljajo, ali naj podprejo predlog glavnega sveta, da se zahteva prostovoljna politika dohodkov. Vlada namerava ostati pri obvezni politiki dohodkov, tudi ko bo preteklo razdobje ostrih omejitev s posebnimi zakonodajnimi določbami. Trade unioni pa predlagajo, naj vsako leto določijo, do kakšne najvišje mere se mezde lahko zvišajo. To mero bi določili na sestanku med predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade. Vlada ugovarja, da ne bt imela nobene oblasti, da doseže spoštovanje sprejetih dogovorov, če bi se kak sindikat uprl njih izvajanju. Sindikati pa načelno nasprotujejo, da bi IZJAVE PREDSEDNIKA HAN0JSKE VLADE Dosedanje izkušnje dokazujejo utemeljenost stališča; izraženega v znanih štirih točkah U Tantovi privatni pogovori o Vietnamu v Rangunu? ■ Od leta 1961 je bilo v Vietnamu ubitih 250.000 otrok, ranjenih pa 750.000 da bi vojaško pritiskala na nasprotno stran.« Sevemovietnamska tiskovna a-genclja je objavila Izjavo zunanje-ministrstva, ki našteva nove rude korake za širjenje spopada, so jih v zadnjih štirih dneh izvršile ZDA. Tl so: 1. uporaba topništva za bombardiranje Severnega Vietnama z južnega dela demilitariziranega področja. 2. Uporaba vojnih ladij za bombardiranje obalnih področij Severnega Vietnama. ' Spuščanje min v številne reke In kanale v Severnem Vietnamu. Izjava našteva zatem druge ukrepe, ki kažejo na ((mrzlične priprave za nadaljnjo raztegnitev spopada, ki jih vodijo ZDA«, in sicer vpoklic dela rezervistov; povečanje vojaškega proračuna; zahteva za večje prispevke v vojakih ln sredstvih od držav SEATO in ANZUS in drugih satelitov, ki imajo vojake v Vietnamu; pošiljatev letal «B-52» na Tajsko; namen še večjega vmešavanja v Laosu in povečanje izzivanj proti Kambodžji. V Rangunu so se te dni širile govorice, da se bo glavni tajnik OZN U Tant sestal s predstavniki sever-novietnamiške vlade. Teh govoric pa do sedaj ne potrjujejo. V Ran- Grozote vietnamske vojne. Slika kaže južnovietnamsko družino, ki se med divjanjem bojev skuša zavarovati med dračjem v močvirju HANOJ, 1. — Predsednik severnovietnamske vlade FamVan Dong je odgovoril na vrsto vprašanj dopisnika francoske agencije France Presse v Hanoju. Vprašanja in odgovori so naslednji: 'Vprašanje: ((Zunanji! minister Vietnamske demokratične republike je izjavil, da bodo samo po brezpogojni ustavitvi bombardiranja in vseh vojnih dejanj proti Vietnamski demokratični republikii mogoč; razgovori med Vietnamsko demokratično republiko in ZDA. Ak mislite, da je ta možnost aktualna?« Odgovor: «Ne, ni aktualna, ker ameriški napadalci nadaljujejo svoje stopnjevanje in s tem javno izzivajo splošno vest narodov.« Vprašanje: «Ali predvidevate v prvi fazi pogajanj dvostranske pogovore med ZDA in vašo vlado in hkrati začetek pogovorov med ZDA in narodnoosvobodilno fronto?« Odgovor: ((Besedo ima Washing-ton.» Vprašanje: «Za primer pogovo- iTTiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU PREMOGOVNE KRIZE Predlog za nacionalizacijo zahodnonemških premogovnikov Do leta 1975 naj bi proizvodnjo premoga zmanjšali od 126 milijonov na 75 milijonov ton tiily ^kor Franclja, zlasti družab-Wv skupnem tržišču, Velika Bri-bij i? ln Sovjetska zveza. Prlipom-!&t bo morda potrebno deset skupno z evropskimi dr-V,6eil ’ da se boc^0 latlko z°Pet P°‘ j>o Joi]6 nJegovem mnenju bi bilo naj-bi se države skupnega tr- aPorazumele o koordiniranju Politike znanstvenega in teh-Nbif8, raziskovanja ter bi zavzele °° stališče do ZDA. BONN, 1. — Predsednik rudarske družbe «Hoesch» iz Dortmunda dr. Willy Ochel je v svojem pismu številnim političnim predstavnikom Zahodne Nemčije predlagal nacionalizacijo zahodnonemških premogovnikov. Po njegovem mnenju bi to bil edini način, da se lahko izvajajo potrebni ukrepi o racioniranju in sistematičnem zapiranju rovov. O-chel je mnenja, da premog ne more v prihodnosti več zavzemati prvovrstne vloge kot vir energije, in ,ie zato predlagal, naj se do leta 1975 proizvodnja zmanjša od 126 milijonov na 75 milijonov ton. Ochel je eden prvih, ki si je upal navesti to število, ki po mnenju mnogih predstavlja maksimum gospodarsko umestne proizvodnje. V prizadetih krogih Porurja pa pravijo, da Je Oohlov načrt malo realističen, in se predvsem bojijo posledic politične stabilnosti v Porenju in Vestfaliji. Ta načrt so namreč označili za ((državni pogreb za premog« in za ((socializacijo izgub« (to presojo so izrekli sindikalni predstavniki). Zahodnoberiinski senator za gospodarstvo Karl Koenig se je izrekel za Imenovanje trgovinskega predstavništva Sovjetske zveze v zahodnem sektorju Berlina. 2e pred nekaj leti je želela Sovjetska zveza odpreti trgovinsko predstavništvo v zahodnem Berlinu, toda zahodne zasedbene države so se temu uprle, češ da bi to posredno potrdilo sovjetsko teorijo o treh državah (Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija in berlinsko ozemlje). PARIZ, 1. — Na današnji seji francoske vlade so govorili predvsem o referendumu, ki bo 19. marca v Francoski Somaliji, na katerem bo prebivalstvo Izbiralo med neodvisnostjo in nadaljnjo odvisnostjo od Francije. Minister za prekomorska ozemlja Plerre Billotte je poročal o pogojih, v katerih krajevne oblasti pripravljajo referendum. Izjavil je, da so sprejeli vse ukrepe za reden potek volitev. rov, kakšna bi mogla biti vsebina ln kakšen njihov obseg, če se upošteva, da stališče v štirih točkah, ki ste ga sporočili aprila 1965, ostane podlaga za najikorektnejšo politično rešitev vietnamskega vprašanja?« Odgovor: «Po aprilu 1965 je izkušnja ne samo potrdila, temveč tudi pokazala utemeljenost in trdnost našega stališča v štirih točkah. Absolutno je treba začeti od tu, če se res hoče rešitev, ki naj se šklada z zakonitimi težnjami našega ljudstva: neodvisnost, suve. renost, enotnost in ozemeljska celovitost. To so naše temeljne narodne praviice, ki so jih slovesno določili ženevski sporazumi iz leta 1954 o Vietnamu.« Delegat južnovlebnamske narodnoosvobodilne fronte v Severnem Vietnamu Ngujen Van Tien je na tiskovni konferenci v Hanoju izjavil med drugim: «Za nas je samo ena poit: boriti se do zmage « Prebral je resolucijo centralnega komiteja osvobodilne fronte in izjavil, da 14 milijonov Vietnamcev ne misli -položiti orožja, dokler bo en sam ameriški napadalec ostal na Vietnamskih tleh. Zatem je Van Tien izjavil, da Je Jonhson kot odgovor na dobro voljo, -ki jo je pokazal Severni Vietnam, nadaljeval bombardiranje na severu, zaostril vojne operacije na jugu ter se ne ozira na vojaško ln politično vlogo narodnoosvobodilne fronte. V takih okoliščinah se fronta lahko samo sklicuje na izjavo od 22. marca 1955, ki poudarja voljo vietnamskega ljudstva, da se bori do zmage. Sevemovietnamški list Nan Dan piše med drugim: «ZDA, ki hočejo izsiljevati nasprotno stran, da bi Jo pripravile k pogajanjem v nji-hovih pogojih, so nedavno po ministru McNamari izjavile, da prekinile bombardiranje v zameno kakršnega koli znaka o naši dobri volji. Toda, ko je naš zunanji minister pokazal dobro voljo severno-vietnainske vlade in rekel, da ta pripravljena začeti pogajanja primeru ustavitve bombardiranja, Je Johnsonova klika takoj menjala govorico in je zahtevala vzajemno popuščanje bojev in s tem podredila pogovore, ki naj bi se začeli , brezpogojno, nesramnim pogojem, če bo število ameriških vojakov v Vietnamu prekoračilo 500.000 mož. Predsednik senatnega odbora za oborožene sile senator Russell pa temu nasprotuje. se svobodno pogajanje o mezdah omejilo s kakršnimi koli zakonskimi določbami. Glavni tajnik Trade unionov Woodcoock je izjavil, da bi prostovoljnost, ki jo predlagajo sindikati, bila bolj učinkovita ln bolj napredna. Vendar pa se hočejo Trade unioni izogniti ostremu spopadu z vlado o tem vprašanju. Nocoj so v Londonu objavili pismo, ki ga je Wilson poslal pred dvema tednoma trinajstim laburističnim poslancem, ki so od njega zahtevali, naj stopi v stik z glavnim tajnikom OZN U Tantom v nadaljnjem poskusu za konec vojne v Vietnamu. V pismu pravi Wil-son, da ni mnenja, da bi pritisk na ZDA, za brezpogojno ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama lahko omogočil začetek pogajanj. Nato pravi Wilson, da je vlada v stalnem stiku z U Tantom, ki zelo dobro pozna britansko stališče glede Vietnama. Končno pravi, da bo U Tant prišel marca v London in da bo tedaj govoril z njim tudi o Vietnamu. Gospodarska pomoč Indoneziji Novi spopadi v Adenu ADEN, 1. •— V zadnjih 24 urah je bilo v Adenu več spopadov, med katerimi je bilo sedem mrtvih in 16 ranjenih. Včeraj so neredi trajali ves dan. Davi so nekateri angleški vojaki streljali na nekega Arabca, ki je razdeljeval letake. Arabca so smrtno ranili in ubili tudi nekega dečka. V Adenu ji; splošna stavka, ki so jo razglasile sindikalne in nacionalistične organizacije. Po ulicah kroži na stotine angleških vojakov z oklepnimi vozili. ANKARA, 1. — Turčija in Sovjetska zveza sta včeraj podpirali načrt sporazuma za novo določitev skup- „ , ..... . .. „ nih meja, ki so bile prvikrat do- gum so namreč prišli trije severno- . . , ’ 1Q01 vietnamski predstavniki, katerim loč®ne leta 19^1. Pogajanja o začr- so pripisovali namen sestanka z U Tantom, ki je sedaj na počitnicah v Burmi. V diplomatskih krogih v Rangunu pa pravijo, da je mailo verjetnosti za neposreden stik med U Tantom in temi tremi predstavniki. Vendar pa bi ti predstav niki lahko stopili v posreden stik U Tantom po burmanskih vladnih predstavnikih. To bi U Tamtu omogočilo, da se privatno imfonmi-zadnjam stališču hanojske ixa o llade. V Južnem Vietnamu nadaljuje ameriška vojska operacije na področju «C». Včeraj je večji ameriški oddelek padel v zasedo osvobodilne vojske in utrpel «težje» izgube. Ta izraz uporabljajo Američani, kadar utrpi neka enota take Izgube, da ne more več nadaljevati svoje vojaške akcije. To je bdi prvi večji spopad v okviru operacije, ki se je začela pred enim tednom kakih sto kilometrov severnozahodno od Saj-gona ob udeležbi 35.000 ameriških vojakov. Na področju delte reke Mekong, kakih 200 kilometrov jugozahodno od Sajgona so osvobodilne sile bombardirale z možnarjl poveljstvo juž-novletnamske pehotne divizije in neko postojanko sajgonskih mornariških strelcev. Uničenih je bilo več barak. Ameriška pehota, ki sodeluje v tako imenovani operaciji «Junction City», je naletela danes na močan odpor osvobodilne vojske. Včeraj ln danes so se nadaljevali številni spopadi. V ameriških vojaških krogih pravijo, da je padlo 184 partizanov, na ameriški strani pa so imeli sto mrtvih in ranjenih. Oseminštirideset ur po obstreljevanju ameriškega oporišča v Da-nangu so osvobodilne sile preteklo noč napadle položaje ameriškega težkega topništva južno od demilitariziranega področja. Na to področje so partizani izstrelili 475 granat z možnarjl. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da je to bil eden najbolj drznih napadov možnarjl na ameriške položaje. Hanojski radio je objavil sporočilo, da so Američani porabili preteklo leto 637.000 ton bomb in nabojev proti južnovietnamskim vasem, t.j. mnogo večjo količino, kakor so jo uporabili na področju Tihega oceana v drugi svetovni vojni. Član ameriške -predstavniške zbornice William Ryan je Izjavil, da Je bilo od leta 1961 dalje ubitih v Vietnamu okoli 250.000 otrok, 750 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Rayn je skupno z drugimi dvanajstimi predstavniki predložil predlog za kona o ustanovitvi posebnega odbora, ki naj izvede preiskava o številu civilnih, žrtev v vietnamski vojni. Demokratični senator Fulbright pa je zahteval, naj se Severnemu Vietnamu formalno napove vojna, tanju meja so se začela lanskega decembra v Ankari in včeraj so dosegli sporazum. Potrebo popravila meja so priznali na obeh straneh, ker so nekatere reke menjale strugo, odkar je bila začrtana meja med obema državama na podlagi sporazumov, ki so bili podpisani leta 1921 in 1926. DŽAKARTA, 1. — General Suhar-to bo osebno predložil listine o Su-karnu ljudskemu kongresu, ki se bo sestal 7. marca, da odloča o usodi predsednika. Suharto bo poročal kongresu o vlogi Sukarna med poskusom državnega udara in o zvezi, ki jo je Sukamo imel z voditelji u-pora. Indonezijski zunanji minister Malik je danes zanikal informacije, da so ZDA postavile kot pogoj za večjo gospodarsko pomoč Indoneziji odstavitev predsednika Sukarna. Minister je dodal, da bi tak pogoj pomenil vmešavanje v notranje zadeve Indonezije in ga Indonezija ne bi nikoli sprejela. Zatem je minister izjivil, da je indonezijska vlada z zadovoljstvom sprejela na znanje, da so indonezijski upniki, ki so se prejšnji teden zbrali v Amsterdamu, načelno sklenili, da bodo še letos dali Indoneziji nove kredite za 210 mi/ijonov dolarjev. To bo Indoneziji omogočilo izvedbo programa obnove za leto 1967 in uravnovešenje proračuna. S«ja predsedstva ZKJ BEOGRAD, 1. — V Beogradu je bila danes pod predsedstvom predsednika Tita seja predsedstva CK ZKJ, na kateri so razpravljali o vprašanjih organizacije dela predsedstva in centralnega komiteja in o rezultatih razgovorov partijske delegacije pod vodstvom predsednika Tita med obiskom Sovjetske zveze in Madžarske ter o razgovorih z zastopniki Komunistične partije Italije in Francije v Jugoslaviji. Poleg tega je predsednik Tito seznanil predsedstvo CK ZKJ o rezultatih svojega nedavnega obiska v Avstriji. Tržaška komunistična poslanka Marija Bernetič je predložila med razpravo o proračunu resolucijo, ki jo je podpisala skupina poslancev in v kateri se zavzema za slovensko šolo. Minister za šolstvo Gui je odgovoril, da se pripravljajo dekreti v zvezi z zakonom o slo. venskih šolah, glede knjig pa je izrekel povsem nerazumljivo netoč. no trditev, češ da je stanje z učbeniki v slovenskih osnovnih šolah «norma!no» in da so vsi učenci prejeli knjige, ko pa je znano, da v višjih razredih učbenikov ni. Poslanka z odgovorom ni mogla biti zadovoljna, zato je tudi zahtevala, da se o resoluciji glasuje. V poslanski zbornici je prišlo včeraj dopoldne do škandaloznega primera, ko je bilo prisotnih samo pet poslancev: trije nekako «po službeni dolžnosti« (podpredsednica, ter dva poročevalca), dva pa verjetno povsem slučajno. Povrh pa ni bil prisoten noben predstavnik vlade, čeprav je šlo za važno razpravo o proračunu, ko je prisotnost finančnih ministrov že nekako obvezna. Gre za odraz »disfunkcije« parlamenta, o čemer se mnogo govori in se čujejo tudi šte-vilni predlogi, od katerih številni niso povsem nezainteresirani in bi verjetno pomenili še poslabšanje stanja. Med svetovnimi dogodki je zopet v ospredju vietnamska vojna, in sicer izjave predsednika hanojske vlade, ki je poudaril, da «možnost razgovorov z Ameriko ni aktualna, ker ameriški napadalci nadaljujejo stopnjevanje vojne in javno izzivajo vest narodov«, tako da ima sedaj za začetek morebitnih razgovorov besedo Washington. Predsednik je tudi izjavil, da je «po aprilu 1965 izkušnja dokazala uteme- ljenost naših štirih točk, če se hoče doseči rešitev, ki naj bi bila v skladu z zakonitimi težnjami naše. ga ljudstva: neodvisnost, suverenost, enotnost in ozemeljska celovitost«. Delegat osvobodilne fronte pa je izjavil, da je «za nas samo ena pot: boriti se do zmage.« Ha-nojska tiskovna agencija je objavila izjavo zunanjega ministrstva, v kateri našteva nove hude korake ZDA za širjenje spopada: uporaba topništva, vojnih ladij in spuščanje min v reke Severnega Vietnama. Izjava našteva tudi ukrepe, ki kažejo na mrzlične priprave za nadaljnjo raztegnitev spopada. Med temi ukrepi sta predvsem povečanje vojaškega proračuna in vpoklie dela rezervistov. Hkrati je senator Fulbright zahteval, naj se Severnemu Vietnamu formalno napove vojna, če bo število ameriških vojakov v Vietnamu prekoračilo pol milijona mož. Medtem se več ameriških operacij v Južnem Vietnamu nadaljuje, množijo pa se tudi partizanski napadi. — Ameriški poslanec Ryan je izjavil, da je bilo od leta 1961 dalje ubitih v Vietnamu okrog 250.000 otrok, 750.000 pa ranjenih. Zato predlaga preiskavo o številnih civilnih žrtvah. Včeraj je v atlantskem svetu Fan. fani predlagal, da bi morale vse države NATO proučevati ukrepe glede zmanjšanja tehnološke razlike med državami NATO. Atlantski svet je nato sprejel resolucijo, da se ustanovi posebna delovna skupina, ki ho pomagala pri proučevanju Fanfanijevega predloga. Francoski delegat pa je izjavil, da je Francija daleč za ZDA in Sovjetsko zvezo glede raziskav in razvoja. Predložil je sodelovanje z državami skupnega tržišča, z Veliko Britanijo in s Sovjetsko zvezo. PROCES DRUŽBENE PR EPS NO VE V SOCIALISTIČNIH DEŽELAH NOVE OBLIKE POLITIČNEGA DELA V ČEŠKOSLOVAŠKEM GOSPODARSTVU Jfes vzhodni socialistični svet doživlja danes korenite spremembe v svoji gospodarski, družbeni lin tudi politični strukturi. V teku Je obsežen prooes, za katerega ne vemo Se. kako se bo razvijal v podrobnostih. Gotovo pa je, da se bo v novih pogojih končalo obdobje togega gospodarstva, ki je bilo zakoreninjeno v političnih koncepcijah stalinskih časov. V ospredje stopa danes posebno v češkoslovaški socialistični republiki nujnost, da se dvigne raven produktivnosti dela ter da se s tem v zvezi Izvede določena politika. ki bo stremela za njegovo pravilno nagrajevanje, upoštevajoč etvame razlike v delu samem in ki jdh pogajajo številni člnlteljl s pdoročja izobrazbe, kulture itd. Nova gospodarska tn socialna politika na češkoslovaškem predvideva tudi določene spremembe glede politike do vasi. V teku je torej proces globoke gospodarske in družbene preosno-ve s katerim hočejo češkoslovaški vodilni vrhovi povezati bogato tradicijo češkoslovaškega gospodarstva, premostiti zastoj, ki je iz raznih razlogov nastal v deželi ter krčiti pot k rentabilnejšemu gospodarstvu v bodočnosti. V tej zvezi bodo v bližnji bodočnosti razpravljali tudi o novi vlogi češkoslovaške komunistične partije v novih pogojih gospodarjenja. Mnenja so še deljena, toda vedno bolj zmaguje koncepcija, da je treba sicer zagotoviti »socialno varnost«, toda nikakor ne pozabiti na osnovno načelo rentabilnosti dela. V naslednjih odstavkih prinašamo članek ki ga je za glasilo ZKJ «Komunist» napisal v tej zvezd Ljubiša Mojsič. Eden med vodilnimi češkoslovaškimi ekonomisti m član številnih kolektivov strokovnjakov, ki so pripravljali osnutek novega gospodarskega Sistema, je v nekem svo- katera prejšnja opozorila: «...Ne smemo pozabiti,« je dejal Hen-dryoh, «da se novi sistem šele uveljavlja v življenju in šele dobiva svoje konkretne oblike in da delovni ljudje še nimajo lastnih in popolnih izkušenj. Nesmiselno je ne videti, da se nova načela ponekod v praksi spopadajo z okostenelimi predstavami In različnimi navadami, ki bodo, razumljivo z odpravo ekstenzivnega razvoja gospodarstva tudi odpadle.« Ena teh «okostenelih predstav«, ki jo analizira referat, je tudi nezaupanje v pravilnost in nujnost novega sistema, ki ga argumentirajo z navajanji, da jemlje ljudem «socialno sigurnost«, da novi sistem ruši jamstvo za stabilnost cen in zaposlovanje ter da sta de-nivellzacija zaslužkov in elastična politika cen ((nesocialistična u-krepa« in značilnost ekonomske nestabilnosti. Na takšne predstave, ki jih ponekod preveva tudi demagoška trditev, da je partija prenehala voditi ((delavsko politiko«, ter na stališča, ki obujajo dvom o njeni usmeritvi na ekonomskem področju, je v referatu podan natančen odgovor: «Naša politika zagotovo ne more zanemarjaj socialnih aspektov. Naš sistem mora v zavesti naroda utrjevati predvsem gotovost in prepričanje, da pridobiva pri nas stvarno afirmacijo kvalitetno in družbeno koristno delo in da Je povečanje zaslužkov in celotnega življenjskega standarda tesno povezano s povečanjem produktivnosti dela » To zagotovo niso edine recidive nazorov in navad, ki so leta in leta nastajale. Pričakovati je treba, da bodo v praktični uporabi novega sistema nastali različni konflikti na širokih relacijah novih odnosov, ki se oblikujejo, predvsem pa na najbolj občutljivem področju — na področju delitve. Z opozarjanjem nanje in s poudarjanjem jem članku zapisal tud! naslednjo I nujnosti po aktiviranju ideološke ugotovitev: novi gospodarski sistem (ali kot ga imenujejo na če-hoslovaškem — novi, izpopolnjeni sistem upravljanja nacionalnega gospodarstva), Je daleč za seboj pustil eksperimentalno fazo, značilno za 1965. leto, premagal Je obdobje nujnih kompromisov In posamičnih korakov, ki so dajali ton v 1966 letu tn Je v 1967. letu stopil v obdobje, v katerem bodo na široki fronti stopila v veljavo vsa njegova temeljna načela. Ta ugotovitev daje Jedrnato oceno vseh tistih naporov, ki so jih v tej državi vložiti za oblikovanje in praktično uporabo novega sistema upravljanja gospodarskih tokov. Ta problem naj bi razrešil nakopičene protislovnosti administrativno centralističnega sistema in z novimi načeli (t orientacijo v popolnejše delovanje zakona vrednosti, blagovno denarnih odnosov ln tržnih mehanizmov ob doslednejši uporabi načela materialne zainteresiranosti delovnih kolektivov in posameznikov) omogočil delovanje ekonomskih zakonitosti v gospodarskih gibanjih. Po j obdobju poizkusov, ki so jih opra- 1 vili v nekih industrijskih podjetjih, in po postopnem uvajanju no- j vih instrumentov, v celotno čeho-6l o vaško' gospodarstvo pričakujejo, da se bodo že letos pokazala vsa j temeljna načela novega gospodar- i skega sistema: perspektivni načrt i brez bistvenih disproporcev in ne- j enakosti, sistem cen, ki bo izražal vrednost dela, ki ga družba vlaga | v posamezne vrste izdelkov, popolno načelo vračanja vsake vložene krone v gospodarsko poslovanje, nagrajevanje ne le za opravljeno delo, marveč predvsem za njegove realne ekonomska rezultate ipd. Seznam rezultatov, ki so Jih dosegli v času teh večletnih naporov, m tako majhen in nepomemben. Opazovalcem sodobnih dogajanj na čehoslovaškem daje prepričljivo argumentacijo ob sklepanju o resnosti vloženih naporov in o stopnji pripravljenosti, da privedejo sprejeto usmeritev do njenih končnih konsekvenc. Hkrati opozarja tudi na serioznost metodološkega postopka, ki so ga uporabili v procesu pripravljanja in uvajanja novih gospodarskih ukrepov. Opozarja na postopek, ki je tradicionalen v teh okoliščinah in zasnovan na maksimalni uporabi vseh instrumentov, ki jih sodobna znanost lahko daje moderni politiki na postopek, katerega možnosti za tveganje so minimalne in katerega temeljno metodološko pravilo je — ugotoviti implikacije vsakršnega stanja do skrajnih možnih meja. Vsekakor so podani tudi činite-ljd, katerih delovanja ni mogoče natančno izračunati niti v ekonomskih laboratorijih niti v kabinetih centralnega komiteja. Tako kot v drugih socialističnih državah, ki podobno ukrepajo, je treba tudi na Čehoslovaškem poiskati te člnitelje v skupnem imenovalcu: v dolgoletnem delovanju prejšnje prakse, ki Je globoko vko-renlnjena skorajda v vseh porah družbenega življenja, in s posledicami, ki jih ni mogoče odpraviti zgolj s sklepi in resolucijami avtoritativnih partijskih forumov. Ta čini tel J je bil prisoten tudi na Čehoslovaškem že na samem začetku snovanja novega sistema: vplival je tudi na tempo sprejemanja novih ukrepov in Je {»gosto omogočaj polovične ln kompromisne, ne pa doslednejše tn popolnejše rešitve. Vendarle je treba povedati, da ta člnltelj nikoli n1 bil zurianj območja rednega in temeljitega opazovanja vseh tistih dejavnikov, ki so najbolj odgovorni za družbeni ln politični razvoj te države. Ustavimo se pri nekaterih delili Obsežnega referata, ki ga je imel na tem forumu Jlrl Hendrych in v karterem Je ponovno poudaril ne- dejavnosti je zadnji plenum centralnega komiteja popolnoma podprl to smer. In ne samo to. že sam obseg problematike, ši jo Je sprožil referat (razvoj pr o. zva Jalnih sil in spremembe v družbenoekonomski strukturi, vprašanja socialistične demokracije, problemi kulture in umetnosti, problemi mlade generacije, položaj partije v družbi. Itd.), priča za regulacijo donosov v bazi, marveč organsko zajema večstransko in kompleksno področje nadstavbe. Zelo resno obravnavanje teh problemov kaže na prve rezultate tesnejše povezanosti, ki je uresničena na relaciji znanost — politika. To velja zlasti za nove — brez ghe-matizma — poglede na..procese, ki potekajo znotraj češkoslovaške družbe. Namesto poenostavljenih predstav o njeni monolitni notranji strukturi — novi zorni kot, 'ki upošteva razlike med mestom ln vasjo, fizičnim in umskih delom. razlike v položaju ljudi, ki Izvirajo iz narave poklica, stopnje njihovih kvalifikacij, novih možnosti za vključevanje v vedno bolj razvejane oblike družbene delitve dela, kar odpira široko osnovo za presojo medsebojnih različnih interesov. Vendar bodo nekatere probleme obravnavali šele v prihodnjem obdobju. Tako bodo na primer o mestu in vlogi partije v novih razmerah razpravljali na enem prihodnjih plenumom centralnega komiteja. Seveda je težko pričakovati, da bodo za vse odprte probleme že v tej fazi dobili tudi končne rešitve, zlasti ker zanje ni Izdelanih formul in shem. Vendar je gotovo, da bodo doslej sprejeti ukrepi razvijali to spodbujali nov način razmišljanja ter odkrili nove oblike aktivnosti. LJUBIŠA MOJSIČ r v/ Zaloigra v Skagerraku: danski mornarji nesejo na kopno truplo sovjetskega mornarja, ki je izgubil življenje pri brodolomu ladje »Tukan« ......................................n......mimmmimi.... DELOVANJE ČETNIŠKIH IN USTAŠKIH ORGANIZACIJ NA ZAHODU Razkrita v Kanadi organizacija atentatorjev na predstavništva SFRJ Odkrita skupina, ki je organizirata napade na jugoslovanska predstavništva v Torontu in v Ottavrl Itnjirje ^ tjIprinlilice (B V glahbu ^ Afi/ialilno Plodno delo Društvo slovenskih pisateljev Sestanki s tržaškimi kulturnimi delavci NEW YORK, 23. — Klobčič terorističnih akcij 29. januarja proti jugoslovanskim diplomatskim predstavništvom v ZDA in Kanadi se je vendarle začel odmotavati. Prvo nit so potegnili v Kanadi v Torontu. Kanadska policija je identificirala ekstremno četniško emigrantsko organizacijo, ki je držala v rokah niti napadov na veleposlaništvo v Ot-tawi in na konzulat v Torontu. Gre za skupino s sedežem v Torontu. Ta skupina je leta 1965 vrgla bombo na konzulat. Ugotovili so, da so člani skupine že decembra ukradli dva zaboja dinamita iz trgo. vine v sosednjem Hamiltonu. Z dinamitom so napravili bombo, ki so jih pozneje podtaknili v Ottavvi in Torontu. Odkritje je zelo pomembno iz nekaj razlogov. Zdaj bo verjetno tudi ameriškemu FBI olajšano delo pri iskanju pravih krivcev. Ameriško-kanadsko mejo je mogoče prestopiti brez kakršnih koli formalnosti, to to Je omogočilo sočasni bombni napad na jugoslovanska predstavništva v obeh državah. Napad so organizirali v enem centru. V Torontu so nekaj ur pred napadom po radijski jjQstaji v srbohrvaščini dali znamenje, da bodo bombe podtak-njc \ V najnovejši številki lista »Bratstvo«, glasila četniških emigrantov v okolici Toronta, je zdaj tudi odkrito zapisano, da »četniški emigranti nimajo razloga skrivati, PO PODATKIH «LITERflTURNEJE GflZETE» Znižuje se v Sovjetski zvezi naravni prirastek prebivalstva V petih letih se je število otrok, rojenih v vsakem letu, znižalo za en milijon enot MOSKVA, 1. — Število rojstev se naslednjim deželam: Turčija, Gana, je v Sovjetski zvezi v zadnjih letih j Kenija, Liberija, Indiji, Pakistan, občutno skrčilo. To priznava šef statistične službe SZ Boris Kolpakov v intervjuju, ki je bil objavljen v cLiteraturnaji ga zeti«. V intervjuju Kolpakov posreduje nekaj misli in mnenj o bližnjem štetju prebivalstva Sovjetske zveze, ki bo leta 1969. V intervjuju je Kolpakov izjavil, da se je leta 1960 rodilo v Sovjetski zvezi 5.3 milijona otrok, a leta 1965 le 4.3 milijona. Visoki sovjetski funkcionar je poudaril, da se je število sovjetskega prebivalstva zvišalo leta 1965 le za 2 milijona in 563 tisoč oseb, medtem ko je to zvišanje doseglo leta 1960 3 milijone 812 tisoč oseb. Kolpakov je trdil, da je treba pripisati to znižanje rojstev dejstvu, da so danes porodnice največ ženske, ki so se rodile med vojno, ko je bilo število rojstev zelo nizko. Na ta pojav vplivajo tudi druge o-koliščine, kot na primer številnejši priliv prebivalstva v mestne okoliše, številnejše zaposlovanje žensk v industriji in sploh v vseh družbenih dejavnostih. V svojem intervjuju je Kolpakov tudi dejal, v zvezi z nekim prejšnjim člankom v «Literaturnaji gazeti«, da bo treba počakati do leta 1970, da bi se ugotovilo, če bo tedaj sovjetsko pre/valstvo doseglo 250 milijonov duš. »Llteraturnaja gazeta* je namreč trdila, da ne bo število prebivalstva preseglo 244 milijonov e-not. Kolpakov je v nadaljevanju intervjuja dejal, da bodo pri prihod njem štetju prebivalstva upoštevali tudi vprašanja stanovanj in vprašanja, ki zadevajo sezonsko delovno silo ter sploh njeno preseljevanje. Iz Washingtona pa ni 'dtem poročajo, da je Agencija za mednarodni razvoj objavila posebno poročilo, ki zadeva načrtovanje rojstev v družini. Iz poročila je razvidno, da je veliko število dežel v razvoju, ki so zahtevale od ZDA pomoč za zadevno načrtovanje. V poročilu se poudarja, da ZDA nudijo to pomoč samo tistim državam, ki jo izrecno zahtevajo ter da je ta pomoč različna v posameznih primerih. Danes ZDA nudijo pomoč za načrtovanje rojstev v družinah Brazilija, Peru, Dominikanska republika, Kolumbija, Honduras, Jamajka, Južna Koreja, Formoza, Čile in še nekaterim drugim. da so sodelovali pri tem uspešnem napadu«, saj so z njim zbudili ((pozornost svobodnega sveta«. Kot voditelja teh ljudi omenjajo v Torontu Dušana in Miloša Lazareviča. Podobne pozive k terorju in metanju bomb je bilo mogoče slišati in brati tudi na radijski postaji tako imenovane »srbske narodne o-brambe«, centralne četniške organizacije v Chicagu, in v njihovem glavnem glasilu ((Svoboda«. Ce je torej kanadska policija imela uspeh, ga bo verjetno imela tudi ameriška. To še tembolj, ker je vršilec dolžnosti pravosodnega ministra nedavno izjavil v intervjuju za »Glas Amerike«, da FBI najtesneje sodeluje s kanadsko policijo in da so »sijajne možnosti«, da uspešno končajo preiskavo. Vse to je važno iz enega razloga. Ko je ameriško časopisje (Detroit News, Washington Post itd.) prišlo na dan s teorijo o ((obračunu« med «rankovičevci» in «proti-rankovičevcl«, so dali časopisi vedeti, da so dobili ((informacijo« iz okolice FBI. Seveda je tu utegnil biti poskus, da bi na nespreten način odbili zelo neprijeten udarec, naperjen proti ameriškemu ugledu in mednarodni obveznosti ZDA do tujih predstavništev. Toda to prav gotovo ni moglo peljati k pravemu cilju — k odkritju pravih storilcev in k obračunu s to nedopustno kri mlnalno prakso. Radijska postaja «Glas Amerike« je intervju Freda Winsona oddajala za Jugoslavijo in verjetno naj bi bil intervju nekakšen demanti teo-i rije o bombah, «ki da so prišle iz | jugoslovanskih predstavništev«. Toda to teorijo je razširjalo ameriško j časopisje, zato je škoda, da interv-| juja niso objavili tudi v časnikih. j Zdaj je jasno, da so v Torontu naposled prišli na «sled». Med o-sumljenci so večinoma mlajši ljudje, ki so bili rojeni v Severni Ameriki, katerih starši pa so zaradi sodelovanja z nacisti zbežali iz Jugoslavije. Dva izmed teh so že aretirali v zvezi s krajo dinamita. Teror teh ((četniških« kot tudi «u-stašklh« skupin po ZDA ni novost. Obstaja precejšen seznam velikih terorističnih akcij to prav nenavadno je, kako dolgo so Jih trpele oficialne ameriške oblasti. Ne glede na to, kdo Je s svojo naklonjenostjo pripomogel k temu, da so se te skupine odločile tudi za takšen nepojmljivi teroristični napad, pa vendarle drži, da je bilo vse skupaj podobno bumerangu, ki je najbolj prizadel prav ameriški ugled. JOSIP VRHOVEC Mini krilo s plastičnimi ploščicami na modni reviji v Londonu Izboljšalo sc jc zdravstveno stanje pevke Dallla PARIZ, 1. — Splošno zdravstveno stanje pevke Dalida se je v današnjih popoldanskih urah nekoliko izboljšalo. 34-letna Jolanda Gigliotti, ki je znana po vsem svetu pod zgornjim vzdevkom, je danes nekajkrat odprla oči in pr,šla vsaj trenutno do zavesti. Spričo tega zdravniki bolnišnice, kjer jo zdravijo, menijo, da bo utegnila ostati pri življenju. To pa še ne pomeni, da bo Dalida popolnoma ozdravela. V zdravniških krogih poudarjajo, da utegnejo biti posledice zastrupljenja z barbiturnimi spojinami silno nevarne posebno za oči. često se namreč dogaja, da postane človek, ki je zaužil preveliko količino tega ma-milnega sredstva ali pa je kljub manjši zaužiti količini ostal predolgo brez ustrezne zdravniške pomo či, popolnoma slep. Dalida je verjetno zaužila večjo količino barbiturnih sredstev že v nedeljo zveččr. Nezavestno so jo našli v postelji hotela, kjer je prenočevala, šele po skoraj 20 urah ter je bila do danes vedno v nezavesti. Zdravniki so ugotovili, da je nesrečna pevka prestala najhujšo krizo, ker je fizično zelo močna in so njena pljuča in srce vedno nemoteno delovali. Menijo, da je Dalida skušala napraviti samomor zaradi tragične smrti pevca Luigija Tenca. LJUBLJANA, 1. — Ponedeljkov plenum Društva slovenskih, pisateljev se je začel precej razgibano. Predsednik Janez Menart je za uvod spregovoril o tem, kaj društvo dela. Med drugim je o-menil znano pismo slovenski televiziji, katerega pobudnik je bilo pisateljsko društvo, in pri tem povedal, da se je nekaj posameznih članov distanciralo od tega pisma in v tem smislu obvestilo slovensko televizijo. Poročilo je nadaljeval tajnik Mitja Vošnjak, ki je navajal, da ima DSP trenutno 161 članov. Precej dolgo je bilo poročilo o izvirnem in prevajalskem delu pisateljev. Številk ne kaže navajati, ker je bibliografija za leto 1966 obsežna: izšlo je mnogo pesniških zbirk, dram in proznih del. tudi v ponatisih, številne so bile uprizoritve domačih odrskih del in radijskih iger, razen tega pa je več slovenskih avtorjev izšlo t> tujih prevodih. V imenu komisije za zveze s tujino je poročala Mira Mihelič. Preteklo leto je bilo mejnik v jugoslovanskih medrepubliških stikih. Prvi sad teh prizadevanj je bil hrvaški literarni večer v ljubljanskih Križankah in dogovor med hrvaškimi in slovenskimi pisatelji, da recipročno izdajo — ob sodelovanju najboljših pesniških prevajalcev — historične pesniške antologije hrvaških in slovenskih poetov. Komisija izdaja tudi revijo «Le livre slovene», ki objavlja v tujih jezikih prevode sodobnih slovenskih avtorjev in važne informacije o slovenskem kulturnem življenju. Revijo pošilja društvo mnogim prijateljem slovenske književnosti v tujini. Komisija za zveze s tujino pa je organizirala tudi več obiskov tujih pisateljev v Sloveniji in jim omogočila, da razširijo in poglobijo svoje znanje o slovenski literaturi in kulturi. Po drugi strani tudi slovenski pisatelji odhajajo v druge dežele, vse z namenom, da bi slovenski literaturi bolj odprli vrata v svet. Med stike te vrste.je treba šteti tudi ustanovitev pisateljskega doma v Piranu, skupaj z Zvezo flllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItOlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII USPEHI ZDRAVNIŠKIH VED Presajanje pot v ledvic si utira kirurgiji Zanimive izjave ameriškega kirurga z vseučilišča v Harvardu - Uporaba ustreznih zdravil je zelo povečala število uspešnih kirurških posegov Srečanje v Španiji med judi in katoličani MADRID, 1. — Včeraj Je bila v glavnem mestu Španije nenavadna verska prireditev, ki je zgodovina te dežele še ne pomni. V cerkvi Santa Rita se je zbralo 200 katoličanov to judov, ki so opravili v cerkvi skupne molitve. Na skupni verski- prireditvi sta govorila katoliški duhovnik o. Alvarez in predsednik madridske judovske skupnosti Max Mazin. NEW YORK, 1. — Doktor Joseph Murray profesor na medicinski fakulteti vseučilišča v Harvardu Je Izjavil, na nekem srečanju znanstvenikov v Severni Karolini, da so bili doseženi že precejšnji uspehi pri operacijah, ki zadevajo presaditev ledvic iz enega v drugo človeško telo. Dr. Murray, ki je eden izmed najvidnejših pobomikov te zdravniške vede, je izjavil, da je zdravniška znanost izredno izpopolnila v zadnjih letih uporabo najrazličnejših zdravil, ki so neobhod-n-j potrebna za ohranitev življenja pri ljudeh, katerim so s kirurškimi posegi presadili ledvice. Govornik je dejal, da je bila spočetka tehnika presaditve pomanjkljiva, ker so uporabljali čezmerne količine zdravil. Poskusi pa so dokazali, da se utegne doseči najboljše rezultate z manjšimi količinami zdravil. Spričo te nove tehnike je številp posrečenih operacij na ledvicah narastlo v zadnjih letih za okoli 10 odstotkov. Prof. Murray je nadalje povedal, da so se poskusi presaditve ledvic v organizem ljudi, ki so jih sicer zdravniki smatrali za neozdravljive, začeli uspeš, no že pred več kot desetimi leti. Tedaj pa se Je dogajalo, da so nadomestne ledvice utegnile delovati v telesu, kamor so jih presadili, samo pod pogojem, Če je bilo to rr *r Bombni atentat na vojašnico karabinjerjev SASSAuI, 1. — Neznanci so sinoči napravili bombni atentat na neko vojašnico karabinjerjev v mestu. Peklenski stroj je eksplodiral na pritličnem oknu vojašnice. Silni zračni pritisk, ki je sledil eksploziji, je razbil vse šipe na pročelju vojašnice ter na bližnjih stavbah. Eksplozija je nadalje skoraj popolnoma uničila avto nekega karabinjerja, ki je bil parkiran nekaj metrov proč. Karabinjerji so skušali sicer zasledovati atentatorje, toda brez uspeha. Karabinjerji so priprli nekaj ljudi, katere so zaslišali, a so jih morali pozneje izpustiti na svobodo, ker niso mogli ugotoviti njihove morebitne sokrivde. Boksar Tiberio Mitri z lisicami: znanega tržaškega priprli zaradi številnih prekrškov športnika so genetično sorodno darovalcu (primer dvojčkov). Samo pred štirimi ali petimi leti se je posrečilo izvršiti poskuse presaditve tudi v pogojih ljudi, ki niso bili v sorodstvu. Ti poskusi so se posrečili za. radi odkritja seruma «Imuran» in raznih drugih hormonov, ki jih pridobivajo iz kortizona. Dr. Murray je na kraju še po-, vedal, da je žal število neuspešnih operacij še zelo visoko. Vendar pa je upati, da se bo odstotek še znižal. Do danes, je dejal dr. Murray, so v ZDA izvršili 1.500 presaditev ledvic. Iz statistike je razvidno, da je možnost uspešne operacije, v primerih, ko presajanje organa ne zadeva bližnjega sorodnika, večje, če gre za ledvice mrtvega človeka, kot pa za živega. Drzen ropar v poštnem uradu CAMPOBASSO, 1. — Neznam zakrinkan mladenič je davi prišel v poštni urad v kraju Pescolanclano. kakih 60 km daleč od Campobassa. Mladenič je z revolverjem v rokah prisilil prisotne, da so dvignili roke, nakar se je polastil denarja, ki Je bil v blagajni, in sicer okrog 300.000 lir. Takoj nato Je mladenič odšel iz urada ter kmalu potem Izginil v bližnjem gozdičku. Poštna uradnika, ki sta bila žrtvi roparskega napada, sta takoj obvestila o ropu policijske organe. Tl so postavili razne cestne bloke ter preiskali vso bližnjo okolico. Roparja pa do sedaj še niso našli. Huda prometna nesreča na avto cesti «Sonca» FIRENCE, 1. — Na avto cesti «Sonca» v bližini Barberlna Mu-gello se je sinoči pripetila huda prometna nesreča. Tovornjak iz Verone, ki ga je v smeri proti Firencah upravljal 28-letni Enrico Da-bala, je trčil od zadaj v neki drugi tovornjak. Dabala je umrl prt priči, njegov pomočnik pa je bil hudo ranjen. čeških pisateljev in z Zvezo > vaških pisateljev, ki sta PreVZ polovico stroškov. Sklenjena 1* pogodba, po kateri bo ta P1* teljskl dom delovno shajališč P sateljev iz vseh držav zaftoda vzhoda. 2e za jesen ima druS.. v načrtu literarno srečanje s hi in Slovaki. V imenu Adamičeve komisij}1 poročal Anton Ingolič. Gre za ditev rojstne hiše Louisa Ada^- ča, ki naj bi postala nekakšen, zej slovenskih izseljencev. Zaro- di raznih, predvsem jinančnifi žav, pa se je ureditev Adam1' rojstne hiše v Blatu pri Gros ^ Ijem zavlekla. Finančne težo®1* bremenjujejo tudi pisateljski a na Bledu, ki je v deficitu. i novljena je bila komisija, W ^ poišče ustrezno rešitev za dom; ta namreč potrebuje ve. Navzoči so bili mnenja, aOP tudi blejski dom mogoče tipo biti za koristne stike med P15 teljt. V razpravi je bilo več očUjJjJ. na račun počasnega sprejdnfjL novih članov. Sklenjeno je da bo odbor v tem smislu pTfP^ pobudo. Med načrti, ki jih ima letos, je posvetovanje o vlogi ture pri malem narodu. T° svetovanje naj bi z vseh moz ^ gledišč ocenilo stanje, potreb* . perspektive kulture v Slonetvrt Gradivo s tega posvetovanje 10i bi olajšalo delo ustreznim nom. Pisatelji pa so sklenili tet da se bodo s tržaškimi mi delavci sestali in se z M pogovorili o splošni, pa še P°’ ^ bej o tržaški slovenski A®”** problematiki. F. tf' V Arizoni je umrl Henry ®#I)lli son Luče, znan založnik Prl,;n hj| amorikih revij. Pokojnik 4®^ soprog nekdanje ameriške P(’ ke v Italiji . Odprta pot kozmonavtskmu naraš^J ut MOSKVA, 1. - Sovjetski ^ niči, stari od 17 do 23 lahko v bližnji bodočnosti sili za sprejem v letalske --vi "V mije, ki skrbijo za kozm°n® jjiO naraščaj. Potem, ko bodo jeta' opravili izpite za upravljanj® . j(i kot piloti, navigacijski časih1 $ podobno, bodo lahko zahteva ^ )e. jih vpišejo v sezname vesolj®11 talcev. e V to svrho bodo ustanovi" .j vjetski zvezi, v evropski Ru" feJ v Sibiriji, središča za veibaDJ dočih kozmonavtov. Elektronski aparati v uličnem prometu S. FRANCISCO, 1. - V k^}aSti nijskem mestu San Josč so vpeljale v mestnem prometu ^j-sistem avtomatizacije. Na v'se pod žiščih, kje/ so semaforji, s‘ cestnim asfaltom položili P‘,S nja elektronske naprave. 'z;. pr1' menijo, da se bo na ta nad hranilo mnogo denarja. I S i e ie kdaj rano legli, da bi se Tč6110 naspali in ste se naslednji zbudili kot na novo rojeni? tudi ne. Toda ne zato, ker te-bi poskusil. me je na primer žena JJJr™0. ko sem zvečer pri te-zazehal prav tedaj, ko je vesterna preluknjal nekaj wev- Razložila mi je, da na način potrebujem več spali' zakaj si torej ne privoščim H* ’ ^očo kopel in grem izjemo-U0 ^reJ spat? Pritrdil sem ji in v zgornje nadstropje. lo-.e vem zagotovo, če bo dovolj . vode», je zaklicala žena za »m °l’ *Pravkar sem splahnila 'Ve perilo.,, ie * bom pač z mrzli oprhal,» Je »iSe skromno odločil. «Kje pa moja sveža pižama?« zadnjem perilu,» je odvrnila sem in bi bil kmalu zaspal, (rJern zaslišal korake pred vrati. ^ ® so se počasi odprla. «Kaj „»* je zašepetala žena. «Ne,» zagodrnjal. «Kaj ti ni do-— «Zakaf? Prav dobro se izstopila je jn mi položila ro-čelo. lč ni vroče,» je rekla. (0> naj bo vroče?« sem za-^fubil^ rKratkomalo se mi je ^ “°, da prej ležem. Saj si mi to svetovala.« Lr* alej, da se umiriš,« je za-tjjla in se odplazila. Toda zdaj le ni več bilo do spanja. Zato 1% sfcienit, da bom bral. Ker v Pfj'ni postelje nisem našel nič coTne0tt. sem odšel v kopalni-j kjer se pri nas nabira čtivo. s Vesta risja ušesa spodaj v ve- tne čula. ((Ljubček,» je zakli-Zfna, skaj pa počenjaš v ko- % %ic i?« - 'sem izrabil prilike, da bi za- 'mi vso svojo družino. 0,,,r,čem kakršno koli čtivo,« sem tovoril. jf^zt na svoje oči in raje spif« lQ klicala moja soproga sladko Nekaj časa sem bral in toro ■ 111 se je prikazala moja so- iw —'' zadremal. Spal sem kot ffl8f°tenče/c — celih šest minut. 5 da bi tudi legla, n luč?« je zašepetala. «Mi- s,PatSem’ da že SP^>> )H°teBnil sem odejo čez glavo. i^Vn pa še utegnil zaspati, ko je čena izjavila sSmrčiš!« liji ■ a,co naj smrčim,« sem se bra-' "fp sploh še nisem zaspal?«' Ud in tvoji izgovori. Obrni se virUgo stran!« ih. tern naju je prekinilo caplja-,p b°sih nožič. To je bila Betka, bom spala,« mi je na- C' bi rekel, da bo točno tako, sem odvrnil. ^vno tako dolgo, dokler ne tnillrn, atek. Bom popolnoma ,rua.,i ®them prižgati radio?« ^eveda ne.« jaz vedno zaspim, če radio Vi pravila brez izjeme.« se to pravi?« .° se pravi: ,Ne ’!« ti|pntt sem Betko in jo spravo- v njeno posteljo. Potem sem W v PrtMčje in se zleknil na jr v delovni sobi. h7e minuti — in moja žena se W Ukazala. «Cula sem, da si Jim “ te rekla. «Si bolan? Ti 1 manjka?« d0Ce sem že bolan, potem upam, spalno bolezen,« sem za- h^fhko noč,« je odvrnila. Slišati /.bilo nekam užaljeno. hg,?7naj je odšla, je prlstopicala Ca «Bctka,» sem zaklical stro-'"Pojdi spat!« hffmj grem, tu,« je rekla moja zrkica je preozek za dva « We, saj ni,« je zatrjevala mala stisnila med mene in steno. I^e/caj trenutkov nato je že spa-pa sem skoro padel s po- Prstih sem se splazil v prvo it„T°Pje. legel v Betkino po- «4°in iVe zaspal — slednjič za- Va: H ubadoma je bila Betka spet tu. je zakokodakala. «Kaj pa k Uli v moji postelji? Jaz hočem 'batih S,eie' sem iz Betkine postelje. *lo ■fla v njo. Prav tedaj, ko sem iz Betkine sobe, se je spet mia moja žena. Cdj Se- kar je prav!« sem zakli-j(,j, "Danes pa bomo menda zdrkif “'s tekač na stopnicah! Zo-»i .Pu ne ostaneš v postelji? Jaz zdaj skuhal kavo« t£°maj sem v delovni sobi spet hJ.ernal, se je na pozorišču po-bi !q nova postava. To je bil Bo-"Smem vzeti svinimik?« je »/“tel. Sedel sem in prižgal luč. Pa hočeš sredi noči s svinč- nikom?« — «Nekaj besed bi rad napisal.« — ((Menda boš napisal, da si se odločil zapustiti svojo rodno hišo — upam vsaj?« — «Ne, nekaj drugega. Sicer bom do jutri zjutraj vse pozabil.« Zena se je prikazala ravno pravi čas, da je Bobija spodila nazaj v njegovo sobo. Potem se je lotila mene. «To je vendar preneumno! Koj pridi gor in lezi — v svojo posteljo.« «Rekel bi, da bo v postelji kar prijetno,« sem prikimal. ((Takšnega premikanja čet, še nisem doživel, odkar sem bil na fronti.« V spalnici mi je žena obrnila blazino in zgladila odeje. «Tako,» je rekla, «in zdaj ti prinesem kozarec toplega mleka.« «Kaj nimamo nič mrzlega piva?« ((Ob tej uri boš pil pivo?« Pogledal sem na uro — kazala je eno po polnoči, Vstal sem, šel v pritličje, odjrrl steklenico piva, prižgal televizor in si ogledal zadnjo tretjino filma, ki me je že v deških letih navdušil. S. ROTHMAN — Znaš Mihec, de jest vselih ne be tou bet u koži od tistga Garrisona, tistga prokuratorja tam u Ameriki. — E, verjem, verjem. — Vidi, uan si je denu u glavo, de bo razčistu do kraja, kaku je blo, ke so ubili Kenedija. Uan prave, de je prou gvi-šen, de je biu komplot jn de j eh je blo dosti. Jn je najdu ven ane nove priče. Jn znaš, kej se je zgodilo? De je ana lasna nova priča hmali umrla, pole ke je ž nim govoru. Je oblubu tistmi prokuratorji, de bo povedau vse jn prej ku je povedan, je umrou. — Ma ja, ja, ni za se mejšat! — Ma ti ne znaš, kolko jeh je vre umrlo zastran tega. je umrou an žurnalist, ke je začnu pisat ano knigo od tega. So ga najdli mrtvega doma jn vse, kar je blo napisano od tiste knige, je zginlo. Pole je umrou an drugi žurnalist, ke se je devertirau delat detektiva. Jn se je denu raziskovat tudi tu. Jn an policaj ga je ubou «po pomoti». Pole je umrou an avokat od tistga Ru-bgja. Pole je umrou gospodar od tiste hiše, kamer je stau Rubi/. Pole je umrla ana strip-tisarka, ke je delala u lokali od tistga Rubgja; pole je umrou mož od ane druge striptisarke tudi iz lokala od Rubyja. Pole je umrou an taksist, ke je pelau Osvalda domov. Pole... — Ma kej nimaš druzga za govort? Pesti mrtve, nej počivajo u miri! — čaki, Mihec! Pole je umrou brat od anga kamionista, ke je vidu ubit tistga agenta Tip pita. Be narbrž mogli ubet kamionista, ma so ga zamenjali sez njegovem bratom. Zde j se ta brat skriva. Kej rečeš na tu? — Jest nisem vidu neč, ne znam neč je ne rečem neč. — Mo ni miga konc. Je umrla tudi ana žurnalistka, ke je govorila sez Rubi/jem an par dni prej ku je umrou. Jn je rekla, da bo uana začela raziskavat vse od kraja. Jn pole je umrla. — Sej pravem, de ni za se mejšat. Kaj se praskaš tam, kamer tc ne srbi! Pesti stat, nej se ranžirajo Amerikanci. Mi glejmo na našo službo. — Pole je umrou an železničar, ke je pravu okuli, de je tabat vidu dva možu, ke sta se sumljivo obnašala. Je umrou u anem čudnem karamboli sez avlam. — Jakec, jest te ne bom več poslušau, zatu ke pole bo lahko kašen mislu, de sm tudi jest dekordo s tabo. Tu so, dragi moj, državni interesi jn mi ta majhni je bulše, de se ne mešamo. Zakej ne govoriš rajše kej od peuskeh zborov, ke se ti taku dopade? Vidi, zdej je blo tolko Prešernovih proslav jn so pojali pevski zbori. Dej mi kej povedat, kaku je blo! — Čaki, Mihec! Tudi tu pride na vrsto. Ma prej čem končat. Sm tou reč, de je biu ubit tisti, ke je ubou Kenedija, je biu ubit tisti agent Tippit jn je umrou u špetali tisti, ke je ubou tistga, ke je ubou Kenedija. Jn zdej je začnu novo preiskavo tisti Garrison jn so zastran tega forte u skrbeh tudi tisti od komišjona Warren. Jn aden od teh je reku, de be mogu ta prokurator delat skupej sez oblastjo, ma Garrison prave, da ni miga naumen. De če bo uan ministrom povedau vse. kar zna, de bojo spet vse pomečkali. Jn čeglih so mu vre sprauli ses sveta ano pričo, prave, de bo šou vselih naprej jn hode okuli sez revolverjam jn je strašno velele. — Jakec, jesi te ne bom več poslušau. Ke meni tu neč ni mari jn tudi nečem jemet nobe-neh dišpjacerjev zastran tebe. Adijo! V SOBOT« ZVEČER V KULTURNEM DOMU m V soboto zvečer bo v Kulturnem domu nastopil Slovenski oktet iz Ljubljane, ki ga že več let nismo imeli v Trstu v gosteh. iiMMiiiiiriiiriiiiiiiiiiimniiimmiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimmiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i VTISI S POTI V BLIŽNJE, VENDAR MNOGIM MANJ ZNANE KRAJE V buzetskih muzejih je lepo prikazan stari način življenja Staro istrsko stanovanje s tkalsko in lončarsko delav- Nekdanja delavnica glavnikov Dva «kotička» iz enega buzetskih muzejev. Zgoraj nekdanje ognjišče, spodaj pa miza, okoli katere se je istrska družina zbirala pri obedih. (Foto: Borut Kodrič) FimT*' ........' k, 4 Ko preskočimo dobo dvajsetih let najdemo Mira Cerovca spet na delu kot pobudnika in organizatorja buzetskega muzeja. Njegove organizacijske sposobnosti, iznajdljivost in požrtvovalnost, po- .... s,. vezane z objektivnimi pogoji so omogočile uresničitev zgodovinskega muzeja v Buzetu. V njegovem spremstvu smo si ogledali Buzet in «njegov» zanimivi muzej. Iz sredine mesteca smo krenili proti cerkvi sv. Ju- nico rija, zaščitnika Buzeta. Cerkvica je bila zgrajena v XVI. stoletju in v njej so dragocene slike učencev slavnega Tiepola. Prav blizu cerkvice je vodni 'ezervoar, iznad katerega je krasen razgled na okolico. Na severnovzhodni strani se približno 500 m visoko, skoro navpično, dviga nad buzetsko ravnino greben kraških skal. Tam gori teče meja Čičarije, meja med belo in sivo Istro. Po tem grebenu se vije železniška proga, ki vodi v Raso in Pulj. Tam gori visoko je tudi železniška postaja Buzet. ..........’ Že same naravne lepote bi nas lahko bolj pogosto zvabile v te kraje. Ljubitelj našega Krasa, ljubitelj narave, ki še ne pozna teh krajev, ne bo zapravil izleta. Istra in Kras na splošno slovita zaradi pomanjkanja površinske vode. Buzet pa ima veliko vode. Na mejniku med propustnim kraškim apnencem in nepropustnim laporjem sive Istre pridejo na površje talne kraške vode. Nešteto malih izvirov in studencev nudi tej pokrajini obilo vode. Velike važnosti je ogromen izvir podtalne kraške vode pri Sv. Ivanu. Z našega razgledišča na vodnem rezervoarju vidimo v nižini naprave in zgradbe istrskega vodovoda. Črpalke zajemajo vodo, ki izvira pri Sv. Ivanu. Ta vodovod daje vodo velikemu delu Istre, odvečna voda pa odteka v Mirno, ki je najvažnejša istrska iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiniiiiii 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 TOBAKU SE NI TAKO LAHKO ODPOVEDATI Nekaj o «zadnji cigareti» Ni ga, menda, kadilca, ki bi se ne bil že najmanj nekajkrat odločil, da ne bo več kadil. Z zadnjo cigareto v rokah in z največjo slastjo vdihavajoč njen dim. si ni mogel kaj, da bi se ne imel za največjo žrtev ob misli, da se to dogaja poslednjič. Potem je prišlo zapovrstjo še več takihle «zadnjih» cigaret, nakar so to postale vse in, končno, se je prizadevna oseba odločno odločila za to, da naj ostane kar pri starem. Vse do ponovnega poizkusa, ki se je spet končal podobno, kot predhodni. Navzlic poplavi člankov, poročil, nasvetov, ki spodbujajo k temu, da bi se ljudje odpovedali tobaku, cigaretam posebno, ker da je neizpodbitno dokazano njihova velika škodljivost. V naši državi je danes najmanj 15 milijonov oseb, ki dnevno poka-de okrog 170 milijonov cigaret. Sodimo torej med države, kjer ie odstotek zmanjšanja potrošnje najmanjši, v brk nekako vsem pozivom in opozorilom o nevarnosti, ki jo predstavlja kajenje, in ne glede na zelo znano poročilo ameriškega znanstvenika Terryja. ki to potrjuje. Po najnovejših podatkih ustano- dilci povprečno 11 cigaret na dan. Kritične ure za naša pljuča so one popoldne. V tem času se jih pokadi okrog pet, nekoliko bolje je, ko smo zaposleni, oziroma ko se zabavamo (tri cigarete zjutraj in tri zvečer). Zanimivo je, da v popoldanskih urah ženske povprečno več kade od moških, zvečer pa več osebe moškega spola pod 35. leti in nasploh moški v krajih, katerih število prebivalstva znaša pod 10 tisoč. Najprej je to povezano z načinom podeželskega življenja se namreč moški sestajajo v raznih barih, sedijo ob igralnih mizah ali pred televizijskim zaslonom in kar naprej prižigajo cigarete, tako da se vsi prostori kmalu napolnijo z dimom. Italijani najraje kade cigarete «nazionale» s filtrom (22 odst.), zatem inozemske s filtrom (20,5 odst.), cigarete «nazionale» brez filtra (17.8 odst.) itd Očitno dajejo prednost italijanskim izdelkom. vendar ne iz kakih patriotič-nih nagibov, temveč zaradi tega, ker so cenejše. In prav to omogoča državi, da na ta račun inkasira letno okrog 810 milijard. Navzlic temu in pa ne glede na to, da se zavedajo njegove Škodljivosti in nevarnosti (okrog 55 .- _____________ . ve «Doxa» pokadijo italijanski ka- .........MIHIH.....I..............................U..........IH...................................................... PVEN (od 21.3. do 20.4.) Pred *itVbeni boste nekemu tujcu, pati^ Se ga. Ne bodite po nepotreb-Pretirano širokosrčni. ClK (od 21.4. do 20.5.) Dosegli Mjp smoter, ki ste si ga postavili. Ort v družini je predvsem odvisen vas. OitBV°JCKA (od 21.5. do 21.6.) Bra Dim Pogumno svoje interese tudi Pekom, ki je močnejši od vas. •‘ain Sornc'nik bo potreben vaše mo b j Podpore. (od 22 6. do 22.7.) Pokazali Dot.®. izredno podjetnost na vseh (u,, 0 ji h. Kratkotrajne težkoče v Imenih odnosih. diJ',v (od 23.7. do 22.8.) Uspešen *a liste, ki se ukvarjajo z HOROSKOP umetnostjo in izumi. Skušajte bili vsem ta zgled odkritosrčnosti. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Pri merno vzdušje za vzpostavitev novih poslovnih stikov. Ne nasedajte neiskrenim ljubezenskim izjavam. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne spuščajte se brez premisleka v |jo dvige, ki jim niste kos. Nekdo, ki mu popolnoma zaupate, ni do vas najbolj iskren. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Spričo novih možnosti, ki ste si jih ustvarili, boste t lahkoto opravili z nekim tekmecem. Nepričakovano ljubezensko doživetje. ' STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Svojo pobudo boste lahko uresničili samo ob podpori neke vplivne osebe, Dobro razumevanje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne delajte načrtov za prihodnost, preden še niste izpolnili niti sedanjih nalog. Bodite bolj potrpežljivi z nekim družinskim članom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Var-čujte s svojimi močmi, v kratkem jih boste v dokajšnji meri potrebovali. Ne zlorabljajte zaupanja nekoga prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil je trenutek za bistveno spremembo celotnega poslovanja. Srečno doživetje z ljubljeno osebo. odst. kadilcev je prepričanih, da je cigareta zelo škodljiva, 29.5 odstotka, da je precej škodljiva, in samo 2,4 odst, da organizmu ne škodi), pa se kajenju ne odpovejo. Junaki — okrog 3 milijone — ki so se v zadnjih letih kajenju odpovedali, pa so to stonJi zaradi resnih motenj dihalnega aparata (31 odst.), prebavil (29,5 odst.) tn srca (16,9 odst.). Da pa so vsi prepričani o škodljivosti kajenja, dokazuje še en podatek ustanove «Doxa», in sicer oni, ki pravi, da je večina kadilcev naklonjena osnutku zakona, s katerim bi se prepovedalo kajenje v javnih lokalih. To vprašanje, ki so ga v ostalih deželah, Evrope rešili že pred leti, bo, kot se zdi, kmalu rešeno tudi v Italiji-Senatna komisija za javno zdravje je pred kratkim že odobrila člen zakonskega osnutka, na osnovi katerega bo prepovedano kajenje v gledaliških in kinematografskih dvoranah, razen v onih, ki so opremljene z ustreznimi napravami za čiščenje zraka. Vsi ti podatki so vsekakor zanimivi, vendar gre le za hladne ugotovitve neke statistične raziskave. Zakaj, čeprav se čedalje bolj uveljavlja potreba, oziroma zahteva po določenem nadzorstvu od strani države glede tobakove potrošnje, pa se ne sme zanemariti tudi to, kar v sebi skriva bi-nom človek-cigareta. Ne glede še na to, kar je že splošno znano, da predstavlja namreč kajenje enega od zadnjih obredov sodobnega človeka (kjer je sleherni gib — od trenutka, ko si človek cigareto prižge, vdihuje njen dim in jo ugasi — bistvenega pomena), ni le zgolj naključje, da se je Claude Levi-Strauss, profesor antropo logije na francoskem kolegiju, ko se je hotel poglobiti v miselnost primitivnih ljudi, ustavil tudi pri tobaku in ga označil za «inštru-ment komuniciranja z nadnaravnimi silami...». kakor je tudi dejal, da je «skoraj moč reči, da tobak človeka rešuje pred uničenjem, ki bi ga zadelo, če bi se povsem prepustil naravnemu stanju«. reka. Reka Mirna je tudi dala ime Istri. Stari Grki so jo namreč nazivali Histros, misleč, da je pritok Donave. Nič se ne čudimo, ko zvemo, da so bili ti kraji precej gosto naseljeni že v prazgodovini. Že v kameni dobi je človek našel tu ugodne razmere za življenje. Na razpolago je imel rodovitno zemljo, obilico pitne vode, številna naravna zaklonišča v kraških jamah in milo podnebje. Razumljivo je, da najdejo tukaj pogosto sledove iz dobe prazgodovinskega človeka.' V kameni dobi je človčk najraje izkoriščal naravna zaklonišča, kraške jame in votline v apnencu. Tudi v poznejših dobah je gričevje nudilo primerne pogoje za utrjena naselja. Številna gradišča (castellieri) dokazujejo, da je bilo to ozemlje gosto naseljeno tudi v bronasti dobi. Opustimo sedaj opazovanje pestre istrske pokrajine, ki je lepa in zanimiva tudi v zimski dobi. Valovito ozemlje krasijo oljkovi nasadi, vinogradi, travniki in pašniki in že obdelana polja. Zapustimo razgledno točko in stopimo v buzetski muzej, da si ogledamo njegove zanimivosti. Svojevrst-nost muzeja je v tem, da razstavljenih predmetov niso nakopičili in razstavili v eni sami primerni zgradbi. Razne zanimive predmete so postavili v kolikor mogoče lastno in originalno okolje. Na vzhodni strani cerkve sv. Jurija stoji hišica, ki se po obliki in stilu loči od sosednih. Tukaj so uredili staro istrsko stanovanje, poleg tega pa še lončarsko in tkalsko delavnico. V lončarjevi sobi najdemo staro nožno stružnico, precej še nežgane lončene posode in vse nekdanje skromno orodje, katerega je lončar uporabljal pri svojem delu. V sosedni sobi pa so postavljene tkalske statve in vse priprave, ki so jih nekdaj uporabljali pri predelovanju lanu in volne. V prednjih prostorih pa je stanovanje. Sestavljajo ga kuhinja in spalnica. V kuhinji je staro izvirno kamnito ognjišče z vsemi pritiklinami. Blizu ognjišča pa je vsa kuhinjska posoda in oprema. Z zanimanjem si ogledujemo lončeno posodo, sklede, latvice, skodele in lesene posode (ne sode!) za vino, izdolbene iz enega kosa lesa. Taki posodi za vino pravijo žbanj. Zelo zanimiv je star in primitiven mlin ali možnar iz drenovega lesa za mletje popra. Našo pozornost pritegne pohištvo. Miza in stoli so vsi zelo nizki. V spalnici je visoka postelja z originalno doma izdelano odejo. Ob strani stoji stara istrska kmečka skrinja. Po stenah so razobešeni razni deli istrske narodne noše, od nogavic do suknje. Ti prostori so zelo preprosto in okusno urejeni. Imamo občutek, kot bi lastniki in stanovalci le za trenutek opustili svoje delo in opravila, da bi si mi ogledali njihov običajni vsakdanji način življenja in dela. Na zahodni strani že omenjene cerkve stoji stara pekarna. V izvirno urejenih prostorih stare pekovske obrti si moremo ogledati vse predmete in orodje za peko. V kotu stoji posoda za moko v obliki visoke kadi, ki je izdolbena iz ogromnega brestovega debla. V drugem kotu je miza, na kateri je pek mesil in oblikoval I testo, ob steni so nečke s sitom I za moko, ob peči pa so naslonjeni krušni loparji, omelo za pepel in grebeljca za žerjavico. V prostorih, ki smo jih do sedaj opisali, opažamo, da ima muzej na razpolago le skromna ekonomska sredstva. Zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev prostori še nimajo primerne razsvetljave, Zato si te zanimive dele muzeja lahko ogledamo le pri dnevni svetlobi. Krenemo dalje in po ozkih ulicah pridemo do Malih vrat. Tu visijo na tečajih še stara lesena vrata. Nad vrati je stražarnica. Ti prostori še čakajo na ureditev. Ko stopimo skozi mestna vrata, se pred nami razširi zahodni del pokrajine. Prav pod nami stoji Fontana. Tukaj so našli večino arheoloških izkopanin iz rimske dobe. Na Fontani je veliko poslopje, ki je bilo last Cerovcev. To poslopje je bilo velike gospodarske in trgovske važnosti, ker tu so zbirali in nato izvažali istrske kmečke pridelke: predvsem vino. i a Fontani je sedaj glavni sedež uprave. Tukaj gndij? nove hiše. Tako nastaja in se širi novi del Buzeta. Prav blizu Malih vrat je muzejska uprava v primerni dvorani uredila obrtniško delavnico glavnikov («češljev»). Tukaj je bila edina tovrstna delavnica za vso Istro. Ta obrt je šla iz roda v rod družine Korva, ki je prišla iz Črnice. Zadnji rokodelec iz te družine je bil Dante Korva, ki je celotno delavnico prodal muzeju. Istrsko govedo slovi po lepih in velikih rogovih. Te rogove so v delavnici spreminjali v najrazličnejše vrste glavnikov, katerih vzorce vidimo razstavljene tu. Lepo je v delavnici razvidno, kako so z ogrevanjem, rezanjem, žaganjem, piljenjem, brušenjem in poliranjem roževino spreminjali v glavnike. DUŠAN KODRIČ Londonska novost: • i kape z rdečo zvezdo V Rimu lokal sa najmlajše Obleke iz papirja imajo v ZDA izreden uspeh (Konec jutri) 'Zelja po originalnosti in po novem ni zajela le mladine, področij moške in ženske mode, temveč tudi modo najmlajših. V časopisih smo brali vest, da so v Rimu odprli poseben klub, nekak dancing za otroke do 10 let. kjer je vstop dovoljen le v oblačilih ye ye, to je v mini krilih, vseh mogočih vesoljskih tutah in podobnih oblačilih, ki jih zasledimo v raznih modnih revijah. Pravijo, da je klub že takoj po otvoritvi doživel velik uspeh ter da je v popoldanskih urah vse polno malih klientov, ki se v spremstvu mamic neutrudno vrtijo po taktu modernih ritmov. Uspeh novega kluba je baje celo tako velik, da ogroža dejavnost drugega takega kluba in sicer 1 ob 21. uri . v KULTURNEM DOMU SL 0 VENSKI OKTET IZ LJUBLJANE DANILO ČADEŽ RUDOLF FRANCL BOŽO GROŠELJ MARIJ KOGOJ TONE KOZLEVČAR DRAGIŠA OGNJANOVIČ MARIJAN ŠTEFANČIČ ANDREJ ŠTRUKELJ Umetniški vodja: VALENS dr. VODUŠEK Rezervacija in prodaja vstop nic v Tržaški knjigarni, 61-792 ter eno uro pred pf®®*' kom koncerta pri blagajni K.V*' turnega doma. Nazionale 14.30, 21.43 »II dottor - )s, go« Metrocolor iz romana ® A Pasternaka. Geraldlne Chaplin' lec Guinness, Omar Sharif. Deseti teden. «,)- Excelsior 15.00 «Due assi ne»* m. niča« Technicolor. Tony OurtM' na Lisi, George G. Scott, lc0. Fentce 15.30 «Le streghe« Tecn“jr lor. Silvana Mangano, Alberto ^ di. Prepovedano mladini P°° letom. ncn- Eden 16,00 «A ciascumo tl suo» micolor. Gian Maria Volont«, '_vr Papas, Gabriele Ferzetti. P™’ dano mladini pod 18. letom. (l Grattacielo 16.00 «L'uomo del 0» del pegnl« Rod Stetger. PreP°v no mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco 10) ' 16.00 ((Funerale a Berlino« color. Eva Renzi, Michael Alabarda 15.45 »tl buono, 11 ®"-Liti cattivo« Colorscope. Ciint “ jj vvood. Prepovedano mladini P00 letom. . ji Filodrammatico 16.30 »Gtl 3m°Cprr una bionda« Hana Brejchowa. povedano mladini pod 14. ie\°Qu-Moderno 21.30 «11 teatrimo del fi N. 2» Prepovedano mladih' 18. letom. „„1- Cristallo 16.30 «Incom,prešo« If/jiiO color. Anthony Quayle, St* Colgrande. 1{,pn Garibaldi 16.30 «Yvo Jima« — J Wayne. , di Aurora 16.00 «Questa ragazza * j*, tutti« Prepovedano mladini P°° letom. f C|v Capitol 15.30 «Modesty Blayse» ‘ „r-nicolor. Monica Vitti, Dirk B ‘ de. Scilla Gatoel. . Impero 16.30 «La mta spla di zanotte«. Vittorio Veneto 15.00 «Ne onoreu(Ju gloria« Anthony Qutnn, ul* Cardtnale, Michele Morgan. }| Ideale 16.00 «Attento Grtngo špara« Jack Taylor, George M*1 () Astoria (Ulica Zoruttl, filobus SLjo-16.00 »Soldati a cavallo« Tecn« lor. John Wayne, Will!am Astra 16.30 »Maoiste alla cofte 0 Zar». A. Abbazia 16.00 «La vendetta de»h paches« Technicol Rory Ca"1 Corinne Calvet. fOi SPD Trst obvešča vse vd ležence 1. zimskih športim iger, da bo DANES, 2. MARCA, predvajalo v Gregoričevi rani, Ul. Geppa 9, film o*®, mah te sezone in serijo zitivov o temi »Zima-pom11) v gorah«. Zmagovalcem v t®7, mah ob zaključku smučar®1) ga tečaja SPDT bodo razdeiF ne diplome. Vattjepl. f iz)” SPDT priredi 12. 3. smučarski v NeVegal, nov zimski športm sVl). ter pri Bellunu, cenjen zarad jn jih obsežnih smučarskih tere.r!,)|o[il1 zaradi krasnega razgleda na t,,ear('i te. Vpisovanje v Tržaški knJ1*^), v Ul. sv .Frančiška 20 do 9. Mali oglasi ELEKTRIČNI gospodinjski s,rofK’j,!'' pralni stroji, hladilniki, štedilh stenci, izredni popusti. RADIO 3 LA, Ul. Foscolo 5. VELIKO PODJETJE V TRSTU 'Kl, fante in dekleta v višjo sre<*0^ne 11 izobrazbo, z znanjem slovenš*1 ^ pripravljeni na zunanje delo. m tovljena bodočnost, dober zasl«‘*fed' delovni pogoji. Delo zanimivo v)((0 vsem za začetnike. Pisati P. „rsK*' »Velepodjetje« na upravo FriD1,» ga dnevnika, Ul. S. Francesco, * ■ TRGOVSKEGA vajenca s poPjŽin« znanjem italijanščine in sloverj Kih išče priznana trgovina avtom<>D) s|, potrebščin. Pisati lastnoročno P (ro «Auto» na upravo Primor dnevnika, Ul. S. Francesco 2°- Sporočamo žalostno vest, da nas Je zapustil naš dragi VIKTOR ŠKERLAVAJ (GRBIN0V) Na zadnji poti ga bomo spremili danes, 2. marca 1967 °° 16. uri iz hiše žalosti na Opčinah, Narodna ulica 152, na domače pokopališče. Žalujoči: žena Rafaela, sestra Marija, bratje Kar®*1 Alojz, Franc, nečaki, vnuki in drugo sorodstvo Opčine, 2. marca 1967 J. Sporočamo žalostno vest, da Je preminil bivši rec NOV VIKTOR SKERLAVAJ Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. ZVEZA PARTIZANOV NA OPClNA# jfrgED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA V kinu je zagleda! begunca ki sta vlomila v avto na cesti Oba je sodišče v odsotnosti obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora brez pogojnosti sodišče v Trstu, ki je z jjjJsnjo razpravo pričelo spomla-, »o,i° zasedanje, je sodilo dvema ^“vanskima beguncema v od-tijVj] *' ki sta 21. avgusta 1964 za-■&, “Nepravi rop. Gre za 32-let-f(v. | *?ja Stevanoviča iz Smede-41Jn 34-letnega Jurija Iliča tudi idj j®dereva, ki sta skrivaj pribe-% iT Jugoslavije in se tu prija-^iasti R°litična begunca. Oba so lutji? odvedle v begunsko takta ie- Pr' Sv. Soboti, vendar sta tičj ^asa potem izginila iz tabo-.j /v°t se je izvedelo kasneje, ten e§unca Poiskala tudi kakšno ti 5te0 delo, se potikala po mestu i P°d milim nebom v napoja okolici naselja Sv. Sergija. Uto,1 avgustovski večer sta be HJili Prišla v Ul. Grandi in začela (jjS Okrog ustavljenega fiata 500 TS ^fi' k‘ ga je blizu doma pustil ! Sb , '? istoimenske ulice štev. *vtj jVan°vič je s silo odprl vrata isptin ukradel volneno majico in sttjjj. Svotilko, medtem ko je Ilič ^čii nr?*° dlie- Pr> delu je tatiča 'ijs Giovanni Juriševič, ki sta-«ici in st-aybi štev. 1. Bil je v spal-taj? i a* sum*j*v ropot. Poglc-Sc« l- oz* okno in zapazil zli-JrOob'il, sta se motala okrog av-‘f*i ba Juriševiču so neznanci že tialji ®dli bencin iz vespe, zato je tej .'da ima opravka z istimi ta-irijfi stekel na cesto, da bi jih tej.1 . °maj ga je Stevanovič za-® -e orno pokazal pete in izgi-!aen iPa j® ostal- Juriševič se IrC.dol v slednjega in ga hotel * [jo O’ toda prestrašil se je, ko štolo''.Potegnil ’z žepa strašilno pi-Jriše» ■ - mu zagrozil. Kasneje Po obvestil Lea o tatvini jj, jjj4e urno pokazal pete in izgi- j4gia »ur’ ■)fj; mu zagrozil. Kasneje je P0 v*9 obvestil Lea o tatvini te d 9'sanem dogodku je minil te m,/~'.k° je Juriševič pri večerni fej •av* v kinu «Satellite» zagledal ^.Stevanoviča. Odhitel je na tejhiD^rsko postajo in poklical S ki so nekaj časa po- NlJ «»eli °ba zlikovca. Pri zasli-o-8? tatiča izpovedala tatvino, %Z Ie bič rabil pištolo, so pre-telt • organi uvideli hud pre-Pitu In °ba begunca prijavili so-k Pod obtožbo roparskega de- tejjL včerajsnji razpravi je javni ^evj Slcer omenil, da gre pri tej fiprjJ,Za roparsko dejanje, ki pravem } 91 niti rop, vendar je kljub %}pZanteval strogo kazen za oba r'0OO r' 4 *cta zapora in plačilo ‘litija .llr globe, prepoved oprav-!|!slt0 Javnih služb za 5 let in polite - nadzorstvo za dobo enega Odv Prestan' kazni. 'iij^nika obrambe sta zavrnila Nitnle teze in skušala prepričati zb? sodišče, da dejanje, ki sta Navila Stevanovič in Bič ne • ia ropa, temveč navadno grožnjo. Svoje trditve sta z dejstvom, da je Steva-!v%Ze . ukradel majico in žepno *Jn5l lz avtomobila, še preden Ji nV8avič prihitel na cesto. Sled-SluJ.Je. hotel zadržati Iliča, ki te jj11 ni zbežal, ker je mislil, da tejfvn kradel bencin iz vespinega !* pot°ar4a- Ker ga Bič ni razumel, J jJSni.iz žepa strašilno pištolo * 8eviču zagrozil z namenom, te$|( Prestraši. V tem ni torej ro-i bii08a. dejanja iz česar sledi, da /j soHif treba obtožnico spremeniti SfvSe • begunca zaradi groženj in 'tej ln ne zaradi ropa. Oba brate Sivr--nato postavila zahtevo, tej(teaisče pri sestavi razsodbe ,.terni Vse olajševalne okoliščine. te . PO sodišče R e ie n n tri nmnlr- šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki bo nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev, ki vsebuje ukrepe v prid strokovnemu usposabljanju bolničark, socialnih asistentk, otroških negovalk itd. Ob 10. uri se pod predsedstvom svetovalca Cociannija sestane prva komisija za predsedstvo, finance in proračun, ki bo izrekla svoje mnenje glede zahteve po premestitvi nekaterih državnih uslužbencev v deželno službo. Jutri se sestane druga komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki bo pod predsedstvom svetovalca Angelija nadaljevala proučevanje zakonskega osnutka v prid živinoreji v deželi. Sovjetski mornarji na obisku na Opčinah V nedeljo popoldne je bila skupina mornarjev s kapitanom sovjetske ladje «Tajfun», ki je v popravilu v tržaški ladjedelnici, gost Partizanske zveze na Opčinah, šte- vilni bivši borci so v zgodnjih popoldanskih urah odpeljali sovjetske goste z avtomobili v tržaško okolico v kraje, kjer so se borili leta 1945 partizani ruskega bataljona, ki so v sklopu edinic IX. korpusa prodirali iz Krasa proti Opčinam. Obiskali so tudi pokopališče, na katerem počivajo padli borci ruskega bataljona. Po obisku teh krajev so priredili naši bivši borci sovjetskim mornarjem zakusko v gostilni Veto na Opčinah. Sovjetske mornarje je pozdravil domačin prof. Ivan Sosič s toplimi besedami, v katerih je podčrtal vzvišeni cilj. ki je družil borce v skupni žrtvi za skupne ideale. Pozdravne besede je gostom posredovala v ruščini prof. Furlanova, lek. torica ruskega jezika na univerzi v Trstu. Srečanje je poteklo v prisrčnem in toplem razpoloženju navzočih ob ruski in slovenski pesmi. Za slovo se je še dr. Hlavaty zahvalil go stom, da so se odzvali vabilu Partizanske zveze na Opčinah in zaželel, naj bi skupne žrtve bile porok miru in prijateljstva med narodi v svetu, mornarjem pa je želel srečno plovbo in uspeh v njih težavnem poklicu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllllllllllllllllHilllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinUIIIIIIIIIIIII POOSTRENA BORBA PROTI AVTOMOBILSKIM TATOVOM Poseben urad kvesture (SAR) za prijavljanje tatvin avtov Urad bo deloval neprekinjeno tudi ponoči in prizadeti se lahko obrnejo nanj po telefonu št. 223 V skladu s pobudami notranjega ministrstva za preprečitev tatvin avtomobilov, deluje od včeraj dalje na tržaški kvesturi poseben urad za ukradene avtomobile, SAR (Ser. vizio auto rubate), ki bo sprejemal izključno prijave tatvin avtomobilov in sličnih tatinskih podvigov. Urad bo deloval neprekinjeno tudi v nočnih urah in interesenti lahko prijavijo tatvine tudi po telefonu. Dovolj je, da pokličejo štev. 223, vendar bodo morali kasneje osebno priti na kvesturo glede ostalih formalnosti. Ob prijavi tatvine ie treba povedati tudi številko svojega telefona, ker se s tem hoče preprečiti vsakršno izigravanje. Urad SAR bo deloval na sledeči način: Ko bo zasebnik telefonsko javil, da so mu neznanci odpeljali avto, bo urad poskrbel, da preko radia obvesti vse patrulje agentov javne varnosti, karabinjerjev in mestnih redarjev. S pomočjo teleprinterja bo urad javil tatvino vsem kvesturam v deželi glede na mpžnp smer, v katero so jo tatovi ubrali,' na 'tip in hitrost u-kradenega , avtomobila, kar daje precejšnje možnosti, za preprečevanje številnih tatvin. Ob sprejemu prijave bo urad tu-di poskrbel, da bo preko državnega telegrafa obvestil osrednji urad v Rimu, ki bo s pomočjo elektronskih aparatov vedno v stanju dajati informacije o tem, če je pregledani avtomobil prijavljen kot ukraden. . v sodišče se je nato umaknili ^Svetovalnico in po četrtur-teiča .Pfavljanju spoznalo Steva-'teilo n'n Kičfi za kriva ter ju ob-tej 1 leto in 6 mesecev za->ihPitači.10 105.000 lir globe in Strošk°v. Obtoženca sta bila a oj^milostitve, čeprav sta bi deželnih komisij t)tet,vaja danes, 2. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: una vergine per il principe *8raj0: (DEVICA ZA PRINCA) Briljantna komedija VITTORIO GASSMAN, V1RNA LISI in drugi Mladini pod 18. letom vstop prepovedan! IRFIISIEE LrL^LPITnRME roči viale XX Settembre It tel. #800 NABREŽINA (center) SESUAN center) ZLA Tl l/\ SKIHRAI OKRASNI RK KOMETI Komisija za razvijanje tradicij NOB v Kopru si je zastavila zelo širok program dela. Zgodovinski odbor se ukvarja s pisanjem kronike ((Slovenska Istra v boju za svobodo«. K sodelovanju so povabili številne ugledne partizanske pisce. Računajo, da bo kronika pripravljena do leta 1968. Tudi odbor Druge prekomorske brigade in Istrskega odreda zbira zgodovinsko gradivo za izdajo kronike. Odbor Druge prekomorske bo organiziral 20. oktobra letos zbor brigade v Kopru in skušali bodo že do tedaj zbrati gradivo za kroniko. Kronika Istrskega odreda bo izšla prihodnje leto, ko bo proslava 25-letnice u-stanovitve odreda. Ob tej priložnosti bo v Kopru zborovanje odreda, pripravili pa bodo tudi razstavo o junaški poti te partizanske enote. Med drugim imajo na razpolago 420 dokumentarnih fotografskih posnetkov iz življenja brigade. Odbor za spomeniško varstvo te komisije je izvedel popis spomenikov, v sodelovanju z zamejskimi partizanskimi organizacijami pa tudi popis skupinskih in posameznih grobov borcev, padlih in umrlih v Italiji, bodisi v borbah ali v taboriščih. Odbor je dal pobudo za postavitev doprsnih kipov narodnih he. rojev Janka Premrla Vojka ln Pin-1 ka Tomažiča, po katerih se imenujeta koprski osnovni šoli. Predlagali so tudi postavitev spomenika padlim borcem v Kopru za koprsko področje. Omenimo naj še predlog, da bi na pobudo Pirana organizirali tam srečanje slovenskih mornarjev. Ob tej priložnosti bi prestavili spomenik legendarnega pomorskega Junaka Sergeja Mašere iz prostorov Piranskega muzeja na obalo. Omenimo naj še to, da bo koprski muzej ob 24-letnici ustanovitve Okrožnega komiteja za Istro odprl 11. aprila razstavo tiska NOB. Pokrajinski muzej v Kopru se marljivo pripravlja za osrednjo letošnjo prireditev - Bienale stare u-metnosti na koprski obali. Razstavili bodo okrog 70 umetniških slik iz XVIII, stoletja. Razstava bo odprta med turistično sezono od 1. junija do 10. oktobra. Ker je del teh slik poškodovanih, so se lotili temeljitih restavracijskih del. Slike bodo restavrirali v delavnicah republiškega zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani ter v prostorih Mestnega muzeja v Piranu. Del slik pa bo obnovil v zasebni delavnici akademski slikar Viktor Snoj iz Ljubljane. Podjetje Gradis je začelo urejevati prvo nastropje palače Loža na Titovem trgu. Kakor je znano, bodo v tej palači prostori koprske umetnostne galerije. Računajo, da bo otvoritev gulerije v začetku junija, ko bodo razstavljali primorski likovni umetniki. V okolici Kopra, Izole in Pirana so v zavetnih legah vzcveteli man-delji. Letos je ta tipičen znak začetka pomladi na Koprskem kar tri tedne pozneje kot lani! Trčenje na Travniku Sinoči ob 20. uri so nudili prvo pomoč v goriški civilni bolnišnici bratoma 19-letnemu Ugu Stanta in 24-letnemu Danielu iz Goriče Ul. Sassari 81. Prvi si je odrgnil roke in bo okreval v treh dneh, drugi pa v sedmih dneh. Brata sta sč malo prej peljala z motociklom Gi-lera po goriškem Travniku ko sta blizu Ul. Rastel trčila z nekim fiat 500 in padla. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh’ vozilih. stotov drv po 1.000 lir; cena se je i činskim uslužbencem za 1966. za žaganje zvišala na 1.350. Z njimi bodo kurili šole in občinsko poslopje. Seja, ki se je začela nekaj po 20. uri, se je zaključila ob 22. uri. Steverjan: Občinski obračun za 1965; plačilo stroškov občinskega e-konomata; plačiio stroškov za vzdrževanje občinskih cest; odobritev o-bračuna za 1962; isto za leto 1963. Sovodnje: Namestitev delavca Franca Cescuttija za cestna dela; plačilo računov za 1966; seznam občinskih revežev za 1967; porazdelitev tajniških pristojbin za 1966; plačilo raznih računov; povračilo stroškov za podrtje zidu na vrhu pri hiši št. 48; Gorica: Popravila pri slovenskem otroškem vrtcu v Ul. Randaccio. Krmin: Notranja vodna dela kr-minskega vodovodnega konzorcija -odobritev drugega obroka del za 30 milijonov lir. OBČINSKI SVET V TRŽIČU Proučili bodo obnovo rimskega kopališča V torek ponovna seja občinskega sveta Na svoji zadnji seji pretekli torek zvečer je občinski svet v Tržiču v bistvu izčrpal le dve točki svojega dnevnega reda. Imenovali so posebno komisijo za Rimsko kopališče na Lisertu, v kateri so predstavniki vseh strank, ki so zastopane v občinskem svetu, ter dva odbornika, skupno osem članov. Komisija ima nalogo, poiskati možnosti, kako omogočiti ponovno delovanje tega starega termalnega kopališča vsaj v skrčeni obliki. V debati so prišli do zaključka, da bi termalno kopališče na Lisertu, če bi ga prav usposobili, lahko zadostovalo za krajevne potrebe. Imenovali so tudi dva predstavnika v pokrajinski odbor za gospodarski in socialni razvoj Posočja, katerega pobudnik je pokrajinska uprava. V ta odbor so imenovali župana Romanija kot predstavnika Odobreni sklepi krajevnih ustanov Pokrajinski odbor deželnega od-bomištva za krajevne ustanove je na svojih zadnjih zasedanjih odobril med drugimi tudi naslednje sklepe: Doberdob: Občinski obračun za leto 1963; izplačilo tajniške pristojbine za avgust 1966; potnine ob- DOLGOVI PARALIZIRAJO NJENO UPRAVO Skoro 4 milijarde lir je dolžna pokrajina državni blagajni v Rimu Kako jc s predlogom, da bi država prevzela ta dolg in podprla pokrajinske finance? Na zadnji seji pokrajinskega sveta so svetovalo! med drugim odobrili tudi pokrajinski obračun za leto 1965. Pri tem je odbor z nekakim zadovoljstvom ugotovil, da se mu je tekom leta posrečilo znižati predvideni primanjkljaj od 470,5 milijona na 430 milijona lir, se pravi da je znašal primanjkljaj za leto 1965 prav tokiko, kakor za le to 1964. Čeprav so pri debati o tem obračunu ugotovili, da je pokrajinska uprava gospodarila kar se da previdno in da ni bilo mogoče še bolj zmanjšati primanjkljaja, pa vendar ni mogoče mimo dejstva, da je s tem narasel pokrajinski dolg pri državni blagajni v Rimu na preko 3.331 midijona Ur. Ce k temu prištejemo še primanjkljaj za leto 1966 in tistega, ki je predviden za tekoče leto in o katerem bodo razpravljati na prihodnji seji sveta, potem ne ,'bo; 'težko .izračunati, da bo prihodruft leto’ primarijikljaj, odnosno dolg pri državni blagajni, presegel štiri milijarde lir. To je breme, ki mori pokrajino in njeno upravo ter ji praktično onemogoča vsako koristno pobudo, saj gre velika večina pokrajinskih dohodkov za plačevanje obresti m odplačevanje dolga. že precej let je tega, kar je senator Vallauri predlaga! v senatu zakonski osnutek, s katerim naj bi država prevzela, odnosno odpisala dolg Goriške pokrajine, fteleg tega naj bi za dobo 10 let priznala goriški pokrajinski upravi tudi posebno podporo po 800 milijonov Ur letno za dobo 10 let. To naj bi iiiiinitkiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii mi iiii(iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiitiitHiniiiiiiiiiiii m fiiuiiiiiiiiii Ikebane v goriški Pasaži V razstavišču Pro Loco v Gorici so sinoči odprli razstavo ikebane, japonske umetnosti v razporejanju cvetlic. Pripravila jo je ugledna gospa Fulvia Costantinldes, velika ljubiteljica cvetnic ter ena izmed organizatorjev vsakoletne tržaške cvetlične razstave. Otvoritve so se udeležili komisar dežele dr. Cappel-lini, goriški prefekt Princivalle in kvestor Guida, podpredsednik deželne skupščine Devetak, predsednik pokrajinske turistične ustanove Del Ben, predsednik Pro Loco Pellis ta drugi. Gospa Costantlnides je za svojo razstavo uporabila nekaj posuše- nih dalij, list ftlodendrona, borove Iglavce, posušene korenine, nekaj skrivljene kovine, predvsem pa o-Stanke ulitega železa. Vse te predmete je z velikim smislom za skladnost ln kancentrlčnost ter z dobršno dozo okusa postavila na temne postavke, v vaze ali pritrdila na zid, da so sugestivno učinkovali na gledalca. Oprema se docela sklada z amhientom razstavišča, ki bi bila zlahka bogatejša ta bolj zapletena, če bi jo obdajale drugačne dimenzije. Predsednik Pro Loco dr. Pellis je Fulvif Costantlnides za uspelo pobudo podelil v znak priznanja lepo medaljo. Na sliki kotiček razstave. bila nekakšna odškodnina za škodo, ki jo je utrpela naša pokrajina v vojni in od katere nosi njeno gospodarstvo še vedno hude posledice, upoštevajoč pri tem tudi dejstvo, da je Gorica postala obmejno mesto in je izgubila večji in glavni del svojega zaledja. Do sedaj še ni bilo pozitivnega ukfepa v tej zadevi in omenjeni zakonski osnutek še vedno plesni v parlamentarnih predalih. Pokrajinska uprava pa mora životariti s težkim pasivnim bremenom, ki jo skoro popolnoma paralizira v njenem delu. Za nekatere zadeve sicer računajo na deželno pomoč, katere je bila deloma že deležna za razna cestna In druga dela. Vendar pa vse to skupaj ne bo moglo rešiti položaja, dokler ne bo sprejet tak radikalen ukrep, ki naj bi dokončno rešil pokrajinsko upravo starih pasivnih bremen in ji omogočil večjo sproščenost pri načrtovanju in izvedbi koristnih in prepotrebnih javnih del. Prav gotovo bodo o tej zadevi razpravljali tudi ob debati o proračunu za tekoče leto, ki se bo morda končala s protestno resolucijo, kakor pretekla leta. AH bodo taki protesti tudi tokrat naleteli na gluha ušesa na merodajnih mestih? Illiilllllilllllllllllllllllllllllllllliiillllllilillliiiiiillliliiiilillllllllllllllllltlllllllllllllliriiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii KAJ VSE POGOJUJE RAZVOJ GORICE? Večja prepustnost meje in bližina Nove Gorice Iz predavanja arliilektke Uniše Codellia v krožku za svobodo kulture Predsednica kluba za svobodo kulture v Ul. Diaz prof. Jolanda Pelilegrlni je v torek zvečer predstavila občinstvu arhitektko Luiso Codellia, ki je govorila o urbanističnih vprašanjih Gorice in njenega območja. Predavateljica, ki je sodelovala pri izdelavi urbanističnih načrtov nekaterih večjih italijanskih mest, je uvodoma opisala gorlško okolico ter vsakemu območju odredila svojo funkcijo. Levo nabrežje Soče, zlasti na Krasu med Zagrajeni ta Sovodnjami, naj ostane zeleno, valorizirati bi morali Peč. Med Gorico ta Tržičem je potrebno zgraditi več hitrih cest (izboljšati cesto po Dolu in speljati obvozno pot na novi pokrajinski cesti pri Sovodnjah). Meja ne sme predstavljati ovir za razvoj mesta, saj se bodo sedanji stiki na ravni občinskih uprav, kulturnih'ustanov itd. prav gotovo še okrepili. Upoštevati Je potrebno urbanistične zamisli onkraj meje, kjer nastaja mesto, ki bo imelo predvidoma 30.000 prebivalcev MPd Solkanom In Vrtojbo je vrsta različnih dejavnosti, področje pa povezujejo v celoten sistem s cestami. Vse kaže, da se bodo v Novi Gorici ogreli za vertikalno izgradnjo, da bi jim ne zmanjkalo zazidalnega prostora. V novih razmerah si Gorica pri dobiva vlogo, ki Jo je imela nekdaj Ta vloga ne bo docela enaka, am pak prilagojena novim potrebam V ta kontekst spada Izgradnja avtomobilske ceste, prav gotovo najpomembnejšega faktorja za naše gospodarstvo, ob kateri bodo nastala najrazličnejše dejavnosti kot je predelava surovin, klavnica, hladilne naprave itd. Vsekakor je pri urbanistični zasnovi Gorice nujno potrebno upoštevati poleg drugih dva pomembna dejavnika: vse večjo prepustnost meje ter bližino Nove Gorice. Mesto se bo prav gotovo širilo proti jugu ter postopoma zaobjelo štandrež ln Sovodnje, Ločnik pa bo ostal neke vrste predmetje. Goriški urbanistični načrt predvideva povečanje prebivalstva na 80.000 ljudi. Razvila se Je živahna diskusija, v katero so posegli ing. Fomastr, odbornik za javna dela geometer Luipierl ln dr. Cian. Fomaslr je rekel, da bi morali poiskati razloge, zakaj Gorica ni privlačna za okolico. Zagovarjal Je izgradnjo industrije pri Marianu ter sodil, da bi morala postati Majnlca neke vrste mestna cesta za zvezo z Gradiško. Predlagal Je izgradnjo ceste po obronkih Predalp (Krmin. Čedad, Humin), ki bi vsaj na spodnjem delu pritegnila h Gorici kakšnih 5000 kupcev za naše trgovine. Lupierl Je zanikal možnost širjenja mesta na desni breg Soče, kjer so vojaške služnosti, niti se ne more ničesar- oslanjati na novi prehod v Gabrijelovi ulici, ker ga še ni ta kdo ve kdaj ga bodo sploh odprli. Cian je ugotovil, da je Gorica že vključena v mednarodni kontekst (avto cesta) in da je potrebno uporabiti prosto cono za izgradnjo manjših tovarn v Gorici, na območju, ki je za to določeno. Dve nesreči na delu Prejšnjo noč ob 1.30 un so pripeljali v gorlško civilno bolnišnico 26-tetnega Ivana Bassija iz Standre-ža, Kraška ulica 43, ki se je ponesrečil na delu v podgorski teKstilni tovarni, ko je imel opravka pri nekem stroju. Po neprevidnosti mu je zašla roka med kolesje pri čemer mu je zlomilo levo roko. V bolnišnici so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Včeraj ob 11. uri pa so sprejeli za 10 dni na zdravljenje 21-letno Al. btao Pinosa iz Gorice, Riva Corno 12, ki so ji zdravniki ugotovili precej globoko rano na sredincu leve roke. Dekle, ki Je zaposleno kot prodajalka v prehrambenem oddelku Stande, je povedalo, da se je ranila, ko je narezavala gnjat z rezilnim strojem. Otrok se je opekel z močnikom Sinoči ob 19 uri so starši prepeljali v goriško civilno bolnišnico 2-letnega Alberta Dujca iz Gorice Ul. Locchi 8, ki se je malo prej pri večerji polil z vrelim močnikom, ki ga je imel pred seboj na mizi. Zdravniki so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju zaradi opeklin po nogah. večine in svetovalca Fontanota (KPI) kot predstavnika opozicije. Ponovna seja sveta bo v torek 7. t. m. Včeraj popoldne je bila tudi seja občinskega odbora, na kateri so o-bravnavali razne upravne zadeve. Združenje bivših deportirancev ima sedež tudi v Gorici Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih Je te dni izvedlo na Goriškem svojo organizacijsko preosnovo. Pokrajinski sedež združenja je bil doslej v Ronkah in je bil to edini urad za vso pokrajino. Sedaj pa bo urad v Ronkah deloval za tržiško področje, v Gorici pa so odprli nov urad pri sedežu PSU na Korzu Italia 54, ki ga bo vodil predsednik Mario Ti-berio. Ta urad bo deloval za Gorico ter za okraje Krmin, Gradiško ta Gradež. Urad v Ronkah, ki ga vodi Aldo Gregorin, ima svoj sedež na Trgu Oberdan. V soboto splavitev ladje «Mirafiori» Sobotni splavitvi 88.800-tonske tankerske ladje «Mirafiori» v tržiškem obratu «Italcantieri» bodo prisostvovali številni predstavniki osrednjih gospodarskih krogov iz Rima, med njimi minister za trgovinsko mornarico Natali, najvišji predstavniki I-talcantieri s predsednikom Tupini-jem, glavni ravnatelj dr. Piga in predsednik komisije za promet pri Evropski gospodarski skupnosti Ca-ron, predsednik Fiat dr. G. Agnelli, genovski župan ing. Pedulla, tržaški župan ing. Spaccini in druge osebnosti. Med slovesnostjo v zvezi s splavitvijo orjaške petrolejske ladje bo tržiški župan dr. Romani izročil brodarju Filippu Cameliju zlato kolajno v priznanje za delo, ki ga je s svojimi naročili zagotovil Tržiču. Oortca VERDI. 17.15: «Cosl bella, una dotv na cosl sola, cosl rnorta«, I. Hen-dry in R. Fraser Angleški film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 15.30, 18.30 in 21.30: «Pari-gi brucia«, I. Montand, S. Signo-ret in J. P. Belmondo. MODERNISSIMO. 17.00: «Incom- preso«, S. Colagrande in G. Moll. Italijanski barvni film. CENTRALE. 16.30: «Clnque tonde per un medium«, B. Steel in W. Brand. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA. 17—21.30: «New York: mafia uccide«, Eddie Constantine ln Elsa Martlnelll, italijansko- francoska koprodukcija. tri ir AZZURRO. 17.30’ «Entrate senza bussare«, E. Sommer, R. Todd. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Ringo del Nebraska«, K. Clark. Barvni film. PRINCIPE. 17.30: «11 grande cor-saro», M. Sato, M. Hama In K. Mizuno. Kinemaskope v barvah. MARGELLIANA. 20 30 za cinefo rum Onarmo «La ballata del sol-dato«, I Cukkraj. S. MICHELE 19—22: «La rivolta dei Sioux», Ch. Walton. K on k* EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: «Un dollaro dl ono-re«, D. Martin *,.l J. 'Vame. DEŽURNA lekarna v gorici Danes ves dan (n ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTOM — BASSI v Raštelu št 26, tel 33-49. dežurna lekahna v ronkah Danes ves dan m ponoči ib v Ronkah odprta lekarna »AirAnge-10» dr S Olivetti - Via Roma 22 tel 72392. DEŽURNA LEKARNA V 1’RZICU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna SAN NICO-LO, Ul. I. Maggio - tel. 73328. SI,IMNSKA MH US IHTIVA /MM priredi v nedeljo, 5. marca ob 16.30 v Prosvetni dvorani v GORICI, Verdijev korzo 13 Piešemouo piusluvu s sledečim programom: — Nagovor — Nastopijo pevski zbori: ((Srečko Kosovel« — Ronkc «Jezero» — Doberdob «Kras» — Dol Poljane »Oton Župančič« — štandrež »Briški grič — števerjan ((Veliki Repen« «Vesna» — Križ Vstopnina 300 lir, dijaki 150 Ur. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom proslave. «4 11 rS 1 ftJ šsiHii«liHfc;ra: • fkl slJ w-j?r sEujiiij» Sil St 1 INTER ■ REAL MADRID 2:0 (1:0) Milančani v polfinalu pokala evropskih prvakov STRELCA: v 23' pp. CapeMini, v 12’ d.p. Suarez. REAL MADRID: Araqulsfain; Calipe, Sanchis; Pi-rri, Zunzenegui, Zoco; Amancio, Ruiz Grosso, Vala squez, Gento. INTER: Sartl; Burgnich, Facchettl; Bedim, Guamerl, Picchi; Do-menghini, Mazzola, Cappe-llini, Suarez, Corso. SODNIK: Dienst (Švica). KOTJE 11:5 (5:2) za Real Madrid. Gledalcev 120.000. MADRID, J. — Inter je ponovno prevzel mesto v evropskem nogometu, ki mu ga je lani prav Real Madrid odvzel s tem, da ga je izločil iz turnirja za pokal evropskih prvakov. V letošnji izvedbi pa se je Inter prav na napolnjenem stadionu Bernabeu pošteno oddolžil z uspehom, ki ga je dosegel s taktiko in s klasičnim rezultatom 2:0. Real je bil nevaren praktično le 15 minut. In tudi v tem obdobju je Inter z lahkoto nadzoroval igralce v belih majicah, ki nikakor niso mogli prodreti skozi pajčevino, ki so jo inteligentno razpredli milanski igralci. Ko so gostje zasedli tudi središče igrišča in ko sta Cap-pellini in Mazzola začela vnašati zmedo v kazenskem prostoru belih, so ti začeli popuščati in so sčasoma, ki se jim je taktika ponesrečila, postali plen razigranih Italijanov. Inter, o katerem so že govorili, da potrebuje pomladitev, je znal najti Cappellinija, ki se odlič. no razume z Mazzolo in je vedno pred žogo, ki čaka, da jo spravi v mrežo. In ta Cappellini, star komaj 24 let, je spravil že v Milanu Real na kolena, danes pa mu je zadal tudi zaradi negotovega Ara-quistaina, odločilni udarec. Suarez je v drugem polčasu še enkrat ranil nasprotnika in s tem oddaljil možnost, sicer zelo majhno, neodločenega izida. Milančani so danes še enkrat pokazali vrednost njihove taktike in sistema igre, s katerim so izločili prav gotovo najnevarnejšega tekmeca za pokal evropskih prvakov. In sedaj, ko je Herrera skupno z Valcareggijem določen za pripravo italijanske reprezentance, ni izključeno, da se bodo nogometaši v plavih dresih in z državnim grbom posluževali načina, ki ga pripisujejo «čarovniku» Heleniu. Real Madrid je torej popolnoma razočaral. Brez De Pelipa in z Gen. tom v slabi telesni kondiciji, so Spanci v začetku skušali presenetiti Sartija s streli Ruiza od daleč. Ker pa jim ni šlo, so živeli le od dobre volje in vztrajnosti Grossa, ki je praktično sam skušal rešiti rezultat. Njihovi napadi so bili premalo prodorni in predvsem preveč improvizirani, da bi lahko rodili sadove. Lahko se reče; da so bili Madridčani slabši kot pred 14 dnevi v S. Siru. Prav zaradi tega niso zadovoljili 120.000 gledalcev, ki so prinesli blagajni Real Madrida približno 94 milijonov lir. Vsi igralci več ali manj nosijo del krivde, največ pa Ara-quistain, ki ni zadržal Domenghini- •aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMimfitnimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiitmiiiiiniiiii KLJUB NEPOPOLNI POSTAVI Vojvodina-Celtic 1:0 Zagrebški Dinamo v četrtfinalu turnirja za pokal sejemskih mest NOVI SAD, 1. — Vojvodina je danes pred 25.000 gledalci premagala v prvi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov Celtic iz Glasgowa. fgra je bila, pa čeprav so se gostje poslužili ---------'— jevega, sicer ne preveč nevarnega strela, in s tem dal priložnost spretnemu Cappelliniju, da jim je z golom zadal tudi moralni udarec, katerega Španci niso mogli ne znali preboleti. Ostala izida četrtfinalnih tekem sta naslednja: AJAX (Amsterdam) - DUKLA (Praga) 1:1 (0:0) LINFIELD (Belfast) - CSKA (Sofija) 2:2 (2:1) mmm mm POKRAJINSKO PRVENSTVO Izreden skupni uspeh predstavnikov Bora Edi Bole, Karel Tomšič in Adrijan Tavčar v deželni fazi prvenstva III. kategorije KOLESARSTVO CAGLIARI, 1. — Belgijec Robert Lelangue je danes zmagal v tretji etapi dirke po Sardiniji pred Italijanom Pietrom Guerro in rojakom Henryjem De Wolfom. Zmagovalec je prevozil 98 km dolgo progo Ori-stano - Cagliari v 1 uri 53’28”. V splošni lestvici še vedno vodi Italijan Luciano Armani pred Guerro (Italija), Van Leutenom (Hol.), Karstenom (Hol.), Motto (It.) itd. VATERPOLO STOCKHOLM, 1. — V mednarodni tekmi v vaterpolu sta švedska in Italija igrala 4:4 (1:0, 1:2, 1:1, 1:1). ZOPET USPELA POBUDA SPOT iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiliiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiii V 111. AMATERSKI KATEGORIJI Vesna dohitela Primorje na vrhu Šest točk prednosti za ltosandro Zerial Nedeljski zavrtljaj III. amaterske lige nam je ponovno potrdiil, da postaja prvenstvo v skupini L vedno 'bolj napeto. V petih tekmah so napadalne vrste spravile v mrežo samo 6 žog, kar priča, da trenari polagajo največjo pozornost na ob rambo. Zato lahlko rečemo, da je v zadnjem času tehnika odsotna z igrišč. Naravno je, da gledalcev tak nogomet ne navdušuje, enajstericam pa so važne le točke. V nedeljo so se navijači Primorca vendarle zadovoljno in veselo vrnili! domov. Njihova enajsterica je namreč prišla do prve zmage. Tre-benci so premagali enajsterico Tec-noferramente, ki je četrta na lestvici. Zmaga Trebencev je zelo pomembna, pa čeprav so prišli do nje z golom, ki ga je E. Kralj dosegel z enajstmetrovko. Važno pa je, da so na igrišču pokazali jasne ideje, saj so bili tokrat od začetka do konca kos nasprotnikom. Kriška Vesna je prav tako premagala direktnega nasprotnika Ro ianese. Križani, ki so se zavedali važnosti tekme, so že od vsega začetka prisilili nasprotnike v obrambo. Posledica premoči je bila, da je Renato Košuta v 11’ in 18’ dvakrat premagal nasprotnikovega vratarja. Rojančanom pA se je šele proti koncu posrečilo, da so prišli s pomočjo enajstmetrovke, ki jo je sodnik z lahko roko dosodil, do častnega gola. S tem Izkupičkom je Vesna napravila korak naprej obrambne taktike, zelo zanimiva borbena. Zmaga Vojvodine z golom Staniča v 70’, je tembolj pomembna, ker je nastopila brez svojih treh titu-larcev. ZAGREB, 1. — Dinamo je danes v povratni tekmi za pokal sejemskih mest igral neodločeno 0:0 z Dinamom iz Piteštija. Dinamo se je uvrstil v nadaljnji del tekmovanja, ker je v prvi tekmi v Pite-štiju premagal tekmece z 1:0. LEIPZIG, 1. — Organizacijski odbor turnirja za pokal sejemskih mest Je aanes izžrebal pare četrt- finala, ki so naslednji: — zmagovalec dvoboja FC Leipzig (V. Nemčija) - Benfica Lizbona (Portugalska) proti PC Kilmamock (škotska) — zmagovalec dvoboja Juventus -Dundee United (škotska) proti Dinamu Zagreb — zmagovalec dvoboja Bologna -West Bromwich Albion (Anglija) proti Leeds United (Anglija) — Eintracht Frankfurt (Z. Nemčija) - FC Bumley (Anglija). ... NIŠ, 1. — Domači Radnički je danes v lepi in zanimivi igri premagal pred 8.000 gledalci bolgarsko nogometno reprezentanco z (1:1). in se zairadi spodrsljaja Primorja pridružila Prosečanom na vrhu lestvice. Za ta položaj ima največ zaslug Renato Košuta, ki je v 14 tekmah dosegel 13 golov, s čimer Je tudi on na vrhu lestvice najboljših strelcev. Brez dvoma leip uspeh nogometaša Vesne, ki je tako postal eden najpopularnejših Igralcev te skupine. Proseško Primorje pa je moralo po 15 mesecih nepremagljivosti poraženo z domačega igrišča. Kje tiči vzrok poraza Prosečanov v tekmi z Nabrežincl? Mislimo, da ga je treba iskati v dejstvu, da je Primorje že dalj časa prsiljeno igrati v nepopolni postavi. Prav zaradi te-ga mora trener stalno zamenjati vloge igralcem, ki se večkrat ne znajdejo na nenavadnih mestih. Vrhu tega pa se mora posluževati tudi mladih, sicer dobrih igralcev, ki pa žal nimajo izkušenj za nastop v višji kategoriji. Prav zaradi tega so morali rdeče-rumenl kljub prepričljivi igri poraženi domov. LESTVICA Primorje 14 10 2 2 32 8 22 Vesna 14 9 4 1 34 10 22 Roianase 14 7 5 2 20 13 19 Tecnoferr. 13 6 4 3 20 14 16 Au-riisina 12 e 2 4 18 12 16 Lito. Prosek 14 4 5 5 15 21 13 Lib. Bar col. 14 3 5 6 16 18 11 G. Viani 13 3 5 5 13 17 11 Primorec 13 1 5 7 10 21 7 Coop 12 1 4 7 7 21 6 Gret/ta 14 1 3 10 11 40 5 V Skupini M je Rosandra Zerial ponovno potrdila, da je najmočnejša enajsterica te Skupine. Ker je Vl-rtus zalbeležil spodrsljaj, je Rosandra ostala na vrhu lestvice s 6 točkami prednosti. Enajsterica Brega se je morala v nedeljo kljub dobri igri in premoči zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom. Brežani so imeli v gosteh enajsterico S. Sergia, ki je stopila na igrišče s trdnim namenom, da sl osvoji točko, kar ji je tudi uspelo. Slabše pa se je godilo podlo-njerskemu Unionu, ki je bil po začetni enakovredni Igri, kasneje brez moči proti razigranim igralcem CaimpaneUe Fides, ki so kar petkrat pretresli mirežo nedeljskih tekmecev. LESTVICA Rosandra Z. 13 10 3 0 37 4 23 S. Anna 13 8 1 4 30 19 17 Mugges. B. 13 8 1 4 29 19 17 Virtus 11 7 2 2 21 8 16 Breg 12 5 4 3 29 20 14 S. Serglo 12 e 2 4 18 18 14 Campa-nelle 13 6 1 6 20 18 13 Flamtaio 13 5 2 6 23 13 12 Don Bosco 11 0 3 8 3 19 3 Esperia 11 0 3 8 4 50 3 Union 12 0 2 10 14 40 2 B. R. Z zaključkom pokrajinskega prvenstva III. kategorije in mladincev smo lahko povsem zadovoljni, saj je v obeh kategorijah zmagal član ŠZ Bor Edi Bole. 17-letni atlet je pokazal odlično napadalno igro in niti mladi predstavnik društva Soffitte Enrico Lena nikakor ni mogel ubraniti Boletovih top-spinov in močnih udarcev. Lena ni zdržal takšnega tempa igre, oddaljil se je od mize in s tem zapečatil svoj poraz. Zmaga Edija Boleta je zelo pomembna. Prvič je namreč zmagal v pokrajinskem prvenstvu III. katego- rije član Bora. še ko je bil tretje-kategomik znani Boris Košuta, ni osvojil predstavnik Bora naslov pokrajinskega prvaka. Poleg Edija Boleta sta se od naših atletov uvrstila v deželno prvenstvo III. kategorije še Karel Tomšič in Adrijan Tavčar. Vsekakor lep skupni uspeh. Tomšič se je spoprijel v četrtfinalu z Leno, kateremu se je enakovredno protivil v prvih dveh setih, nato pa je moral kloniti močnejšemu nasprotniku. Adrijan Tavčar je imel v četrtin-(kah finala za nasprotnika Birso (Soffitta). Tavčar je igral -preveč nervozno, tako da ni mogel prebiti nasprotnikove obrambe. V finalu od 5. dio 8. mesta ipa se je nekoliko oddolžili porazu in premagal vse nasprotnike. Omeniti moramo še nastop Sergija Tavčarja. Nasprotnik mu je bil že v prvem kolu eden favoritov — Ragusin. Tavčar je že zgubil z 2:0, ko se je končno koncentriral ter izenačil stanje na 2:2. V odločilnem setu je bil Ragusin že na robu poraza, ko Je tolkel dve nemogoči žogi in zmagal tako z minimalno razliko 24:22. Res škoda, drugače bi se lahko tudi Sergij Tavčar uvrstil v deželno prvenstvo. Za Bor so nastopili še Emil Bole, Walter Kobal in Drago Ukmar. Emil Bole ni bLl v formi, saj je bil prav pred prvenstvom bolan, medtem ko je Walter Kobal pokazal precejšnjo nadarjenost za namizni tenis, ki -pa lahko privede do uspehov samo z ustreznim treningom. Rezultati: III. KATEGORIJA Finale od 5. do 8. mesta Tavčar A. — Varnerin 3:0 Plerberger — Ragusin 3:0 Tavčar A. — Ragusin 3:0 Plerberger — Varnerin 3:0 Tavčar A, — Plerberger 3:2 Varnerin — Ragusin 3:0 Finale od I. do 4. mesta Tomšič — Birsa S. 3:0 Bole Ed-i — Lena 3:1 Bole Edi — Birsa S. 3:0 Lena — Tomšič 3:1 Lena — Birsa S. 3:0 Bole Bdi — Tomšič 3:0 Lestvica 1. Bole Edi (Bor) 2. Lena (Soffitta) 3. Tomšič (Bor) 4. Birsa (Soffitta) 5. Tavčar A. (Bor) 6. Pierberger (UNI) 7. Varnerin (Soffitta) 8. Ragusin (UNI) MLADINCI Finale od 1. do 4. mesta Bole Edi — Bole Emil 2:0 Lena — Venuti 2:0 Bole Edi — Lena 2:0 Venuti — Bole Emil 2:0 Bole Edi — Venuti 2:0 Lena — Bole Emil 2:0 Lestvica 1. Bole Edi (Bor) 2. Lena (Soffitta) 3. Venuti (Soffitta) 4. Bole Emil (Bor) T-ar iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu S tekmami zaključek smučarskega tečaji Romana Cimolin in Maja Demšar zmagovalki v Črnem Slovensko planinsko društvo Trst je letošnjo še kar u8oa" j» sko sezono izrabilo ne samo za organizacijo smučarskih teke ^ še posebno uspelih zimskih iger zamejskih Slovencev, temveč |, za organizacijo smučarskega tečaja za začetnike. Pobuda je n ^ na ugoden odmev, saj ^ V i ITALIJANSKA PRVENSTVA V soboto odločilni spopad borovk s FARI iz Palerma V moški B ligi tržaški derby Bor-Libertas V spopadih v prvi moški ligi tokrait ni prišlo do presenečenj. Razlika v kvalliteti med raznimi ekipami je tako velika, da so se skoro vsa srečanja 'končala z gladko zmago v korist močnejših. E-di-no ezje-mo tvori tekma v Genovi, kjer je domača rtalia Navdgaziane do zadnjega kluba vala Ruinij-u, ki je bil favorit v tej tekmi. Zadnje čase pa florentinska šesterica ne zadovoljuje več s svojimi -nastopi in Je tako zdrknila na tretje mesto v lestvici. Tudi nedeljsko kolo je zabeležilo poraz tržaških -predstavnikov, ki so na domačem terenu prepustili obe točki CSI, ki prav v tem delu prvenstva dosega najbolj prestižne rezultate. Izidi osmega povratnega kola: Ollmpia — ‘Minell-i 3:0 (15:0, 18:16, 15:4) CSI Milano — 'Ravalico 3:1 (15:11, 15:13, 3:15, 15:7) Max Mara 15 14 1 42 11 28 Rulni — »Italia Navigazione 3:2 Ed. Panini 15 12 3 38 12 24 (12:15, 15:3, 15:12, 13:15, 15:2) Fini Modena 16 12 4 42 18 24 •Salvaran-i — Ciam 3:0 Cabassi 15 11 4 37 20 22 (15:8, 15:13, 15:6) P. Bergamo 15 6 9 22 31 12 •Virtus — Italslder 3:0 Virtus Rav. 15 6 9 21 32 12 (15:5, 15:6. 15:5) Sestese 15 5 10 21 35 10 •Termoshell — B. Brummel 3:0 Fari Palermo 14 4 10 22 34 8 (15:5, 15:6, 15:13) Bor 13 4 9 18 31 8 LESTVICA AGI Gorica 17 1 16 9 49 1 Virtus 19 19 0 57 5 38 Prihodnje kolo: V soboto zvečer Salvarani 19 16 3 49 16 32 Rulni 19 15 4 50 17 30 Olimpla 19 14 5 45 22 28 qsi Milano 19 12 7 38 33 24 Termoshell 19 9 10 31 37 18 Italia Nav. 19 8 11 33 42 16 Ciam 18 7 11 28 40 11 Brummal 18 5 13 25 43 10 Italslder 19 4 15 22 47 8 Ravallco 19 4 15 21 51 8 Minelli 19 0 19 11 57 0 * * • Po nedeljski prekinitvi in odigra-nju nekaj antioipiranih, sta bili v nedeljo na sporedu le dve tekmi, tretja med Borom in Edizioni Pa-nlni je bila namreč odložena na 11. marec. Goriški AGI Je v nedeljo pripravil največje presenečenje, ko je na domačih tleh osvojil prvo zmago v tem prvenstvu, žrtev razigranih soških predstavnic je bila šesterica UISP Sestese. S to zmago se je močno okoristila Borova ekipa, ki tako lahko še upa, čeprav z malenkostnimi izgledi, na rešitev, če bo Bor v soboto premagal Fari Palermo, potem bo po vsej verjetnosti -prišel v poštev količnik setov, led bo odločal o obstanku v prvi ligi. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiittiiuniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiuiiiiiiiHi V PRIJATELJSKEM SREČANJU Fiorentina-SZ 1:0 FIRENZE, 1. — Fiorentina je danes v prijateljski tekmi premagala sovjetsko nogometno reprezentanco 1:0 (1:0). Edini gol dneva je dosegel v 32’ p.p. Hamrin. Kotov je bilo 7:6 za Fiorentino. • * * VICENZA, 1. — V četrtfinalni tekmi za Italijanski nogometni pokal 1966-67 je Juventus premagal Lanerossl po podaljških 5:2. Prvi polčas se je zaključil 1:1, drugi pa 2:2. Gole so dosegli: v 2’ p.p. De Paoli (J), v 22’ Da Silva (L), v 8’ d.p. Meniohelli (J), v 27’ Menti V 10’ Me-_ (vsi Ju- ventus) (L), v 8’ p.p. Stacohini, v ndcheUi, v 6’ d.p. De Paol-i MILAN, 1. — V četrtfinalni tekmi za italijanski nogometni -pokal je Milan premagal Torino 4:2 (3:0). Strelci: v 5’ p.p. Sormani (M), v 11’ ln 20’ Rivera (M), v 30” d.p. Fac-chin (T), v 6’ Fortunato (M), v 41’ Faoohi-n (T) iz enajstmetrovke. V drugi tekmi, ki je Mia na sporedu v nedeljo, pa je ekipa Fini iz Modene prepričljivo odpravila Pal-lavalo Bergamo, ki ni ponovila igre, ki jo je pokazala v Trstu proti Boru. Modenčanke so imele tako prosto pot do zmage in so tako spodrinile Cabassi s tretjega mesta v lestvici. Izidi šestega povratnega kola: •AGI Gorica - UISP Sestese 3:1 (15:10, 9:15, 15:12, 15:10) ♦Fini Modena — Pall. Bergamo 3:0 (15:12, 15:4, 15:5) LESTVICA Bor - Fari Palermo. V nedeljo: AGI-Fari Palermo, UISP Sestese - Ediz. Panini, Cabassi - Pallavolo Bergamo, Virtus Ravenna - Max Mara Torre. * * * V moški B ligi je morala Borova šesterica z igrišča poražena. Tokrat pa ni govora o Borovi slabi igri ali kaj drugega. Nasprotnik Casadio je namreč najmočnejša ekipa te-ga prvenstva, ki še'ni doživela poraza. Vse skupaj je do sedaj predala le šest setov. Borovci so v Ravenni zagrizeno zaigrali in že-li splošno odobravanje oočinstva. Na žalost se je prav v kritičnem trenutku poškodoval Jurki-č, ki je bil do tedaj nenadomestljiv v obrambi. Drugi tržaški predstavnik je na domačem igrišču z lah-koto odpravil ravenski Robur, ki drči vedno nižje v lestvici. Libertas je nastopila s popolno postavo in tako dosegla zmago ln s tem tudi borovce v splošni lestvici. Sedaj pričakuje obe tržaški ekipi derby, ki bo na sporedu v soboto zvečer v telovadnici v Ul. della Valle. Izidi šestega povratnega kola: •Libertas — Robur 3:1 •Menegola — Pa-gnin 3:1 •Casadio — Bor 3:1 •Gramsci — Codognato 3:1 LESTVICA Oas-adio 15 15 0 45 6 30 19. marca Menegola 15 11 4 39 21 22 7. BREG - SACILE ob 10.30 Bovol-1 14 10 4 34 21 20 8 FARI . AGI 9.00 Bor 15 9 6 32 22 18 9 PORIZIO BOR 11.00 Pagnin 15 9 6 36 <>rr .. 1 18 27. marca Libertas 15 9 6 S2 29 18 10. SACILE - PORZIO ob 10.00 Gramsci 14 4 10 20 35 8 11. AGI - BOR 10.00 Robur 15 4 11 21 36 8 12. FARI BREG 1100 Cemab Spray 14 2 12 10 38 4 2. aprila Codognato 14 4 14 8 42 0 13. PORZIO AGI Ob 9.00 V nedeljo se je začelo deželno prvenstvo C lige za moške šester.ke. Na tem turnirju nastopata dve slovenski ekdipi: zgoniški Kras in Olimpija iz Gorloe. V prvem kolu je Kras doživel v Gorici poraz, ki pa ga je pripisati velikim spremeni bpn, ki so letos nastale v tej ekipi. Oliimipij-a pa je slavila zmago in prepričljivo odpravila tržaški ACLI. Izida prvega kola: •Gasilci Gorica — Kras 3:1 •Olimpija — ACLI (Trst) 3:1 2:0 2:0 2:0 V četrtek je bil v Gorici na sporedu deželni finale junlorskega prvenstva. Prvo mesto je premočno pripadlo šesterkl ENAOLI, drugi so bili Videmčani, tretja pa Olimpija iz Gorice. Izidi finalnega dela: ENAOLI — Olimpija (15:5, 15:9) ENAOLI — PAV Dormisch (15:10, 15:6) PAV Dormisch — Olimpija (15:12, 15:12) LESTVICA ENAOLI 2 2 0 4 0 4 PAV Dormisch 2 112 2 2 Olimpija 2 0 2 0 4 0 ENAOLI iz Trsta si je tako priborila pravico nastopanja v med-deželni fazi tega prvenstva. f. v. z diplomami. iiiiiiMiiiimifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiititiiimiiiTiiiiiiiiiMiMiiiimiiniiiiiiiiiiim«11111" ŽENSKA B IN PROMOCIJSKA LIGA starši poverili svoje malčke ^ sobnim učiteljem le kakih “ od Trsta. Bližina, razmeroma ne snežne razmere in s°r $ smučarskih učiteljev iz * bili elementi, ki so pripon » uspešnemu zaključku tečaja ^ 50 nem vrhu. Da so se malčku ^ praktično vadili osnove sn> 5{ štiri dopoldneve, precej natri* '(ej. pokazale nedeljske pregledna , me tečajnikov. Te so razu' ^ dve skupini: v prvi so bil‘atlei ki so si šele pred kratkim t9jj, smučke na noge, v drugi P“ ^piki so že imeli za seboj nekaj šenj, pa čeprav le rekreacija*1' ^ rave, z vezmi in dilcami. f1 skupini so določili približno '^lj-dolgo progo s 30 m višinske ^ ke, ki je bila posejana s. te)c# Vsi tečajniki so resno vzeli ^ vanje in prav zaradi tega Je„j0voli-izkušnja uspela v splošno z®? jA stvo staršev, tečajnikov samnupf, hovih učiteljev in predvsem “ jo-ki je še enkrat opravilo & bro delo. 1 Izidi tekmovanja tečajnik0 Črnem vrhu so naslednji: I. skupina 1. Cimolin Romana 2. Planinšek Danči 3. Mesesnel Marko 4. Merku Jasna 2. skupina 1. Demšar Maja 2. Baldassi Kristjana 3. Baldassi Tamara 4. Pečenko Davor 5. Kalan Ingrid 6. Perko Franko 7. Baša Jožko 8. Baldassi Barbara 35" 9* jr 5*" i k $ «r Danes, ko bodo predvaja'1^" s športnih iger, bo SPDT nf?inik°f zmagovalce tekmovanja tečaj jV nedeljo prvi spopadi Na prizorišču šesterke Breja, Bora, Sokola in Za# V nedeljo se bo začela ženska odbojkarska B liga in skup0^ njo tudi promocijsko prvenstvo. V B ligi nastopata šesterkl in Brega, v promocijski ligi pa Breg, nabrežinski Sokol in haz° Zarja. Razpored tekem prvega dela obeh prvenstev je naslednji: ŽENSKA B LIGA 5. marca 1967 1. SACILE BOR ob 10.30 2. FARI PORZIO 11.00 3 AGI - BREG 16.00 12. marca 4. PORZIO BREG ob 11.00 5. AGI SACILE 10.00 6. BOR . FARI 11.00 14. BOR - BREG 15. SACILE FARI 11.00 10.00 PROMOCIJSKA ZENSKA LIGA 5. marca 1. FARI TS - PORZIO ob 9.00 2 BREG - ZARJA 9.00 3 CORRIDONI SOKOL 10.00 12. marca 4. PORZIO - BREG ob 9.00 9.0$ <5 ,n6Ž 5. SOKOL . FARI 6. ZARJA - CORRIDONI 19. marca 7 BREG - SOKOL 8. FARI - CORRIDONI 9. PORZIO ZARJA 27. marca 10. FARI BREG jjo. 11. CORRIDONI . PORZlu 10.0“ 12. ZARJA SOKOL 2. aprila jl-OJ 13. POZIO - SOKOL oD j6-n 14. ZARJA - FARI , 9-0“ 15. BREG - CORRIDONI IGRIŠČA jdJii FARI - Porzio; Videm, kX°-0 * ca P.zza Ospedale Veccm Casagrande Sacile: Sacile> , Strada privata Meneg**1 AGI Gorica: Gorica, tel°v Largo Culiat 2 Bor: Trst, stadion «Prvi Vrdelska cesta 7 rtlgJlli, Breg: Trst, stadion «Pri,),.i 8$, Zarja: Trst, stadion «Pr*5 iOT, Sokol: Trst, stadion «PJ'J?i'jstP' FARI Trst: Trst. Ul. , štev. 45/Bis (srednja s0 . b' S. Stud. Corridoni: S. F* sonzo — osnovna šol® g-,,-;,----.-;;:-.-,-,-,-;--,-------:;;.......................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................-i-------i-i-,,.-........................................................................................... CARLO LEVI BESEDE SO KAMNI «Toda, zakaj si bil pri N.? Zakaj nisi prišel k nam?» so spraševali. Opravičevali so se mi, ker so me imeli za kakšnega odposlanca ali pa financarja; nekateri med njimi so me ves popoldan zasledovali, ne da bi vedeli, kdo sem; videli so me, kako pijem kavo s sinom N. in kako sem potem odšel k žveplenim rudnikom, okoli katerih so tudi sami imeli svoje straže. Zatorej so sklicali ljudi in se združili, da bi me zaustavili, slabo so mislili o meni, zdaj pa so bili veseli, ker so se zmotili. Knjižici mi je prinesel eden od njih, ki je bil tedaj prav tako v kavami in tudi on je opazil odklonilni migljaj mladega N. ter takoj stekel, da bi mi jih preskrbel. Kako iznenada so se spremenili ti jezni in sovražni obrazi, ki sem jih zdaj v polmraku gledal okoli sebe in kako so se svetili od zaupljivosti in razigranega prijateljstva! Prosili so me, naj grem z njimi, pripovedovali so mi vse mogoče stvari o rudniku, želeli so, da bi jih slišal in govoril z njimi. Obljubil sem jim, da jih bom dohitel: prej bi se rad še, povrnil h gospodu N. kakor sem mu bil že prej obljubil. Gospod N. me je zdaj sprejel s širokim, blaženim smehljajem : ta se je še bolj raztegnil, ko sem mu pripovedoval, kako so me najprej karabinjerji hoteli aretirati, potem pa rudarji še pretepsti. Sedel je sredi svojega dvora prijateljev in zaupnikov, ki so vsi stali okoli ob stenah in sumil sem, morda po krivici, da je bila tista nezgoda z menoj po njegovi želji. Rekel je, da mi knjižice, kakor sem sam predvideval, ne more dati (v žepu sem potipal svoja dva izvoda); komaj je s težavo našel en sam izvod, ki ga pa potrebuje zato, da bo tožil avtorja. Toda zdaj sem ga bežno pogledal. «Pomisli,» mi je rekel, ((imenujejo me Nerona! Mojo ženo pa imajo za dono Rachelo. In preberi, samo tukaj preberi, kakšne neumnosti, ali se ti zdi to sploh mogoče! Trdijo, da je dona Rachele rekla: Rajši oblepim sobe z denarjem, kakor pa da bi vam povišali mezdo! In da sem odpustil knjigovodjo samo zato, ker njegova žena ni hotela odstopiti moji ženi svoje klopi v cerkvi; in da sem odpustil rudarja Schillatija samo zato, ker je bil pri pogrebu svoje hčere in še vrsto podobnih nemogočih reči. Poglej, imenuje me strahotnega N., trgovca s sužnji N., ki žali Sicilijo. Ah! Ah!» in pričel se je smejati ter kazati vse svoje zobe. Z naglico sem preletel pisanje: popisovalo je okrutno življenje v rudniku, lakotne mezde, smrt rudarjev, fevdalne okoliščine v Lercari, skratka -- resničnost. Pripovedovalo je o udarcih z bičem, s katerimi v jaških priganjajo k delu dečke desetih in trinajstih let in c dejstvih in še o mnogih drugih rečeh, katerim se je gospod N. silno čudil in se jim smejal. Ne vem, če je vse to bilo res: toda obrazi so sami zase dovolj zgovorno pričali; ko sem opazoval obraze, ki so me obdajali v tem skladišču, sem bil prepričan, da bi utegnilo biti vse to prav verjetno. Zunaj sem pred kavarno srečal nekega visokega, dobro oblečenega moškega, ki me je pozdravil in mi rekel, da je bral moje knjige Bil je neki gospod iz vasi, liberalec in pristaš avtonomije. «Padli ste k nam ob nepravem času. Tu je stavka. Rudarji so lačni. Gotovo, gospod N. nima po svoje prav ,toda, kako bi mu vi sploh mogli verjeti, življenje je težavno tudi za lastnike. Tistih, ki so zares odgovorni za to, ni tukaj, v Rimu so. To je Ente Zolfi: žveplo jim moramo odstopiti po trideset in oni ga najprej prodajo po osemdeset: razliko pa požro oni. Verjemite mi, Rim požira nas, Sicilijance.« Ko je bila že gosta tema, so me na vogalu čakali mladeniči in starci, da bi mi pokazali pot do zveze rudarjev žvepla Michele Felice. Najprej eden, potem dva, nato trije, potem pa se je nabrala kar cela desetina, ki je molče spremljala mene in B. po ozkih, črnih uličicah in v gosti temi nisem mogel videti njihovih obrazov. Sedež zveze je bila neka večja soba v ozki uličici, soba prepolna klopi na katerih so sedele ženske, ki so dojile, dečki, starčki, sredi njih in vsepovsod okoli pa so se stiskali moški; ob našem prihodu so vsi pričeli ploskati v znak prijateljstva in človečanskega sporazuma. Povedali so mi svojo zgodbo, govorili o zlu, ki so ga morali prenašati, o gladu, nasilstvu in pomanjkanju; skratka, pripovedovali so mi o življenju ubogih rudarjev, žveplenih rudnikov. Toda tedaj ni bilo to tisto, kar naj bi bilo pomembno tako zanje kakor zame. Med pripovedovanjem o njihovi nesreči so bili njih obrazi in njih oči razigrani, odkriti in smejoči. Bili so mršavi, nekateri pohabljeni zavoljo nezgod in številni otroci so imeli tako kot moški na licih vtisnjene znake bolezni, tuberkuloze in stare lakote. Toda zdelo se je, kakor da so na vse to pozabili in kot da jih žene veter navdušenja nad tistim, kar bo prišlo, nad tem kar zdaj vsi skupaj počenjajo in da so vsi ene misli. Bili so neugnani, zavedail so se zmage in bili so srečni, ker so odkrili v sebi človeka in svobodno bitje, srečni nad neko novo srečo, ki je bila na vseh licih razburi j ena in ganljiva. To so bili novi obrazi, obrazi sedanjosti, oči, ki so ugledale danes stvari, katere so bile do včeraj še skrite, oči, ki so videle same sebe. In v sebi sem nekako premišljeval, mar ni to samo nekakšna skupna in naravna epizoda socialnega boja, podobna tisočerim dogodkom, ki so se pred sto leti dogajali povsod: v Angliji, Franciji, v vsej Evropi in tudi v Italiji. Samo, da sedaj nismo več sto let nazaj, v letu 1951 smo in obraz gospoda N., proti kateremu se bore, ni obraz izpred sto let, temveč obraz izpred tisoč let, ni podoben obrazu angleškega tovarnarja iz leta 1848., temveč morda bolj obrazu gospodarja sužnjev iz osmega ali devetega stoletja pred našim ^ c' jem in morda niti od takrat ne; in tudi oni, kakor ki danes žarijo od nekega ponovno najdenega življeI^ej j® bili še do včeraj sužnji nekega oddaljenega časa- pei!' prijetno, da so občutili življenje in gotovost zmage ter rekljiv, nezaveden občutek, da so stopili kakor igralci v ^ resnično dogajanje, v tekočo reko zgodovine. Nihče me? f mi ni več rekel: «Manj nam je znano, kje je Madon1 j znamo samo Monte Cano ali Bolognetto (ali Lercaro ® žveplene rudnike)«. Govorili so kot bi jim bil odP’\ r svet in da je končano s skrivnostmi in mejami In ce $ so govorili brez srda in preklinjanja. Nič več niso ltt>e čutka, da so sami. Na zadnjem zidu je visela podoba mrtvega m!f str8f. portret Michela Felicija: nikjer ni bilo videti nobenih karskih znakov, niti portretov političnih mož: tu ie ^ samo podoba tega mrtvega «carusa», in bila je edina P Pod njo pa je visel majhen križec in na eni stra" 0\{$. večji križ. Zrli so v podobo mrtvega tovariša z očmi. P navdušenja in skoraj s hvaležnostjo. Tu se je prič«10^ <" življenje in občutek, da so živa bitja. Nič drugega » $ preostalo kot misel, da so ti ljudje, ki so preživeli kakor mrtvaki pod zemljo, v resničnem žveplu pekla pričeli živeti zdaj v svojem resničnem in lastnem Bili so zadovoljni sami s seboj in to prav vsi: starke, j# ki so dojile, mladeniči in visoki lepotec Drago, tajn><\^i»' ki jo je vodil: kakor da bi se bili rodili šele včeraj- 0j ij1 radi, da bi jih fotografirali: našli so pogum za niso bili več sovražniki svoje lastne podobe. B. jim Je ^ich , Ko je nameraval fotografirati še steno s podobo njei>c? Felicija, je neki rudar z odkrito gorečnostjo spreoh Lj# poskusil odstraniti oba križa. Prosil sem ga, naj Ju / f8* Bilo je pozno in morala sva odpotovati. Mnogi JrJ 18 spremljali po temnih uličicah prav do avtomobil® > smo si vsi razigrani stisnili roke. (Nadaljevanje s -X UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 lir —'_______r četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 'lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-53, ^ SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali (.glasi 40 lir beseda — Oglas* tr*8 goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri iiSocietk Pubbllcita Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst