PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim „ O A f!_ Abb postale I gruppo “ teiia OU lir Leto XVI. - Št. 136 (4599) TRST, torek 7. junija 1960 Po prekinitvi 29. aprila Danes se v Ženevi nadaljuje razorožitvena konferenca Zorin bo obrazložil novi sovjetski predlog - Angleški delegat poudarja, da je zlasti prvi stadij tega predloga «dobro uravnovesen» «Izvestja» napadajo Mac Millana in Diefenbakerja - Čuenlajeve izjave udeležencem kongresa Svetovne sindikalne zveze «splošna kontrolirana razorožitev«. Glede berlinskega vprašanja pa je dejal, da je postalo vprašanje vztrajanja glede Berlina «vprašanje svetovne važnosti«. «Zajamčiti Berlinčanom njihovo pravico do svobode in možnost obstoja je bolj važno kot pa nagla rešitev nemškega vprašanja, ga stanja stvari ne more predvidevati,« je dejal Ollenhauer. Iz Washingtona poročajo, da je na današnji tiskovni konfe-renci predstavnik državnega tajništva izjavil, da nima no- ŽENEVA, 6. — Jutri se bo nadaljevala konferenca za razorožitev, ki je prenehala z delom 29. aprila t.i. Kot j® znano, se konference udeležujejo zastopniki desetih držav: ZDA, Francije, Velike Britanije, Kanade, Italija, ZSSR, Poljske, ČSR, Bolgarije in Romunije. Zastop-niki zasedajo v Palači narodov. Načelniki in člani desetih delegacij so že prispeli v *enevo. Namestnik zunanjega ministra ZSSR, Valeri-lan Zorin, ki vodi sovjetsko delegacijo, je ob svojem prihodu danes izjavil: «Vlada Sovjetske zveze je naši de-fegaciji dala nalogo, naj pokuša doseči hiter sporazum 2a splošno in popolno razorožitev pod učinkovitim ^edn a rodnim nadzorstvom. *** bi hoteli upati, da bodo Zastopniki zahodnih dežel v rešitev, ki ^ se spričo sedanje-aoinisiji desetih prav tako'"" storili sleherni napor, da bi 86 tak sporazum dosegel. Zorin je nato poudaril, da °0vi sovjetski predlogi za razorožitev upoštevajo nekatere Predloge zahodnih sil in pred. tavljajo dobro podlago za aualjevanje dela komisije de-?etih. Nato je dodal: «Na ža-°st obstajajo še vedno v sve-? sile, ki ustvarjajo ovire za Oosego razorožitve, da se u-‘Vari svet brez vojn in brez r°žja. Znano je, da so te sile Povzročile polom konference ®a vrhu, v katero so narodi P°*agali tako velike upe. Bilo 1 obsojanja vredno, če bi nasprotniki mednarodne pomirit. preprečili pozitiven razvoj P^sih razgovorov o razorožit-, P- Ni dvoma, da bo naše de-o kronano z uspehom, če bo-'j0 vse delegacije v komisiji ^kazale, da so prežete z i-Kreno željo, da se sporazum Poseže.« , Popoldne je prišel v Ženevo ®di državni minister v mini-Jrstvu za zunanje zadeve vla. o Velike Britanije David yr«isby-Gore. Ko so ga vpra-a9, kaj misli o novih sovjet-*jh predlogih, je dejal, da ahtevajo ti predlogi nekate-9 Pojasnila. Dodal je, da je Prvf stadij, ki ga predvideva Pvjetski predlog, «dobro u-avnovešen» in da poleg tega Aort vsebuje eno ali dve na-vf1* iz zahodnih programov. °o°j se je Ormsby-Gore se-j9' z načelnikom ameriške elegacije Eatonom. . V. 2enevo je prispel tudi \. v, 'lanski delegat Gaetano ‘Prtino, ki skupaj s svojim aniestnikom, veleposlanikom '"Pvalettijem vodi italijansko ‘"'odstavništvo. mva seja bo jutri ob 10.30. v Ya konferenco vlada izredno oliko zanimanje prav zaradi jj?vih sovjetskih predlogov, ki bo že jutri sovjetski dele-bti Žlorin na seji prebral, če-jJ9v Je bilo besedilo teh pred. g°v v četrtek izročeno vsem ‘Plomatskim zastopnikom de-bh držav. uanes so se »neuradno« se-jjili delegati vseh petih za-ga držav. Francoski detelj 1 Jules Moch je bil odsoten, Je prispel šele pozno zve-bok Po seslanku niso objavili P benega uradnega poročila ‘‘ ižjave. s* , v tako so se popoldne n:vtali delegati petih vzhod-držav. Vj{*. Pekinga poročajo, da je 8u a)ska agencija «Nova Kitaj-s ” objavila izjavo, v kateri bene pripombe glede predloga kanadskega predsednika vlade o sklicanju vrhunske konference držav NATO o novi usmeritvi, ki naj bi jo dobil NATO v prihodnjih desetih letih«. Predstavnik je dodal, da je Herter sam predlagal lani v decembru med konferenco NATO, naj bi NATO določila svoje smotre za prihodnjih 10 let. Tudi poslanica predsednika Eisenhowerja od 25. aprila na konferenci NATO v Istanbulu je že omenjala, da ZDA pripravljajo zadevne načrte in te priprave se še vedno vršijo. MOSKVA, 6. — Današnja številka dnevnika «Izvestja» piše, da imata Mac Millan in Diefenbaker nehvaležno vlogo obrambe in opravičevanja napadalne politike ZDA. List napada zlasti Diefenbakerja, ki da je spravil svojo deželo v zavezništvo z »ameriško sol. datesko, ki se igra z ognjem«. Zato si je kanadska vlada hote ali nehote naprtila del odgovornosti, ki izhajajo iz izzivalnih akcij ameriške solda-teske proti ZSSR, ki uporablja ozemlje in zračni prostor Kanade. Prej ko bodo v Ot-tawi razumeli nujnost, da mo. rajo take polete čez ZSSR prepovedati, tem bolje bo za mir in za samo Kanado.« Mac Millanu pa «Izvestja» očitajo, da je s svojimi izjavami v parlamentu prikril Eisenhowerjevo izzivalno politiko in zakrinkal resnico glede neuspeha pariške konference. «Ali to morda pomeni — se vprašujejo «Izvestja» — da je Mac Millan vedel za polete nad ZSSR?« Končno poudarja list Mac Millanove izjave o nujnosti okrepitve atlantskega pakta in nadaljevanje oboroževanja. Gradiščanski Hrvati ponovno zahtevajo svoje šole DUNAJ, 6. — Glasilo gradiščanskih Hrvatov, »Naš ta-jednikn, ponovno zahteva v svojem zadnjem uvodnem Članku od avstrijske vlade, naj s posebnim zakonom zajamči obstoj in razvoj hrvaških manjšinskih šol na Gradiščanskem tako kot določa člen 7 državne pogodbe iz leta 1955. Tednik poudarja, da je bilo do sedaj dovolj prošenj, zahtev in opozoril ter da je zaradi tega potrebno končno vendarle rešiti tudi vprašanje šol za hrvaško manjšino. Toda na vse te prošnje je bil odmev zelo slab. Končno zahteva “Naj tajed-nik», da se izdela poseben učni načrt za hrvatske šole in da se imenuje stalni šolski nadzornik pri deželnem šolskem svetu v Železnem, ki bo nadzoroval šole hrvatske manjšine. List končno poudar. ja, da je obstoj hrvatske manjšine tesno povezan s hrvaško šolo v materinem jeziku. Pančcn lama pobegnil V Indiift? Protiameriška politika na Japonskem je vedno bolj ostra 125 socialističnih je včeraj sklenilo poslancev odstopiti KALKUTA, 6. — Po nepotrjenih vesteh je Pahčen lama, ki je postal poglavar Tibeta v soglasju s pekinško vlado, pobegnil v Indijo. Po indijskih vesteh pa naj bi bil Pančen lama za nekaj časa dejansko kitajski ujetnik. Poudarja, da pomenijo so- Vi ri_ ski predlogi «nov napor za i i rsva in podpira. doi da 'lob 8ego razorožitve« in da vla-v Pekingu te predloge o- ......................................................... Danes bo zbornica začela z debato o državnih proračunih Levica želi zaključiti Večina KD pa temu odločno nasprotuje Stopnjuje se polemika med KPI in PSI - Fanfani pravi, da bi KD morala postaviti pogoje liberalcem, ne pa socialistom - Stanje živinoreje v Italiji in evropsko skupno tržišče (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Jutri popoldne se bo v poslanski zbornici začela' debata o proračunih ministrstva za državni proračun, zakladnega in finančnega ministrstva. Do sedaj so se prijavili šele trije govorniki: Colitto (PLI), Rug-gero Vila (KD) in Giorgio Amendola (KPI). Prihodnjo sredo se bodo pri predsedni- ------------------- ku zbornice Leoneju sestali sl redsednik vlade LR Kitaj. „ e Cuenlaj pa je v govoru v0. *°silu v čast sindikalnim peljem, ki so prišli v Pe-Sv 8 na zasedanje glavnega Ze a Svetovne sindikalne zve-&ko *z-!avtt da je protiameri-v^,8ibanje v svetu doseglo ti?®*® stopnjo «zahvalju.ioč se Lahnim naporom vseh miro-je. "ih narodov, ki nasprotu-t“t. imperializmu in vojni«. Sohi, Je Cuenlaj omenil do. D- v Koreji, v Turčiji in 'Doli ponskjem 111 Pouc|aril, da st ‘»ika ameriških imperiali-tijJ temelji na topovih in na tie dih in da se ta politika iL bo nikdar spremenila«. *Ju« n° ie Cuenlaj kritiziral jugoslovanske revizioniste« in ti0., °čital, da »kršijo enot-jt svetovnega gibanja«, pograda poročajo, da dahi,,p)a »Borba« pozitivno očeta? novi predlog ZSSR za »s'°rožitev, ker predstavlja gJOdbudo za nadaljevanje po-šatp 1 0 tem osnovnem vpra-ši,• “Stvarna ocena vpra-,W;a - čeprav omejenega za-ilQ sedanjega stanja — vodi iti Zaključka, da je popolna g0vsPlošna razorožitev ob od-trolariajači mednarodni kon-jw' edin, način, za boljšo ,,/spekuvo v svetu«, piše «0K bdst poudarja, da ie l,0 °'°žitev zašla danes v sle-.Ubeo» in da je »zaradi te-illtwJekmovanje za vojaško na-1-vi„ sterealno, napori pa, ki ae jo *ajo v ta namen, ne nudi-jbobene perspektive « Stockholma poročajo, da v„j socialdemokratski nemški iti„ J'telj Ollenhauer izjavil (in i drugim, da resnična po-i^ttev lahko zagotovi samo voditelji parlamentarnih skupin, da bi se — kot je že običaj — sporazumeli o tem, koliko časa naj traja celotna diskusija o proračunih. Znano je namreč, da bi levica hotela pospešiti debato do največje mere, da bi imela čimprej proste roke za politično dejavnost v zvezi z upravnimi volitvami, k’, se morajo vršiti prihodnjo jesen. Tako bi levica želela, da bi z debato o proračunih zaključili najkasneje do 31. julija, kar pa je zelo malo verjetno, ker bi bilo v takem primeru premalo časa na razpolago za tako važno diskusijo, pa tudi zato, ker se bo KD odločno uprla takemu poskusu. Saragat in republikanski prvak La Malfa sta imela danes daljši razgovor v prostorih poslanske zbornice, pozneje pa sta se srečala tudi s Fanfant-jem, ki je baje prišel Da le zaradi nekega pisma. Nekateri novinarji, ki so to opazili, so Fanfaniju takoj zastavili vprašanje, če ne gre morda za podoben sestanek, kot je bil oni, ki se je pred nekaj tedni vršil med istimi političnimi voditelji v neki restavraciji v bližini Rima. Fanfani je to zanikal in dal gornji odgovor ali izgovor. Ko mu je isti novinar dejal, da je z zanimanjem čital poročilo o nekem njegovem govoru, v katerem naj bi Fanfani pozval liberalce, naj pristanejo prihodnjo jesen na sestavo vlade levega centra, se je Fanfani nekoliko začudil nad takim tolmačenjem njegovih besed in dejal dobesedno: «Rekel pa sem nekaj drugega, kakor da bi bi! predvidel, kaj bodo dejansko llllllllllllfllllllllllllllHIlfllllltlllllillliiiuiiuif Trg. izmenjava med FLRJ in Italijo BEOGRAD, 6. — Po mtor-macijah zvezne zunanjetrgo. vinske zbornice je jugoslovanski izvoz v Italijo v aprilu dosegel vrednost 2,8 milijarde dinarjev, kar je največji mesečni izvoz zabeležen v povojni trgovinski izmenjavi z Italijo. Skupna trgovinska izmenjava z Italijo je v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla 18 in pol milijarde dinarjev. ali za 50 odst. več kot lani v isti dobi. Od tega odpade na jugoslovanski izvoz v Italijo 7,6 milijarde, na uvoz iz Italije 8,9 milijarde dinarjev. Analiza strukture jugoslovanskega izvoza v Italijo kaže pomembno povečanje izvoznih industrijskih izdelkov, in sicer za 96 odstotkov. Na povečanje izvoza iz Italije v Jugoslavijo so med drugim vplivali kreditni sporazumi, k so bili podpisani lani med Jugoslavijo in Italijo in predvsem sporazum o posebnih dobavah v vrednosti 50 milijonov dolarjev. rekli v svojih govorih nekateri moji prijatelji; zagovarjal aem stališče, da bi bilo dobro reči liberalcem, kaj bi oni morali storiti, namesto da se socialistom ponavlja, kaj morajo storiti.« Ko so nato govorili o nedavnem zborovanju mladinske organizacije KD, je La Malfa pripomnil, da je bilo tam povedanega marsikaj pogumnega in da je demokratična levica na tem, da pridobi demokristjansko mladino; na Kar je Saragat dodal: «No, tako smo postavili temelje, da bi čez dvajset let sestavili vlado levega centra.« Na pripombo nekega novinarja, da je preveč trpek, je Saragat priznal, da je šlo le za duhovičenje, in dodal: «Vlado bomo sestavili mnogo prej.« Po zasedanju centralnega odbora PSI in po resoluciji, ki je bila na njem sprejeta z ogromno večino, se je zaostrila polemika med KPI in socialisti, ki jih voditelji KPI dolžijo, da popuščajo pred KD in da obstaja nevarnost «sara-gatizacije« PSI. Do sedaj so ta polemiko proti PSI, predvsem pa prou Nenniju in njegovi avtonomni politični lir.iji, vodili razni prvaki KPI, Togliatti sam pa v to polemiko ni posegel neposredno. To pa je storil v govoru, ki ga je imel v Palermu, na deželnem kongresu KPI. Togliatti je najprej poudaril, da obstaja med PSI in KPI razlika v gledanju na nadaljnji razvoj KD, «ker si nekateri voditelji PSI utvarjajo, da bo v kratKem prišlo pri KD do preobrata v levo, hkrati pa zastopajo stališče, da je edini izhod v splošnih političnih volitvah«. V obeh primerih je nekaj e-nostranskega in pogrešnega, je rekel Togliatti, in nadaljeval: »Ne bo prišlo z lahkoto do spremembe usmeritve pri tej stranki, dokler se KD ne bo odtegnila vplivu reakcionarne cerkvene hierarhije in monopolističnih skupin.« Glede tega ne smemo imeti iluzij, pravi Togliatti, kakor ne smemo imeti iluzij glede rešitve, ki naj jo prinesejo splošne volitve; kajti glavno vprašanje je vedno gibanje množic. Nato je Togliatti ostro zavrnit Nennijevo stališče o »konkurenčni borbi« med PSI in KPI in dejal, d? ne ve, kaj je Nenni hotel s tem reči. Res je, da se vsaka stranka giblje na konkurenčnem terenu z drugimi strankami; ko pa gre za dve stranki, ki se »sklicujeta na isto ideologijo in se o-bračata na isti razred, ki predstavlja njuno množično osnovo, more biti «konkurencn» le tekmovanje v boljšem delu v borbi proti sovražnikom, ki ne morejo biti drugega kot skupini... To je prav in jasno; priznavam pa, da tov. Nennija ne razumem več, ko s tega stališča išče, skoraj bolestno, točke, ki ga ločijo od KPI. To iskanje, na tak način, ne koristi niti KPI niti PSI« — je dejal Togliatti in zaključil, da bi popolna razlika med politiko PSI in KPI bila upravičena le v primeru, da bi PSI postal socialdemokratska stranka; toda KPI smatra, da se to ne more zgoditi. «Cemu torej Nenni podčrtava razliko v stališčih«, — se sprašuje Togliatti. S svojega stališča Togliatti seveda ne more dati odgovora na to vprašanje in ga dejansko tudi ni dal; postavil je le žaljivo domnevo, «da to more morda služiti samo temu, da se daje zadoščenje tistim zahtevam, ki prihajajo od KD in od vseh desničar skih skupin, in ki skušajo poudarjati razlike med KPI in PSI«. (Tudi take besede spadajo nedvomno med prijeme “konkurenčne borbe«, vsekakor pa so v kričečem nasprotju z definicijo, ki jo je o taki borbi dal Togliatti sam!). Danes se je v Rimu vršilo III. zborovanje živinorejcev, na katerem so razpravljali o potrebi razvoja italijanske živinoreje v zvezi z nalogami, ki se, po uveljavljenju evropskega skupnega tržišča, postavljajo pred italijansko poljedelstvo. S tem v zvezi je predsednik eksperimentalnega zavoda za živinorejo profesor ba italijansko poljedelstvo smatrati nedvomno še za zaostalo, ker živinoreja predstavlja v Italiji komaj tretjino celotne poljedelske proizvodnje, medtem ko doseže ta odstotek v inozemstvu dve tretjini. Zaradi tega mora Italija uvažati mesa v vrednosti nad 100 milijard lir. Pa tudi produktivnost na področju mleka, mesa in jajc je v Italiji za 25 odst. nižja od one povprečne v tujini. Kar zadeva potrošnjo jajc, mesa in mleka, je v Italiji desetkrat nižja v primeri z Nizozemsko in petkrat nižja v primeri z deželami skupnega tržišča. Vzrok za tako nezadovoljivo stanje italijanske živinoreje je iskati predvsem v okoliščini, da i*alijanski živinorejec ne polaga potrebne pozornosti vprašanju racionalnega krmljenja živine, predvsem pa vprašanju dobre mešane krme. S tem v zvezi pa bo treba pospešiti razvoj industrije, ki proizvaja tako krmo. A. P. Gre za množično ostavko, ki je parlamentarna zgodovina Japonske doslej še ni poznala TOKIO, 6. — Borba proti japonsko-ameriškemu paktu in proti Eisenhowerjevemu obisku na Japonskem se vedno bolj zaostruje. Danes je na izrednem kongresu japonska socialistična stranka soglasno sklenila, naj 125 socialističnih poslancev odstopi. Gre za množične ostavke poslancev, ki jih parlamentarna zgodovina Japonske doslej še ni poznala. Socialistična stranka zahteva odstop predsednika vlade Kišija, razpust parlamenta, predvsem pa zahteva, da se japonsko-ameri-ški sporazum ne sme ratificirati. V tem smislu je kongres soglasno sprejel tudi posebno resolucijo. Prav tako soglasno so delegati odobrili resolucijo, v kateri se poudarja njihovo nasprotovanje obisku Eiesenho-vverja na Japonskem. Iz Washingtona pa poročajo, da je tudi senator William Fulbright, predsednik senatne komisije za zunanje zadeve nocoj izjavil v intervjuju z nekim novinarjem, «da bi bilo morda razumno, če bi predsednik Eisenhower svoje potovanje na Japonsko odložil do jeseni spričo protiameri-ških demonstracij v tej deželi*. Senator je pripomnil, da noče dajati nobenih nasvetov predsedniku, ki bi moral o tej zadevi odločati samostojno in sporazumno s svojo vlado. Vlada Somalije protestira proti izjavam H. Selasija MOGADISCIO, 6. — Predsednik somatske vlade, Abdulah Isa Mohamed, je poslal veleposlaniku Vitelliju, predsedniku sveta za varstvo pri OZN, protest, v katerem obsoja izjavo etiopskega cesarja Hajla Selasija inozemskim diplomatom v Adis Abebi, da se bo Etiopija uprla z vsemi sredstvi nameravani združitvi med Somalijo in Somailandom. V protestu je rečeno, da pomeni etiopsko stališče »očitno vmešavanje v vprašanja, ki si tičejo izključno somalskega ljudstva« in da so zaradi tega cesarjeve izjave »izzivanje in neposredna grožnja za uresničenje zahtev somalskega ljudstva, ki se hoče zediniti«. Zato somalska vlada prosi za posredovanje varstveni svet OZN, tako da bi mogla nova somalska država napredovati brez nedopustnih tujih vmešavanj. stimme«, poroča, da se je tega tajnega zborovanja udeležila tudi avstrijska sekcija »Evropskega novega reda* (ki je v Avstriji prepovedana) in da so med drugim sprejeli resolucijo, s katero se navdušeno pozdravlja rasistična politika južnoafriškega predsednika vlade Werwoerda (ki je študiral v Nemčiji in se je tam navdušil za Hitlerjeve in Ro-sembergove rasistične budalo-sti) Hkrati so na tem zborovanju obsodili politiko mirnega sožitja med Vzhodom in Zapadom in vsakršen sestanek in pogajanja ped predstavniki obeh blokov. »»------- Italijanska gospodarska delegacija obišče Poljsko RIM, 6. — Z namenom, da vrne obisk poljske gospodarske delegacije, ki je prišla v Italijo preteklega aprila, ho italijanska gospodarska delegacija odpotovala 8. t. m. na Poljsko, da bi si ogledala glavne poljske industrijske naprave in stopila v stik z ustanovami, ki so neposredno zainteresirane na trgovini z Italijo. Delegacijo vodi dr. Carmelo La Rosa, generalni inšpektor pri ministrstvu za zunanjo trgovino, sestavljajo pa jo predstavniki naslednjh sektorjev: orodni in tekstilni stroji, motorna vozila in tovornjaki, kroglični ležaji, tekstilna vlakna, trgovina z živino in predstavnik ENI. Med bivanjem ns Poljskem sj bo delegacija ogledala tovarne in podjetja v Krakovu, Katovicah, Vroclavu, Poznanju, Gdiniji in Varšavi, hkrati pa bo 14. t. m. obiskaia velesejem v Poznanju. Stavka v raketnih ameriških oporiščih Stavka 1700 strokovnjakov družbe «Convair», ki izdeluje medcelinske izstrelke SAN DIEGO (Kalifornija), 6, — Civilno osebje, ki je zaposleno v oporiščih za medcelinske rakete “Atlasu, je začelo opolnoči med nedeljo in ponedeljkom stavkati. Osebje stavka v številnih oporiščih, med katerimi je tudi poskusni center v Cape Canaveralu. Vseh tehnikov, ki stavkajo je 1700. Za stavko so se odločili, ker so doživela neuspeh pogajanja za zvišanje plač z družbo »Convair*, ki izdeluje izstrel- ke »Atlas*. Sindikat strokovnjakov, ki stavkajo, je postavil skupine stražarjev na letalskem oporišču Vanderberg v Kaliforniji, v oporišču War-ren v Wiomyngu in v oporišču Offutt v Nebraski. Stavka se je razširila danes tudi na tovarne družbe »Con-vair* v San Diegu. Tudi tu so sindikati postavili straže pri vhodih, medtem ko policija s svoje strani čaka, da bi preprečila morebitne' nerede. Južne Afrike v Italiji RIM, 6. — Danes je prispela z letalom ekonomska delegacija Južne Afrike, ki se bo zadržala v Italiji dva tedna. Generalni tajnik južnoafriškega ministrstva za industrijo in trgovino je izjavil, da si mnogo obetajo od tega obiska. Trgovinski odnosi med Italijo i» Južno Afriko se sicer dobro razvijajo, vendar pa je njego-va dežela zainteresirana na pomoči Italije, da bi mogli uresničiti nedavno objavljeni načrt industrializacije dežele. Pravtako je prispel z leta. lom na obisk predsednik vlade Vzhodne Nigerije Michael Okpara, ki ga spremljata finančni minister Imoka in generalni tajnik vlade Udoyi. Zadržali se bodo tri dni in vodili razgovore z italijanskimi industrijci. ■—-«»------ NOVI DELHI, 6. — V Pe-king je danes odpotovala vladna komisija, ki bo proučevala dokumente za določitev kitaj-sko-indijske meje v skladu s sporazumom, ki je bil pred kratkim dosežen med Indijo in Kitajsko. 2 — 7. junija 1950 h.rrT*«feraJ:- na)viSja ‘»fipera-io stop.r.je, na^nižja 17.9, Ob 19. uri 23.7, zračni tlak 10J7.9 seve^-07-rii*‘riVevez ,7 km' zahcdrHk-seve roza-h c. dn i k, vlage 71 o&i . ne- 5?..7. desetim pooblačeno, morje S1 •*,JZ?lrno- temperaiura mori« stopinje. rža§ki n e v n i li Ssja tržaškega občinskega sveta Danes, TOREK, 7. junija Zorica Son-ce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 17.17 in zatone ob 2 55. Jutri, SREDA, 8. junija Medard Svetovalci odobrili sklep o ustanovitvi petih delovišč V njih bodo zaposlili skupno 173 delavcev, katerih prejemki pa bodo nezadostni ■ 25 milijonov lir za popravila v občinskih poslopjih obIinSkeng°aČnsvetaejse JS2& «c?e- “uslin je izrazil skrb, ljevala razprava o kliniki za dojenčke in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo; nadalje so svetovalci odobrili vrsto upravnih sklepov m postavili nekaj vprašanj. Najbolj važen sklep se je tikal ustanovitve petih delovišč, kakršna že dolgo delujejo v ostalih predelih države, medtem ko bodo v Trstu novost, kajti tu je bivša ZVU ustanovila SELAD, ki še vedno deluje, čeprav v precej skrčenem obsegu. Odbornik Gasparo je sklep prebral in ?:a tudi podrobno pojasnil. De-al je. da bodo imela delovišča pozitivno vlogo, saj bodo pomagala pobijati brezposelnost, ker bodo nudila nezaposlenim vsaj nekaj mesecev dela in tudi možnost, da se kaj naučijo. Pri tem pa je priznal, da so prejemki teh delavcev nezadostni ter celo nižji od prejemkov delavcev SELAD. Samci dobivajo namreč 600 lir na dan, poročeni pa 700 lir in po 500 lir za vsako nadaljnjo osebo v breme. Razen tega dobe delavci po en topel obed ali pa sorazmerno količino živil. Občina, ki organizira ta delovišča, poskrbi za razne stroške, kot so material, prevozi itd., medtem ko poskrbi ministrstvo za delo plače (če jih smemo tako imenovati) delavcev. V teh deloviščih bodo zaposlili skupno 162 delavcev, 5 inštruktorjev-vodij delovišč in šest brezposelnih pomočnikov inštruktorjev. V deloviščih bodo opravili skupno 30.000 delovnih dni. Občina bo izdala zanje 27.460.000 lir za kar bo najela posojilo pri Tržaški posojilnici, ministrstvo za delo pa 33.188.540 lir. Prvo delovišče se bo ukvarjalo s popravljanje raznih cest na področju med Reško cesto, Rovtami in Sv. Marijo Magdaleno, drugo na področju Sv. Pantalejmuna, tretje na Vr-delci in Ogradi. Četrto delovišče se bo ukvarjalo s cvetličarstvom in saditvijo rastlinja in drevja v mestnih parkih. peto pa s pogozdovanjem v Bošketu in na Lovcu. V' prvem delovišču bo zaposlenih 20 delavcev, 1 inštruk-tcr-vodja delovišča in 1 nje-• gov pomočnik; dela bodo tra |S tem pa vztraja občina na tem. da se mora ohraniti SELAD ter da ne sme ustanovitev teh delovišč pomeniti njegove likvidacije. Seveda pa ni občina zadovoljna glede nizkih prejemkov, ki jih dobe delavci v teh deloviščih. Zato pa je vključila v sklep določbo, po kateri bo dala delavcem ob koncu del vsaj nagrado. Radich je dejal, da so prejemki delavcev vsekakor občutno prenizki ter da bi jih morala dopolniti občina, toda da ne bi pomenila nova delovišča postopno likvidacijo SELAD. Na koncu ■ sc svetovalci odobrili sklep. Občinski svet je nato odobril sklep o plačilu 3.299.000 lir za oskrbovalnine v bolnišnicah. vrsto sklepov u vzdrževalnih delih v šolah in drugih občinskih poslopjih za okrog 25. milijonov lir (od teh 2 milijona za slovensko šolo v Ul. Delo so zapustili dve uri prej Včeraj enotna stavka v ladjedelnici Felszegy Na zborovanju sta sindikalna predstavnika obeh organizacij orisala težaven položaj Iz poročila trgovinske zbornice Včeraj je od 14.30 do 16.80 trajala enotna stavka v milj-ski ladjedelnici Felszegy, kjer so delavci zapustili delo dve uri prej kot običajno. Pred podjetjem je bilo med stavko enotno zborovanje delavcev, ki sta jim govorila tajnik FIOM Semilli in tajnik Delavske zbornice Pinguenti-ni. Oba govornika sta orisala položaj ladjedelnice in zlasti podrobno zadnje razgovore, ki so jih imeli s predstavniki ravnateljstva pretekli petek. Takrat so ugotovili, da so predstavniki ravnateljstva v sv. Frančiška) in sklep Ace- . _______ ________ gata o podelitvi 1975 brezplač- j resnici celo poslabšali " svoje nih_ izkaznic ali izkaznic po izjave v primerjavi / izjava- ži-nan ie deiai » ’•---- znižanih cenah za vožnje z mi, ki so jih dali nekaj časa P Je da t0 nI mo- Imestnimi prometnimi sredstvi. I prej in da se nikakor noče- ■HiiHHiHiHitiinminnitiMtintiiMiminiiniiiniinniii •■Milinim Proslava 880-letnice ustanovitve svetovno znane Iipiške kobilarne Dopoldanske prireditve se je udeležil tudi predsednik FLRJ tov. Tito - Med veliko množico ljudi precej Tržačanov jala 11 mesecev, delovnih dni bo skupno 5500. Občina bo potrošila 6.610.000 lir, ministrstvo za delo 6.005.200 lir. V drugem delovišču bo zaposlenih 16 delavcev, 1 vodja in en pomočnik. Delali bodo 10 mesecev s skupno 4000 delovnimi dnevi; občina bo potrošila 4.100.000 lir, država pa 4 milijone 596.600 lir. V tretjem delovišču bo zaposlenih 30 delavcev, 1 vodja in en pomočnik. Delali bodo 10 mesecev, skupno število delovnih dni bo znašale 7500. Občina bo potrošilo 9.650.000 lir. ministrstvo za delo 7.558.500 lir. V četrtem delovišču bo zaposlenih 30 delavcev, 1 vodja in en pomočnik. Delali bodo 4 mesece, skupno število delovnih dni bo znašalo 3000. Občina bo potrošila 2.040.000 lir, ministrstvo za delo 3.635.600 lir. V petem delovišču bo zaposlenih 66 delavcev 1 vodja in 2 pomočnika. Dela bodo trajala 6 mesecev s skupno 10 tisoč delovnimi dnevi. Občine bo izdala 2.060 000 lir, ministrstvo za delo 11.392.640 lir. V diskusiji o tem sklepu so spregovorili župan, svetovalec Stopper (KD), Radich in Muslin (KPI) ter Teiner (PSI). Zupan je dejal, da je občina dala pobudo za ustanovitev delovišč, ko je videla, da vladni komisariat ne namerava okrepiti SELAD in povečati sredstev zani. Medtem pa čaka na popravilo zlasti mnogo cest, ki jih je občina vključili v seznam javnih del gospodarskega načrta in ki jih zaiadi pomanjkanja sredstev ni mogoče opraviti. Kot se vidi, bodo tri delovišča onra- L jo obvezati, da ne oo do odpustov prišlo. Iz tega razloga tudi predstavniki sindikalnih organizacij niso mogli sprejeti predloga, da se ponovno sestanejo na uradu za delo čez deset dni, saj bi to po-menilo samo zavlačevanje brez vsakega pomena. V podjetju je sedaj zaposlenih okoli 600 delavcev in pričakujejo, da bo vodsrvo podjetja skušalo večje število odpustiti. Ze sedaj pa velja in se izvaja sklep sindikalnih organizacij, da delavci ne opravljajo nadur, niti da ne delajo ob prazniku, s čimer hočejo vsaj omiliti težaven po ložaj. Položaj ladjedelnice Felsze-gy resno prizadeva celotno gospodarstvo Milj, saj v drugi miljski ladjedelnici Sv Roka že več mesecev praktično ne delajo ničesar. Gre torej za dve največji in najpomembnejši miljski industrijski podjetji, ki sta sedaj v krizi, kar se seveda nujno zelo resno odraža na celotnem gospodarskem položaju miljske občine. -—-*»------ Z avtom v triletno dekletce V Ulici Coroneo je včeraj popoldne 37-letni Bruno Pao-letti iz Ulice Toscanelli 6 povozil 3-letno Gabrielo Bordon iz Ulice Castagnetto 106, ki je tam prečkala cesto v spremstvu svoje matere. Mati je držala otroka za roko, ko sta prečkala cesto v določenem Finančni položaj na našem področju Povečanje bančnih vlog in tekočih računov . Občutno znižanje plačanega davka na poslovni promet (IGE) V zadnjem poročilu tržaške trgovinske zbornice so tudi objavljeni obsežni podatki o finančnem položaju na našem področju. Med temi podatki so zlasti važni in zanimivi podatki, ki jih zbira «Banca d’I-talian o vlogah in tekočih računih vseh finančnih zavodov, ki poslujejo na Tržaškem o-zemlju. Vlog je bilo 31. marca 1960 50 milijard 707,3 milijona lir, 31. decembra 1959 49 milijard 83,9 milijona lir in 31. marca 1959 44 milijard 950,1 milijona lir. Skupna vsota tekočih računov pa je dosegla 31. marca 1960 35 milijard 225 milijonov lir, 31. decembra 1959 34 milijard 546,8 milijona lir in 31. marca 1959 31 milijard 41 milijonov lir. Skupno znaša torej vsota vlog in tekočih računov v treh obravnavanih razdobjih; 95 milijard 932,8 milijona lir, 83 milijard 630,7 milijona lir in 75 milijard 991,1 milijona lir. Kot vidimo, gre za občutno povečanje vlog in tekočih računov, ki so jih zabeležili v enem letu. Sam po sebi bi bil ta pojav zadovoljiv, saj govori (ko gre za vloge) o večjih razpoložljivih sredstvih, odnosno (pri tekočih računih) povečanem obratovanju. Možna pa je seveda tudi drugačna razlaga. Povečanje vlog je lahko tudi rezultat nezaupanja in imobilizacije kapita- , x , • , la, ki se kopici v bankah, na- kraju za pešce, šofer pa jel j , . . ’ , r. . mesto da bi se pretvoril v ne- verjetno slabo računal razdaljo in obrsnil dekletce, ki se je pri padcu nekoliko pobilo, a ne hudo, saj bo okrevalo v nekaj dneh. ve industrijske, trgovinske in druge dejavnosti. Tudi po/ast sredstev na tekočih računih je lahko rezultat zastoja, ker se pač na tekočih računih nabirajo neizkoriščena sredstva. Po vsej verjetnosti imamo v našem tržaškem primeru o-pravka s prepletanjem obeh pojavov, med katerimi je prvi nedvomno pozitiven, kot je drugi izrazito negativen. Toč-nejšo sliko bi seveda lahko izrekli samo na csnovi točnih podatkov o izkoriščanju sredstev. Vendar pa že tako visoko število vlog govori o neugodnem položaju in potrjuje znana dejstva, da se nove pobude v Trstu prepočasi razvijajo, odnosno mnogo počasneje kot v drugih severno-itali-janskih pokrajinah. Podobne ugotovitve lahko izrečemo tudi glede finančne ga poslovanja poštnih blagajn čeprav je rezultat v tem primeru verjetno nekoliko ugodnejši. Vlcge na poštnih hranilnih knjižicah so dosegle 31. marca 1707 milijonov lir in 30. aprila 1717 milijonov lir. medtem ko so znašale lanskega aprila 1545 milijonov lir. Poštni tekoči računi pa so dosegli 4827 milijonov lir in a- prila 4652 milijonov lir, medtem ko so znašali lanskega a- prila 4490 milijonov lir. Za splošni socialni položaj pa je značilno, da se stalno veča število in vrednost zastavljenih predmetov in se je tako aprila v primerjavi z marcem število povečalo za 0,2 odst., vrednost pa za 1,3 odst. 31. aprila je bilo skupno 133.282 zastavljenih predmetov v vrednosti 618 milijonov lir. O znatnem poslabšanju limHinmmaitllliiiMiiiitiiiiitiiuamiiiiiiiiiiiiHHimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiHiiiMiiiitiiimii iz sodnih dvoran Ogoljufal ie prijatelja za 300.000 tir Nasilen pijanec je žalil in napadel policijo - Znižanje kazni ponarejevalcu dokumentov Tovariš Tito sprejema listine o rodovniku dveh podarjenih lipicancev Foto Svabič V . nedeljo je bila proslava gost ogledal hleve in se za. 380-letnice ustanovitve svetovno znane Iipiške kobilarne. Ob tej priliki je bilo v Lipici tekmovanje jugoslovanskih konjskih klubov v skokih čez ovire in dresuri. Proslave se je v nedeljo dopoldne udeležil tudi predsednik republike Josip Broz-Tito s svojo soprogo ter v spremstvu predsednika ljudske skupščine Slovenije Miha Marinka in drugih visokih političnih in vojaških predstavnikov (er zastopnikov oblasti. Tovariš Tito je prispel v Lipico ob 8.30 in se je tam zadržal skoraj tri ure. Ob prihodu ga je pozdravil direk- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-Tt. TELEFON 93-808 IN 94-438 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pelltco 1-IL — Tel 33 83 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Tel št J7-3S8 OGLASI Cene oglasov; Za vsak mm v širini enega atolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir — Mali oglasi 30 lir beseda. — Val oglasi se naročajo prt upravi NAROČNINA Meaečna 480 tir. — vnaprej; četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletni 4900 Mr Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - FLRJ; v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrt-le'no 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk a Trst lt-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban-ki v Ljubljani 800-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT Trat nimal za delovanje kobilarne. Sledila je prireditev, na kateri so sodelovali čistokrvni konji iz vse Jugoslavije in ki je bila zelo všeč tako predsedniku Titu in njegovi soprogi kot drugim gostom. Ob koncu je predstavnik podjetja «Jadran», pod katerega že nekaj časa spada tudi lipiška kobilarna, podaril v imenu kolektiva predsedniku Titu dva čistokrvna lipi. canca; «Jadranko« in »Lipico«. Med dopoldansko prireditvijo in obiskom visokih gostov je bilo lepo in sončno vre-... me, nato pa se je nebo nena- tor podjetja »Jadran« Bogdan i doma pooblačilo in je začelo Bukovec, nato si je visoki | deževati prav pred začetkom iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifiiiiiiiiiiiiaainiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii) 10 mesecev ugodnega poslovanja brazilskega skladišča s kavo Občutno se je povečal izvoz brazilske kave - Skladišče nameravajo razširiti za druge pridelke in poslovanje razširiti na tržaške zaledne države državam Srednje in Vzhodne Evrope. Ti predlogi zadevajo na nekatera vprašanja upravnega značaja in jih ni mogoče rešiti v okviru sedaj obstoječega stalnega skladišča, ki ima povsem drugačen značaj in ki po svojem namenu za sedaj lahka služi izključno notranjemu trgu. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi bilo mogoče v okviru potrebnih sporazumov ustanoviti (udi potrebno prosto pristaniško področje, ki bi ustrezalo vsem predlogom in brazilskim željam popoldanske prireditve. Kljub temu je prihajalo vedno večje število gostov iz bližnjih in oddaljenih krajev, kakor tudi iz Trsta in sosednih vasi onstran meje. Mnogi so se bali, da bo prireditev odložena zaradi slabega vremena, toda vse je šlo po določenem sporedu, čeprav z malo zamuda, ki pa je bila umestna, saj je kmalu nato izza oblakov zasijalo sonce in nebo se je popolnoma zjasnilo, tako da je bilo prav prijetno. Pred nastopom raznih klu-kov s svojimi konji je udeležence in občinstvo pozdravil sekretar okrajnega komiteja ZKJ Albert Jakopič-Kajtimir, ki je opisal pestro zgodovino Lipice in poudaril navezanost kraškega človeka na to ustanovo. Prireditev so otvorili trije bosanski konjiči, ki so prehodili 700 km dolgo pot, da so prišli na to svečano proslavo. Bosanska predstavnika, ki sta spremljala konjičke, sta bila deležna to-plega pozdrava in ploskanja vsega občinstva in sta v i-menu svojega kolektiva podarila lipiški kobilarni bosansko kobilico. V športnem delu programa je nastopila elita jugoslovanskega konjskega športa. V nastopu dresurnih mojstrov na lipicanskih konjih se je najbolj odlikoval državni prvak v dresurnem jahanju Alfonz Pečovnik. Prikazal je s kobilo Thais olimpijski program v tej športni panogi. V tekmovanju najboljših jugoslovanskih mojstrov v skakanju čez zapreke so osvojili prva mesta Igor Koren iz Ljubljane, Milivoj Slivar iz Beograda in Zdravko Marušič iz Zagreba. Tolažilno nagrado pa je osvojila Margita Luki-čič iz Zagreba. Nagrade so prispevali tovarna Tomos Koper, podjetje Jadran Sežana in Interevropa Koper. V nedeljo je prispel v Trst predsednik brazilskega instituta za kavo dr. Da Costa I.ima v zvezi s tržaško etapo kolesarske dirke, kjer je Brazilija razpisala eno izmed nagrad. Brazilski predstavnik je i-me! včeraj več razgovorov s tižaškimi gospodarskimi in državnimi predstavniki, tržaškim novinarjem pa je na tiskovni konferenci orisal delovanje stalnega skladišča za kavo, ki posluje v Trstu že deset mesecev. Skozi to skladišče so v desetih mesecih prodali 230.000 vreč kave, medtem ko pričakujejo, da bodo v drugi polovici junija pripeljali nadaljnjih 80 tisoč vreč. Politika ustanavljanja stalnega skladišča odgovarja brazilskim naporom, da si ponovno zagotove italijanski in druga tržišča, ki so jih v preteklih letih izgubili, ker so vztrajali na visokih cenah. Sedaj se je že dvignil delež bi azilske kave v letni italijan- sk potrošnji na 37 odstotkov, | '. —. ' _TT . u,. '---------------- medtem ko je znašal 1958. le-: Utopljenec je 59-Ietni Milorad Jovičič po rodu iz Beograda ta komaj 23 odstotkov _________________ Zaradi napačne politike, ki so jo vodili pred iett, se je znižal brazilski izvoz od 19 milijonov vreč na leto na koma i 12 milijonov 800.009 vreč. Sedaj se stvari popravljajo in je za izvoz določena kvota 17 milijonov 400 tisoč vreč ter v praksi HiiiiiiioHiliHliltiiiiiiiiiHiiaiiiiHHiiiiiiiiimiiittiiiiiimiiitiiimitiiiiHimiiiiliitiHiiiiiiiiiiiiiti Izginil je pred dobrim mesecem Ribič zagledal truplo pred grljanskim portičem dosegajo izvoz 19 milijonov vreč, ker proti vzhodnim državam izvažajo izven okvira v naprej določenih kvot. Tržaško skladišče je privedlo do ugodnega rezultata, vendar je do sedaj služilo izključno potrebam notranjega italijanskega trga. Brazilija pa bi želela razširiti delovanje tega skladišča v dveh smereh : hoteli bi, da bi v skladišču prevzemali tudi drugo blago in zlasti kakao tei tropski dragoceni les in da bi istočasno služilo to skladišča kot odskočila deska za tžvoz proti Ko se je v nedeljo zjutraj Bruno Štolfa vračal s svojim ribiškim čolnom v grljaniki portir, je približno 800 m od obale zagledal plavajoče truplo. Ko je dospel v pristan, je o tem takoj obvestil policijo. Kmalu nato so prispeli gasilci s svojim motornim čolnom, ki so pripeljali truplo na kopno, ter karabinjerji in sodne obla. sti, da bi ugotovili, kdo je mrtvec. Identificiranje je bilo zelo otežkočeno, ker nesrečnež ni imel pri sebi nobenih dokumentov, truplo pa je bilo v rrzpadajočem stanju, saj je bilo že dober mesec v morju. Sele včeraj popoldne so ugotovili, da je utopljenec 59-let-ni Milorad Jovičič, po rodu iz Beograda. Zdi se, da je imel Jovičič stanoval z ženo in hčerko v Trstu v Ulici Ghega. Jovičič je bil trgovec in je imel poslovne opravke v Milanu, Njegova žena je 3. maja prijavila policiji, da je izginil. Ccz tri dni so na križišču pri Miramaru našli avto, ki ga je Jovičiču posodil njegov prijatelj Deklič s Kontovela. Kljub poizvedovanju in preiskavi ni mogla policija zvedeti, kam je Jovičič izginil. Včeraj popoldne je v mrtvašnico prišla pokojnikova žena in spoznala svojega moža po obleki in zlati zapestni u-ri; policija pa ga je po prizadevnem delu identificirala na podlagi prstnih odtisov. To ni bila lahka stvar, ker je pač morska voda v tolikem času razjedla kožo tudi na prstih. Kako in kdaj je Jovičič u- Pred sodnikom D’Amatom je bila včeraj razprava, v katero je bil posredno zapleten pomorski kuhar Spartaco Se-meraro, stanujoč v Ul. Fortu-nio 6. Gre za osebo, o kateri je bilo govora pred leti zaradi nekega poskušenega u-mora, ki se je dogodil na krovu neke ladje. Semeraro se je zaljubil tedaj v neko bolničarko, ki jo je skušal u-moriti. Ta afera se je dogodila leta 1958 na krovu ladje »Victoria«, ki je prihajala iz Daljnega vzhoda. Zdi se, da je bil Semeraro že nekaj časa v ljubavnih odnosih z ladijsko bolničarko, neko Afrodite Passascandalo, ki je sicer poročena v ZDA, kjer i-ma moža in otroke, od katerih pa se je ločila in se zaposlila na ladji »Victoria«. Toda zgodilo Se je, da je Semeraro na potovanju od Neaplja do Genove dvakrat ustrelil na Passascandalo ter nato hotel napraviti samomor, kar se mu ni posrečilo. Ko je ladja pristala v Genovi, so Semerara takoj aretirali in ga zaprli v tamkajšnjo jetnišnico. V genovskih za-porih je Semeraro spoznal vrtnarja Giovannija Bignanti-ja, starega 5(7 let, iz Turina. Za časa njunega skupnega življenja v zaporu je Bignanti prepričal svojega sojetnika, da pozna mnoge vplivne osebe, ki naj bi bile v stanju, da preskrbijo Semeraru začasen izpust na svobodo. 2. aprila leta 1958 je bil Bignanti spuščen na svobodo. Takoj je prišel v naše mesto ter se predstavil Semerarovi ženi, kateri je zagotovil, da bo njen mož prišel iz zapora, če bo položila 300 tisoč lir. Zenska je verjela sleparjevim besedam ter mu je takoj izročila zahtevano vsoto. Od tedaj pa se Bignanti ni nikoli več pokazal. Ko je Semeraro prišel na svobodo, toda ne z Bignan-tijevo pomočjo, je takoj prijavil Bignantija sodišču zaradi goljufije. Obravnava proti Bignantiju je bila včeraj, na njej pa obtoženec ni bil prisoten in tudi ne vedo, kje sedaj živi. Na razpravi sta pričala Semeraro in njegova žena. Sodnik je presodil vse o-koliščine ter spoznal Bignantija za krivega ter ga obsodil na eno leto zapora in na plačilo 30 tisoč lir globe. * # # Dvajsetletni Sergio Bubnich iz Ul. Ronchetto 15, se je moral včeraj zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi odpora, žalitev, pretepanja z javnimi funkcionarji, pijanosti in drugih prestopkov. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev in 30 dni zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list. 25. aprila letos je bil Bubnich v tččilnici pivovarne Dre-her. Ker je bil preveč nemiren. so poklicali policijo. Prihod policije je ie bolj razburil mladeniča. Napadel jih je zelo ostro, posebno še brigadirja Egidia Gavo s komisariata v Ul. Kolonja. # * • Pred prizivnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati gostilničar Stanislav Mastro-vich, katerega so obdolžili sle-parije in ponarejanja zaseb- lir globe. Včeraj so sodniki prizivnega sodišča, ki mu je predsedoval dr. Nardi, spremenili prejšnjo razsodbo v toliko, da so Mastrovichu znižali kazen na 8 mesecev zapora in 16.000 lir globe. Pri razsodbi so sodniki upoštevali, da je ta kazen, ki se nanaša samo na goljufijo, popolnoma pomiloščena, medtem ko so odločili, da se ne postopa v pogledu ponarejanja zaradi amnestije. Mastrovich je svoj čas sklenil pogodbo z lastnico nekega javnega lokala, na podla-ki katere je plačevai mesečno najemnino. Zavarovalnemu zavodu INPS pa je prikazal svoj položaj kot položaj podrejenega delavca. Kasneje je Mastrovich izpolnil formularje, katere So odpošiljali zavarovalnemu organu, z lažnimi imeni ter jih podpisal z i-menom svoje «delodajalke». - —««----- Smola vespista _Po ulici Fabio Severo se je včeraj opoldne peljal z vespo proti Opčinam 33-letni Gio- vanni Pausin iz Opčin štev. 1119. Nenadoma pa je krenil na cesto avto, ki je tam parkiral in je hotel menjati smer. Pausin ni tega zapazil pravočasno in se je zaletel s svojim vozilom v zadnji del avtomobila. Zletel je z motorja in se pobil ter ranil po čelu, po desni rami, desni roki in desni nogi; verjetno pa si je tud' zlomil gleženj desne noge. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. »»------ Ni se več znašla med avti in tramvajem Včeraj popoldne je 71-letna Maria Mese por. De Polli iz Ul. Pascoli 23 prečkala cesto na Korzu, da bi šla v Ul. Im-briani. Ko je bila že sredi ceste in je zapazila avtomobile ter tramvaj, ki so privozili, je bila vsa zmedena in ni več vedela, kam naj stopi. Tako jo je obrsnil tramvaj, ki je vozil proti Borznemu trgu. Zenska se je pobila po rokah in si verjetno zlomila desno nogo. Zdraviti se bo | morala 10 ali pa 40 dni. splošnega gospodarskega stanja pa govore podatki o vplačanih davkih na poslovni promet. saj so ti davki dosegli v letošnjem aprilu 739 milijonov lir (od česar 512 milijonov lir IGE), medtem ko so v istem lanskem letu dosegli 884 milijonov lir (od česar 581 milijonov lir IGE). Razlog za to znižanje lahko iščemo samo v manjšem prometu, ker se v istem razdobju davčne kvote niso znižale. To pa seveda govori o slabšem gospodarskem položaju. Zanimivo je tudi, da se je občutno znižalo število in vrednost meničnih protestov, ki jih je bilo aprila 2435 v vrednosti 41,6 milijonov lir in lani v istem mesecu 2821 v vrednosti 81 milijonov lir. V prvih štirih mesecih je bilo letos 9833 meničnih protestov v skupni vrednosti 185,4 milijona lir, lani pa 10.794 meničnih protestov v vrednosti 304,5 milijona lir. Do znižanja meničnih protestov lahko pride iz dveh razlogov: 1. Lahko se izredno naglo poveča kupna moč prebivalstva, odnosno se izpreme-ni sistem trgovine tako, da se več kupuje za gotovino. 2 Lahko pa odraža znižanje meničnih protestov manjši obseg kupčij, kar privede tudi do manjšega števila kupčij, ki so se razdrle. V našem primeru gre po vsej verjetnosti predvsem za drugi primer, kar potrjujejo tudi podatki o vplačanih davkih na poslovni uro-met je torej do znižanja števila in skupne vrednosti meničnih protestov prišlo predvsem zaradi nižjega obsega kupčij. To pa priča, da je splošni tržaški gospodarski položaj še vedno zelo težak in ni ugoden. ■iiiiiiitiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiuiin OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMHTI IN PO HO K t. Dne 6. junija se ie rodilo v Trstu 13 otrok, umrio je 14 ose>, porok je bilo 8. POROČILI SO SE: industrijec Giuseppe Paolizzi in frizerka Maria Rutiglia-no, mesar Sergio Bub. ni c in gospodinja Pia Ponti, u-radnik Giovanni Depautis in prodajalka Maria Grazia Devettai u-radntk Giorgio Furlanetto ln učiteljica Fulvia Fizko, mizar Um-berto Madalozzo in gospodinja Alma Belič, uradnik Vito Butti-giione in gospodinja Norma So-laro, uradnik Giorgio Mazzi in delavka Liliana Selaro, stražnik javne varnosti Luigi Freschi in gospodinja Rosina Korenika. UMRLI SO: 52-1 etna Fernanda Furlan por. Devescovi, 87-letni Luigi Giuseppe Udoviči, 96-letna Fortuoata Montagnollo vd. Caval-Mni. 75-Ietna Maria Viscovich vd Farsguna. 66-letni Fraoceseo Del-ccnte, 47-letni Lino Lorenzulti, 72-le’ni Luigi Segato, 71-letn! Gorivno Rovatti, 72-letni Fran cesco Possa. 48-letoi Giordano An. toni, 83-1 etn a MarPa Benčič por. Postogna, 80-letoa Elisabetta Pic-coio vd. Ivanič, 1 dan stara Cin-zia Oalllnaro in 1 dan stara Ros-sana Montrone. NOČNA SLU2BA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2- Marchio, Ul. Ginnastica 44: Rovis Trg Goldoni 8 in dr. Rossetti, Ulica Combi 1!) ( OtEPALjSČA^] TEATRO NUOVO Danes 8. junija ob 21. uri “ nastopila igralska skupina kru ka tržaških železničarjev s preje stsvo :“ n-ija. Slovenska osnovna šola na tinari ima šolsko razstavo dr. 11. in 12. junija. im umnimi i ................................. minimumu. Tragični zaključek nedeljskega izleta Huda prometna nesreča tržaške družine v Furlaniji V " ...1 ... — ----- _ __ Zena podlegla poškodbam, mož pa se bori s smrtjo nih dokumentov. Kazensko so. dišče ga je obsodilo zaradi zadnja leta stalno bivališče vi tonil, se še ne ve; vse kaže | teh prestopkv na eno leto in Milanu, zadnje mesece pa jel pa, da gre za samomor. Blizu Portogruara se je v nedeljo opoldne zgodila prometna nesreča, ki je hudo prizadela neko tržaško družino. Zena je mrtva, mož je hudo ranjen, ranjeni pa so tudi njuni štirje otroci. Na nedeljski izlet v Furlanijo so se v nedeljo opoldne od peljali z avtom 33-letna Isoli na Gulli por. Fano, ki je šofirala, njen 48-letni mož Leone ter štirje otroci v starosti od 2 do 6 let. Družina stanuje v Trstu v Ul. Rossetti 16. Vse kaže, da so vozili precej naglo in da je zaradi tega prišlo do nesreče. Na dolgem ovinku je avto zbežal proti središču ceste in naravnost nadaljeval svojo pot, namesto da bi krenil na desno. Zaradi prevelike brzine je ženska zgubila nadzorstvo nad vozilom, ki je zletelo približno 4 metre s ceste in treščilo v neki jarek. Iz vozila, ki je bilo prav zmečkano, so vozači, ki so kmalu nato privozili mimo, potegnili ponesrečence in jih odpeljali v bolnišnico v Por-togruaro. Med potjo v bolnišnico je Isolina Fano podlegla hudim poškodbam, ki jih je dobila po glavi. Moža so sprejeli s pridržano prognozo, ker si je verjetno prebil lobanjo; njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Otroci pa bodo o-krevali v nekaj dneh, ker so dobili lažje poškodbe. Zaradi spolzke ceste oče in sin v bolnišnico Na izlet v Istro sta se v nedeljo odpeljala 37-letni Ciril-lo Cociani iz Milj in njegov U-letni sin Ladi, pa sta imela ' smolo in se ponesrečila. Med Škofijami in Koprom je Cociani zaradi spolzke ceste zgubil nadzorstvo nad vozilom, I tri mesece zapora ter 16 tisoč i ki je podrlo nekaj obcestnih kamnov in obtičalo v ograji. Oče in sin sta se nekoliko pobila in opraskala po prsnem košu in nogah, Ladi pa si je razen tega zlomil tudi levo ramo in se ranil po čelu. Neki zasebni avto ju je takoj odpeljal v Trst, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek Cociani bo okreval v dobrem tednu, njegov sin pa se bo moral zdraviti približno 40 dni. Nesreča na delu delavca iz Doline Skoraj mesec se bo moral zdraviti na dermatološkem oddelku 60-letni Karlo Sancin iz Doline štev. 7, ki se je včeraj popoldne ponesrečil na delu pri gradnji neke stavbe v Ulici Donadoni. Ko je čez lesen mostič nesel veliko posodo vrelega katrana, se mu je spodrsnilo m je padel, katran pa se mu je razlil po o-brazu, prsih in rokah ter mu povzročil hude opekline. Zaradi neznosnih bolečin je Sancin dobil tudi živčni pretres. HHISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 [ »ZLE T l_ Prosvetno društvo »S Ska®P**. le« priredi 12. /unija enoajj* ni izlet s prepustnicami jansko lamo in okolico. oa'(0. ob 6. uri zjutraj izpred svf ^ ivanske cerkve Ob oovra-tKU bomo ogledali tudi znano kobn« no v Lipici Prihod v Tr*t 22 uri. Cena 1.300 lir. vkljuc^ na ie vožnja, ogled jame in i». silo. Vpisovanje v sredah W v . kih v društvenih prostorih 20. do 21. ure Prosvetno društvo »Andrej C® t z Opčm priredi v nedeljo 2». m. enodnevni izlet s propust'1' v Kranjsko goro, od koder T; odhod z vzpenjačo na Viti«' Na povratku obisk Belopeških J zer. Vpisovanje vsak dan v karm pri Draščkovih. „ Prosvetno društvo v Skeč n)" priredi v nedeljo 12. junij« •' izlet v Vittorio Veneto in Jz bližnje jezero S. Croce. VP1«0',.. nje od 3 do 10. junija vsak čer od 20.30 do 21.30 v društva nih prostorih Ul. di Servol« *• 124-1 Prosvetno društvo Prosek-K®^ tovel priredi v nedeljo 19- J®!-, ja mladinski Izlet v Tolmin. jVj: bari-d, Bovec, Trento in k izv r Soče Vp-sovanje na sedežu dru tva na Proseku vsak dan Pd f{' do 22. ure vključno do sobote juniija. Vljudno vabljeni! [ RAIMA OlIVlIKTHj^ Seja tržaškega pododbora KZ bo v sredo, 8. t.m. ob T*-v Ulici Roma 15. V sredo dne 8. t.m. redni stanek Slov. fotokluba ob v Rimski ul. 15-11. «« — Valute Zlati funt Marengo Zlato Dolar Frank franc. Frank švic. Sterling Dinar Šiling Zah. n. marka Trst i MjjjS 568°.- | 4300.— | asi 1« SIS ,1* 1741.50 1 Agl 23 85 S* 148.851 140 KINO SKEDENJ predvaja danes 7. t. m. ob 20.30 na prostem barvni film: Porazni podatki o stanju francoske šole Vedno pogostejši samomori so razburkali javno mnenje PARIZ — v začetku junija. — «To je moja zadnja šolska naloga — je šepnila 11-letna Sylviane svoji sošolki Chantal, ki je po diktatu odložila nalivno pero — Veš, ne zdržim več. Ubila se bom.» Chantal svoji sošolki ni verjela, saj je bila Sylviane zdra. vo dekletce, doma je bila premožna, v šoli pa med najboljšimi. In ko je učiteljica ob 18.15 pustila otroke iz šole, je Sylviane svojim sošolkam prepričano govorila: «Nocoj se bom ubila. Bernar-dette, ti vzemi moj rdeči pulover, Annick, ti boš imela za spomin moje knjige...« tako je enajstletna zdrava deklica delala svojo oporoko. Dekleta ji niso hotela verjeti, zato ni nihče opozoril učiteljice na samomorilne namene komaj 11-letnega dekletca. Dekleta so ubrala pot proti domu in ko so bila že na pol poti, je Sylviane nenadoma obrnila smer, dve najstarejši deklici sta pohiteli za njo, bilo pa je prepozno. Syl-viane se je že bila vrgla pod velik rumen avtobus, ki je privozil mimo. To je le eden izmed številnih primerov, ki zaskrbljujejo francoske starše, pedagoge in sociologe. V nekaj zadnjih mesecih je v Franciji napravilo samomor kar 11 otrok v starosti med 9. in 14. letom. Takoj za tem je bila izvedena temeljita anketa o vzrokih tega neruzumljivega pojava in njeni rezultati so bili prikazani tudi javnosti. Starši so v strahu začeli z izpraševanjem vesti, toda anketa jih je pomirila, da ni toliko krivda na njih, pač pa na šoli. Najvidnejši francoski zdravniki, predvsem psihiatri, in najvidnejši francoski pedagogi so se nato sestali in po več dnevih proučevanja anketnih podatkov zaključili, da je umsko zdravje francoske šolske mladine resno ogroženo, da je stanje celo alarmantno. Na kongresu francoske nacionalne zveze študentov, ki je bil konec aprila, pa so poudarili, da je lansko leto samo v Toul-lousi 36 študentov skušalo napraviti samomor, v Lyonu pa je poskušalo napraviti samomor 6 visokošolcev. Nadalje je bilo ugotovljeno, Camera obscura- umetnost ali Marginalije ob razstavi umetniške fotografije Jožeta Kološe v koprskem Muzeju da med šolo in starši primanj. toliko glede učnega programa Ko so se v soboto obisko-“olci razstave umetniške fo-Jožeta Kološe ogle-Bova li p0 panojih, stoječih ® hladnem lapidariju kopr-**ega Muzeja, je bilo videti, a jih nekaj moti. Kasneje s.?th dognal, da jih moti do-Zlvljajsko nesorazmerje, ču->Zveni konflikt med izpoved-B° toploto razstavljenih foto-J'afi j in kamnitim ozračjem, lapidariju služi svoje-namenu. Namreč: v teh Zastorih je umetniški foto-Br°f razstavil del svoje živ-"henjske retrospektive, in si-Szr nekakšno prvo razvojno °°dobje idilično-romantičnega Ogleda na svet in predmet-n°st, kjer je vse malce otož-J1°> vse uglašeno v molovsko l°^CLliteto, privzdignjeno in leholikanj tudi narcisoidno. Ta oznaka velja predvsem za ^ajino ta mnekje ob Muri avtor je namreč Prekmu-— in na nekatere detaj-ki jih je Kološa «ukradel» ilvljenju, ki ga je obdajalo: ’**d€lja popoldne, pa svet ob . Uri, tipična prekmurska hi-®a’ preplavljena z ostro beli-,.° sončnih žarkov, pa Ijub-‘lonsJco Gruberjevo nabrežje jOko pravljično romantično, a bi ga človek skoraj ne .Poznal ueč, s kopreno vrb ,a^ujk nad komaj vidnim tra-?Pni vode) itd. Potem je tu ‘Banka [la v treh variacijah, P°*neta v razmaku nekaj let: J*, so njene nomadske oči, ki I'Koli ne raziskujejo, ampak >e gledajo v svet tako^zelo ,'ljno in vdano, da je člove-'k hudo. Pa so tu klopotci, lončarjeve roke, je tu berač s harmoniko, tako pretresljivo sam, da je ravno ta am-bient samote, ki ga je znal Kološa razumeti in ustvariti, veg vreden od vsega drugega. Menim, da je sploh neka posebna vrednost eksponatov, ki so razstavljeni, ravno v avtorjevem svojstvenem doživljanju samote, osamitve, odmaknjenosti, pa v tem, da je to samoto z motivom uve- ljavil do tiste mere, da je oživela. Paradoks: samota, ki živi. Ali: oživljena samota! Izraz v cigankinih očeh jo u-stvarja, detajl pokopališkega spomenika je vanjo zapreden, prekmurska kovačija ždi tako neznansko sama v samoti, jesen, ki samotno zveni, lončarjevi roki, ki sami gladita majoliko. In tako na- prej! Potem so prav tako v lapidariju eksponati, ki razstavljeni nekem srni- Jože Kološa — Spomin Radio Trst A 7.30; jutranja glasba in koledar; 12.45: V svetu kulture; UV igia orU^-i.r Arniauiio Seiascia; 13.30: Glasba po željah; 17.20: Pesem in ples; 18.00; Radijska univerza Tone Penko: Strupi, mamila In nasladiia: «Arsenlk»; 13 10: Janaček: simfonietta; 18.40: v°kaini oktet «Planika«; 19.00: ®°la In vzgoja — Danilo Sedmak: «Ob koncu *• isacRa leta«, 20.00: Šport; 21.00: Iiu-Jlrirano predavanje — "lar tlanc: «S popevko okrog sveta — (cDeutschemeister-PJarsch: 22.00: Umetnost in 8'vljenje — Adrijan Rusija: •Festivai jugoslovanskih gie- dalijj v Novem Sadu«: 23.15: Samospevi ruskih skladate-ddv; 23.30: Do polnoči v rit-tr*d in melodiji. Trst 12.10: «Treija stran»; 14.20: ®no uro v diskoteki; 15.15: ^smi breiz besed; 15.40: Trio baškega jazzovskega krožka. Koper 7.15; Glasba za dobro )u-tr°: 11.00: Otroški kotiček; " 30: Rossinijeve skladbe; 12: plasba po željah; 13.40: Kme-*l/yki nasveti; 13.45: Odlomki oper; 14.30:’ »Sola in življe-nie»; 14.50: Glasbena medigra; 15 20: Hrvatske narodne pes-yi; 15.40: Prenos RL; 16.00: Melodije za vsakogar; 16 30: •Tretja stran«; 16.45: Filmske skladbe; 17.25: Lahka glasba; 17.3o; p. i. Čajkovski: «Suita ^ev. i»; 18,00: Prenos RL; '900: «The McOuire sistem«; •9 30: Prenos RL; 22.15: Kvarita Rubby Braff ln Herb Gelier- 22.35- Glasba za lahko noč. Nacionalni program "00: XL1II. kol. dirka po Torek, 7. juniju 1060 Italiji; 11.45: Komorna glasba: Skrjabin- 12.10: Pojč Ne* groni, Montanari, Testa; 13.10: XLIII. kol dirka po Italiji; 13.30: Operno gledališče; 14.10: XLIII. kol. dirka po Italiji; 15.55: Napoved vremena za ribiče; 16.00: »Brzec Sever- Jug»; 16.45: Charlie Parker in njegov orkester; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Umberto Saba, pripravil Franco Antonlcelll; 18.30: Španske popevke; 19.00: Oddaja za delavce; 19.25: Filmske novosti; 19.50: XLIII. kol. dirka po Italiji; 21.00: Igra v dveh dejanjih »Storia di uma avventura«. II. program 9.00; Jutranje vesti: 10.00: «Gospod izpred tolikih let«; 11.00- Glasba za vas, ki delate- 11.30: Pojo Caravano, Liani, Lual-di; 13.45: ((Severnica« — moda; 14.45: Pesmi dneva; 16.00: Miniaturni koncert- duo Gorini-Lorenzi;— 1615: XLIII. kol. dirka po Italiji- 17.30: (dl buttafuori«; 18 35: ’ Plešite z nami; 20.00: Po vesteh XLIII. kol. dirka po Italiji; 20.45: ((Hranilnik« z M. Bonglomom; 22.00; Jazzovski koncert. III. program 17.00: Baletne skladbe; 18.00: Srednjeveško zgodovinopisje; 18.30: Filmski pregled; 18.45: Na program-u Pizzetti in Ghe-dlnt; 19.15: »Thomas Mann in zakon«; 20.00: Vsakovečerm koncert: Bartok - Stravvinski; 21.30: Pesniška pot Garcie Lorce- 22.00: Brittenove skladbe; 23.00- Za radio prevedena dela; 23,20: Brahmsov «Trio štev. 1». Slovenija 8.05: V glasbi po svetu; 8.55: Radijska šola: «Na sinjem Jadranu« 9.25: Iz filmov in glasbenih revij; 9.45: Dve ariji iz opere «Andre Chenier«; 10.10: Izberite melodijo tedna! 11.00: M. Lipovšek: Štiri skladbe, 11.30: Od polke do rock'n’rolla; 12.00: Gorenjski vokalni kvintet; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Zabavni orkester; 12.40: Vsak eno... 13.30: Londonski simfonični orkester; 14.05: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35: Španski napevi; 15.40: Listi iz domače književnosti; 16.00: Izbrali smo za vas; 17.20: S. Rahmaminov: Koncert za klavir in orkester; 17.50; A. Gla-zunov; Karnevalska uvertura; 18.00: D. Bravničar: Razpust delavskih kult. društev ((Vzajemnost«; 18.20: Posnetki z mladinskega festivala v Beogradu; 18.45: O mednarodnih vprašanjih; 19.30; Radijski dnevnik; 20.00: Pojo romunski zbori; 20.30: Radijska igra — «Ran-ko Marinkovič: «Roke»; 20.53: W. A. Mozart: Koncert za violino In orkester; 21.23: Melodije po vašem okusu; 22.15: Ansambel Mojmira Sepeta; 22.35: S popevkami čez kontinente; 23.10; Nočni komorni koncert. Ital. televizija 13.30: TV-šola: Znanstvena opažanja, Zemujapts in državljanska vzgoja; — 16.30: XL11I. kol, dirka po Italill: 17.15: TV za mladino: TV- šport tn ((Praporščak«; 18.30: TV-dnevnik; 18.45: TV-pošta; 1900: Simfonični koncert; 20.30: TV-dnevnik; 21.00: Posebna odnJaja o XLIII. kol. dirki po Italiji; 21.15: TV predstava «Heriryjev New York»; 22 45: «Souvenir»; ob koncu TV-dnevnik. Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos ital TV. slu lahko označujejo drugo nadaljevalno razvojno stopnjo tega misijonarja samot: fotografije, ki motivno in izrazno že inklinirajo v moderen izpovedni slog. Začenja se igra dvojnih ekspozicij in simbolizmov. Ekspresionizem. Mala galerija pa je že vsa v znaku fotografskega surrealiz-ma, deloma pa tudi že abstrakcije. Tu pa je Kološa očitno zavrgel svojo tipično, nekolikanj mladostno in romantično obarvano nagnjenost k samoti: postal je samozavesten, s kapljico cinizma se ogleduje po atomskem stoletju. Za osnovo mu v tej zanimivi paradi modernih simbolov služi industrijska fotografija, toda docela prilagojena osebnemu okusu in izrazu. Glava z motarsko čelado ima naslov «James Deanu in izpoveduje mladega človeka naših časov, liga» idol je bil ta filmski igralec. Najbolj zanimive pa so slike iz male serije, ki jo napoveduje fotografija «homo so-piensu: posnetek nekega dela motorja, ki je po oblikah podoben človeku in napoveduje človeka bodočnosti. Fotografija, ali — če smo bolj dostojni! — umetniška fotografija si je v zadnjih desetih letih izdolbla svoj ležaj v še vedno nekolikanj secesijskem salonu sodobnega likovnega artizma. Enostransko usmerjeni, malo pa tudi zapeljani esteti modernega likovnega obdobja še danes zalivajo bujno solato svoje antipatije in celo apatije do tako imenovane sumetniške fotografije», malokdo od njih pa si je od nemira, ki bi moral razjedati modernega človeka, ukradel toliko časa, da bi se s prijaznostjo posvetil tej temi. Jože Kološa je s svojo razstavo, ki bo odprta do 19. junija, do- kazal, da je tudi fotografski posnetek lahko umetnost. A le v primeru, če je kamera v umetnikovih rokah! MILAN LINDIČ kuje tesnejša vez, dočim gre analiza položaja francoske šole tako daleč, da trdi, da «Frančija ubija svojo šolsko mladino, ker učni programi ne jemljejo v poštev njenega zdravja, niti starosti in ker je mladina preobremenjena z delomn — kot so se izrekli najvišji pariški pedagogi in psihiatri. Neka druga anketa je ugotovila, da je nad 60 odst. fran. coskih šolskih otrok nesrečnih. ((Učijo se brez zadovoljstva, kot da bi bili podvrženi nekemu nujnemu družbenemu zlu», kot beremo v zaključnem poročilu iste ankete. Pri otrocih do 7. leta starosti — pravijo podatki ankete — je umsko bolnih od 2 do 3 odst. otrok, pri otrocih do 11. leta starosti je umsko ne povsem normalnih 15 odst., v starosti med 14. in 16. letom pa celo 35 odst. otrok ne moramo oceniti kot umsko povsem zdravih. Neupravičeno, celo krivično bi bilo vso krivdo za takšno stanje umskega zdravja otrok zvračati na šolo. Toda 13 dolgoletnih izkušenj najvidnejših strokovnjakov, ki delajo v pe dagoškem centru Claude-Ber-nard v Parizu, izhaja, da nad polovica otrok, s katerimi se oni ukvarjajo, bi ne potrebovala pomoči tega centra, če bi učitelji in profesorji ((hoteli, alt vedeli vzpostaviti s šolajočo se mladino iskren Človeški stik in če bi šola imela drugačen stik s starši šolajoče se mladine». Med visokošolsko mladino pa je stanje še neprimerno hujše. Preveč obsežen učni program in ne najboljše materialne razmere povzročajo raz. ne umske in psihične motnje Pri sto tisoč visokošolcih so zdravniki odkrili 30.000 mladeničev in deklet, ki psihično niso bili povsem uravnovešeni. 3.000 teh visokošolcev so takoj izročili v ambulantno zdravljenje, 300 v bolnišnice, 30 pa celo v umobolnice. Število dijakov v nižjih in višjih srednjih šolah in na univerzah se iz leta v leto veča. Kljub tej ugotovitvi pa se že 20 let v francoski šoli ni prav nič spremenilo in to kot tudi glede učnih pogojev. Desetkrat večjemu številu dijakov in visokošolcev se predava na isti način, isto snov in celo v istih materialnih pogojih, kot nekoč, ko je v razredu sedelo le 15 do 20 dijakov ali visokošolcev. Izredno resno pomanjkanje šolskega prostora in vedno obsežnejši učni programi privedejo do tega, da dijakom in študentom praktično ne ostaja niti trenutek za njih zabavo ali vsaj razvedrilo. Ce seštejemo število učnih ur v šoli in število ur, ki jih dijaki prebijejo pri šolskih nalogah doma, dobimo številke, ki dajo misliti. Pijaček prvega razreda gimnazije mora — po splošni oceni — prebiti najmanj 39 ur na teden pri knjigi. Njegov dve leti starejši kolega prebije pri knjigi 50 ur na teden, dijak 4. razreda pa celo 54 ur na teden. Dijaki višjih razredov srednjih šol prebijejo pri knjigah povprečno od 60 do 70 ur na teden, dočim prebijejo vi-sokošolci v povprečju še več ur pri učenju. Poleg gornjih vzrokov za sedanje stanje se navaja še ekonomsko stanje ali bolj prehrambeno stanje francoske u-čeče se mladine. Francoske srednje šole imajo svoje bifeje in menze, kjer so cene zares nizke. Zato pa je tudi kalorična moč in izbira hrane skrajno pomanjkljiva, torej nezadostna. Poleg tega šolska prehrana ni pod kako zdravstveno kontrolo. Ker se nad milijon francoskih osnovnošolskih in srednješolskih o-trik hrani v teh menzah in ker je treba k tem prišteti še 300.000 francoskih mladeničev in deklet, ki se hranijo v podobnih razmerah v internatih teh »e 90.000 visokošolcev, ki se hranijo po skromnih vse-učiliščnih menzah, je razumljivo, zakaj je «zdravje _ naše srednješolske in visokošolske mladine tako zaskrbljujoče in zakaj je potrebno, da se čim-prej nekaj stori, še letos storit), da se stanje čimprej popravi, kot pravijo zdravniki in pedagogi v svojim zaključnem poročilu o tem problemu. D. J. Nov film našega režiserja Vsebina je zajeta po istoimenski ———— noveli Bena Zupančiča Po svojem velikem uspehu ra zadnjem jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju, kjer je dobil prvo nagrado za režijo filma »Tri četrtine sonca«, se Jože Babič pripravlja na svoj drugi celovečerni u-metniški fi drama. Ko režiser Babič zatrjuje, da bo ((Veselica« v glavnem sodoben film, to takole pojasnjuje: «Vojna je odigrala veliko vlogo v življenju glavnega junaka. Po merilih iz tega časa je nadaljeval svoje življenje, čeprav se je življenje v marsičem spremenilo. Zato i-majo vojni spomini kurirja na one čase v filmu v glavnem funkcionalni značaj — pojasnjujejo delo in omogočajo razumevanje postopkov glavnega junaka. Naš človek je šel skozi vojno in jo globoko občutil. Zato je nemogoče samo besedno, v samem filmu, zadržati se na tem času.« Prijatelju Jožetu Babiču želimo pri njegovem snemanju obilo uspehov. Razstavljena ročna dela učencev 1., 2. in 3. razreda Materialni pogoji kot pred desetletji ■ Preobsežen učni načrt ■ 35 odst. šolske mladine umsko ni normalne ■ Iskanje poti iz tega stanja Razstavljena ročna dela učencev 4. in 5. razreda Razstave na slovenskih šolah Industrijska strokovna šola v Rojanu Osnovna šola na Proseku tiiorlško-beiieški dnevnik Zaključne šolske prireditve v Nabrežini, Križu in Repentabru VPRAŠANJA IN ODGOVORI Razveseljiva pobuda za razvoj turizma v Brdih 15 slikarjev iz vseh krajev dežele je tekmovalo za najboljšo sliko Prvo mesto je razsodišče prisodilo Tržačanu Ninu Periziju ■ Kaj potrebujejo Brda, da bodo postala privlačna za turiste V nedeljo je bila v For-mentinijevem parku v Stever-janu toliko pričakovana prireditev, v kateri so bili glavni protagonisti umetniki čopiča in barv. V zgodnjih dopoldanskih urah so opečatili platna potem pa so se umetniki z vozili v dolgi koloni odpeljali v Steverjan. Z njimi je bilo tudi razsodišče, ki so ga sestavljali Mareello Maseherini Dino Predonzani, Tonci Fan-toni in Anzil. Takoj v začetku naj pripomnimo, da organizatorjem te posrečene prireditve vreme ni bilo naklonjeno. Okoli 10. ure se je nenadoma ulila močna ploha, ki je prisilila umetnike da so za nekaj časa odložili «start» Kmalu potem se je zjasnilo in tekmovalci, sedemnajst po številu, so si pričeli izbirati prostore, kjer bi postavili stojala ter iskati motive. Pri tem so naleteli še na drugo oviro, ki se je izkazala ne le za zelo hudo, ampak tudi za precej nesmiselno Ker smo v obmejnem pasu, je po nekem zakonu iz leta 1943 prepovedano skicirati in fotografirati pokrajino. Marsikate ri slikar, ki je že skiciral svoj motiv, je moral na vsem lepem obrniti hrbet pokrajini, ki jo je imel pred seboj, in se lotiti slikanja sivih razpadajočih grajskih zidov. Prepoved ni povzročila samo proteste, ampak tudi začudenje. Na srečo so bili prisotni slikarji sami amaterji in jim je slikanje bolj zabava in notranja potreba, kakor pa to, da bi si z njim služili kruh. Toda pustimo to ob strani in se ozrimo po slikarjih, ki so si medtem že izbrali svoja mesta. Altieri si je od vseh delal najmanjše preglavice. Stojala ni potreboval, pa ga tudi s seboj ni prinesel. Platno je položil na tla, poleg njega pa je razvrstil več pločevinastih škatel z barvami. Z eno roko se je naslonil ob ruše, z drugo pa je pridno nanašal debele plasti barve, tako da je belina platna naglo izginjala pod odejo barv. Več jih je bilo v klasični drži s paleto in vrsto čopičev v desni roki, neka slikarka, gospa srednjih let, pa se je usedla v udoben platnen stol, tako da se je lahko vsa posvetila svojemu akvarelu. Nekaj pred poldnem, ko so »e tla že nekoliko osušila, je prišlo več gostov iz Gorice, med katerimi smo opazili predstavnike trgovinske zbornice, ustanove za turizem in druge. Seveda je bilo tudi zelo veliko domačinov, in sicer župan Hermenegild Podberšič, številni občinski svetovalci, predstavniki karabinjerjev in carine, številni otroci. Tudi v Gradežu se je po- Nekaj pred 18. uro je raz-lskusno reševanje z letali in sodišče prevzelo dela 15 slikarjev in jih razmestilo ob zidu. Najprej so pohvalili osem slik, od teh so jih potem izbrali štiri, ki bi prišle v poštev za najvišjo nagrado. S tremi glasovi razsodišča so prisodili prvo nagrado Ninu Periziju iz Trsta ter s tem tudi 100.000 lir, ki jih je dala na razpolago ustanova za turizem. Drugo nagrado je dobil Sergio Altieri, tretjo Carlo Ciussi, četrto pa Cesare Moc-chiutti. Vse slike so razstavili v stalni razstavni galeriji v kavarni Teatro. Bolj kot tekmovanje slikarjev je bil namen te prireditve v tem, da se vzbudi med Goričani zanimanje za lepote Brd, za njihovo sadje, vino postrežljivost in gostoljubnost ljudi. Dr. Formentini, ki je dal pobudo za organizacijo te prireditve, kakor tudi svoj park, je napravil skupno z o-stalimi ustanovami, ki so pri tem sodelovale, veliko delo. Toda vprašamo se, če je to pot, po kateri naj se valorizirajo turistične privlačnosti Brd, predvsem pa Steverjana. Nam se vse zdi, da je potrebno prej nekaj drugega, in sicer vodovod in asfaltirana cesta, to kar smo v našem listu že naglasili. Prej kot vse drugo pa je potrebna voda, kajti kmetje v Steverja-nu avgusta, ko pritisne suša, nimajo niti vode, da bi se umili, kaj šele, da bi mislili na turizem. To je najvažnej- še vprašanje, vse drugo pride pozneje — in samo po sebi. Proslava ustanovitve karabinjerskega rodu V nedeljo dopoldne so v vojašnici v Ul. Nazario Sauro na svečan način proslavili 146. obletnico ustanovitve rodu karabinjerjev. Svečanosti, kateri sta prisostvovala prefekt Ni-tri in župan Bernardis se je udeležilo tudj veliko število karabinjerjev v pokoju. Poskusno reševanje ponesrečencev z letali Po večdnevnih pripravah se je v nedeljo vršilo v Krminu in Gradiški poskusno reševanje ponesrečencev z letali in avtomobili. Ob določeni uri se je na nogometnem igrišču v Krminu zbralo veliko število ljUdi, čeprav se je prav tedaj ulil močan dež. Kljub temu So goriški uslužbenci Zelenega križa nudili prvo pomoč «ranjencu», ki bi moral imeti zlomljeno roko in desni gle- čolni vršilo v najlepšem redu. Raznim poskusnim reševanjem brodolomcev kot tudi ranjencev na suhem je prisostvovalo veliko število ljudi. To poskusno reševanje so snemali za televizijo. « »------ Požar v lesnem podjetju Včeraj ob 14. uri so poklicali goriške gasilce v Ul. P. Diacono in sicer v lesno podjetje Giuseppa Zullija. V sušilnici se je namreč zaradi velike vročine vnel voziček z lesom. Gasilci so ogenj takoj po- trgovinske zbornice Trgovinska zbornica sporoča, da je prenehala izdajati bencinske bone sinje barve za 5 litrov in rjave Darve za 10 litrov. Veljavnost teh bonov bo dokončno zapadla 30 t. m. Sedaj so v obtoku 5-litrski boni lešnikove in 10-litrski boni vijoličaste barve, Žrtev športnega duha Da bi laže videl tekmovalce kolesarske dirke, ki je ' nedeljo popoldne šla skozi Devin, je 67-letni Ivan Pavlin iz Ul. Baiamonti stopil na zid toda prav v trenutku ko so kolesarji drveli mimo je mož izgubil ravnotežje in padel. Mož se je seveda potolkel vendar je imel še toliko moči, da je stopil na motocikel in se odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tu so ga zdravniki pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo v 10 dneh, gasili. Škodo cenijo na 5000 lir. I seveda če ne bo komplikacij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniinimiumitmin,,,,!,,!! Slovensko gledališče v Doberdobu Včeraj zvečer je Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo na prostem v Doberdobu z »Desetim bratoma. Igro si je ogledalo zelo veliko domačinov, kakor tudi prebivalcev s Poljan in iz Dola. Obisk je bil zadovoljiv. Tudi v nedeljo zvečer se je zbralo zelo veliko ljudi, ki so z velikim zanimanjem gledali «Dnevnik Ane Franka. Slika kaže del občinstva med nedeljsko predstavo Nabrežina V soboto zvečer so učenci osnovne šole iz Nabrežine imeli zaključno šolsko prireditev. Na hodniku šole, kjer je bila prireditev, se te zbralo polno staršev in prijateljev mladine. Za letošnjo zaključno prireditev so naši mali načtudirali Brenkovo igro petih slikah .Mačeha in pastorka*. Pred začetkom igre je Zora Bukičevič, učenka drugega razreda, pozdravila navzoče ter se zahvalila ravnateljici in gg, učiteljem za njihovo požrtvovalno delo med šolskim letom, kakor tudi za pripravo zaključne prireditve in želela vsem navzočim obilo zabave. Vsi mladi igralci so se dobro odrezali na odru, p oseb no pa moramo pohvaliti: Vla-dimira Caharijo, IV. razred ki je pogumno igral vlogo .Jure*, Franka Mora, 111. razred, kot .Medved Miško Nado Caharija, IV. razred, vlogi *Mačehe*, zelo dobro sta igrala Savina Knez in Neva Terčon iz IV. razreda, prva v glavni vlogi .Pastorke* druga pa kot .Kora*. Omeniti moramo še Marka Kobala IV, razreda, .Pes Rjavko* Zoro Bukičevič .Mačka Tačka* in Tamaro Caharija, V razred, .Sončna žena*. Na koncu nam je otroški šolski mešani pevski zbor prav dobro zapel .Tiha luna* .Nazaj v planinski raj*, •Mlado je nebo se razpelo*, .Krasen pogled* in .Hajd na noge*. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinuiiiiiiiHiiii Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Vsa dekleta vedo«, D. Niven, S. Mac Layne, cinemascope v barvah. VERDI. 16.30: «Sedem tatov« E. Robinson, J. Collins. VITTORIA. 17.30: «življenje dvoje«, D. Darrieux Fernan-del. CENTRALE. 17.00: «Upornik Zoras«, E. Manni, M. Vitale, MODERNO. 17.00: «Totd na luni«, S. Koscina. «» DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. Sergio Altieri med nedeljskim slikanjem v Formentinijevem parku v Steverjana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii v Žalosten zaključek nedeljskega izleta Zaradi mokrega asfalta je avtomobil zdrsnil v jarek Zelo hudo sta se poškodovala bančni uradnik Badalini in njegova žena, medtem ko je zena podpredsednika pokrajine dr. Polesija utrpela samo lažje poškodbe V nedeljo popoldne se je pripetila v bližini Doblarjev huda prometna nesreča, v kateri so se močno ponesrečili trije potniki, ki so se peljali v avtomobilu, ki je zaradi mokrega asfalta zdrknil s ceste v 4 metre globok jarek. Podpredsednik pokrajine dr. Ferruccio Polesi se je kmalu popoldne odpeljal v družbi svojega prijatelja Giovannija Badalinija na izlet v Soško dolino. Badalini je peljal v svojem avtomobilu «giardinet-ta» poleg svoje žene še 48-letno Nives Draghin, poročeno Polesi. Dr. Polesi pa je peljal otroke obeh družin. Ko se je dr. Polesi pripeljal do Doblarjev, se je ozrl nazaj in ugotovil, da Badali-nijevega avtomobila ni zadaj. Vrnil se je, da bi ugotovil, zakaj je zaostal. V bližini Aj-be je opazil prevrnjen obcestni kamen in se ustavil. Pred seboj je ugledal prevrnjen avtomobil, okoli njega pa je že bilo nekaj ljudi, ki so ponesrečenim avtomobilistom nudili prvo pomoč. Na kraj nesreče je kmalu nato prišel avto Jugoslovanskega Rdečega križa, ki je zakonca Badalini odpeljal v goriško civilno bolnišnico, dr. Polesi pa je s svojim avtomobilom prepeljal ženo najprej v bolnišnico v Šempetru, kjer so ji nudili prvo pomoč, od tam pa jo je prepeljal v goriško bolnišnico. V civilni bolnišnici v Ulici Dijaki filološke fakultete Iz Ljubljane pred Pocassijevim vodnjakom na Travniku v Gorici Vittorio Veneto so ugotovili Badaliniju zlom lobanje in notranje krvavitve, zaradi česar so ga takoj operirali. Njegova žena si je zlomila kolek in stegnenico ter gleženj; o-zdravela bo v 50 dneh. Po-lesijeva bo ozdravela predvidoma v 20 dneh, ker si je poškodovala lobanjo, nos in se potolkla tudi po čelu Včeraj ob 17.50 je v civilni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto umrl Giovanni Badalini, uradnik goriške hranilnice, ki se je v nedeljo popoldne v soški dolini ponesrečil z avtomobilom. «# —- Izlet SPD na Predil Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira v nedeljo 19. junija enodnevni družinski izlet z avtobusom na Predil. Vozilo bo odpeljalo iz Podgo-re ob 6. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 6.15, Mejo bo prekoračilo na prehodu Rdeča hiša, odkoder bo nadaljevalo pot čez Tolmin, kjer si bodo izletniki ogledali muzej, v Kobarid in Srpenico. Ogledali si bodo Bovški Vintgar. Ob 13. uri bo v Bovcu skupno kosilo, ob 16. uri pa ogled znamenite trdnjave in mosta v Klju-žah, vasi Log pod Mangartom in Strumec. Odhod s Predila cb 18. uri. Voznina za člane 600, za nečlane 700 lir. Vpisujejo v kavarni Bratuš nepreklicno d-j torka 10. junija. Planinsko društvo prosi, naj se zaradi rezervacije avtobusa in skupnega kosila z vpisovanjem pohiti. Pri vpisu se plača na račun kosila 100 lir. «» — Padec kolesarja V civilni bolnišnici so včeraj ob 11.40 nudili prvo pomoč 8-letnemu Mariu Aguzzoniju iz Ul. Vicenza št. 3. Fant se je pri padcu s kolesom ranil v levo koleno. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. -« »*•—— Trčenje avtomobilistov na ovinku na Oslavju V nedeljo zjutraj okoli 10. ure sta na cesti, ki pelje iz Pevme proti Oslavju, trčila motociklista Josip Vouk iz U-lice Orzoni ter Avgust Ipavec iz Dolenj. Pri trčenju sta motociklista padla tako nerodno, da so ju morali prepeljati v civilno bolnišnico z avtomobilom Zelenega križa. Ipavcu so zdravniki obvezali rano nad levim očesom, ozdravel bo v 7 dneh. Vouka pa so pridržali v bolnišnici ker je pri padcu zadobil močan udarec v lobanjo in šok. V bolnišnici bo moral ostati osem dni. «»-— Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 29. maja do 4. junija rodilo 18 otrok, umrlo je 6 oseb, oklicev 9, porok 9. Rojstva: Maurizio Facchln, Paolo Canova, Roberto Cano-va, Stefano Stabile, Mario Kiaviz, Anna Marassi, Tiziana Furlan, Dario Grillo, Mauro Grifalconi, Marina Biasutti, Rc.sanna Schugur, I.oredana Marchi, Manuela Primožič, Rosalia Cristim (rojena mrtva), Gabriella Busatto, Maurizio Tonutti, Fulvia Mattiazzi, Mariagrazia Cian, Smrti: 95-letna posestnica Clementina Lantieri vd. de Levetzovv, 62-letni upokojenec Aitilio Fumiatto, 6 mesecev stari Roberto Žiberna, 45-let-ni delavec Giuseppe Klinec, 77-letna upokojenka Antonia Culot vd. Culot, 60-letna Giu-seppina Caudek vd. Cijan. Oklici: pek Renato De Mario in tkalka Maria Cadez, frizer Italo Nicolardi in delavka Maria Dorina Milotti, orožnik Giovanni Rossi in šivilja Rosalia Cartelli, agent javne varnosti Francesco Tro-vato in Giuseppa Trovato, Fiancesco Lentile in Irma Dragotta, bolničar Mario Volk in Elena MaUri, namestnik komisarja Carlo Volpicelli in profesorica Nicoletta Aruta, železničar Fulvio Barbetta in učiteljica LUisa Slivar, zidar LiUigi Troncar in Ernestina Nobilois. Poroke: prodajalec Sergio Spanghero in delavka Maria Carussio, zidar Arduino Ra-bszza in tkalka Kristina De-vinar, doktor prava Mario Gellob in Geltrude Valantič, gradbeni izvedenec Luigi Zot-ti in blagajničarka Claudia Mezzorana, gradbeni« Enzo Pelesson in Anna Fiegl, agent javne varnosti Francesco Ve-lussi in Vilma Vecchiet, mizar Paolo Tulissio in Mana Budal, mehanik Ernesto Selva in delavka Ada Podbersig, zidar Secondo Capelli m Livia Marega, trgovec Daniele Ger-mech in prodajalka Anna Dio-nisio. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 24,6 stopinje ob 11.15, najnižja 14 stopinj ob 5. uri. Vlage 80 odstotkov. Včeraj je padlo 3,4 mm dežja. i Učenci, ki so nastopili v igri na šolski predstavi v Nabrežini Križ Tudi v Križu so imeli učenci tamkajšnje osnovne šole v soboto zvečer svojo zaključno šolsko prireditev. Zupni-ška dvorana je bila mnogo premajhna za vse domačine ki so prihiteli, da vidijo svoje malčke. Predstava bi v večji dvorani prišla mnogo bolj do veljave in tudi več vaščanov bi ji lahko prisostvovalo. Mali Križani so za to prireditev pripravili pester tn bogat spored. Najprej so se pojavili na odru učenci iz I. razreda, ki so recitirali: Livij Tence, «V objemu domovine*, Milena Bogateč, .Telefon*, E-rika in Boris Košuta, prva .Prsti*, drugi .Civ-čiv*. Vsi najmlajši so podali še zborno recitacijo .Polna luna*. Nato je otroški šolski mešani pevski zbor zapel .Krasen pogled*, .Očnica* in .Zdravljica*. Sledila je zborna recitacija otrok iz II. razreda, .Ni koklje brez piščancev*. Vedno isti učenci, skupno z onimi iz I. razreda, so zapeli •Cin-čin-čin*, .Lastovki v slovo*, • Izidor* in .Vrbi*. Učenci IV. razreda so dobro podali tri šaljive prizorčke, in sicer: .Učenost in copernija*, .Na izlet* in .Pred sodnikom*. .Uvod h Krstu pri Savici* in •Majnik* sta recitirala Lucijan in Rada Košuta iz V. razreda. Zaključno točko je imel še pevski zbor, ki je zapel .Kje je deželica* m .Slovenski smo fantje*. uspele gre posebna zahvala vsem učiteljem, ki so s požrtvovalnostjo in velikim trudom pripravili učence za u-spešen nastop na zaključnih prireditvah. M. M. Bolniško zavarovanje upokojencev VPRAŠANJE: Neki moj sorodnik ima majhno kmetijo, toda bil je zaposlen v tovarni in uživa pokojnino INPS. Ko se je pred kratkim obrnil na INAM za zdravniško pomoč, so mu jo odklonili, ker je vpisan tudi v kmečko bolniško blagajno. Ali je ravnanje bolniške blagajne INAM pravilno? Ali se sme oziroma more moj sorodnik izbrisati iz kmečke bolniške blagajne? ODGOVOR: Primer malega kmeta, ki je bil zaposlen v tovarni ali drugje, ki uživa pokojnino socialnega skrbstva in ki je vpisan tudi v bolniško blagajno, je precej pogost. Zato tudi marsikoga zanima. ali si lahko izbere eno blagajno ali drugo (kot je znano, imajo upokojenci INPS že nekaj let pravico do zdravniške in bolniške pomoči INAM). K omenjenima blagajnama je treba dodati še bolniško blagajno obrtnikov, ki bi prišla včasih tudi v poštev za izbiro, ko ' gre za o-pravljanje dveh poklicev. Kar se izbire tiče, bi moralo pač veljati načelo, da ima zavarovanec pravico izbrati tisto zavarovanje, ki se mu zdi najbolj ugodno. Kaže pa, da nočejo prizadete ustanove nič slišati na to uho. Toda upoštevati je tudi treba, da ne IIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIlIllUllintlttlllllllllllllllllllltlllllHIIfflllilllllllllll Seznam dijakov Nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, ki so uspešno zaključili šolsko leto Na oglasni deskah raznih šol so zdaj na vpogled občinstvu seznami učencev, ki so uspešno zaključili šolsko leto, ali pa imajo popravljalne izpite ter so bili odklonjeni. Objavljamo seznam dijakov Nižje srednje šole pri Sv. Jakobu, ki so uspešno dokončali letošnje šolsko leto. Repentabor V nedeljo ob 16. uri so u- čenci osnovne šole na Repen-tal-ru-Col, priredili zaključno šolsko prireditev. Poleg velikega števila občanov, so se prireditve udeležili tudi g. upan v nekaterimi občinskima svetovalci in vaški župnik. Naši otroci so za to priložnost pripravili igro v 4 dejanjih .Pavelčkova piščal*. Prostor nam ne. dopušča, da Razred I. a Mihael Beličič, Angel Bogateč, Edvard Bole. Emil Bole, Klaudij Brani, Bojan Brezigar, Marko Canciani, Livij Crevatin, Vladimir Coretti, Bruno Danieli, Boris Emili, Bogomil Gabrovec, Stojan Gla. vina, Branko Graccogna, Dušan Grgič, Stojan Kafol, Da- nilo Ključar, Dušan Mauri, Danilo Pertot, Dimitrij Pertot, Ivan Sossi, Žarko Sossi, Darij Tenze, Igor Zobec. V tem razredu imajo 4 dijaki popravljalne izpite, 1 pa je bil odklonjen. Razred I. b Darko Ban, Danijel Bizjak, Stojan Bolčina, Enij Cah, I-van Floreancig, Peter Gruden, Marjan Kravos, Aljoša Mrak. Ivo Petkovšek, Sergij Prašelj, Ivan Radovič, Marij Renzi, Igor Simonič, Ljubomir Stele, Sergij Verč, Adrijan Zavadlal, Jadran Zeriali. V tem razredu ima 6 dijakov popravljalne izpite, 3 pa so bili odklonjeni. Razred I. c Arianna Berdon, Sonja Božič, Jelka Danieli, Marta Gom-bacci, Viviana Gruden, Saša Križmančič, Darija Milkovič, Ksenja Nibrandt, Luciana Sfer-za, Majda Sirk, Magda Starec, Mira Stegu, Marija Sturman, Ema Toson, Sonja Vatta. V tem razredu ima 10 dija- bi navedli vse mlade igralce,: kov popravljalne izpite, 1 pa saj jih je nastopilo na odru več kot 20. Vjt so se z gotovostjo kretali na odru in dobro podali svoje vloge. Omeniti pa moramo -Pavelčka* (Aleš Lupine, III razred), kraljico (Marija Škabar, V. razred), ministra palčkov (Boris Guštin I. razred), Juljko (Jelka Suc, V, razred), Zojko (Marija Ravbar V. razred), Milkico (Sonja Milič IV. razred), Cilko (Anica Škabar, III. razred) ter Pavla Škabarja in Franka Turka v vlogah dveh ministrov*. Posebno pa meramo pohvaliti učenke, ki so prav lepo plesale kot vile II. dejanju. Na koncu je nastopil še otroški pevski zbor, ki je zapel pesem .Kje dom je moj*. Da so vse prireditve dobro je bil odklonjen. Razred I. č Boris Mikulus, Livij Sossi, Pavel Švara, Albina Auer, Lucija Barei, Neva Drožina, Lucija Falletig, Sonja Kosmina Aurelia Micottis, Sonja Mi-helj, Nadja Udovič, Miranda Vodopivec. V tem razredu imajo 4 dijaki popravljalne izpite, 4 pa so bili odklonjeni. Razred I. d Gabrijela Andlovič, Majda Batelli, Mara Bratoš, Odila Bufon, Alenka Colja, Marija Corbatto, Ana Devoti, Nadja Filippi. Nadja Ivančič, Bogomila Kravos, Sonja Škabar, Neva Sirca, Ana Svab, Zoja Tence. V tem razredu ima 8 dija- Prizor s šolske predstave na Repentabru Šolski pevski zbor osnovne šole v Križu kov popravljalne izpite, 1 pa je bil odklonjen. Razred II. a Marijan Giaconi, Miran Hro. vatin, Nedeljko Hrovatin, Ljubomir Majcen, Radivoj Pec-hiar, Edvard Plesničar, Viljem Pregare, Karel Rolich, Boris Sancin, Boris Simoneta, Zvonimir Simoneta, Pavel Strani, Davorin Žerjal, Rudolf Za^ gar. V tem razredu ima 7 dijakov popravljalne izpite, 5 pa je bilo odklonjenih. Razred II. b Matjaž Bidovec, Stojan Colja, Marko Hreščak, Uroš Koren, Aleksander Marvin, Jože Morelj, Danilo Mužina, Sergej Premru, Ivan Stefani, Borut Spacal, Rado Stoka, Goran Taučar, Vojmir Taučar, Dari-bor Zupan, Stojan Zerial. V tem razredu ima 5 dijakov popravljalne izpite, 4 so bili odklonjeni. Razred II. c Aleksander Beccarl,, Fabij Bernetti, Aleksander Canciani, Boris Fabiani, Stanislav Fle-go, Vasilija Boštjančič, Nadja Kosmina, Silvestra Šuligoj, Marija Švara, Ana Trento. V tem razredu ima 13 dijakov popravljalne izpite, 6 pa je bilo odklonjenih. Razred II. č Marija Brce, Silvana Ciac-chi, Jožica Cristiani, Sonja Cuk, Nadja Danieli, Majda Guštin, Magda Kuret, Marija Lisjak, Majda Mahnič, Draga Milazzi, Diomira Pieri, Tatjana Pipan, Majda Prasselli, Neva Starec, Alojzija Strain, Silvana Sirca. V tem razredu ima 13 dijakov popravljelne izpite, odklonjen pa ni bil nobeden. moreta kmetovalec ali obrtnik prekiniti plačevanja prispevkov ustreznima blagajnama, ker je njuno zavarovanje obvezno. IGE za male prevoznike VPRAŠANJE; Sem mali prevoznik in ne vem, kako se moram ravnati glede poslovnega davka (IGE). Veliki prevozniki zaračunavajo še vedno po 3 odstotke, medtem ko računajo mali prevozniki od 1. februarja 3,30 odstotka. Registrski urad pravi, da moramo še nadalje plačevati d,30 odst. Kako je pravzaprav * stvarjo? ODGOVOR: Med diskusijo o zakonskem načrtu, ki je vseboval nove predpise glede davka na poslovni promet in *i je postal 16. decembra 1959 zakon, so nekateri levičarski P0* slanci predložili popravek, P° katerem naj bi oprostili pla-čevanja IGE za inkaso prevažanja oseb in blaga, ko opravlja prevoze neposredno Pre" voznik sam z lastnimi prevoz, nimi sredstvi in brez pomoči oseb izven svojega družinskega kroga. Poslanska zbornica se je strinjala s tem in je P° izjavi poročevalca zakona n vlade ugotovila, da spadajo mali prevozniki v kategorijo> o kateri govori odstavek F) člena 5 sedanjega zakona št. 1070. Ravno na podlagi tega člena je finančno ministrstvo z ,«h krožnico št. 15 prot. 65240 * dne 25. februarja 1960 prists-lo na to, da se mali prevozni1 ki abonirajo na plačevanje IGE na podlagi enega od" stotka, ali pa da plačajo IGE konec leta, in sicer V vsoto naenkrat. Ta okrožnica pravi, da se smatrajo za B13’6 prevoznike tisti, ki imajo eno srmo vozilo z manj kot 80 stoli, ki to vozilo sami vozijo .in ki nimajo uslužbencev. Tisti prevozniki, ki so v teh pog°" ."h, morajo registrskemu uradu takoj prijaviti dohodke, ki jim menijo doseči do konca leta, in plačati dolžni davek konec vsakega trimesečja. . tem primeru tudi niso vec dolžni izstavljati računov, v* pa morajo izstaviti na zahtevo svojih klientov račun, m°" lajo navesti na njem podatke c svoji prijavi dohodkov o prevozov, vloženi pri regi*”" skem uradu. Na ta račun Pa morajo nalepiti kolek 2 lir za vsakih 1.000 lir do naivežJj, lir. Ce je vsota nižja od 1°° lir, je prosta kolkovanja. Ma prevozniki lahko zaračunajo svojim klientom 1 odstote,.... IGE. Vsi ostali prevozniki tn‘> rajo izdajati račune z aplici* njem 3 odstotkov IGE. to 1* enako kot pred 31. decembro 1959, ker ni zakon št. 1070 sPrP-menil kvot IGE, za te prevoze. cOdprto nebo» VPRAŠANJE: Kaj pome*' pravzaprav naziv aodprto ** bo», ki ga v zadnjem času t® ko pogosto berem v časopi*1 ODGOVOR: Tako so imen£ vali predlog ameriškega Pr ^ sednika Eisenhowerja na hunskem sestanku Ženevi j« leta 1955. Pred kratkim se . govoril0 zlasti na zadnji seji Varnost nega sveta OZN. Na podlag tega predloga naj bi se vele- sile sporazumele, da pod na zorstvom OZN bi ustanovili * stem zračnih inšpekcij, ki dejansko onemogočile vsak n -naden napad. Zloglasni P°e U-2 nad Rusijo, kakor tudi i strelitev satelita «Midas» ®Pa data v samovoljen poskus TA> da bi enostransko izvedle stem kontrole «odprtega * ba», potem ko je svoj Sovjetska zveza odklonila Razred II. d Vida Benčina, Vilma Cam-paniali, Erika Fonda, Darija Grobovšek. Vera Kosovel, Marina Merlak, Majda Premru, Tanja Princi, Ivanka Samsa, Majda Slama, Marija Strekelj. V tem razredu ima 9 dijakov popravljalne izpite, odklonjen pa ni bil nobeden. IIIrUIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIItlllHIlOlllllllllllllimilllllllinillMimilHlIllllltlllMH11111 senhowerjev predlog, ker pravičeno meni, da je te pravzaprav za kršitvijo drža ne vrhovnosti (suverenosti , kar torej ni sistem nadz0 stva marveč odkritega vohu stva. iin"11 Na križišču pri Devinu Treščil je z motorjem v zadnji del avtomobile V nedeljo se je tudi 27-lotni I krenil vozilo, pa je podrl Mario Trevisan iz Gradiške napotil v Trst, da bi prisostvoval prihodu kolesarjev, ki tekmujejo na kolesarski dirki po Italiji. Peljal se je z motorjem, toda sreča mu ni bila naklonjena in se mu je pri Devinu zgodila nesreča. Na križišču pri Devinu mu je namreč prestrigel pot z avtom 49-letni dr. Emilio Bertuzzi iz Ulice Galleria 16, ki se je tudi tja pripeljal, da bi prisostvoval kolesarski dirki. Motorist je zaradi tega treščil v avto in nezavesten obležal na tleh. Ponesrečenega motorista so kmalu nato odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo, ker si je prebil lobanjo in si zlomil čeljusti ter se hudo ranil po ustnicah. Izbil si je tudi nekaj zob in dobil pretres mo-žgan. Krava povzročila nesrečo avtomobilista Ko se je včeraj opoldne 39-letni Dino Mariani iz Milana vračal z avtom iz Sežane v Trst, je zapazil na cesti med Sežano in obmejnem blokom kravo, ki je pritekla s pašmi-ka. Da bi preprečil hujše p■> Bledice, je Mariani močno pritisnil na zavore in nekoliko ob- nlvil“ »umu;, pa jv F’'” cestni kamen in se pobi* ^ r«nil po čelu in rami- 2 * silnim avtom so ga od ob”\j, rega-bloka odpeljali v b° j nico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. Zdraviti * bo moral dva tedna. «» ——- Pešec podrl žensko I/ neke gostilne v Ul Ritt- nieyer je včeraj opoldne Pij, hitel z naglim korakom letni Luciano Leoni iz ujl ske ceste 329. Verjetno je nekam zamaknjen, pa jc V drl 73-letno Vittorio V*° ^,jr> Ulice Del Ponte 5, ki je k3 no šla po pločniku. ^o- se je precej pobila in P°- ;0 dovala, zaradi česar sojma pa samo 67.000 prebivalcev. Glavno mesto v tej pokraiini je Punta Arenas, najbolj južno mesto južnoameriškega kontinenta. Pozneje je ministrstvo javnih del sporočilo, da m bilo niti človeških žrtev zaradi potresa na področju Puerto E-den in niti kake posebne škode. Tehniki, vojaki in delavci tekati iz naraslega jezera Rinihue. Odprli so prvi odtok iz jezera, tako da je začela voda odtekati. Tehniki hite padla na tla. Raketa je padla kopati drugi kanal. Prebival-1 prav v sredo neke družinice: stvo v dolinah rek San Pe-j 37-letnega moža, 34-letne žene dro in Cale-Cale so že bili in 6-letnega sinčka. Vse tri so opozorjeni, da bodo morali: takoj prepeljali v bolnišnico, takoj oditi, ko bo dan ukazi l°da danes v prvih jutranjih vojaškega poveljstva. Ulaz za! urah -ie m°ž zaradi hudih po- zrak in spet padla na tla, ne nesreč in število, ki še nikakor ni dokončno, navaja do opoldne danes 23 mrtvih in nad 30 ranjenih. da bi eksplodirala v zraku, pač pa, ko je sredi množice evakuacijo bodo sporočili 48 ur prej kot bodo pričeli iz-praznjevati jezero Rinihue. Po mnenju tehnikov bo voda obeh rekah narasla za dva so dosegli danes prvi uspeh metra ko bodo pri;ekle vode v borbi proti poplavi, ki bi nastala, ko bi začela voda od- •nniniHHlnlinnnninnnniinnnniniininiiiiiinnlinnniniillnninniiinnnnnnnnninnnninnnnniniinnuunninniiinnniiinnnnnnnnminninninilinnninnnnnnnnnninnnnnnu Proces zaradi nesreče v Barletti Včeraj so ki so nastopile priče strašni nesreči TRANI, 6. — Na današnjem nadaljevanju procesa zaradi nesreče v Barletti, pri kateri je izgubilo 58 oseb življenje, ker se je porušila neka hiša, je stopil pred sodnike župan odv. Palmitessa. Zupan je na- S carskim rezom so iz že mrtve matere v neki rimskij bolnišnici rešili deklico, ki Je zdrava in sposobna življenja. Mati je zaradi krvavitve umrla med prevozom v bolnišnico stopil kot »civilno odgovorni*; | benih zadev izključni sodnik občinska uprava se je prosto- tehnični urad. voljno javila sodišču kot ci- Nat0 so kot priče nas,topi-vilno odgovorna. le oSebe, ki so se nesrečnega Zupan je moral odgovarjati dne skoraj slučajno izognile na mnoga vprašanja, poudaril nesreči. Uradnik Martino Gian-pa je, da je bil glede grad- nini, ki je pri nesreči izgubil 20-letno hčer, je povedal, da je večkrat opozoril Del Car-mineja na poškodbe in razpoke v hiši, ki so postajale vedno bolj opazne. »Nekoliko mavca pa jih bomo popravili,* je na to odgovoril Del Carmine. M. Giannini je videl Del Carmi-neja še na sam dan nesreče. •Ce bi me Del Carmine o-pozoril na nevarnost, bi jaz rešil hčer*. Zanimiva priča je bila tudi učiteljica Biagia Chiarello. Ta je pri nesreči izgubila starše in tri brate. Bila je ona tista ženska, ki je ustavila predsednika republike in ga prosila za pravico, ko je obiskal žrtve nesreče v Barletti. Danes je potrdila, kar je povedala v preiskavi, dodala darkoli se je govorilo z Del Carminejem glede kakih sprememb v stavbi, je Del Carmine vedno dejal, da se mora posvetovati še s Turijem. Potem ko je pričal še Donato dei Santis, ki je pri nesreči izgubil ženo, svakinjo in po-strežnico, je bila razprava zaključena in se bo nadaljevala jutri, ko bodo nastopile druge priče. Vatikan vznemirjajo japonski demografski problemi VATIKAN, 6. — «Osserva-tore Romano* posveča poseben članek demografskim problemom Japonske. Potem ko obsoja vsako kontrolo rojstev, zaključuje s pozivom na velike države, naj «ne ostanejo gluhe spričo potreb, da se odpro meje miroljubni imi- iz jezera. Iz Valdivie se bo moralo odseliti okrog 30.000 oseb, ker bo del mesta preplavljen. Tistim, ki hočejo odpotovati bolj v sredo ali na sever države, nudijo oblasti vse ugodnosti; prednost pa imajo ženske, otroci, stari in bolni. Ni jih mogel rešiti... VERSAILLES, 6. - ((Takoj ključe celic, sicer streljam*. S temi besedami je neki moški z zakritim obrazom zdramil jetniškega paznika. Toda paznik ključev ni imel. ((Pojdimo jih iskat*, je z odločnim glasom dejal moški. Kmalu sta prišla v prvo nadstropje, kjer je bil drugi paznik. Toda temu je uspelo sprožiti alarmni zvonec. Skrivnostni obiskovalec je v trenutku pobegnil. Jetniški pazniki domnevajo, da je moral biti to neki Def-fay, 25-letni kaznjenec, ki je približno pred mesecem pobegnil iz zapora. Tedaj je obljubil svojim tovarišem v ječi, da jih bo prišel osvobodit. Pozneje so točno ugotovili, kako je možakar prišel v jetnišnico. — -«»---- Huda nesreča pri umetnih ognjih V1GEVANO, 6. — Med prireditvijo z umetnimi ognji je včeraj neka raketa poletela v škodb umrl. Tudi žena je še v nevarnosti za življenje, medtem ko bo otrok ozdravel v 10 dneh. Katastrofalen week-cnd v PARIZ, 6. — Do popoldanskih ur danes so že zabeležili 44 smrtnih žrtev binkoštnega weekenda; to število se nanaša samo na prometne nesreče. Na 72 pa narašča, če mu prištejemo je smrtne žrtve pri kopanju. Cestno omrežje v Franciji, ki ga imajo za eno najboljših v Evropi, je ob takih priložnostih kar nezadostno. Dovolj je, ako se upošteva, da je od večera v petek do jutra v soboto po dveh velikih pariških avtomobilskih cestah, po zahodni in po južni vozilo 128.000 in 72.000 avtomobilov. Policija domneva, da se je danes vrnilo v prestolnico okrog 300.000 avtomobilov. «» — Že sedaj vročina na Švedskem STOCKHOLM, 6. - Izreden pritok gostov so imela letovišča in kopališča na Švedskem včeraj in danes. Mesta so se kar izpraznila in Stockholm je bil danes popolnoma zapuščen. Tudi temperatura je dosegla nenavadno višino za ta čas, saj je bilo včeraj 27 stopinj, danes pa že dopoldne 31. Povsem drugačen položaj pa je na Laponskem, kjer je mraz dosegel tudi 20 stopinj pod ničlo. Pri splošnem ((preseljevanju* je bilo tudi mnogo prometnih Brv se je podrla med procesijo RIETI, 6. — Lesena brv, ki veže abruško državno cesto z neko mulatiero, se je podrla prav v času, ko je čez njo šla procesija. Ljudje so z višine okrog 15 metrov popadali v potok in 41 oseb so pripeljali v bolnišnico v Rieti. Od teh so jih 7 takoj operirali. Drugih 7 hudo ranjenih oseb so odpeljali v bolnišnico v Aquilo. Delovanje Etne CATANIA, 6. Na severovzhodni strani Etne Se je odprlo žrelo, iz katerega je začela v manjši količini teči lava. Severovzhodni krater iz-metava redno — približno vsakih pet minut — pline in pepel. Zelo odločni občinski možje PIVA TRIGOSO, 6. - Ob prisotnosti občinskih oblastnikov iz Sestri Levante so danes dopoldne z velikanskim žerjavom odstranili železobe-tonske stebre za konstrukcijo velikega hangarja s površino 1.500 k v. metrov. Hangar bi stal na obali na občinskem svetu. Za današnji korak se je občina odločila zato, ker je stavbenik sicer imel dovoljenje od luškega poveljstva, nikakor pa ne od občine. Zdi se, da se s tem zadeva še ne bo zaključila. «»------------------ PALERMO, 6. — Ko sta oče in 16-letni sin raztovarjala neko mulo, je ta nenadoma dečka brcnila v trebuh. Udarec je bil tako hud, da je deček kmalu nato umrl. pa je še ta podatek: ka- ] graciji*. i^OjZ RAVBAR: Prve Sodi mane Moja prva ljubezen iLocooccooc ^tvič Hj ',’K sem se zaljubil, «to l)Uh pet let. Moja prva k, 6zen je bila sosedova Mil" »tj- I1* je bila petnajst let od mene. Vzljubil »t„ j° zato, ker me je pogoja 3 n°sila štuporamo. Netil, dne mi je obljubila, da vzela za moža, ko Dj dorasel. Nekaj dni nato t>i,-Seni ji nehote vrgel ka-tij-, v nogo, in ker je bila jeze, se je leto dni za-j Poročila z drugim. N , svoje prve ljubezni ni-Ml, >s>ej še nikomur ome-itlj' jker ne maram, da bi se »vr • o lil Prvo ljubezen progla- ij o^V^ezer., ki je sledila tej til, fiteri nameravam govo- Oa tem mestu. Poči* sv°j'b zadnjih šolskih »U vn'c sem preživel pri stri-®netu v Komnu. Ker ni-»lt( Poznal nobenega komen-kj mulca, sem se spočet- smejal. Zato sem za N tia moč dolgočasil. Tiste 0vjPa spm zagledal pri sose-lepo deklico. Ker se mi je ljubko nasmihala, sem se opogumil in jo čez nizek zid, ki je stal med stričevim in sosedovim borjačem, vprašal: »Ali si od tu doma?* «Ne, s Tolminskega sem. Prišla sem na počitnice k teti. Pa ti, si ti od tu doma?* #Jaz sem pa od tam,* sem zamahnil z roko proti morju. «Kako pa ti je ime?* se je pozanimala. «Ziži.» »Uh, kako grdo ime imaš! Ali ti niso mogli dati drugega imena?* »Najbrž ne, sicer bi mi ga dali. Ko sem prišel na svet, je bila pri nas splošna stiska, zato tudi imen ni bilo na razpolago toliko, da bi jih človek lahko izbiral po mili volji. Zato so se moji starši morali zadovoljiti z i-menom, ki so go imeli pri roki. — Pa tebi, kako ti je ime?* »Vilma.* «Fiuuu!» sem zažvižgal. «Ti je všeč moje ime?* «Pa ti tudi.* Malce je zardela in povesila oči, kot se spodobi ženski ob taki izjavi. Potem me je vprašala, v kateri razred hodim, in povedala, da bo jeseni šla v šesti razred. Ko sva se vprašala še to in ono, sva nazadnje sklenila, da bova skupaj gonila na pašo, jaz stričeve, ona pa tetine krave. Tisto popoldne sva prignala na pašo na gmajno, ki se razprostira med Komnom in Tomačevico. Usedla sva se v senco velikega bora in se pogovarjala. Ona mi je pripovedovala o svojem rojstnem kraju in je zelo hvalila Tolminsko, češ da je lepša kot Kras, da na Krasu ni ne gozdov ne rek in da na Tolminskem dekletom ne pravijo mule kakor na Krasu, temveč čeče, in da krompir^ ju ne pravijo krompir, marveč čompe. Jaz sem jo z za- nimanjem poslušal in si na tihem želel, da bi vsaj enkrat obiskal deželo čeč in čomp. Potem ko sem tudi jaz opisal svoj rodni kraj, sem nabral šopek ciklam in ga ji podaril. Bila je zelo vesela moje pozornosti in je izjavila, da bi rada videla, da b; bila zmerom skupaj. Poslej sva res bila pogostoma skupaj in postala sva dobra prijatelja. To je opazila tudi strina Urša. Ker pa je bila s sosedovimi v sporu, ni dovolila, da bi se družil z Vilmo. »Ne maram pa ne maram, da hodiš s tisto smrkljol* je nekega dne pribila. »Ja, zakaj pa ne bi smel hoditi z njo?* se je zavzel zame stric. «Prvič zato, ker je v žlahti z onimile, drugič pa zato, ker nič ne veš, kaj se lahko izcimi iz takele ,lju-bez-ni’.» «Bodi no pametna, Urša! Kaj naj se izcimi iz take o-troške ljubezni, te vprašam?* je rekel stric in se prizanesljivo nasmehnil. »Ti kar pusti to reč lepo pri miru. Jaz že vem, kako je s takimi rečmi. Mule ima štirinajst let, ona pa dvanajst...* «No, in kaj potem?* ji je stric skočil v besedo. »Pravim ti, da se ne vtikaj v reči, ki jih ne razumeš, in — basta!* Ker običajno odneha pametnejši, je to pot odnehal stric: zamahnil je z roko in odšel po opravkih. Poslej mi je strina Urša kratko in malo prepovedala sestajati se z Vilmo. To pa je hudo prizadelo tudi njo. «Kaj naj storiva?* sva se vsa obupana spraševala, ko sva se naskrivaj shajala za stričevim skednjem. Ker sva ugotovila, da odslej ne moreva več živeti drug brez drugega, sva po daljšem razmišljanju prišla do zaključka, da je edini izhod iz najine nesreče — smrt. «Da, najbolje bo, Vilma, če skupaj umrjeva,* sem potrto rekel. »A kako?* je vprašala s prizvokom strahu v glasu. »Pila bova strup.* «Strup?!» je zazijala vame. Potem je vprašala: «Kje pa naj ga vzameva?* «Strina Urša ima v shrani bi steklenico nekega strupa. Naredila bova vsak nekaj požirkov, pa bo!» »Prav; prinesi ga na pašo,* je rekla in počasi odšla. Tisto popoldne sva prignala živino v stričevo ogrado ki je bila nekje ob cesti Ko- men-Gorjansko. Usedla sva se pod košat hrast in se nekaj časa žalostno gledala. Potem sva se ozrla na zelenko s smrtonosnim napojem, ki sem ga držal v naročju. Najina pogleda sta bila uprta v listek, prilepljen na steklenici, ni katerem je bilo z okorno, pisanja nevajeno roko napisano ime strupa. Cez nekaj časa sem okrenil glavo v stran, podal steklenico Vilmi in skozi stisnjeno grlo izdavil: #Na, pij ti prva!* Počasi je segla po steklenici, jo odmašila in naredila nekaj požirkov. Nato mi je vrnila steklenico, se zleknila po travi, zamižala in jela sunkovito dihati v pričakovanju smrti. Medtem sem tudi jaz pogoltnil nekaj krepkih požirkov strupa, nato pa omahnil nazaj, zatisnil oči in dr-htč čakal, kdaj bom umri. Nekaj minut sva molče čakala smrt, ker pa ni in ni hotela priti, sem spregovoril z glasom, ki je bil že malce podoben glasu iz groba: «Najbrž sva popila premalo strupa, izpijva ga še malo!* Ko sva vnovič potegnila iz steklenice, sva se spet spustila vznak in mižč nestrpno čakala smrti v prepričanju, da zdaj mora vsak čas priti, saj sva izpila več kot pol litra strupa. In res sem kmalu nato začutil, kako me smrt pričenja stiskati v svoj hladni objem. Tedaj me je Po hrbtu spreletelo nekaj ledeno mrzlega, na čelu se mi je nabral hladen znoj, v glavi se mi je začelo vse bolj vrteti, v želodcu pa me je bolj in bolj peklo. Vse to so zanesljivi znaki bližajoče se smrti, sem pomislil in se zgrozil. Na, še kako minuto pa bo po meni, sem si mislil in se začel tresti kakor žolica na vilicah. Moja nesrečna čeča pa je izjavila, da ima malce drugačne občutke. Rekla mi je, da jo po vsem životu spreletava neka čudna toplina, da ji čelo obliva topel znoj, in da tudi ona čuti vrtoglavico. »Potemtakem vse kaže, da že umirava,* sem rekel z jokavim glasom, zakaj zdaj sem se začel nekoliko kesati, da sem se zastrupil in da bom moral umreti tako mlad kot žrtev svoje prve ljubezni o-ziroma kot žrtev strine Urše. Da, ona je zakrivila najino prerano smrt, ona naju bo imela na vesti. Prav ji je! Naj naju le ima na vesti! Da bi le kmalu umrla jaz in Vilma, že samo zato, da bi strino Uršo čimprej začela peči vest! Toda smrt je prepočasi prihajala po naju. Vtem pa se me je vse bolj polaščala o-motica in v želodcu me je vse bolj žgalo. «Ali boš kmalu umrl?* me je nenadoma vprašala Vilma. «Nemara vsak hip, ker mi strup že razjeda želodec. Pa ti?» »Tudi mene žge v želodcu in v glavi se mi strašno vrti,* je povedala in komajda zadrževala jok. ((Izpijva kar je še v steklenici, da bova prej umrla,* sem predlagal. Ko sva izpraznila steklenico, sva se spet ulegla in čakala, kdaj bova izdihnila. Cez čas je Vilma začela pokati in na vse grlo vpiti: «Ne, ne, jaz nočem umreti, nočem umreti!* Naenkrat je planila pokonci in začela teči proti vasi, neprestano ponavljajoč, da noče umreti. Ker sem se zdaj tudi jaz zbal smrti, sem se pognal za njo. Vsa omotena od strupa, tako rekoč že na pol mrtva, sva se opotekala čez gmajno, padala, se dvigala in tekla dalje. Ko sva pritekla na stričev borjač, sem ves iz sebe zavpil strini Urši, ki je stala na hišnem pragu: «Strina, strina, pomagajte nama — zastrupila sva se!» «Ja s čim pa?» je prestrašeno kriknila. ((Izpila sva tisti liter lizola, ki ste ga imeli v shrambi!* sem jecijaje izdavil ves prevzet od predsmrtne groze. Ker sem omamljen od strupa, kot sem bil, videl vse motno in potrojeno, sem videl, kako so vse tri strine dvignile roke proti nebu, e-na od njih pa je vzkliknila: «Eh, saj tisto ni bil lizol, ampak — teran! Shranila sem ga zase, na steklenico pa sem napisala, da je lizol, da mi ga ne bi pocucal stari.* Zdajci sva se spogledala z Vilmo. Strah pred smrtjo je na mah splahnel ob spoznanju, da nisva zastrupljena, temveč — pijana. Naslednji dan sem se vrnil domov. Potlej nisem nikoli več videl Vilme. Toda kadarkoli vidim teran, vselej s« spomnim nanjo, na mojo prvo ljubezen in na najin samomorilni poizkus. PKlMuKSKl UiVfcVMK _ 6 — 7. junija IbbO Zaključeno italijansko nogometno prvenstvo: JUVENTUSU NASLOV PRVAKA Genoa, Alessandria Torino, Lecco in Catania v A ligo Iz B lige sta izpadla Cagliari in Modena - Tretji kandidat bo znan po dodatnih tekmah med Simmenthalom, Venezio in Tarantom A LIGA Rezultati * Alessa nca: Lešek (KI) 425, Brodnik (KI) 390. Disk: Peterka (KI) 45.08, S-mič (Ki) 44.25. Kopje: Brodnik (KI) 64.15, Kopitar (KI) 64.02, Kač (KI) 63.84. 4x100 m: Kladivar 43.4, Dinamo 43.8, Branik 44.1. ZENSKE 60 m mladinske: Lubej (KI) 8.0, Kramarič (KI) 8.2. 100 m: Sikovec (KI) 11.9, Lubej (M) 12.4 Babovič (M) 12.4, Silan (Ki) 12.5, Lane (Ml) 12.7. 400 m: Slamnik (KI) 61.4. 800 m: Gašparut (KI) 2:22.2. 80 m ov>re: Ostrovškova (B) 11.7, Urbančič (KI) 12.6, Cede (KI) 12.7, Stožir (KI) 12.8. Višina: Podnar (Ml) 150, Urbančič (KI) ,145, Rozman (K1) 145. Daljina: Lubej (M) 5.12, Lubej (KI) 5.00, Skrjanc (O) 4 99. Disk: Celesnik (O) 45.30, Hu. dobivnik (O) 41.21. Kopje: Skornik (KI) 35.30. 4x100 m: Kladivar 50.Q, Maribor 51.8. časa za dosego zmage, še posebno, ker so bili domačini že brez moči, bili so trudni in jim je zmanjkalo sape. Toda na zmago verjetno Tržačani niti mislili niso in so se predali v usodo misleč, da si bo znala Catania izvojevati zmago. Toda ob koncu tekme jim je bilo žal. Vest o porazu Ca-tanie je delovala na Tržačane kot hladna prha. Bilo pa je prepozno. Ce bi vedeli prej, morda bi napravili vse, da si zagotovijo zmago. Prva dva goia gostiteljev bosta ostala na vesti tržaške o-brambe. Logično je, da je morala obramba tudi zgrešiti še posebno, ker je imela n-gromnega dela z ustavljanjem napadov skoraj podivjanih gralcev Parme. A grešiti tako platealno kot je storil Szoke, ki je hotel preigrati Lulicha namesto, da bi žogo poslal proti nasprotnim vratom, je skoraj nedopustno. Szoke ni preigral Lulicha in ko si je ta znašel žogo pred nogami, jo je neusmiljeno poslal v Ban-dinijevo mrežo. Za drugi gol j pa je kriv Brach, ki je z roko hotel odnesti žogo nasprotniku. Enajstmetrovka in gol. Sodnik, ki je tokrat pravično dosodil enajstmetrovko, ni storil svoje dolžnosti ko je Sentimenti še bolj vidno v kazenskem prostoru Parme ustavil žogo z roko. Vsi so čakali na sodnikov žvižg. Toda tega ni bilo in igra se je nadaljevala. Rekli smo, da so gostitelji v prvem polčasu popolnoma prevladovali in so dosegli dva gola, ki bi spravila na kolena tudi najbolj borbene igralce. Toda Tržačani niso obupali in so čakali le na ugodne priložnosti. Ta se je nudila Tac-coli v 44’ in tržaški srednji napadklec je iz kazenskega strela posla) žogo naravnost v gol. V drugem polčasu so gostje prevzeli vajeti v svoje roke, a enajstorica ni delovala kot bi morala. Posebno Szoke in Brach se nista znašla in sta zapravljala izredne priložnosti. V 8’ je Del Negro zastreljal odlično priliko, kasneje pa je vratar Parme Bandoni trikrat rešil pred Taccolo, Magistrel-lijem in Del Negrom vrata pred kapitulacijo. Končno pa je moral drugič kloniti pred prisebnim Taccolovim strelom. Drugič in... žal zadnjič. V zadnjih 15 minutah igre e je odločalo za izpad Parme, a tudi za rešitev Triestine. Gostom pa to verjetno ni padlo v glavo, kar so pokazali z igro. Igrali so tako, kot smo jih večkrat videli: lepi predložki, krasne in hitre akcije v sredini igrišča. Skušali pa so se izogniti stiku z nasprotniki h. izogibali so se žog, ki so jih silile v tek. Samo akademska igra in nič več. Zastonj >o trepetajoči gledalci na tribunah čakali odločilni napad Triestine s prodorom in golom. Vse je kazalo, da so Tržačani zadovoljni z rezultatom In da nočejo ničesar več. In ničesar več niso dosegli, s čimer so se sami obsodili. Ta tekma spada med tiste, ki jih je Triestina neumno zapravila tako doma kot na tujih igriščih. In sedaj se jim je to maščevalo. Bili so le korak od cilja in tudi sreča jim je prišla naproti. Toda Tržačani so odklonili njeno pomoč in zavrgli še zadnjo, morda najboljšo priliko ter so se nerazumljivo zadovoljili z rezultatom. ki jih je obsodil. Za *e-tos nič A lige, z prihodnjim prvenstvom pa se bo ponovno začelo trpljenje s tekanjem proti določenemu cilju. šli nasproti porazu, a Bettini je znal presenetiti vratarja domačinov in izenačiti. Hladna prha pa je prišla za goste še pred koncem prvega polčasa ko je sodnik dosodil proti njim enajstmetrovko, ki jo >e Za-glio poslal neusmiljeno v mrežo. Vsi so pričakovali, da bodo Videmčani položili orožje in se predali brez nadaljnje borbe. Toda gostje tega niso storili in zavedajoč se važnosti in pomena te tekme, so se v drugem polčasu še z večjo vnemo vrgli v borbo in so si v 17’ izsilili enajstmetrovko, ki jo je Pinardi spremenil v zgo-ditek. S tem seveda njihovo vprašanje še ni bilo rešeno. Gostje so hoteli doseči zmago, a ta ni hotela priti, šele ko so izvedeli rezultat v Palermu, so se Videmčani oddahnili: bili so rešeni in njihov obstoj v A ligi je bil zagotovljen. Ostale tekme so bile praktično brez pomena za lestvico. Zato skoraj ni bilo borb na raznih igriščih in boljše enaj-storice so igrale le za čast. Tako si je Fiore-ntina zagotovila zmago nad že obupano Genoo, medtem ko Milan ni mogel iti preko neodločenega izida z Atalanto. Tudi Bologna je komaj izenačila z nevarno Padovo, kar velja tudi za Samp-dorio, proti kateri je Lanerossi dosegel dva gola. Kasneje je Skoglund znižal rezultat, medtem ko je mladi Toschi 1Q minut pred koncem dosegel izenačenje. Brez zmagovalca in premaganca se je zaključila tudi tekma med La-ziom in Alessandrio. Moštvo Spala si je zagotovilo zmago, a ji ta ne koristi, kakor ne koristi Interju, ki si je privoščil neapeljsko e-najstorico. Pri obeh pa se je videlo, da sta enajstorici trudni in siti naporov dolgega prvenstva. *** V zvezi s tekmo Roma - Udi. nese, zaradi katere je prišlo do izgredov, ker so bili gledalci mnenja, da so bili domačini preveč popustljivi do gostov, so nastale razne nevšečnosti. Predvsem so nekateri športni krogi izrekli sum, da gre za dogovorjen rezultat. To je izrabilo vodstvo Palerma, ki je telegrafsko zahtevalo od nogometne zveze, da uvede preiskavo. B LIGA Triestina je v nedeljo izgubila zadnjo in tudi najbolj ugodno priliko za vstop v A ligo. V Parmi se je morala za. dovoljiti z delitvijo točk, s čimer se je sicer približala Cataniji, a ne toliko, da bi bila potrebna dodatna igra. Catania je namreč klonila v Bresci, a si je kljub temu zagotovila promocijo v A, kjer bo v prihodnjem prvenstvu igrala skupno s Torinom n Leccom. Kot smo predvideli, si je turinsko moštvo ponovno vsi-dralo na prvo mesto lestvice in to zaradi zmage nad Modeno. Nasprotno pa je Lecco zabeležil v Catanzaru poi-az. V tem prvenstvu je bilo na dnu lestvice precej zmede. Praktično je bilo precej enaj-stpric v nevarnosti, toda No-vara si je z zmago nad Sam-benedettese rešila nevšečnega dodatnega turnirja za rešitev. Taranto je sicer odpravil Sim-menthal, a s tem ni praktično dosegel ničesar razen upanja, da se bo vendarle rešil. S svojo zmago pa je potegnil /.a seboj moštvo iz Monze, za katerega se praktično prvenstvo še nadaljuje. Tudi neška enajstorica je bila tem, da se izmuzne v zadnjem trenutku. V Cagliariju so Benečani dobro zaigrali in so vodili z 1:0, kar bi jim zadostovalo za rešitev. Toda njihova obramba ga je polomila, kar so izrabili domačini, da so izenačili. Cagliariju ta rezultat ne pomaga, a je zelo škodoval beneškemu moštvu, ki se bo moralo še boriti za obstanek. Tišina bo zavladala na nogometnih igriščih italijanskega polotoka in nogometaši bodo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiimiiiiii Evropsko žensko košarkarsko prvenstvo Italija in Jugoslavija zmagoviti nad Holandsko in Romunijo SOFIJA, 6. — V evropskem košarkarskem prvenstvu ženskih ekip je Jugoslavija premagala Romunijo z 59:46 (27:22). V jugoslovanskem moštvu sta bili najboljši Kaluši-čeva in Radovanovičeva. Gole so dale: Radenkovič 9, Kalu-ševič 21, Baraga 4, Radovanovič 15, Prelevil 2, Pešič 2. Mrak 6, Kerenci, Martinovič, Meglaj in Strnčk- po enega. V ostalih tekmah so bili zabeleženi naslednji rezultati: Madžarska — Belgija 53:41 (28:16), Italija — Holandska . 58:42 (28:16), Bo'garija — Polj. 1 ska 66:45 (31:22>- odšli na morje ali v hribe na počitnice. V mestih se bodo začela pogajanja za kupovanje in prodajanje »dragocenih nog« in milijoni bodo zopet imeli glavno besedo. Le na nekaterih igriščih B lige bo še nekaj časa živahno. Monza, Venezia in Taranto bodo morali stopiti na oder in zaigrati zadnje dejanje njihove žaloigre. Modena in Cagliari sta že v C ligi. Kdo jima bo sledil? Dodatne tekme bodo pokazale, če bo to moštvo Simmenthala iz Monze, predstavniki mesta dožev ali juž-njaki iz daljnega Taranta. Borba se bo torej nadaljevala pod vročim poletnim soncem. Anquetil v Trstu. Francoz se je ponosen na svojo roza majico smehljal. Koliko časa jo bo še nosil? Odgovor bo prišel v jutrišnji etapi iz Bormia 19. in 20. etapa 43. kolesarske dirke po Italiji Bruni Dino zmagova Elliot pa na cilju v Bellunu Danes komaj 110 km dolga etapa Belluno-Trident Udeleženci 43. kolesarske d.rke po Italiji so se ustavili le malo v našem mestu. Toliko, da so se odpočili, ker jih je včeraj zjutraj budnica zgodaj vrgla s postelje. Ob 9. uri so imeli zbor na Trgu Unita in ob 10. so startali v Barkov-ljah in so se pognali proti cilju najdaljše etape dirke v Bellunu. V Trst je raznobarvna karavana Gira prišla iz Trevisa. Vse je kazalo, da bo prišlo do množičnega prihoda na cilj, toda most nad Sočo in neki nediscipliniran avtomobilist sta pripomogla, da se je prej monotona etapa spremenila v živahno. Točno na mostu pred Pieri-som se je glavnina z Anque-tilom na čelu znašla pred avtomobilom. Francoz je takoj zavrl, a pomagalo mu ni nič. Treščil je v avto in vsi kolesarji, ki so bili za njim, so se zvnili skupno z roza majico na tla. Le dva sta «e resneje iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniitiiiiMiiiiimiiimimiiiiiiuiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiit Jugoslovanska nogometna prvenstva V prvi zvezni ligi še borba med Crveno zvezdo in Dinamom Split prvak v II. ligi. Nova Gorica ostane v slovenskem conskem prvenstvu Jugoslovansko prvenstvo v I. zvezni ligi se bliža koncu. Beograjska Crvena zvezda še vedno vodi v lestvici, vendar oo morala zelo paziti, da jo nevarni zagrebški Dinamo ne izpodrine. V nedeljo je bilo prav za ti dve moštvi odločilno kolo, ki pa je ostalo brez posledic. Crvena zvezda je mo-:ala gostovati v Sarajevu in prav zaradi tega ji progrota ni bila povoljna. Toda Beograjčani so si znali na tujem n precej vročem igrišču zagotoviti zmago. Tudi Dinamo je imel v gosteh zelo nevarnega nasprotnika. Partizan iz Beograda je predstavljal za Zagrebčane sicer trd oreh, a Dinamo je znal streti njihovo odpornost :n zmagati. Ce na vrhu lestvice še ul rešeno vprašanje prvaka, je pa na dnu že vse jasno. Buduč-nost in Sloboda se bosta morala posloviti od tega prvenstva in pravici na ljubo je treba reči, da bosta izpadli res najslabši moštvi. Nedeljski rezultati so sledeči: Sarajevo-Crv. zvezda 2:4 (1:1) Radnički-Rijeka 1:1 (1:1) Beograd-Hajduk 2:4 (1:1) Sloboda-Velež 0:0 Diinamo-Partizan 4:3 (3:2) Budučnost-Vojvodina 0:2 (0:2) II. ZVEZNA LIGA Čeprav manjkata do konca prvenstva še dva tedna, je na vrhu in dnu, lestvice že vse jasno. Split si je z nedeljsko zmago zagotovil udeležbo v I zvezni ligi, medtem ko je usoda Igmana in Elektrostroja že zapečatena. Ljubljanski Odred se je rešil nevarnosti izpada prav v zadnjem trenutku. Premagal je enastorico Trešnjevke in >e premaknil še za eno stopnjo višje v lestvici. Rezultati nedeljskih tekem so sledeči: Split-Zeljezniičar 4:0 (0:0) Odred-Trešnjeva 2:0 (2:0) Elektrostroj-Varteks 2:2 (2:0) Zagreb-Proleter 2:3 (0:1) Sibenik-Igman 4:2 (3:2) Borac-Lokomotiva 3:2 (1:1) SLOVENSKA CONSKA LIGA V nedeljo je bilo zadnje kolo tega prvenstva. Za vrh lestvice to kolo ni bilo odločilnega pomena. Bilo pa je za dno, ker se je odločalo o usodi Nove Gorice in Grafičarja. Ce je bil rezultat srečanja med Grafičarjem in Ilirijo popolnoma negotov, je bil položaj za Novogoričane popolnoma brezupen. In prognoza je pokazala, da se niso motili tisti, ki so stavili na poraz predstavnikov Primorske. Toda tudi za Grafičarja se je zasukalo precej slabo, zaradi česar bo moral dati slovo ligi- In to zaradi slabega količnika v golih. Nova Gorica bo tako ostala še vedno v slovenski “e" conski ligi, od katere se po-na I. ZVEZNA LIGA C. zvezda 20 13 3 4 37:20 29 Dinamo 20 12 4 4 40:16 28 Partizan 20 11 4 5 44:24 26 Hajduk 20 • 6 5 44:23 74 Vojvodina 20 9 6 5 33:20 24 Sarajevo 20 D 4 8 28:34 20 Beograd 20 5 7 8 22:26 17 Velež 20 5 7 8 23:33 17 Radnički 20 7 6 9 23:29 16 Rijeka 20 6 4 10 28:47 16 Sloboda 20 3 5 12 14:43 1) Budučnost 20 4 4 12 13:34 12 II. ZVEZNA LIGA Split 20 14 2 4 57:23 30 Borac 20 12 2 6 42:31 26 Trešnjevka 20 11 4 6 39:28 75 Šibenik 20 U 2 7 44:34 24 Zeljezničar 20 10 3 7 31:27 23 ProIeter 20 < 4 8 36:37 20 Varteks 20 7 5 8 28:39 1) Zagreb 20 7 4 10 42:48 17 Odred 20 8 1 11 26:35 17 Lokomotiva 20 5 6 10 31:36 16 Igman 20 5 2 13 29:43 12 Elektrostroj 20 4 3 13 21:46 11 SLOVENSKA CONSKA LIGA Branik 22 18 1 3 88.20 37 Kladivar 22 15 2 5 62:45 32 Maribor 22 12 4 6 38:32 28 Rudar 22 U 2 9 61:31 24 Sobota 22 U 2 9 56:55 24 Triglav 22 U 2 9 42:43 24 Ljubljana 22 U 1 10 52:44 23 Ilirija 22 9 2 II 35:43 20 Krim 22 6 6 10 34:51 18 N. Gorica 22 S 3 14 41:78 1 i Grafičar 22 4 5 13 23:59 13 Izola 22 0 8 14 19:68 8 munska lahkoatletinja izboljšala šestkrat rekord za skupno ‘7 Cm. # # # BUKAREŠTA, 6. — Na mednarodnem atletskem prvenstvo Romunije, na katerem sodelujejo tekmovalci iz Francije, Italije, CSR, Grčije, Poljske, Vzhodne Nemčije, ZSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Jugoslavije, je Jugoslovanka Stamejčičeva zasedla prvo mesto v teku na 80 m z zaprekami s časom 11.2. PLAVANJE Nov ženski rekord na 200 m prsno AQUISGRANA, 6. — Zahodna Nemka VViltrud Urselmann je danes med treningom dosegla v plavanju na 200 in prsno s časom 2’50”2 nov svetovni rekord. Prejšnji rekord je pripadat Angležinji Aniti Longsbrough z 2’50”4. AVTOMOBILIZEM ZANDVOORT, 6. — Avstralec Brabham je z avtom vrste «Cooper» zmagal v tekmovanju za »Veliko nagrado Holandske«. Za njim so se plasirali Ireland, Graham, Moss in drugi. Med tekmovanjem je vozilo Američana Gurneya zašlo s ce. ste in je ubilo komaj 18 let starega fanta, ki je z roba sledil borbam motorjev. potolkla in Fontana je moral celo odstopiti. Sedaj se zdravi v tržiški bolnišnici. Ostalim -e na srečo ni pripetilo nič resnega. Baldini je ime± majhno rano na roki, a čeprav ga je motila, ni hotel popustiti. Drugi pa so imeli zvita kolesa. Med temi je bil tudi Anquetil. To zmedo in predvsem množični padec je izrabil Nencini, ki je sprožil ofenzivo. Ni pa ostal sam. Njemu so se pridružili Baldini z njegovimi klubskimi tovariši, Van Looy in drugi. Tempo je 'pil hiter, ker so hoteli odvzeti Anquetilu čim več dragocenih minut. Toda Anquetil se ni pustil presenetiti. S popravljenim kolesom se je spustil za bežečimi in čeprav jih ni mogel dohiteti, je pa vendarle zmanjšal razdaljo za minimum. Pred ciljem, ki je bil naspio-ti Lloydove palače, se je začela borba za boljša mesta na progi in je kazalo, da bo Baldini zmagal. Toda za njim sta bila dva nevarna sprinteria kot sta Fantini in Van Looy. Baldinijev klubski tovariš Bruni je spoznal da Baldini ne 'oo uspel, zaradi česar se je pognal in je tudi zmagal. Ta njegova druga etapna zmaga v tej dirki, je dvignila precej Drahu in je sprožila pritožbo, ki jo je vložil Fantini. Slednji ..e namreč trdil, da se je Bruni naslonil na krmilo svojega klubskega tovariša, ki mu ,ie s tem pripomogel k zmagi. Naravno je, da se je Bruni izgovarjal, da sa ni naslonil zaradi sprinta pač pa zato, da ne bi zaradi tramvajskih tračnic padel. Dejstvo je, da to mu zmago priznali, Fantiniju pa so pritožbo zavrgli. »Verjetno zato«, je pikro pripomnil Fantini pred televizijskimi kamerami, »da ne bi oškodovali tvrdko, za katero teče Bruni.« Za Bruniiem so z istim časom privozili na cilj Fantini, Baldini, Van Looy, Falaschi itd., medtem ko je glavnina zabeležila le 38” zamude. # # # BELLUNO, 6. — Na cilj 20. etape je prvi privozil irski kolesar Elliot, ki je nekaj kilometrov pred ciljem dohitel in pustil na cedilu Sartistinija, ki je bil praktično junak dneva. Etapa je bila zelo živahna, napeta in včasih tudi dramatična. Iz Trsta je startalo 99 kolesarjev, ki so se pod vročim soncem pognali proti cilju. Toda že pri Devinu je dež kolesarje dobro opral, kar je pripomoglo, da so pospešili hitrost. Začeli so se poskusi begov, toda roza majica in njegova ekipa so bili vedno na preži. Le P“liizariju se je posrečilo zapustiti gl** nino in njemu so sledili drugi, ki so precej nizko y les‘Y(' ji. Kakor pa je poskušal odi kolesar, ki je bližji vrhu dnu, mu Anquetil ni dal voljenja. In brez njegoveS dovoljenja ni mogel nihče 1' pustiti skupine. Tu pa tam koma) na- Primorsko nogometno prvenstvo Kolo brez presenečenj Tolmin in Tabor na kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v republiško nogometno ligo V predzadnjem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Tolmin—Branik 3:0 Ilirska Bistrica—Tabor 0:5 Rudar—Postojna 4:2 Anhovo—Tomos 2:3 Primorje—Sidro 1:0 Adria je počivala. To kolo je minilo brez presenečenj. Tako je tik pred koncem že vse jasno. Tolmin je novi primorski prvak in zastopnik goriškega okraja v kvalifikacijskih tekmovanjih za vstop v republiško nogometno ligo. Koprski ekraj pa bo v kvalifikacijah zastopal Tabor. Da bi bil konec drugačen, kakor smo napovedali, bi bila potrebna velika presenečenja. Tako bi moral Tabor v zadnjem kolu premagati Anhovo z 8:0, če bi hotel osvojiti naslov primorskega prvaka, razen tega pa bi moral Tolmin zgubiti s Sidrom Prav tako neznatne možnosti ima Tomos, da bi se uvrstil pred Taborom. Tomos bi moral zmagati proti Rudarju v Idriji s 4:0, Tabor pa bi moral seveda izgubiti tekmo z Anhovem na domačem igrišču. Kot vidimo torej, gre le za minimalne teoretične možno-sli, da bi se spremenil vrh lestvice. O samih tekmah naj povemo, da so tokrat favoriti prepričljivo zmagali. Tolmin je po boljši igri zasluženo premagal Branik. Lahko celo trdimo, da je Branik še poceni odnesel kožo. Tabor je prepričljivo premagal 11. Bistrico. Na razmočenem igrišču so se gostje bolje znašli ter predvsem kondicijsko prekašali domačine. Tomos je imel od tavoritov najtežje delo. Domačini so tokrat dobro zaigrali in tudi dosegli vodstvo 2:0. Skoraj vso tekmo so imeli rahlo terensko premoč, dokler niso nepričakovano popustili tako, da je Tomos v treh hitrih protinapadih izenačil in tudi dosegel zmagoviti gol. Res pa je tudi, da so gostje nastopili v oslabljeni postavi. Primorje se spet vrača v staro formo. Ajdovci so proti Sidru dobro igrali in je glede na dogodke na igrišču razlika prenizka. Rudar je zabeležil dve pomembni točki. Tekma je bila borbena. Gostje so si na vse načine prizadevali osvojiti dve točki, ki bi jim odprli možnosti za vstop v kvalifikacijsko tekmovanje. Toda domača obramba je vzdržala vse pritiske. Lestvica pred zadnjim kolom je naslednja: Tclmin Tabor Tomos Postojna Branik Frimorje Sidro Rudar Adria Anhovo U. Bistrica 19 12 4 19 12 2 19 11 2 19 10 3 19 9 3 20 18 18 IH 19 19 3 53:24 28 5 57:37 26 6 39:22 24 6 47:32 23 7 42:24 21 8 35:44 20 7 31:23 19 9 50:48 17 6 2 10 35 59 14 2 4 13 24:54 8 3 2 14 18:64 8 8 4 8 3 8 1 V zadnjim kolu se bodo pomerili : Sidro - Tolmin, Branik - II. Bistrica, Tabor - Anhovo, Rudar - Tomos in Postojna - A-dria. Primorje bo prosto. «»------- PLAVANJE Uspeh Jugoslovanov na tekmah v Sofiji SOFIJA, 6. Jugoslovani so na plavalnih tekmah za pokal lista »Narodni šport« v Sofiji dosegli več prvih mest. Tako je Jugoslovan Perušič zmagal v disciplini 209 m prsno in je postavil s časom 2’44”2 nov državni rekord. V tekmi na 400 m prosto je prvo mesto zavzel Kičovič s časom 4’58”2. Na 100 m prosto je zmagal Kocmur s časom 58”4, drugi pa je bil Kičovič (1’00”4). V plavanju na 100 m hrbtno e zmagal Dorčlč s časom 1’00”6. V tekmovanju so sodelovali poleg Jugoslovanov tudi olimpijski tekmovalci CSR ter najboljši plavalci Bolgarije m Turčije. V vaterpolu je beograjski Partizan zasedal drugo mesto za A reprezentanco Bolgarije. so zapuščali glavnino znani kolesarji, ki so si - ^ brali nekaj minut naskoka. Vidmu je glavnina že zaosta za 2’15”, medtem ko so Man zoni, Tinarelli in Sablins privozili v prestolnico Turi r.ije ob 11.53. Toda za njim* sta bili še dve skupim, uas gero in Benedetti sta *c‘?sni|1 je popustila, skupina set«0 zasledovalcev pa je vztraja > dokler ni dohitela bežeče. V skupini je začela PreV^j Ko- Jijcn. KarnU* dovati nervoza prav številnih poskusov bega. . f lesarji so vozili razdeljeni ... manjše skupine. Pri slavlja tudi Izola. Rezultati zadnjega kola so sledeči: Sobota-Nova Gorica 7:2 (3:1) Ilirija-Grafičar 5:3 (1:1) Izola-Branik 2:3 (0:2) Maribor-Rudar 3:2 (1:1) Kladivar-Triglav 3:1 (2:0) NOV SVETOVNI REKORD Balasova (Rom.) 1.85 m v višino BUKAREŠTA, 6. — V zadnjem dnevu mednarodnih lahkoatletskih tekem v Rcmu-niji je Jolanda Balas skočila v višino 1.85 m, s čimer je za 1 cm izboljšala lasten svetovni rekord. Balasova je poskusila preskočiti 1.90, a je v treh poskusih podrla letvico. Balasova je branila rekord (1.84) od 21. septembra lani. Prvič je izboljšala rekord, ki je z znamko 1.77 m pripadal Kitajki Cheng Feng Yungovi, 7. junija 1958. leta, ko je preskočila 1.78. Od tedaj je ro- lliiiimiiiimiiliiiiiiiiiiiHM minili im iiinimiiuiiimliniminniHiiiiiimniiMUMiNiiiHllUMimmmiiimi"! m minil m iimiliHHiii minimumi TELOVADBA Cerar in Biličeva jug. državna prvaka TRBOVLJE, 6. — V soboto in v nedeljo je bilo v Trbovljah jugoslovansko državno prvenstvo na orodju za člane zveznega razreda. Vsega skupaj je nastopilo 22 tekmovalcev. zaradi poškodb pa so manjkali člani telovadne državne reprezentance Petrovič, Jurjevič in Petek. Razen Cerarja in Gadiča, ki sta pokazala viden napredek, so skoraj vsi razočarali. Vzrok njihove nepripravljenosti je treba po mnenju nekaterih iskati v dejstvu, da je bilo prvenstvo prezgodaj. To stanje povzroča članom tehnične komisije za sestavo reprezentance precejšnje preglavice, še posebno, ker je Jugoslavija tik prea srečanjem z Italijo Do srečanja, ki bo 11. in 12. t.m. v Beogradu, bodo jugoslovanski reprezentanti tienirali v Ljubljani. Za državno reprezentanco so bili določeni Cerar, ki je na državnem prvenstvu zmagal v vseh orodjih in je bil tud; v skupni oceni zdaleč najboljši, Caklec, Gagič, Lekič, Markulin, Menčik in Petrovič. Za rezervo pa bo Jovanovič. Za olimpijske kandidate pa so razen teh določili še Šrota, Trojarja in Oblaka. Do 15. julija bo tehnična komisija izbrala dokončno šesto-ricc, ki bo nastopila v Rimu. • • * BEOGRAD, 6. — Tudi ženske so imele v nedeljo državno prvenstvo v vajah na orodju. Prvo mesto je osvojila Mirjana Bilič iz Beograda, ki je v obveznih in prostih vajah dosegla 74.20 točke. Na drugo mesto se je uvrstila petkratna državna prvakinja Tereza Ko-čiš iz Beograda s 73.15, tretja Pa je bila Ljubljančanka Nevenka Pogačnik z 72.00 točkami. Nencini ni bil dobrt volje. . je morda razočaral slab pl** na cilju v našem mes‘u- sta se dve skupini zdrU^J medtem ko je imela glava ^ že 3’10” zamude. Ko so s ozadju pokazali obrisi Doio j tov, se je Adriaenssen n .. pcsloviti od druščine, toda leč ni šel. S 'tem pa je mogel, da se je razdalja J" prvimi in glavnino zmanJs j Ob prvih vzponih za PrejrS. Mauria je Battistini P®?, pg. vij tovariše in se ie s“ „jiu pravil proti vrhu. V °z d0, je Anquetil diktiral .te,TjSj. ki pa ni bil tak, da bi F' lil bežečega k predaji- Fr 1298 m visokega vrha Ma. v je privozil prvi Battistm i večjih ali manjših Pres n%e-p« so mu sledili Bone. p g). c'etti, Bertran, Junkerman, . liot in drugi. Skupina 3e vozila na vrh z 2’ zamude- . Zaradi dežja, ki je neu ljeno močil kolesarje, Je stala cesta spolzka in rna.r(jen' ter, se je znašel na V j,jl tlaku. Po prvem spustu Battistini še vedno prvi, -- a tem, ko mu je zasledov g 15 mož sledila skupina zamude. t. Po Pieve di Cadore )e pa. tistini v spustu nerodno ^ del in se tako potolkel 1 ^jio nil po obrazu, da ga je j sar komaj spoznati. Toda * se je stoično usedel na ^ in je nadaljeval pot, meo^jo ko mu je zdravnik za. ng nudil pomoč. Kljub raI"nPu-čelu Battistini ni hotel P stiti. Morda bi tudi ^e- vozil na cilj, če se ne bi 0& šal Elliot, ki se je 30_ km 0č cilja pognal za njim. " k®, je-cilja je Elliot dohitel o® ri-ga in ko je spoznal, da J® jp lika ugodna, ga je PUSne110' se sam odpravil proti gatti' nu Za njim je privozil „e-stini, ki je bil deležen b . t,j. g.i ploskanja. Glavnino n lo treba dolgo čakati, spešenim tempom so ko ji nadoknadili zamujen <• .g so kmalu privozili do d Jetg* Danes bo zelo kratka j„ pa. Proga med Belluno Tridentom, ki je PrR®v ^fli-lovita , je dolga le Du NOGOMET GROSSETO, 6. — Francoska nogometna predolimpijska enajstorica je v nedeljo prisilila italijansko na neodločen rezultat. Pravzaprav so bili Francozi tisti, ki so prvi prešli v vodstvo in so ga dolgo obdržali, dokler ni Fogar v 32’ drugega polčasa izenačil. * * # BREST, 6. — V nedeljo je bila prijateljska nogometna tekma med vojaškima reprezentancama . Francije m Italije. Srečanje se je končalo brez gola. (IZ- VRSTNI RED 20. ETApf TRST — BELLUNO: ^ L Elliot Srrmus (Fyn*elc)’,n je prevozil 240 km v f Jtjfl 10’22", s povprečno hltr 38.880 km na uro 2. Battistini Grazia"0 gnano) 6.1100” c nfil- 3. Benedetti Rino gi) 6.11’29” 4. Contemo 5. Dal Col 6. Van Meenen 7. Van Looy 8. Liviero 9. Sorgeloos 10. Fallarini 11. Galeaz, 12. Cost*lu 13. Boni, 14 MasM#n*n- ^ Mas, 16. Impamis, ,7-_,ntiiia' 18. Mazzacurati, 19- Iavol' 20. Manzoni. Sledila J* * na z vsemi kolesarji. LESTVICA: !. Anqueti) 78.60’24’ ..jj’ 2. Nencini z zaostankom 3. Hoevenaers 4’19" 4. Ronchini 5’49” 5. Gaul 7’32” 6. Massignan 7’33” 7. Delberghe S«” 8. Carlesi 8 28” 9. Pambianco 8’41’’ , 10. Adriaenssens 11 } ,tp l3 11. Van l.ooy, 12. Col*"-,!#' Couvreur, 14. Botella. >*• -,08' boni, 16. Pizzoglio, 17. G' pr*-di, 18. Junkermann, „ 1*T gnami, 20. Sartore, 21- no, 22. Cestari, 23. Be° gg-24. Poblet, 25. Baldini, Z«- i5(i tran, 27. Van Est, 28. j,r> n.i, 29. Delilippis. 30. r°‘ itd.