Qi FOR. fJUZZG'QM ~//f&^ D s-y&SCcce... NO. 37 ASV5CKSCAN IN SPiRiT FOR€SGN IN LANGUAOG ONLY m n Baca Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN HORNING N6WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Petainovo truplo izginilo iz groba Truplo maršala Petaina, ‘zmagovalca pri Novi grobovi Antonia Zabukovec V Euclid General bolnišnici je umrla 83 let stara Antonia Zabukovec, roj. Nose, p. d. II-Verdu- yenova Tona, s 15401 School uu”, pa “izdajalca” v drugiiAvenue> vd«va P° L 1936 umr- svetovni vojni, je izginilo iz samotnega groba. PARIZ, Fr. — Maršal Henri-Philippe Petain se je v prvi svetovni vojni odlikoval s trdovrat-no obrambo Verduna. V bojih Zanj je padlo na obeh straneh teta 1916 okoli 700,000 vojakov, toda Francozi so pod poveljstvom maršala Petaina vzdržali ih ohranili Verdun pred vsemi Nemškimi napadi. Petain je postal zato v Franciji poznan in čaščen kct “zmagovalec pri Verdunu”. No je v drugi svetovni vojni prebita obramba proti Nem-Nji, katere vojaške sile so v ^aglem vojnem pohodu preko olandije, Belgije in severne ranči je prodrle do Pariza in drN dalje na jug vse do Pirene-Kv, je Francija klonila in mar-^ P^ain je postal njen “reši-in vodnik. Pri tem je zašel ! Sodelovanje z nacistično Nem-cb' lem možu Josephu, mati Antonie Gorsha in Josepha, 3-krat stara mati, prastara mati, sestra Johna Nose, pok. Mary Krall in Rose Mramor. Pokojna je bila rojena v Krki na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1910. Bila je članica SŽZ št. 10, ADZ št. 22, SNPJ št. 5 in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo. V Melbournu v Avstraliji se je začel v nedeljo 40. mednarodni evharistični kon- gres. M E L B O U RNE, Avstral. — Kardinal Shehan, nadškof iz j le]0 m bil zato po vojni obsojen Baltimora v ZDA, je kot pape-; le a 1161 smid- Gen. De GauMžev namestnik v nedeljo odprl ; jeAa PorriPostiI na dosmrtno v stolnici sv. Patrika 40. medna-d’Y° na sani°lnem otoku lie rodni evharistični kongres, ki se le bu V ®^sbaisbem zalivu- Tam ga udeležujejo vodniki katoli-19S'1 LUC^ P°k0Pan> ko je leta gke cerkve z vsega sveta. Med p1s^ar 9b Nh ! njimi je tudi ljubljanski pomož- ^Mitična desnica je maršalu ni škof dr. S. Lenič. j Ne ai-nU n^e20V0 sodelovanje z J Na kongresu, katerega geslo Voj^01'^0, mey drugo svetovno je “Ljubite se med seboj, kakor prič ° ° ^>Us^da’ ber ie Pda pre-jsem vas jaz ljubil!”, so zastopa-Cvna’ da je to storil stari ne najrazličnejše smeri v današ-V PrePričanju, da je to ;nji katoliški Cerkvi. Tako je ne-• r6t"no in koristno za Franci čas ^Onovno je poskušala še \ hiarv "?6 <“auba doseči, da bi.vico s stisnjeno pestjo, kot je v rodna*OV° •tr-U^° Prenesb na na-| običaju pri pristaših “črne sile”. Lou-? V0^a'bo pokopališče pri Msgr. Bruce Kent iz Londona an kje^11^ severno °d Verdu- je trdil, da je vztrajanje Cer- y CERKVI SV. PETRA — Papež Pavel VI. sedi pred oltarjem sv. Petra v Rimu med sv. mašo, pri kateri je posvetil v drnhovnike 38 bogoslovcev. Stil, J. !¥. Fulbrighš lip. sr fplotttalsks dejavnosti Zunanji minister bo potoval koncem meseca v Peking, posebni Sadatov zastopnik pa je na poti preko Londona v Washington. KAIRO, Egipt. — Egipt je sredi živahne diplomatske dejavnosti, katere cilj je prepričati vodilne sile sveta, da ni voljan pristati na nobeno izgubo svojega ozemlja pri iskanju pomiritve z Izraelom, ki prihaja kot glavna naloga na mednarodnem diplomatskem polju, ko je vietnamska vojna vsaj uradno končana. Egiptski zunanji minister El Zryyat bo letel koncem meseca v Peking, ko je moral ta odložiti obisk svojega zunanjega ministra v Kairu zaradi pariške konference o Indokini, ki se bo začela prihodnji teden. Posebni sodelavec predsednika republike Sadata za narodno varnost Hafez Ismail, ki je bil nedavno v Moskvi, je odletel V LAOSU Danes je bil podpisan sporazum o končanju vojskovanja v Laosu, jutri pa bo stopil v veljavo. Sporazum je bil dosežen po prizadevanju ZDA in se v glavnem drži dogovora iz leta 1962 v Ženevi. VIENTIANE, Laos. — Po dol- ...........----------- . ■ gib razgovorih in po hudem pri- bodo rdeči iz Severnega Viet-tisku V/ashingtona na vlado Su- nama pošiljali orožje m voja-vane Fume je bil včeraj dosežen štvo po Hočiminhovih poteh na sporazum med vlado in Pathet jug po mili volji in brez skrbi Lao, 1 e v i č arsko-komunistično pred ameriškimi letali. Ameri-stranjo, ki jo podpira v Laosu a^a obveščevalna služba trdi, da Severni Vietnam. Sporazum je Je čMo v zadnjih tednih posla-bil danes podpisan in’ bo jutri nih Proti Jugu po tej poti več stopil v veljavo. V glavnem se s^° novih tankov in vsaj 15,(jOO drži določil dogovora v Ženevi svezih čet redne armade Sever-iz leta 1962 in sloni na tridelni ne§a Vietnama. Da ti niso šli vladi nacionalistov, nevtralcev na na zaoavo je očitno, in levičarjev. : Iz Clevelanda in okolice i ZDA so sporočile Suvani Funti, da bodo z nedeljo ustavile letalsko podporo vladnim oboroženim silam v Laosu tudi, če bo do sporazuma tedaj še ne prišlo. Vladi tako dejansko ni ostalo drugega, kot pomiritev z rdečimi, četudi imajo ti pod svojo zasedbo skoraj dve tretjini vse površine Laosa. Od 3 milijonov , . prebivalcev živita dva na ozem- nedeljo v London na t^ovo; lju_ ki „ „ y obla5ti v]acle. , Pathet Laos s svojimi zavez-ashington na niki iz Severnega Vietnama nad- re z britansko vlado, v pa bo odletel Učiteijski štrajk v St. Louisu končan ST, LOUIS, Mo. — Včeraj je bil končan učiteljski štrajk in po 28 dneh se je 103,000 šolarjev vrnilo v svoje učilnice. Šolski odbor je pristal na povišanje plač in robnih koristi. Vrnila sta se v Slovenijo— G. Ignac Weindorfer in njegova žena, 770 E. 158 St., sta se vrnila v Slovenijo, kjer mislita ostati za stalno. Vesela bosta, če se ju bodo prijatelji spomnili na naslovu: Bakovci 1421, 6900U Murska Sobota, Jugoslavija. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo, ker je 25. nedelja, pobirala asesment v ponedeljek, 26. februarja od 5,30 do 8. zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Žalostna vest— Poznana rojaka dr. Karl, profesor na Cleveland State University, in Otilij Bonutti sta prejela žalostno sporočilo, da jima je v Bukovici na Primorskem umrl oče Anton Bonutti, star 85 let. Poleg omenjenih zapušča še sinove Antona, Krizo- Temeljna učiteljska plača je!stoma> Jelka in Hinka ter hčer bila od leta 1969 nespremenjena! Marjank° v Jugoslaviji), na $7,200 letno. Cd tedaj se res veliko spremenilo in cene porastle po uradnih podatkih razgovore s predsednikom Nixo- zira v glavne^ vzhodni in se.! blizu 20%. nom in z državnim tajnikom vernj dej države vzdolž meje ------o----- na-; Na poti sta zboleli LONDON, Vel. Brit. —Tu jell9 vnukov in enega pravnuka. soi2ena Marija, sin Milan in hčerki za;Perina ter Ljudmila so umrli pred njim. i. ka črna redovnica iz ZDA pozdravila zbrane z dvignjeno le- da f -RalUče med svojimi nekda- klonil fc°rC1' De Gaulle j® to od' Zdaj ,'*e maršal sam izrazil, kve pri prepovedi umetnih sred-zelel imed svoje zadnje štev za prepečevanje spočetja “nesmisel”, četudi je sam papež o tem jasno in odločno sprego-! voril pred leti. nenad Je mar^alovo truplo Kongresa se udeležuje 17 kar-gro, 0ma izginilo iz njegovega dinalov in na stotine nadško-nje a’ ScdV°> da ga utegnejo fov, škofov, duhovnikov in lai-Voi a “I1 PNjatelji prepeljati na | kov. Močna so tudi zastopstva mom!!0 P0koPališče PA Doua-j0 k ’ Ge obiasti truplo najde-se’u a,r Se bo verjetno zgodilo, Pokor,!0 morale odločiti, ali ga motap 3630 Vstarisrob na sa‘ ot°ku - kar bo vladi ba n° esnioarske volivce na vojaško 0uamontu — Veterane ali i Papež Pavel VI. sklical škofovsko sinodo 1. 1974 drugih krščanskih veroizpovedi. Kongres bo trajal ves teden in bo zaključen prihodnjo nedeljo. - ali pokopališče pri kar bo razburilo druge svetovne vojne utesT,pPa kierkoli drugod — kar kakor , V2neiev<>ljiti oboje. Vse *0r bo vlada v nema ' ,'taUcl v sitnosti in bo Vah 4 a- U^rPe^a izgubo pri volit-Že tak11 33’ rnarca> Pri katerih “ljuds!? naP°vedujejo zmago ’ fronti” socialistov in tov. komuniste Vclikg poraba papirja aINGTON’ D'c' - Pov- Ie"to :CTrikm"c P°rabi 2,1 “j tem ko luntov papirja, med Ntia ^ faa ie v začetku tega sto-56 fnnm^3333 iotno le povprečno 1 etnenski prerok tj o ^Gnorna oblačno z možnos-temv,3 e3:aVania snega- Najvišja mperatura okoli 36. Zrak mešanica Zrak je v glavnem mešanica kisika in vodika. Državni tajnik Rogers je komaj ^ WASHINGTON, D.C. - Na- pretekli četrtek na kJ_ čelnik zunanjepolitičnega odbo- ferencj povedal, da bi se rad ra Senata J. W. Fulbright je de- razgovarjal s kaki.j visokim jal, da bo podprl pomoč za ob-j predstavnikom Egipta> Nasled. novo Severnega Vietnama po nji dan je odpravnik poslov vojni, ce bo Nixon zmanjšal ZDA j N Greene 0 tem govoril stroške za narodno obrambo. ' z Ismailom v njeg0vem privat-Dodal je vendar, da take po- neK1 stanovanjU) v soboto je bi-moči ne bo podpiral, če bodo lo odločen0) da gre Ismail na ZDA to dale Hanoiu neposred-' pct jn v nedeljo je že odletel. no. On je za večnarodno pedpo-.____________________ ro, ki jo naj bi Hanoi prejemal preko Združenih narodov. “Ce je predsednik pripravljen na spremembo na drugih pod-j RIM, It. — Vatikan je v pone-ročjih, kot so plačilna bilanca, deljek objavil sklicanje nove vojaška oporišča v tujini... mi- škofovske sinode za leto 1974. slim, da bi večstranska pomoč Sinoda se bo sešla v oktobru mogla biti odobrena v K.ongre-l1974 in bo razpravljala o "evan-su,” je dejal sen. Fulbright. Vsaj gelizaciji sodobnega sveta”, on bi bil za njo. j To bo četrta škofovska sinoda Smoter take večstranske po- v času papeža Pavla VI. Njena moči Indokini bi bil ZDA raz- vloga je posvetovalna in jo je bremeniti za odgovornost tega Pavel VI. ustanovil ob koncu va-predela, ki naj bi se razvijal tikanskega koncila kot novo telo sam in tudi sam urejal svoje v vodstvu Katoliške cerkve. Si-spore brez neposredne udeležbe node so se doslej shajale vsaki ZDA. f dve leti (1967, 1969 in 1971). Rcgersom. i 1 Vietnama, ki je le redko Ismailov obisk v Washingtonu seljen v dobrem delu pa popelje bil pripravljen izredno naglo, .noma zapuščen od civilnega pre- : j Rojstni dan— j Dr. Valentin Meršol, znani in je!spoštovani rojak, ki si je pridobilo objavljeno, da sta kraljica b^ tehom svojega življenja z Elizabeta II. in oricesa Ana te-i nasebičnirn in Potovalnim de-kem svojega obiska v Etiopiji !lom obil° Priiateljev in spošto-(Abesiniji) trpeli na “utrujeno-!valcev’ Praznu3e JOi, svoj roj- sti in želodčnih težavah”, ven-|ftni dan‘ Dragemu ro3aku A-dar ni bilo nič resnejšega. !kreno čestitamo in želimo, da bi Princesa Ana je bila prva čla-ld°Cakal fe mnoš° zdravih in za' bivaistva. To se je od tam umaknilo, ko je ameriško letalstvo začelo pred leti načrtno bombardirati in obstreljevati Hoči-mnhova pota in promet na njih.; Severni Vietnam ima v Laosu ’ okoli 65,000 svojih rednih obo-| %.....^'idovoljnih let! roženih sil, ki se bodo po dolo- mca anšleske kraljevske rodbi-| čilih sporazuma umaknile iz!ne, ki J e tekom oibiska v Abesi-;K molitvi— Laosa v 90 dneh. Ameriške ie-j11^ stcpila na sov3etsko vojno; Članice Oltarnega društva in ladjo, ki je bila prav tedaj na . članstvo Marijine legije pri fari gostovanju v abesinskem prista-j Marije Vnebovzete so vabljeni nioču v Rdečem morju. j jutri, v četrtek, ob 2. popoldne ______C1 i v Želetov pogrebni zavod na E. L? talske sile bodo prenehale z letalskimi napadi na področju Laosa z jutrišnjim dnem. Nova vlada bo sestavljena iz nacionalistov, nevtralcev in rdečih, toda nevtralci bodo enako razdeljeni na podpornike nacionalistov in komunistov. Tako no vlada dejansko le dvodelna, kar bo njeno delo oteževalo nemara se bolj kot bi ga pri tridelni vladi, kot jo je Laos dobil leta 1962 na temelju dogovora v švicarski Ženevi. Vladne sile ne bodo imele nobenega dostopa na področje, ki je pod nadzorom Pathet Lao, prav tako tam ne bo nobenih mednarodnih nadzornikov. Tako JUGOSLAVIJA ŠŠČE AMERIŠKO SODELOVANJE PR! RAZVOJU SVOJEGA GOSPODARSTVA WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik jugoslovanske vlade dr. Jakov Sirotkovic je ob koncu svojih enotedenskih razgovorov v ZDA na tiskovni konferenci dejal, da SER Jugoslavija pričakuje, da bosta General Electric Company in Westinghouse Corporation pomagal graditi Jugoslaviji veliko atomsko elektrarno, ki naj bi stala 120 milijonov dolarjev. Izgleda, da se je o tem razgovarjal s predstavniki obeh ameriških družb, pa tudi s predstavniki bank in drugih podjetij, ki bi bila pripravljena sodelovati pri gospodarskem razvoju Jugoslavije. Ta je, kot znano, zašla v precejšnjo stisko in je moralo več njenih tovarn zapreti vrata, ker so delale stalno z izgubo. Tiste, ki jih je bilo še mogoče ohraniti, skušajo držati nad vodo z velikim notranjim posojilom. Vodniki Tito- ve gospodarske politike poudarjajo sedaj potrebo po ‘stabilizaciji’ gospodarstva, ki naj ustvari osnovo za novo rast in napredek. Žal v uspeh sedanjega napora za “stabilizacijo” nihče dosti ne verjame niti v Jugoslaviji, kaj šele v tujini, ki pozna neuspehe dosedanjih titovskih gospodarskih načrtov in naporov tekom več kot četrt stoletja. Dr. J. Sirotkovic je seveda svoje gostitelje skušal prepričati, da sedanja “stabilizacija” uspeva in je kot dokaz za to navajal povečanje jugoslovanskih deviznih rezerv na 870 milijonov v preteklem letu. Seveda ni povedal, da so to hranilne vloge “v devizah”, ki so jih v jugoslovanskih bankah naložili delavci, ki so zaposleni v tujini. Svet, posebno poslovni, je preveč skušen in stvaren, da bi nasedel lepim in prijaznim besedam, posebno še ne ti- stim, ki prihajajo iz ust komunističnih vodnikov in predstavnikov. Tako ni veliko u-panja, da bi Amerikanci pograbili bonde, ki jih misli SER Jugoslavija izdati, ko bo “denarni položaj nekaj bolj u-staljen”, in jih seveda ponuditi v prodajo v ZDA. Prvi privatni bondi SFRJ bodo izdani v manjši vsoti, je dejal Gavra Popovič, jugoslovanski pomožni tajnik za finance, da se ‘tako prebije led’. Nove izdaje bodo sledile v večjih vsotah in za daljšo dobo, če bo seveda prva — uspela. Nekaj upanja na to je vsekakor, odkar je vlada ZDA prevzela jamstvo za morebitne izgube ameriških vlog v Jugoslaviji. J a m s t v o daje Overseas Private Investment Corporation. Po jugoslovanskem zakonu more tuji kapital v tamkajšnjih podjetjih zavzemati naj- več 49% , lahko pa v okviru posebnega dogovora vlagatelj iz ZDA odnese iz Jugoslavije svoj dobiček. Ta ureditev ni posebno vabljiva in zato je doslej udeležba tujega kapitala v Jugoslaviji sorazmerno skromna. Vsega skupaj naj bi bilo vloženih okoli 100 milijonov dolarjev v 70 jugoslovanskih podjetjih. Pretežna večina tega kapitala je iz Italije in Zahodne Nemčije. ZDA so imele v preteklem letu v trgovini z Jugoslavijo okoli 50 milijonov dolarjev prebitka. Izvozile so v Jugoslavijo blaga za 200 milijonov, uvozile pa ga od tam za 150 milijonov. Zato so pripravljene sprejeti večji uvoz blaga iz Jugoslavije, ki pa se posebno prizadeva, da bi privabila čim več Amerikancev na obisk in letovanje v Jugoslaviji, kot je to zapisal pretekli ponedeljek v New York Timesu njegov sodelavec B. Jones. Nadnje vesti YOUNGSTOWN, O. — Oblasti so izsledile žensko, ki je rodila v potniškem letalu na poletu iz Pittsburgha sem otroka in tega pustila v umivalnici letala. Otrok je v zadovoljivem stanju v Warren General bolnišnici. Mati se 152 St. k molitvi za pok. članico Antonio Zabukovec in k pogrebni sv, maši v petek ob devetih. fe^adski sir#i preračun preideva primanjkljaj OTTAWA, Kan. — Liberalna vlada, ki se v parlamentu opira , , na Novo demokratsko stranko, bo seveda morala zagovarjati , . . v. , , . . .ker sama v njem nima vecme, za to, kar je z novorojenčkom storila. VARŠAVA, Polj. — ZDA so poklonile $1,391,000 za postavitev astronomskega središča, kjer bodo študirali astrofiziko] in sorodne znanosti v spomin na Nikolaja Kopernika, katerega 500-letnico rojstva praznujeta Poljska in svet te dni. WASHINGTON, D.C. — Dr. H. Kissinger se je včeraj preko Aljaske vrnil domov in takoj poročal predsedniku Nixonu o svoji poti v Hanoi, Peking in Tokio. Kaj je dosegel na tej poti, ni bilo še objavljeno, pričakujejo pa, da se bo to zgodilo v par dneh. SAIGON, J. Viet. — Kljub uradnemu koncu vojskovanja se to v Južnem Vietnamu v polni meri nadaljuje. Vladno poročilo pravi, da so rdeči izvedli v zadnjih 24 urah do danes zjutraj ob 6. 200 napadov na vladne postojanke in položaje. Rdeči trdijo, da so vladna letala napadla kraj pod njihovim nadzorom na Osrednjem višavju, ki so ga prav pripravljali za bivališče Mednarodne komisije. LONDON, Vel. Brit. — Policija je ustrelila dva mlada maskirana Pakistanca, ki sta vdrla v poslopje Indijske visoke ko- je predložila nov proračun, ki predvideva blizu 19 bilijonov dolarjev izdatkov, pa tudi 975 milijonov dolarjev primanjklja-|ja. To je prvi tolikšni primanjkljaj po drugi svetovni vojni. Proračun, ki je bil predložen v ponedeljek, ima cilj pospešiti gospodarsko rast Kanade, pa naj bi to tudi povečalo inflacijski pritisk. Proračun je predložil v imenu vlade parlamentu finančni minister John Turner. V njem je predvideno, znižanje osebnih dohodninskih davkov, višje pokojnine, znižanje prodajnega davka in nekaterih carin. Finančni minister je napovedal tudi znižanje dohodninskega davka za podjetja in davčni odpis pri nabavah nove opreme v tovarnah. V januarju je bilo v Kanadi 7.7% brezposelnih in vlada se čuti dolžno nekaj ukreniti za zmanjšanje brezposelnosti, ko je precej očitno, da bo morala v ne preveč daljni bodočnosti v nove parlamentarne volitve. misije, tretjega pa je prijela. Trojica je hotela ugrabiti indijskega visokega komisarja v protest proti zadrževanju 90,-000 pakistanskih vojnih ujetnikov v Indiji še od zime 1971. a AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 21, 1973 Ameriška Domovina i i s: 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation ^blished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '■a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec* Va Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto Sen. Humphrey je pretekli teden dejal, da imamo v A-meriki mesta, ki so bolj porušena od onih v Vietnamu. Kljub odporu v Kongresu in javnosti prevladuje prepričanje, da bo Kongres končno nemara le odobril pomoč Hanoiu, četudi nekaj manjšo, kot jo bo predsednik Nixon predložil. Težave bodo tudi s pomočjo Južnemu Vietnamu, četudi je ta z nami v zavezništvu. O tem nekaj podrobnosti jutri! Gorenjskem v Sloveniji. V ZDA pismo, katero je napisal na le- SUBSCRIPTION RATES; Tnited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months 'anada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 37 Weds., Feb. 21, 1973 83 V Vietnamu je poleg poprave vojne škode potreben tudi razvoj i. Združene države so se obvezale v pariškem sporazumu pretekli mesec, da bodo pomagale pri obnovi Indokine, ko bo povsod vzpostavljen mir. Za enkrat tega ni niti v Južnem Vietnamu, kjer je bil uradno vzpostavljen pretekli mesec, pa naj bi bilo od tedaj na tisoče mrtvih v spopadih in pravih bitkah med rdečimi in vladnimi silami, kot trdi vlada v Saigonu. V Laosu in v Kambodži mir ni bil niti uradno dosežen, obe bojujoči se strani v teh dveh državah se še vedno pogajata, kako in kdaj vojskovanje ustaviti. Indokina je obsežno ozemlje med Indijo in Kitajsko, ki ga imenujejo tudi Zadnje-indijski polotok. Obsega države Burmo, Tajsko, Kambodžo, Laos in oba Vietnama, Severnega in Južnega. Ko govorimo o gospodarski obnovi Indokine, mislimo le na nekdanje ozemlje Francoske Indokine, na sedanje države Kambodžo, Laos in oba Vietnama, kajti le te so bile zapletene v vojskovanje in so deloma še vedno. Vojna škoda je sorazmerno majhna v Laosu, kjer je bojevanje in bombardiranje omejeno na redko naseljen svet vzdolž meje z Vietnamoma, med tem ko pokrajine ob reki Mekong, ki so gostejše naseljene, od vojne skoro niso bile prizadete. V Kambodži, ki je bila v vojno potegnjena zadnja, je škoda dosti večja, ker je vojskovanje seglo skoraj preko vse republike v neposredno okolico samega glavnega mesta Phnom Penha. Največjo vojno škodo sta utrpela oba Vietnama, od njih Južni veliko večjo, ker tam se je vojskovanje vleklo skoraj neprestano od zasedbe tega področja po Japoncih v drugi svetovni vojni pa vse do zdaj. Vojskovanje traja torej nekako tri desetletja z le malimi časovnimi presledki. Severni Vietnam je od leta 1954, ko so se v Ženevi Francozi odpovedali Indokini in ji priznali neodvisnost, užival nad 10 let miru in se je imel čas pod trdo roko komiinistične diktature politično in gospodarsko organizirati. Vojskovanje je bilo omejeno na ameriške letalske napade, katerih cilj je bil omejiti vojno sposobnost Severnega Vietnama in otežiti pošiljanje orožja in vojaštva iz Severnega Vietnama v Južnega. Ti letalski napadi so bili ves čas omejeni, nato še pod predsednikom L. B. Johnsonom leta 1968 prekinjeni v upanju, da bo vojno mogoče končati s pogajanji. Obnovil jih je predsednik Nixon lansko pomlad, ko so rdeči začeli svojo veliko ofenzivo v Južnem Vietnamu. Ko je lani v oktobru izgledalo, da je mir “na koncu roke”, kot je dejal dr. H. Kissinger, je Nixon letalske napade ustavil,pa jih v decembru obnovil z vso udarno močjo, ko je Hanoi začel dvomiti v potrebo končanja vojne. Vojna škoda v Severnem Vietnamu obstoji v glavnem v porušitvi zgradb, predvsem industrijskih naprav, za vojno važnih tovarn, elektrarn, železniških prog, mostov in seveda tudi cestnih križišč. Nekaj škode so utrpele tudi pristaniške naprave v Haifongu in drugod. Skupna neposredna vojna škoda v Severnem Vietnamu znaša morda le nekaj sto milijonov dolarjev, važnejša in večja je posredna vojna škoda. Severni Vietnam je vse svoje moči in gospodarska sredstva usmeril v boj v za osvojitev Južnega Vietnama, zato je moral opustiti napor za gospodarski napredek in razvoj lastne dežele. To je treba sedaj popraviti, nadoknaditi. Priložnost zamujena, ne vrne se nobena, pravi naš narodni rek. V Hanoiu se tega zavedajo in bi sedaj zamujeno radi popravili in nadomestili z ameriško gospodarsko pomočjo. Ko jim je Washington predložil pomoč Svetovne banke za obnovo in razvoj, so v Hanoiu to odklonili in zahtevali neposredno pomoč od ZDA. Vprašanje je, kaj bo k temu rekel Kongres, kjer se celo nasprotniki vojskovanja v Vietnamu ne vnemajo za podpiranje Hanoia. Zato je težko verjeti, da bo pomoč Severnemu Vietnamu res segla preko neposredne škode in pomagala deželi popraviti tudi zamujeno v gospodarskem razvoju. V Kongresu in v javnosti je močan odpor proti podpiranju Severnega Vietnama, četudi vlada in nekateri ugledni poznavalci razmer tako pomoč zagovarjajo kot sredstvo, ki naj Hanoi zadrži pred obnovo vojskovanja na jugu. Pri tem kažejo na Nemčijo in Japonsko, ki so ju ZDA z gospodarsko pomočjo pomagale postaviti po vojnem uničenju zopet na noge. Sedaj veljata obe za glavni prijateljici in podpornici/politike ZDA, prva v Evropi, druga v Aziji. Seveda nam tudi obe povzročata gospodarske težave, ker s svojimi i T iki preplavljata naš trg, sami svojega pa pred ameriškim blagom zapirata. Tako je zadnjič neki razlagalec položa ja dejal, da “ ' T ' ‘ BESEDA IZ NARODA Predpustni bazar pri ftSariji Vnebovzeti s CLEVELAND, O. — Bilo je v tistih letih, ko je v Ameriki gospodarila depresija — pri nas v Evropi pa gospodarska polomija in velika brezposelnost. Kmetje smo z zakrpanimi čevlji in hlačami, ob žgancih in kislem zelju še kar rinili naprej — bolj pa so trpele po mestih delavske družine. Med pravimi brezposelnimi so se sprehajali vseh slojev delomrzneži takrat in tako se še tudi danes. In jo mahata dva taka mlada postopača gor po vasi — nasproti dol pa se pelje na kolesu g. kaplan. “Veš,“ pravi eden, “ustavil bom ‘farja’ in ga nekaj vprašal.” “Jo boš skupil, študiral je — tako boš dobil nazaj pod nos, da kmalu ne boš prišel do sape,’* ga pouči drugi. In gospod se pripelje v bližino. “Hej, kako pa to, da se vozite s kolesom — zakaj ne posnemate svojega Gospoda? Nas učite, da je on sedel na osliču.” Posmehnil se je svojemu zagonetnemu vprašanju. “Prijatelj pomni, da imam jaz sto kilogramov svoje teže. Presneto ibi se ti potil, če bi jaz odložil kolo, pa zajezdil osla,” mu gospod mirno odgovori, sede na kolo in se odpelje. * Midva z ženo od ene — gospod župnik od druge strani jo sekamo proti stranskim cerkvenim vratom. Pravim ženi, da bom' gospoda vpeljeta tudi v našo faro.” Tako sem tudi jaz dobil centa drobiž — ker sem faro sv. Pavla za vzgled ponujal. Kolikor jaz vem, je v naši fari Marije Vneibovzete sedaj nekako 1,600 duš, ki imajo nedeljske kuverte. Polovica teh je takih, ki redno cerkev finančno podpirajo — od druge polovice, prerežimo še enkrat — jih polovica tu pa tam še kakšen dolarček da, ostala polovica pa se nekje žgu bi. Jaz verjamem našemu č. g. župniku, da bi tudi on v bodoče za svoje vse večne čase preklical vse bazarje, če bi le dve tretjini faranov posebej letno prispevalo — recimo še en dvajse-tak. Je nekaj takih, ki bi za to glasovali in potem obljubo držali — ali kaj — večina bi bila gluha, zato se bo fara morala še zanaprej boriti na vse mogoče viže, da bo mogla finančno izhajati. Dobiček tega našega predpustnega bazarja, ki bo 4. marca, je namenjen za popravilo cerkvenih orgel. Pameten vozač da vozilo v popravilo, čim zasluti, da je z avtom nekaj nekje narobe. Lastnik hiše streho pregleda, kadar zazna, da nekje pušča — ne čaka toliko časa, da bi mu na glavo lilo. Naš organist je z ostrim glasbenim sluhom zapazil, da orgle več ne pojo, kakor bi morale. Tisoč piščalk, ki sestavljajo na- opomnil, čemu ‘ronati’ tri bazar- še mogočne orgle, mora strokov-je na leto. I njak — vsako piščal posamič — “Daj svoj delež, pa molči,” me preizkusiti, nekaterim je treba opomni žena, ko jaz že odprem stisniti, drugim odpreti ‘usta’, da usta in zavrtim v pogon stari je- bodo dajale od sebe spet prave zik. j glasove. Bo stalo to popravilo “Kako to, gospod župnik, daj debel tisočak, ki ga je treba imamo v naši fari letno kar tri, imeti pripravljenega na dlani, bazarje: žegnanjski bazar, za-‘Dalj, ko bi se s popravilom od- hvalni bazar in še predpustni lasalo, večji bi bili stroški, bazar. Prijatelj mi je pravil, daj Naj ne bo farana, ki ne bi o pri Sv. Pavlu fara dobro stoji priliki tega bazarja na kateri-brez vsakega bazarja. Da imajo koli način pomagal, da bodo po-tako vpeljano, da vsak faran po-' pravljene orgle ubrano zadone-leg navadne nedeljske kolekte le v pozdrav Vstalemu Zveličar-da še letno $25 in da je s tem ju na Veliko nedeljo, vseh drugih komedij konec.” j 4. marca, po 4. uri torej se vi-“Srečna fara in srečen žup- dimo v dvorani stare cerkve! Bo nik!” zavzdihne naš gospod. “Do že za vsakega nekaj — samo pri-smrti in še tri dni povrhu bom dite z dobro voljo in nasmeja-Janez tebi hvaležen in tvojemu nim obrazom, prijatelju, če to lepo navado J. P. je prišel 1. 1939 skupaj s svojo mamo in tremi brati k očetu (sedaj že rajnemu), ki je bil že prej prišel za zaslužkom v to deželo. Po opravljenih srednješolskih študijah se je odločil za misijonski poklic. Stopil je v Družbo očetov merinolcev (Mary-knoll Fathers), katera ima svoje semenišče v New Yorku. V mašnika je bil posvečen 13. junija 1953, tj. pred 20 leti. Novo mašo je opravil pri Sv. Vidu v Clevelandu. Njegova misijonska družba ga je poslala še istega leta v avgustu na Formozo, kjer je bil že tošnje novo leto br. Ernest T. Društvu naj sv. imena Jezusovega pri Sv. Vidu. V njem se društvu najprej zahvaljuje za poslani mu božični dar. Boga prosi, naj bi društvu povrnil to z vedno večjo božjo zavestjo v dušah njegovih udov. V nadaljnjem delu pisma pa opisuje razmere, kakor so nastale v zadnjem času v tej Južnoameriški državi. Piše: “Gotovo ste brali v listih članke, ki so bili napisani v zadnjih mesecih o tem, kar se dogaja v pokrajini (reke) Amazon. Naša vojaška vlada je dosegla v gospodarskem razvoju te je mogoče priti po cesti, zgrajeni na bregovih reke Amazonke, od Santarema do najbolj južne točke Brazilije. Komaj nekaj let nazaj pa se je dalo priti po ce- cij. Vse vpije po pomoči, ki so jo dolžni dati tej deželi kristjani Trije ssalspstarjf od iv, ¥ida CLEVELAND, O. — Nedelja, kor je pač blagajniško stanje. 11. svečana t. L, je bila obhajil- Tako je storilo društvo tudi za na nedelja za može in fante'lanski Božič. Vsak izmed ome-DNIJ (Društva najsv. imena Je-! njenih treh je dobil po $25. Po zusovega) župnije sv. Vida. Ka-! prejemu tega daru so se vsi tri-kor ob drugih svojih nedeljah'je društvu zahvalili: father tako so se tudi to nedeljo po sv. | Franci Rebol s krajšim pismom; maši zbrali vidovski fantje in'kot župnik velike župnije goto-možje v cerkveni dvorani k!vo ni imel časa za kaj večjega, skupnemu zajtrku, kateremu je'Druga dva sta se zahvalila u-sledil daljši sestanek z razgovo- dom DNU z obširnejšim pi- pred njim naš slovenski laiškF pokrajine velike uspehe. Sedaj misijonar, zdravnik dr. Janez Janeš. Letos obhaja torej 20-let-nico svojega misijonskega dela. V vsakem pogledu velika doba! Morda se ga bo fara in njegovi misijonski prijatelji za to priložnost posebej spomnili in bomo takrat več pisali o njegovih misijonskih križih in težavah, pa tudi o njegovih izrednih uspehih, ki jih je bil dosegel v tem času. BB. CYRIL VELLICIG, M.M. — Brat Ciril Vellicig je že 17 let v misijonu, se pravi, tri leta manj kakor njegov družbeni sobrat father Franci Rebol. Tudi on pripada merinolski misijonski družb. Bogu je zelo hvaležen za pomoč, ki jo prejema vsa ta leta od Njega, posebno še za močno zdravje. Piše, da bo ostal v tem Gospodovem vinogradu, dokler bo to božja volja, kljub stiskam in težavam, katere zadevajo Kristusovo Cerkev zlasti v zadnjih letih. Božič, piše, so praznovali na njihov, tj. domačinom svojstven način, na prostem, pod drevjem, potem ko se je tudi afriška Cerkev po zadnjem vatikanskem zboru v mno-goeem prilagodila navadam in šegam tamkajšnjega ljudstva in sprejela tudi njegov jezik za svoj liturgični obredni jezik, s čimer mu je najbolj ustregla. Br. Ciril Vellicig je bil krščen 28. jan. 1902 v Indianapolisu, Ind.; prvo sv. obhajilo in zakrament sv. birme pa je prejel v cerkvi sv. Vida v Clevelandu. Njegovemu očetu je bilo ime James V. in je bil doma v laškem Vidmu (Udine) v Furlaniji. Po podatkih v vidovskih matičnih knjigah je bil tam rojen 19. okt. 1879. — Materi pa je bilo ime Lojza (Louise) in je bila rojena 23. marca 1881. Žal, nisem mogel ugotoviti kje. Oče mu je umrl 7. majnika 1972 v starosti 92 let. V Ameriko je prišel 1. 1905. Mati Lojza, rojena Kcdromaz — kdaj, nisem mogei ugotoviti: niti ne kje, pa je u-mrla 1. 1907. Veličičevi, tako so jih rojaki klicali, so živeli na Carl aveniji v vidovski župniji. Br. Cyril je imel dva brata: rajnkega Izidorja, Konstantina in sestro Mary, ki so bili vsi krščeni v župniji sv. Trojice v Indianapolisu, Ind. Njegov misijonski naslov je: Brother Cyril Vellicig, M. M.. Box 3169. P.O. MASWA, Tanzania, East Africa. BR. ERNEST TURK, C.S.C. — Izmed vseh treh pisem pa je najbolj zanimivo pismo br. Er- vredno truda. “Razmere so vendarle veliko boljše kot pred letom dni. Zadnje čase je ameriška proizvodnja zlata znašala poldrugi milijon unč letno, torej nekaj manj kot v Kanadi, desetino SZ in dvajsetino Južnoafriške republike. Verjetno bo letos presegla dva milijona unč. Stari iskalci zlata, ki so prej iskali samo pepite, zdaj ne zanemarjajo več drobcev in prahu za industrijsko rabo. Zlato iščejo v že znanih žilah, toda sem in tja odkrivajo nove. Tudi rudniki bakra se vedno bolj posvečajo postranskemu pridobivanju. Iskalci pritiskajo na kongres, naj bi dovolil zasebno posest zlata v palicah, kar je doslej z zakonom prepovedano. “Wall Street Journal” je napi" sal: “Edina razlika glede na sti samo 35 milj ven iz Santa-j prejšnje stoletje je v tem, da ni rema. Kljub vsemu temu pa so' ne kavbojev s pištolami ne nase zgodili v deželi kljub narav- padov na poštne kočije ne špe' nost eksplozivnem gospodar-1 kulantov. N a vd uš e nje pa je skem razvoju silni družbeni pre- pravzaprav enako.” tresi.” In jih potem našteva:! Sedemdesetletni Harold Bon-vsepovsod nastajajo zloglasne j tillier je v pol stoletja iskanj3 ljudske četrti delavcev, revežev j zlata prihranil dovolj za nakup in siromakov (slums), strašno je; hišice v Kanadi/ni pa obogatel-pomanjkanje šol in drugih kul-j Ne verjame, da bo obogatel kdo turnih, zdravstvenih in sploh! drug. “Vrednih pepit je mal°’ družbenih ustanov in organiza- največ je vredno veselje najdbi. To je kot neozdravljiv3 bolezen.” Večina iskalcev se za' vsega sveta. “Kristus odpravlja veda, da ne bodo obogateli, ra' po nas hudobnost sveta!” Br. Ernest ima pri tem v mislih naj večje avtocestno omrežje na svetu, cesto “Transmazonko”, katero so začeli v Braziliji graditi 1. 1964, 5,000 km od severovzhodnega konca Brazilije do perujske državne meje, 5,000 km skozi pragozd in neprehodno džunglo in 5,000 km po rdečem blatu “zelenega pekla”. Gre za tako imenovano “cesto razvoja”, ki je pa obenem tudi cesta smrti braziljskih Indijancev, ki se morajo brez vsake pravne zaščite radi ali neradi umakniti moderni cesti. Način, kakor se pri tem postopa z njimi, je nedavno javno obsodilo 80 brazilskih zgodovinarjev in sociologov. Moderni človek je gluh za tako klicanje na pomoč brezpravnemu brazilskemu Indijancu! (Glej o tem tudi AD od 19. olit. 1972!) Toliko o teh treh misijonarjih iz župnije sv. Vida, ki širijo Kristusov nauk v misijonih. Skromna, preskromna je ta njihova podoba, posebno še zadnjih dveh. Hudo težko je priti do popolnih podatkov, pa vendar se vsi rojaki žele seznaniti s svojo preteklostjo. Zelo radi bero take prispevke v listih. Žal, da prevečkrat pozabljajo, da j c vsak izmed nas dolžan po svoje k temu prispevati. Poročajte torej bolj pridno o tem v slovenske liste! J. S. čunajo pa na prihranek za star3 leta. Lahko bi rekli, da je dragoc6' na kovina v ZDA izgubila nekdanji čar. Bogatenje in prop3' danje danes prinaša uran. ^ Charlieju Steenu, ki je v 50 le" tih odkril najbogatejšo žilo ZDA (69 mil. dolarjev), pojeJ0 že ljudske pesmi. Steen je Žival dn° Tl' v baraki iz lepenke, nekje v tahu. Po odkritju si je kupil P3 lačo v Renu. Ker pa je prireja' sprejeme z 8,000 gosti, je prop3 del. Kaj takega se z zlatom danes ne more več pripetiti. Kljub temu Amerika še ve1 potrebuje zlato. Samo za ele troniko ga gre 54 ton na let^ Vrv, s katero se je astrcn3^ White prvič sprehodil po ves3. lju, je npr. bila pozlačena zar- ^ termičnega žarčenja. ZDA P0)j bij o letno še 20 ton zlata za pravilo zob, še več (131 ton) ^ nakit. Pri tem je Italija PrV3^, svetu. Amerikanci obdelano /-to raje uvažajo. Skupno potrdilo o prejemu krsta V Angliji se je 19 Cerkva dinilo glede skupnega izdajaj potrdil o prejetem krstu, ki ^ veljalo uradno za vse krščan8^ Cerkve v Angliji. To potrdil0 ^ zagotavljalo, da je PrejeI?Lfeii krsta bil oblit z vodo in k13 , Očeta in Sina U Zlaša mrzlica daises Dragocena kovina je še vedno prepoceni. Leta 1900 so j v imenu : Duha. i Kdor bo odslej tako Potl y ' imel, ne bo še enkrat P°£olj(e i krščen, ako bo prestopil iz | protestantske Cerkve v kat° 1 I ali anglikansko Cerkev U ^ tak° P: i ratno. Na tak krst in legendarnem j trdilo krsta so pristale vs° Kiondiku nabrali milijon in 350' Cerkve v Angliji: katoliška« unč zlata. To je bilo leto vrto- glikanska in ostale proteS4 glavih bogastev in žalostnih propadov. V Dawson Citvju je mrgolelo tenorii tovske Cerkve. Težje je vprašanje glede rom o društvenih zadevah. Na! smom. Posebno obširen je bil br.[ vidovskih župnijskih matic je sestanku je br. Stanko Hribar,' Turk. društveni blagajnik, med dru- FRANCIS REBOL, M. M. — gim prebral tudi troje zahvalnih Čeprav so vsi trije omenjeni mi-pisem, katera je prejel od treh sijonarji iz vidovske župnije, so misijonarjev iz župnije sv. Vida: vendar razen fathra Francija patra Francija Rebola. M.M., Rebola posebno med mlajšimi (Taiwan-Formoza), brata Erne- župljani manj znani. O fathru so peli in mesto je štelo nesta Turka iz Kongregacije sv. jPreko 20,000 prebivalcev. Zlate Križa, čigar današnji naslov je: žile so se zdele neizrčpne, toda Colegio Dom Amando. Irmaos de Santa Cruz. SANTAREM -Para - BRASIL. O njem samem imam bore malo podatkov. Iz lahkoživk, italijanski1 da skupnega krščevanja. K3J riti: epopeja je bledela, bil je to zad- nji “lov za ziatom” na ameri- razvidno, da ga je krstil 23. dec. 1923. Rev. Jernej B. Ponikvar, župnik pri Sv. Vidu, botra pa da sta mu bila Alojzij in Ana Lah. Njegovemu očetu je bilo ime Jakob in je bil doma na Hudem škem 'severu. Iskanje drugih virov bogastva, predvsem nafte, je zasenčilo kopanje dragocene kovine. Dawson City je bil pol stoletja v zatonu in še lani je štel komaj 809 ljudi, toda pričel se je “boom”. Število iskalcev zlata narašča; zaradi višjih cen zlata vrhu, Bloke na Notranjskem;! na prostem tržišču (ca. $72 un- sta Turka, C.S.C. (Kongregacija Fr. Rebolu zato samo nekaj, materi pa je bilo ime Marija, ro-j ča) je iskanje spet donosno. Sv. Križa), Brasil, in brata Cy- kratkega, o drugih dveh pa ne-j j ena Lah, in sicer prav tako kot! Ni oživel samo Klondike O- nla Velliciga, M.M., Tanzania kaj več, in to p0 podatkih, ki'njen mož na Blokah. V tistem življajo mesteca na vseh koncih East Africa. To so trije misijo- sem jih dobil iz vidovskih žup-! času sta živela na 6122 Glass kjer so kdaj kopali zlato. Po iz- ... j - ■- o-- j narji iz župnije sv. Vida, kate- nilskih matičnih knjig. avenija. To je vse. Za vsak drugi )avi predsednika “American .. , ... . vnA VOdl Iz Japonske na trg ZDA milje rih se spomni vsako leto za bo- Misijonar Franci Rebol se je'podatek cdn. za vsak popravek Gold Association” Johna Rossp sii OKd CCS a, iz -UA na japonsxi trg pa le nekaj palcev št-j žične praznike vidovsko DNU z redil 25. nov. 1925 V župniji bom hvaležen. r0Ka' j večjim ali manjšim darom, ka- Šmartno ped Šmarno goro na! Zanimivo pa je, kot ti unča zlata rečeno, dolarjev, da krstom človek ne postane - c, ud vesoljne Kristusove ampak tudi ud krajevne Cef to' Med temi Cerkvami je Pa S^,ef liko razlik, nekatere so tudi ^ skega značaja, da ne bo goče .priti do skupnega 0 krščevanja. J1 Pri katoličanih in angli^ ^ je poudarek na tem, da c po krstu postane ud kat ' ^ odnosno anglikanske Cerkve^t protestantih je pa bolj na krajevna pripadnost ^ Vsekakor je bil že velik k°r ^ zbližan ju storjen s tem, vse krščanske Cerkve ze tem, kar je za veljavnost ‘ ( bistveno in da bodo P°tr igfk-strašil Joj na, da bi se bil v prvem hipu skoro zgrudil na tla, potem je pa bežal na cesto. Na nebu je svetil prvi krajec, pri slabi njegovi svetlobi se je pa zdelo Židu, da je vsak grm in vsak štor morivec, ki ga bo najprej odrl, potem pa ustrelil s puško. Jojna bi umrl že vsled samega poka. Kljub temu ni pozabil na Poi- Okorn, 109C E. 68 St., 361-4847; Novak, Mary Bozich, delavke pri zapisnikar John Trček, blagajnik j bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al j kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Sajevec, Louis Dular, in Štefka \ Balina se vsak dan— ponedeljek, Koncilja. Seje so vsake tri mesece.; torek, sreda in četrtek ob pol ene Sklicuje jih predsednik po potrebi. | ure pop. petek in soboto ob 6. uri Poročevalec Frank Česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Joseph Shega, taj. - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. “Bosta dva skupaj,” je žago- naravnost od Polža...” , . . drnjal kmet. j “Ne laži, ne laži. ..” je odvr-' ^ h„ltel protl zupm cerkvi> “Kako moreta biti dva? ... | nil Grahovec. “Povem ti, da me ’ zupnisce' Kaj vam je slabo?” j ne spraviš odtod; ko bi se dru- “Ne.” I gim tako zlagal, bi ti niti kraj- Žid je zmajal z glavo, pljunil j carja ne pustili v žepu...” Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 ža, ampak dospevši na cesto ta- zapisnikar, Anton Okohsh, nadzorni odbor: Josephine Platnar, Mary in razmišljal. “Tako vendar ne more biti,” je dejal, “če se vi ne ganete, (Dalje prihodnjič) Obzorje na oceanu LOS ANGELES, Kalif. — Iz višine ene milje nad oceanom je Zagrozil je Jojni in se umaknil med poslopja. Šele sedaj je , , zapazil žid, da ima Grahovec v, mogoče videti na vse strani 95 naznanim jaz. Samo povejte, h,roju puško. Gotovo je pričako- milj daleč, če je seveda jasno komu naj grem? |vaj zločincev. vreme. Polž je molčal, toda krava je j ♦♦♦♦ ♦ ♦ 6V<-«9««« »♦44»»44444< •444»»«44-: -*■ zopet zamukala. “Čemu tako muka živina?” je vprašal radovedno Jojna. “Najbrže zato, ker je ni nihče napojil.” “Zakaj je niste napojili?” Kmet zopet ni odgovoril. Žid je za hip postal, končno se je potrkal s prstom v čelo, vrgel strani vrečo in palico ter vprašal: “Kje imate škaf, gospodar? Kje je vedro? ...” “Dajte mi vendar mir,” je zagodrnjal kmet z jeznim glasom. Toda Jojna ni odjenjal. Poiskal je škaf in korec v hlevu, prinesel parkrat vode iz reke, napojil kravi in še poln korec postavil poleg Polža. Do krav je imel Jojna posebno sočutje, kajti pot veka je že zaman sa- Imenik raznih društev Upokojenski klubi Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se Lauter, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Teliclr; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi Kristavčnik, pomočnik gospodarja Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tore Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kukavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otr.,c.r Mauser, ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 126U E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavn. •. gospodar Jože ZcJcdik; odbornik: John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. oroo, o umi o. juc SB.uvec,, Toronto; nadzorni odbor: Franc Še- nadzormki. John Lokar, frank A., ga, ^n^on Meglič, Cleveland, Jakob Turek in Antnony Petkovšek; za_| Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank stopnik za klub SND Frank Bavec, I i\/rar(,r, ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju j yecg Petricku, 26191 Euclid Ave. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, Mary Strancar, odbornici za oskrbo kuhinje: Jožefa Tominc, Ivanka Pretnar. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj, za zbiranje nagrad in srečelov: Agnes Lesko-Janez in Mary Prosen, Vida ! Švajger, Lojze Petelin. Nadzorni ! cdbor: Štefan Marolt, Frank Mli-J nar, Marica Lavriša, Ivanka Tomi- BELOK-RANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, pod-1 r,ec. predsednik Matija Hutar, tajnik j- Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., • FLESALNA SKUPINA KRES Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. „jal, da bi kdaj imel iastno kra-|^ vo, ali vsaj kozo. Pugely; nadzorni odbor: Andrew Odpočivši se po tem delu, tako Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham- ;t stopniK za kiud aiND f ranx f5avec,|Medved; Andre;j Pučk0i Gilbert H zaSDnaHolmes Ave. Joseph Jerkič Minn-j Tone Muhič> Toronto. Zg0 St in Frank Bavec, za konferenco SND I dovm^iu referent prof, Janez Sever John Lokar. Seje se vršijo vsako Gjevejand, tretjo sredo v januarju, Hpniu, ju- " j- liju, oktobru in glavna seja v de- MLADI HARMONIKARJI cembru v Slovenskem Narodnem Slovenski harmonikarski zboi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN-! Vidmar. Nove člane in članice se Domo, soba št. 4 staro poslopje, dečkov in deklic pod vodstvom j CEV V EUCLIDU ! sprejema vseh starosti kadar stopijo Društvo sprejema nove člane od učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 I Predsednik Krist Stokel, 1. pod- v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji kj. do 45. 'eta s prosto pristopnino St. Cleveland, Ohio 44110, telefor predsednik John Gerl, II. podpred- četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji ;ri zdravniško preiskavo. Društvo 541-4256. Posiovodkinja ga. Marica sednik Mary Božic, tajnik John dvorani SND na St. Clair Avenue, plačuje $300 smrtnine in $7 na teden Lavriša, 1004 Dillewood Rd. te. Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. j I bolniške podpore. Za sprejem ali 481-3768. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew, KLUB SLOV. UPOKOJENCEV pregled novih članov so vsi sloven- "" Bozich, zapis. Joe Birk. Nad-j NA WATERLOO RD. ski zdravniki. Za nadaljnje mfor-1 SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB zorni odbor: Mary Kobal, John | Predsednik Anthony J. Pirc, pod- macije se obrnite na društvene Predsednik: Matt Novak, pod- Troha in Molly Legat. Poročevalci: predsednik Louis Dular, tajnica- zastopnike predsednik: Lojze Lončar, blagaj- Frank Česen, Louis Kaferle. Seje blagajničarka Cecelia Wolf, 1799 ....--------------- ---------- niča: Helen Žnidaršič, tajnica: se vrše vsak prvi četrtek v mesecu Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio SLOVENSKI AKADEMIKI Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., ob 2. uri pop. v Slovenskem Društ-I 44143, tel. 261-0436. zapisnikarica V AMERIKI — S. A. V. A. ■ Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. venem Domu (AJC) Recher Ave. ! Ursula Branisel, poročevalec Matt Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Odborniki: Urši Osredkar, John Zni- ' Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Lojze Arko (Chicago) 1. podpred- ; daršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Joseph Mrhar, Leander Markuc, za- sednik, Peter Čekuta (Toronto), 2/Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, stopnika federacije Anthony Pirc podpredsednik, Francka Babnik, ; Marijan Perčič, in Louis Dular, zastopnik za SDD 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. Frank Zavri; dru;abni odbor Mary 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak Kamin, urednika Odmevov, drugi torek v mesecu ob 2. popol dne v SDD na Waterloo Rd. NAZNANILO IN ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš preljubljeni soprog, oče, stari oče in prastari oče 1894 KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik in blag. Andrew Rezin Jr., 15701 Rock- težkem za njegove stare ude, je vnovič vprašal Polža: “No, kako bo?” Kmeta je ganilo njegovo usmiljenje, a mu ni dalo energije. Tako je samo privzdignil glavo in rekel: “Če se kaj snidete z Grahovcem, naročite mu od mene, da naj ne dovoli prodati posestva, dokler Andrejček ne doraste.” “Kaj naj pa povem v vasi? kajti sedaj grem tja.” Toda kmet se je bil že pokril s kožuhom in prekinil razgovor. Žid je stal, oprl brado na roko in dolgo premišljeval. Končno je zaprl hlev, vzel svojo vrečo in palico ter odšel, toda ne čez most, proti vasi, ampak po cesti v hrib. Sočutje njegovo do tuje bede je ‘bilo tako močno, da je v tem hipu pozabil na svoje skrbi in mislil, kako pomagati Polžu. Pravzaprav ni niti mislil na Polža, ampak ga sploh ni mogel ločiti od sebe. Zdelo se mu je, da on sam, Jojna, leži v hlevu poleg umrle žene in da se mora na vsak način izkopati iz nesreče. Šel je torej, kolikor so mu dovoljevale stare noge, najprej [ k Grahovcu. Bilo je že temno, okoli šestih zvečer, ko je dospel do njegovega gospodarstva. Potrlo ga je, ker ni bilo v bajti luči. Začel je trkati, pa nihče mu ni odgovoril. Prečakavši kake četrt ure na pragu, je obšel bajto okolinokoli in ko se je obupan že hotel vrniti, je hipoma stal pred njim, kakor bi iz zemlje vzrastel, Grahovec. “Kaj pa ti tukaj, žid?...” ga je jezno vprašal velikanski kmet, skrbno skrivaj e za seboj neki dolg predmet. “Kaj hočem? ...” je odvrnil prestrašeni Jojna. “Jaz sem namenoma pritekel k vam od Polža ... Vi veste, da so pogoreli, Polževka je umrla, on sam pa leži poleg nje ves iz uma... Govori tako, kakor bi mu po glavi hodile grde misli in niti krav ni napojil. Jaz se bojim, da si kaj naredi nocoj.” “Poslušaj, žid,” se je odzval kmet surovo, “le povej po pravici. Kdo te je naučil tega zavijanja? Ti sam nisi zločinec, toda vidi se, da so te zločinci sem poslali...” “Kakšni zločinci?” je zakričal Jojna. “Jaz se vendar vračam rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. \ Scheringer, eksek, taj. in urednik j SLOVENSKA TELOVADNA ....................j ZVEZA V CLEVELANDU KLUB UPOKOJENCEV ! star0Sta Janez Varšek, tajnica in Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Lambert, blag. Rev. Thomas v Slovenskem domu na Holmes Av*., - - _ , . ____. _ , Častni predsednik Anton Škapin, j GIqss Avg*, Cjevelsnd? Ohio 44103, ! Ruppe. Letns, clsnarin.3. podporni predsednik Joseph Ferra, I. ooh- ! načelnik Milan Rintar; voditeljski | član, letno $16, dosmrtno član predsednik John Habat, tajnik in ; zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, ! stvo $50,00, dosmrtno članstvo z«, blagajnik John Trček, 1140 E. 176 Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta družine in, organizacije $100.00. Vs St, tel.: 486-6090; zapis Josephine Rihtar. Telovadne ure vsak torek člani dobivajo The Baraga Bulletin, maja, avgusta in novembra na 80. j Magajna nadzorni odbor: Štefka od 8. - 10, zvečer in vsak četrtek ki izhaja štirikrat na leto. Društvi cesti, marca, junija, septembra in j Koncilja, Kristina Boldin, Frances od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri krije stroške za delo za priglašen)* Somrak. Seja in spiejemanje novih Sv. Vidu. , skota Baraga blaženim m svetni članov vsako drugo sredo v mesecu „ af 'vr arŠtct Kf DR ___________________ ob 1. uri pop. v Slov. domu na NA WATERLOO RD. j TRETJI RED SV. FRANČIŠKA decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE j Holmes Ave. Predsednik Louis Peterlin, pod- j----- _J Predsed. An.dy Bozich, 1. podpred. i Duhovni vodja Rev. Julius preds. Mary Jeraj tajnik Joseph; FEDERACIJA KLUBOV SLOV. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk- Slapsak, predsednica Mrs. Frances Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: j UPOKOJENCEV NA PODROČJU 361-4347, blagajnik Florian Mocii-nikar, zapisnikarica Ceciha Subel. taj. .Tone Novak, blag. Joe Ferra, Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie VELIKEGA CLEVELANDA 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary blagajnica Mrs. Mary Panian Predsednik Krist Stokel. 1. pod- Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Shodi so vsako drugo nedeljo v Nadzorni " odbor: Andrew Kavcnik, predsednik Anton Perusek; 2. pod- Ed Leskovec, John Habat, Joe mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Jennie Vidmar, Mrs Mary Kolegar. pred. Louis Arko; tajnik Joseph Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Lovrenca v Newburghu. TUM ANDREW REŽIN ST. Njegovo plemenito življenje je ugasnilo 25. januarja 1973 v St. Alexis Bolnišnici. Pokojni je bil rojen 19. septembra 1894 v Dolenjah Dolah v fari Škocjan v Sloveniji, kjer zapušča sestro Marijo Makovec. Pogreb je bil 29. januarja pod spretnim vodstvom Joseph Fortuna pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca, kjer je sv. mašo zadušnico daroval č. g. Joseph Varga. Nato smo truplo v velikem sprevodu prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Našo izkreno zahvala naj prejme č. g. Joseph Varga za molitev v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in za pogrebne obrede ob odprtem grobu na pokopališču. Prisrčno se zahvalimo članstvu Društva Dom št. 25 ADZ, ki so prišli pokojnega kropit na mrtvaškem odru, in za darovani venec. Prav tako hvala članom kluba Newburskih upokojencev za tako veliko udeležbo pri pogrebu in za poslovilni govor. Iskrena hvala tudi direktorjem SND na Maple Hts., ki so preskrbeli pogrebnike in darovali venec. Hvala pevskem zboru Planina za zapete žalostinke ob krsti pokojnega! Iskrena hvala vsem, ki ste nam pismenim ali ustmenim potom izrazili sožalje in sečutvovali z nami v času žalosti. Prisrčna hvala vsem, ki ste poklonili vence in cvetje, ki je krasilo mrtvaški oder, hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in druge dobrodelne namene in tistim, ki ste dali avtomobile za razpolago za pogrebni sprevod. Prav lepa hvala vsem. ki ste ga prišli pokojnika kropit, se udeležili pogrebne sv. maše in spremili pokojnega do groba. Prisilna hvala našemu brata oziroma stricu Josephu Kuharju, njegovi ženi in hčerki, ki so prišli iz Chicage, da so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Hvala Fortunovem pogrebnemu zavodu za tako lepo urejen pogreb. Razposlali smo zahvalne kartice, ako jo kateri pomotoma ni dobil, naj prejme to javno zahvalo in nam oprosti, ker namenoma ni bilo izpuščeno nobeno ime. Ti preljubljeni mož, oče, stari in prastari oče, tast in brat, počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška zemlja! Žalujoči: ANNA — soproga, hči Anna, por. Grilj — sin Andrew, zet John Grilj, snaha Josephine, vnuk, vnukinje in pravnuki, sestra Marija Makovec v Sloveniji, bratranec in sestrične v La Salle, 111., in ostalo sorodstvo. Maple Heights, Ohio, 21. februarja 3973. I1FLE HEIGHTS POULTRY & GATERIISG 17330 Broadway Maple Height* Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering sef* /ice) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag® vseh vrst perutnina. Se priporočam^: Andy mmm in sinovi Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 ŽENINI IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628 Predsednik Peter Dragar, 29303 White Rd., Willoughby Hills 44092, Tel.: 943-9907; Podpredsednica Arnie Potočnik; Blagajnik John P-Vidmar; Odborniki: Tone Ovsenik, Bernarda Mejač, Mitzi Zabukovec, Ronni Peklar Frank Zalar, Jr. J