N a j večji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • Za pol leta .... Za Ne« York celo leto Za inozemstvo -elo ieto $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 i GLAS NARODA » List slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. - Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 126. — ŠTEV. 126. NEW YORK, FRIDAY, MAY 31, 1935. — PETEK, 31. MAJA 1935 VOLUME XLHI. — LETNIK XLIH. ROOSEVELT SKUŠA REŠITI NEKAJ USPEHOV NRA DELODAJALCI NAJ BI VBODOCE SAMI IZVAJALI POSTAVO, KI JO JE SODIŠČE ZAVRGLO Bojazen pred gospodarsko anarhijo, ki bi se za vršila na stroške delavstva. — Hugh S. Johnson je izdelal načrt za nekakšen nadomestek NRA. Predsednik je v velikih skrbeh g\ede bodočih razvojev. — Casniški poročevalci v Beli hiši. — Zaščita mladoletnih v nevarnosti. WASHINGTON, D. C., 30. maja. — Včeraj je sprejel predsednik Roosevelt v Beli hiši časniške poročevalce ter jim pojasnil posledice usodepolne razsodbe najvišjega zveznega sodišča, ki je vrgla NRA in njene pravilnike med stara šaro. Predsedniku je predvsem za to, da ohrani uspehe, ki jih je NRA dosegla tekom svojega dveletnega obstoja. Med temi uspehi so najvažnejši: — minimalne plače in maksimalni delovni čas; kolektivna pogajanja med delavci in delodajalci; prepoved zaposlitve nezaposlenih. Dosedaj je NRA postavno silila delodajalce izpolnjevati te določbe, in vsaka kršitev je bila več ali manj strogo kaznovana. Vbodoče pa tega ne bo več. Nihče ne bo smel prepovedati delodajalcu, če bo že itak nizke minimalne mezde še bolj znižal, če bo podaljšal delovni čas v svoji tovarni in če bo v onih državah, kjer ni postave o zaščiti otrok, namesto odraslih delavcev zaposlil mladoletne. Predsednik upa, da se to ne bo zgodilo ter apelira na poštenost vseh delodajalcev, da bodo določbe, ki jih je s svojim odlokom razveljavilo najvišje zvezno sodišče, izpolnjevali tudi vbodoče, kot da bi bila NRA še vedno v veljavi. Predsednik upa, toda vprašanje je, če ga ne bodo delodajalci razočarali. Nič čudnega bi ne bilo, ako bi se pojavila gospodarska anarhija in sicer na stroške delavskega razreda. Predsednik se je posvetoval s svoječasnim načelnikom NRA, generalom Hugh S. Johnsonom, kateri je že sestavil načrt za nekakšen nadomestek NRA. Ta nadomestek bo baje v popolnem soglas-jo z ustavo, in ga najvišje sodišče ne bo moglo ža- reči. V Belo hišo je dospelo v dveh dneh nad sedemsto pisem in brzojavk, v katerih zagotavljajo vodilni industrijalci dežele predsedniku Rooseveltu, da se bodo vbodoče prostovoljno držali določb NRA, oziroma se bodo strinjali z NRA, če bo sprejeta v izpremenjeni obliki. National Child Labor Committee je včeraj opozoril na nevarnost, ki jo bo imela razsodba najvišjega sodišča na zaposlitev otrok. Odbor se boji, da se bodo vrnile v tovarne in delavnice stare nevzdržne razmere in da bodo mladoletni izpostavljeni najhujšemu izrabljanju. M nenja republikanskih in demokratskih kon-gresnikov si zelo nasprotujejo, katera stranka bo v političnem oziru največ profitirala od razsodbe najvišjega sodišča. Republikanski voditelj v poslanski zbornici, newyorški kongresnik Sneli, domneva, da se bodo trezno misleči ljudje pridružili pristašem "ustavi zveste vlade", to se pravi, da bodo prestopili v republikanski tabor. Demokrata Cullen in Boland mu ugovarjata. Zelo značilna je izjava republikanca Hastingsa: — Mi republikanci, — je rekel,—ne bomo prav nič profitirali, pač pa demokratje. Vsled razsodbe najvišjega sodišča se bo gospodarstvo izboljšalo, in demokratje si bodo lastili ves kredit za izboljšanje. Policija se je zavzela za štrajkarje STRAHOVITA EKSPLOZIJA V NEW Y0RKU Brezposelni je skušal odstraniti cev od tanka. Plin se je vnel. — Hiša se je zrušila. — 18 oseb ranjenih. Brezposelni William Anderson je hotel dohiti kaj denarja ter je od tankov, ki so bili zloženi v kleti štirinadstropne hiše n«i voglu 21. ulic«* in 1. Ave., hotel vzeti medene cevi, da hi jih prodal. Spočetka je šlo vse posreči in je cevi odstranil že pri petih tankih. Ko pa se je pod udarci kladiva pri šestem tanku nekoliko odvila cev, j«' iz taka pričel uhajati plin, katerega je iskra, ki je švignila izpod kladiva, vnela. V trenutka j«* nastala strahovita eksplozija, ki je do tal porušila hišo, dve sosednji hiši pa znatno poškodovala. Anderson se je po eksploziji znašel na ulici, kamor ga je vrgla eksplozija. Bil je težko poškodovan in odpeljan v bolnišnico. Poleg njega je bilo ranjenih še 17 oseb v hiši in sosednjih poslopjih. Stanovalci v bližnjih poslopjih so zbežali iz hiš, kajti nevarnost je bila, da se vname tudi plin v komaj 50 korakov oddaljenih tankih, katerih največji vsebuje 4.000,(KM) kubičnih čevljev gorljivega plina. Ako bi se to zgodilo, bi zadela Xew York največja katastrofa. ki si jo je mogoče misliti. Smatrati se mOra za velik čudež, da ni kdo ni našel smrti pri eksploziji Pred leti je bila v hiši nastanjena tvrdka Hydro-Bar Corporation, ki je rabila plin, ki je bil neke posebne vrste, za razgrevanje parafina. Pred tremi leti se je tvrdka izselila iz hiše in pustila v kleti 20 tankov. misleč, da so prazni. Tedaj je dobil Anderscon dovoljenje, da sme stanovati v hiši in je bil nekak oskrbnik hiše. Potreba po denarju pa ga je napotila, da bi prodal cevi in pri. t eni se je pripetila nesreča. NORMANDiE NA PRVI VOŽNJI Na krovu parnika "Norman- die", 30. maja. — Ponos Francije na morju, parni k '4 Normami ie" ,je odplul iz Havre v sredo ob pol sedmih zvečer. S seboj vozi 1070 potnikov in za $29,700,000 zlata. Med potniki je tudi soproga francoskega predsednika Le-bruna. Velikanski parnlk, o katerem trdijo Francozi, da je največji Lil najhitrejši na svetu, je imel zaradi nalaganja pošte eno liro zamrnle. V New York bo dospel v ponedesljek. v CEH0SL0VASKA IN FRANCIJA BREZ KABINETA Nova čehosiovaška Vlada bo sestavljena naj-brže prihodnji teden. Dr., Benes bo podpisal pogodbo z Rusijo. — Zbornica strmoglavila Flandinov kabinet. Praga, Čehoslovaška, 30. maja. — Ministrski predsednik .Tan Malypeter je predsedniku Masaryku naznanil odstop svojega kabineta. Predsednik Masa iy k je Malvpetra naprosil, da še dalje ostane na svojem mestu, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Masaryk se bo ta teden posvetoval s političnimi voditelji in mogoče je pričakovati, da bo prihodnji teden nova vlada sestavljena. Najhrže bo Malv-]>eter zopet ministrski predsednik in bo le malo ministrskih mest premenjenili. Neko poro ril o pravi, da bo imela nemška manjšina v novi vladi -dva svoja zastopnika, toda ne bo zastopana Konrad Henleinova liazijska stranka. Praga, Čehoslovaška, :ti). maja. — Zunanji minister dr. Kdvard Beneš namerava S. junija odpotovati v Moskvo, da podpiše z Rusijo pogodbo za medsebojno vojaško pomoč. Pariz, Francija, 30. maja. — Danes j«* poslanska zbornica strmoglavila kabinet francoskega ministrskega predsednika Pierra Flaudina. Flandin je bolan in v bolniško sobo so mu sporočili, da sta bila za zaupnico njegovi politiki oddana le 202 glasova, »ločim j«' .'».">,"? poslancev glasovalo proti. Zbornični predsednik Fer-nand Bouisson je dobil nalogo sestaviti novo ministrstvo. PREDSEDNIK POMILOSTIL MORILCA Washington, D. C., 30. maja. Četrtič in zadnjič je predsednik Roosevelt rešil življenje (*harl«*su lTarri.su. ki je pred 3 leti ustrelil profesijonalnega igralca Miltona Henryja. Harris bi imel v dveh tetinih umreti na električnem stolu, toda na priporočilo general, pravilnika Cummingsa ga je predsednik pom i lost i 1 na dosmrtno ječo. Harris trdi, da je nekdo drugi, ki je medtem že umrl, leta 1932 ustrelil Henry ja. MUSSOLINUEV SIN POSTAL PILOT Rim, Itlija, 29. maja. — Predsednik Mussolini je izročil včeraj na Centocelle letališču pilotsko licenco svojemu drugemu sinu Brunu. To je že četrti član Mussolinijeve družine, ki ima pilotsko licenco. SCHUSCHNIGG JE ODGOVORIL A. HITLERJU Avstrija zahteva enakost v orožju. — Zavrnil je Hitlerjevo zahtevo, da plebiscit odloči usodo Avstrije. Dunaj, Avstrija, 30. maja. — Kancler dr. Kurt Schuschnigg je v državnem zboru odgovoril nemškemu predsedniku in kanclerju Adolfu Hitlerju, ki je v svojem zadnjem govoru kritiziral avstrijsko vlado. Zahteval je enakost Avstrije v orožju ter zavrnil Hitlerjevo zahtevo, da naj plebiscit v Avstriji odloči, kako močni so narodni socijalisti v Avstriji, in ako se hoče Avstrija priklopiti, k Nemčiji. I)r. Schuschnigg je imel svoj govor en dan za govorom madžarskega ministrskega predsednika Juliusa Goemboesa, ki je za Madžarsko zahteval enakost. Nemči ja in Turčija sta se tudi že oborožili v nasprotju z vojaškimi določbami mirovne pogodbe. In tudi zadnja izmed centralnih držav, Bolgarska, zahteva pravico, da se oboroži. "Naša zahteva enakosti vključuje odpravo vseh omejitev v orožju", je rekel kancler. "Samo Avstrija more odločiti, ako in kdaj naj bo uvedena obvezna vojaška služba". Nasprotno s Hitlerjevo trditvijo je dr. Schuschnigg poudaril, da se Benito Mussolini ni nikdar vmešaval v notranjo politiko Avstrije. "Naziji skušajo zastrupiti naše od noša je z Italijo*', je rekel. "Oni, ki zahtevajo plebiscit, se hvalijo, da so odpravili parlamentarno vlado v Nemčijo. in Bog ve, da smo napolnjeni z žalostjo nad itak i m položajem. Vsak čas smo pripravljeni sprejeti roko mini. l)o sedaj pa nam še nikdo ni (Huiudil te roke". K0MPANIJSKI STRAŽNIKI NE SMEJO Z DRUZBINE LASTNINE Položaj v jeklarski stavki v Canton, Ohio, se je tako poostril, da je bila policija prisiljena nastopiti proti delodajalcem in zaščititi stavkarje. Stavka je pri dveh podjetjih, ki sta last Republic Steel Corpora tion — pri Berger Manufacturing Co. in pri United Alloy Co. Divjanje kompanijskih stražnikov je presegalo že vse meje. Policijska oblast jim je slednjič zapovedala ostati na druž-bini lastnini ter jih je par aretirala, ker so prekršili to odredbo. Pod pritiskom oblasti je zavladalo sinoči nekakšno premirje med družbo in stavkarji. Stavkarji so obljubili, da ne bodo nasilno zadrževali stav-kokazov od dela, družba je pa obljubila, da bo odvzela svojim stražnikom revolverje in plinske bombe. Družhini stražniki so zadnje 'dni vprizorili iz oklopuih avtomobilov več napadov. Tz svojih ".trdnjav" so metali plinske bombe in večkrat tudi streljali v množico ter pri neki taki priliki ranili petnajst šolskih otrok. V sredo se je zopet završil si ičen napad. Redna policija je streljala na stražnike, pa ni nikogar zadela, dočim so kompauijski čuvaji resno poškodovali 27-lctnega delavca Charlesa Minora. Štirje čuvaji so bili aretirani zaradi noštijc skritega orožja. Pri njih so našli revolverje, plinske bombe in " blackjackc'. Dva sta se tako ustavljala aretaciji, da se bosta morala zagovarjati zaradi upora proti policijski oblasti. REDFERN BAJE ŠE ŽIV Washington, D. C., 28. maja. Ameriški letalec Paul Redfera, ki je leta 1!>'27 vprizoril polet v Brazilijo in ga od onega časa pogrešajo, je baje še živ. Pred nekaj (tedni so ga videli v Gvineji v Južni Ameriki. — Tamkajšnji podkonzul James L. Park je sporočil državnemu departmentu, da je prišel k njemu neznanec, ter mu rekel, da je Red fern. BENEŠ BO ODPOTOVAL V V MOSKVO Praga, Čehoslovaška, 28. maja. — (Vlioslovaški zunanji minister dr. Eduard Beneš bo 8. junija odpotoval v Moskvo, kjer bo podpisal pogodbo med Čehoslovaško in Sovjetsko u-nijo. SLEPARIJE PRI VOLITVAH V JUGOSLAVIJI Beograd, Jugoslavija, 30. maja. — Odbor, ki je preiskoval izid jugoslovanskih volitev 5. maja, je sklenil, da izroči javnemu obtoži tel ju v Beogradu ves materijal, ki se tiče glasov volileev. ki se nahajajo v državnih sulžbah izven dežele. Odbor je dognal, da so bile glasovnice izdane na ime uradnikov, ki so v vladni službi v tujih državah, na njih pa so bile fotografije šoferjev in tiru gib službeneev zunanjega ministrstva ter so glasovali za volilce, ki so v službi izven dežele. Tako je na pr. šofer ministrskega predsednika Bogoljuba Jeftiča imel glasovnico izdano na ime nekega uradnika pri jugoslovanskem poslaništvu v Tirani ter je v njegovem imenu hotel voliti. Toda uradnik nasprotne stranke je šoferja spoznal. Volilna postava določa za vsakega, ki bi volil za koga drugega, pot let zapora. G0ERING PRI KRALJU BORISU Gen. Goering se je sam razgovarjal s kraljem Borisom 12 ur. — O njunem razgovoru vlada največja tajnost. Sofija, Bolgarska, -J!), maja. Da je obisk nemškega zračnega ministra generala Herman-na Eilhelina Uoeringa velikega političnega pomena, je razvidno iz tega, ker je prejel najvišje bolgarsko odlikovanje in j«-bil 12 ur sam s kraljem Borisom. Politični krogi so mnenja, da skuša Ooering skleniti s kraljem Borisom kako tajno ] m »godbo. List "Slovo", ki ga je do preti kratkim urejeval prometni minister Todor Kojovliarov. je objavil članek, ki je zelo sovražen Rusiji in zahteva pre-meinho mirovne pogodbe. Tz zanesljivega vira je tudi znano, da je delegacija, ki j«-bila ]H>slana na pogreb maršala Pilsudskega. pozneje obiskala Berlin. To je priznal tudi naučili minister Todov Radev. Medtem ko je bila vlada mili istrskeg apredsednika generala (Jeorgijeva zelo naklonjena Jugoslaviji, je sedanja To-čeva vlada zelo hladna. Vsled tega politični krogi domnevajo, da bo po Goeriiigovem obisku bolgarska zunanja politika zelo izpremenjena. Kralj Boris se je z genera -lom (loeringom odjieljal v palačo Vranja in jiozneje visoko v gore ('anikorijo, kjer ima kralj majhno palačo Ker se ni sta do sedmih zvečer vrnila v Sofijo, je vojno ministrstvo smatralo za potrebno, da ]m>-šlje tovorni avtomobil z vojaki. Ko je to kralj izvedel, je poslal princa Cirila, ki je ustavil vojake na potu. Naslednjega jutra se je nia zastalo, da je bilo prebivalstvo zašriteno pred duševnim ra/sulom in da se ni v iiihistriji pojavila Jirviirna umazana konkurenci*. N RA je prvo nalog«, ki ji je bila poverjena, dobro izvršila- Od pričel ka je bilo pa jasno, da zainore biti ta velika organizarija, ki je postala srasmna precej birokratska, v gospodarskem in politifnem razvoju Jllniženih držav, le začasnega pomena. Trgovci in industrijalri tri- delavci radikalnih nazorov so že ver mesecev zahtevali odpravo NRA, dasi so jo baš ti kr«>gi takoj po ustanovitvi slavili in'blagrovali. Dokaz temu je, da je NRA kot začasna organizacija izpolnila svojo nalogo in je d(►služila- Nekateri so mnenja, da so zavlaHale v deželi že toliko normalne razmere, da industrija in trgovina lahko izhajata brez vladnega jerobstva. <"'e je to mnenje upravičeno ali ne, je sevala Mrugo vprašanje. Teh nazorov je bilo tudi najvišje zvezno sodišče. — Svojo usodepolno odločitev bi lahko pdlalo že parkrat prej, pa je namenoma čakalo do sedanjega časa. Sodniki najvišjega shi. Na levi nogi je imel mrlič obut eevelj z nekoliko nakovanim podplatom. Desna noga mu je manjkala nad kolenom in je verjetno, da je bil utopljenec brez nje, ko je še živel. Truplo je ležalo v vodi kakih šest mesecev. Neznanega utopijenra so pokopali na pokopališču v Yr-havetn pri Radečah. Poizvedb«' za njim so v teku. Na očeta je streljal s samokresom v Zgornjih Verjanali v Slov. goricah -letni posestniški sin Ignacij Prebevšek I etos dne 21». januarja in ga zadel v poti do križišča med vilama dr. Serneca in Stie-gerja, se j«' pojavil pred njim Filipič, ga zgrabil za vso silo za vrat, sunil z roko v trebuh, da je Naclilwrger padel na tla, mu pokleknil na vrat in zahteval od njega denar, sicer ga 1m> ubil. Prestrašeni Narhberger je izročil napadalcu denarnico, v kateri je imel 30 Din. Napadalec je udaril Nach- herga še večkrat po licu in izginil v temi. Pri sedanji razpravo je obtoženec trdil, da ga je Nacliberger napadel. zaradi česar ga je .(»odri na tla. Zatrjeval je, da ga ni oropal. Filipič je l>il tudi obtožen, da je 23. februarja v Ljubljani napadel policijskega stražnika Ivana .Javorška, k<» ga je peljal na stražnico, iter ga udaril z desnico po glavi, nato pa zgrabi za | ki id rek in ugriznil v levico. Filipič je bil obsojen na 12 let ječe. Stroga sodba. Mali senat je obsodil po tajni razpravi 53-letnega tovarniškega delavca z Jesenic Franceta Aiiia na 1 leto in 2 mese-co ječe zaradi zločina po čl. 3 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in zaradi žaljenja kralja. Arh jo letos sredi februarja v neki gostilni na Stari Fužini začel politizirati, zagovarjal je komunizem, hvalil komunistično stranko in nato izrekel naravnost goro-sta>ne žaljivke o kralju. Pred sodniki j«« vse priznal, izgovarjal pa se je, da je bil popolnoma pijan. Priče so povedal«', da je bil res vinjen, a da mu je bil jezik dobro namazan. Izneverjena ljubezen, ponever-jen tisočak. Tam proti glavnemu kolodvoru najdete lokale, ki se v njih vnema jo tiste posebne vrste ljubezni na prvi pogled, pri katerih una igra z očmi svoj pomen samo, če je v žepu mošnja z denarji. Dekleta iz pred mestnih zakotij, ki ležejo na čiste rjuhe samo, kadar jih neznani kavalirji zaradi nečistosti pritihotapijo v svoje hotelske sobe. bledi, še skoraj inl«*«"-liozohi fantje, ki kade prve cigaret«'. pijo prve kozarc«- vina in se plaho ogledujejo za prvimi nasladami življenja, «lelav-ei, ki v soboto zvečer ne marajo misliti na sedem črnih dni pre.d seboj, dostojni gospodje soprogi, ki bi radi prekršili policijsko uro, moralo iu domači hišni red, popotni ljudje iz vseli koncev in krajev imajo tu svoj stalni, za vsako uro in vsako razpolož«'iije domenjeni ren-dezvous. Zadnjič se je v neki kavarni v zgodnjem večeru spet vnela takšna ljubezen na prvi pogled. On denaren trgovski zastopnik od bog ve kod, ona osemnjastletno dekle, ki je s svojimi nedolžnimi šolnčki še-Je komaj stopila na lahko in t«-žk« ; ot dekleta z ulice. Posedela sta v kavami iu gostilni. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za * JUGOSLAVIJO $ 2.75 ___________________ Din. 100 $ 5.25 ------------Din. 200 $ 7.30 ----------------- Din. 300 $11.75 ------------------- Din. 500 $2350 .................. Din. 1000 $47.00 ----------------- Din. 2000 V ITALIJO Za $ »AS ....................Lir 100 $11.25 __________Lir 200 $41.40............................................Ur 500 $88.20 ....................Lir 1009 $171.— ....................Ur 2000 $203.— ........— Lir $000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 GORI ALI DOLI Ca topUCUo Tečjlb snesfcor kot stormj navedeno, botfM ▼ dinar jib all Urah dovoljujemo le bol]« pogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Isplnttla $ S.— norele padati $10.— $15.— ......$ S.7I ......910 Ji .....$10.— . ..... WL- ......941 JI ......$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraju izplačilo t dolarjih. Iniiujww p9 Canle Latter a $40.— $50.— SLOVENiC PUBLISHING COMPXNY "Glas Naroda" $1$ "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naroČiti za svojef sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. mu je obljubil za šest dni hrano in stanovanje. Ko je So-tler odšel, je z njim vred izginilo več predmetov. lf». maja se je Kotler nmral zaradi tatvi-I ne zagovarjati pred tukajšnjim I mali senatjom. Obsojen je bil I na sedem mescev strogega zn-' pora. zraven si potožila pri kozarcu krepkega vina, kako težko je v Ljubljani za takšne reči. Potem sta šla da poizkusita srečo v hotelu sredi mesta. On je počakal v kavarni zraven, njej pa je izročil tisočak, da stopi k vratarju in najame -sobo. Da bi napravila dontojnejši vtis, je vzela še njegovo aktovko s seboj. Toda v Ljubljani so še hotelski vratarji strogoverni puritanci, ki imajo stroge, moralne oči. Vratar ji sobe ni dal. Tedaj j«' dekletu šinila drzna misel v glavo. S tisočakom, ki pride človeku tako redkokdaj v roke, in z aktovko, ki so bila v nji razna trgovska pisma in dokumenti, je iz Veže brez slo vesa stopila na ulico, šla na ko Iodvor in se s polnočnim via kom odjieljala naravnost v Zagreb, v zamamuo Meko vseh romaric njeno kontesije. Po «i veli veselih zagrebških dnevih, ki so jih pripravili spet novi kavalirji, se j«* vrnila v Ljubljano. Nakupila si je I vsega, kar je človeku njene vrste najbolj krvavo treba — finega perila, svilenih komhinc-žic, šol ličkov, lejiotičja. Potem jo je stražnik aretiral na cesti. Pred so« I i seem se bo zaključilo prvo dejanje male življenjske tragedije. Na kolena se je zrušila pred sodniki. 4K letna posest niča Marija Rops i z Ivanjeev, ki je krivem pričala v pri«I svojemu sinu. «VŠ ,( H M i Din. Mali senat jo je obsodil na Šest mesecev strogega zapora t«'i* izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, kar jo j«' tako pretreslo, da j«' padla na kolena in z vzdignjenimi rokami prosila so«lnike usmiljenja. Dobrota je sirota. *in-letni brezposelni d«*lavec Anton Sotler j«' bil že 14-krat kaznovan. Ko j«' prestal zadnjo kazen, ga j«* policija odpravila v njegovo domovinsko občino k Sv. 1'rbanu pri Ptuju. Odtod se j«' letos marca po«lal k posestniku Fr. Ventiču pri Ptuju ter ga prosil za pomoč. Vertič Dopisi. Ridgewood, L. I. Sv« »ječa sil o je sicer že bilo po-ročano, pa vendar se mi zdi potrebno, da še enkrat spomnim nas«, rojake v Greater New York u na Slovanov piknik v ne«leljo, 20. junija, v Emerald parku v (ilendale. Ni mi treba posebej poudarjal i. kar vam bo "Slovan" v zabavo nudil, vendar pa vas bo pn-seiu'til z «mio stvarjo, ki je do sedaj š<* nisi«- vid« li na naših prireditvah. Piknik bo ob vsakem vrem«'-nu. Ako se bo nebo kaj «**m«»ri-kalo. s«* bomo zavabali v dv«»-rani. Xasvideiije na pikniku! PorotVval«'«'. URAD ITALIAN LINE SE JE PRESELIL V ROČKE FELLER CENTER. Italian Lin«* j«» opustila svoje pisarne v poslopju štev. 1 State Stre«-t, N«*\v Y«»rk, kjer >«» bil«* ve«" n«'go tridcs«'t l«*t, ter s«' je. izvzemši tovorni od«le-l«'k preselila v Kork«Teller (N'iiter. Zdaj s«« nahaja v prvih «lv«'h na«lstropjih Italian l»uil«l ing. Novi prostori so zelo razkošni. njih sta «> pa i/, temnega brazilskega lesa. Italian Line je »-na prvih velikih parobrota-'*Sa-voia** in "Ki'.x". Pomoli bo« I o «»b vznožju ~y2. c«*>te, t«»rej sko-ro v neposredni bližini novega urada. l"pošt«'\*ati j«* pa tudi treba, da je večina paroh«»dnih iu turističnih pisaril sre«li mesta, kar je velike važnosti za tes-n«»jš«» in nsp«»šn«'jše sodelovanj«'. Peter Zgag« BUKOVA VEJA. \ časi se pogovarjamo o po-mladi — kakšna j«- tukaj in kakšna v domovini, sl«-omladi sploh ni. A"s led tega delimo Ne\vvor«"a-ni l«'t«» v tri letne čase: zimo. poletje in jesen. Me«l zimo ill p«»l«'tjem res ni iiol>«>nega prehoda. Ko sem bil pr«' raz-košatihi, tako da j«* zdaj ž<- o-poldne v njeni senci prij«*teu s«mira k. V domovini j«- bilo «lruga«"'e. Ze konci februarja je na prisojnih krajih cvetel teloh. malo kasneje s«» pa tr«)bentir-«> zatrobil«« in zvončki zacingljali. Na dan sv. Jožeta, ko j«- bil na Nujah pri Kranju s««m«-nj, si na skalovitem bragu Kokr«-nabral pomladnih ur/., kolikor si jih moiiel lie^t i. V mojem rojstnem kraju s(. j«« pa pomiad nekoliko zaka-nila, kajti blrija l««ži v g]*»l»eli in je «m| v.-« h štirih strani sko ro nep(»sredn«» olulana od pr«-«*«'j visokih g«»n«. Sn*'g s«* j«« po«'-asi ta jal, v nas otrocili j«* bilo pa m-ko tajin-stv«*iio lir«*penenje po sohien in zeh'iiju. V nu-stii je živel star. n««ko-liko slaboumen peiizj«mist — Ilajn«'«« Mrlakov. In Hajm'e j«-bil naš znanilec pomladi. Advertise in 'Glas Naroda* t Naznanilo in Zahvala Z žalostnim sreeiu iinzniiiijaiu vsem ziiaiut-in. prijateljem in s<». riMlnikoui tužnti vest. «la je mi»j |>reljul»ljeni s«»pr«»R — FRANK YUNEC Ih> «i«»lgi iKiiezni dne 1. maja i»h S. uri zjulraj 741 vedno zaspal. —■ Pok«»jni je l»il r«»jen leta is«« v Planini pri Rakeku. «xi k«nier j*f prišel v to deielu pre«i .'{o leti. V starem kraju zapušča sestro; tukaj v Ameriki |ia «lva l>rat:t in več Horo«inikov. «»b tej priliki izrekam najltolj prisren«> hvala vsem. ki so se udeležili jtogreha. {»osebno ]>n Mr. (U'orKi' Siiengleru. ki je prišel iz l»uryea, Pa. Ia>|mi livala tistim, ki so prišli iz Serauton. Pa., naiure«' Mrs. It. Herman. Mis» T. in Miss A. Herman. Hvala njihovemu prijatelju. ki jilt je prii*eljal tak«» inI daleč. I »al je se iskreno Kihvaiiui vsem tukajšnjim r«»jakoiu in rojakinjam ter vsem znancem in pri-jatelj««m. kateri so nas |H-išli o«l blizu in dale«" tolažiti v britkih urah. Posebna lepa livala Mrs. Uršuli Meklivt-ek in njeni «iružini. ki so inu strejrli ob njegovi bolezni. I>>pa livala vsem tistim, ki so «iaro. vali vence. T«»rej Se enkrut najlepša hvala vsem. I*o»?rel> se je vršil v soboto, dne 4. maja ob IO. uri do|N)l«lne iz To« ki s M. E. Cerkve. Počivaj v miru nioj neiM>zabljenI sopr«»g. l*|«inje me navdaja, da se Se enkrat vidimo nad zvezfiami. Žalujoči ostali: t MARY YUNEC, vdov«; URŠULA MEKLIVCEK. nečakinja Harrington, Del.. Konte S. Miy 24, 1935 \ s«« poletje, vso je>»-n 1110 u,a pa i.hgovarjali, kjerkoli >1110 *_r:» -itčali: Ilajrc-e. kdaj jo J !)':>; ' pl i:ie.-li .' 1 r.i\oliai j«- po zraku k«> l«»v->ki p«-s. ki bi rad dobil sle«|. in odgovarjsd: — L«' poeakajt«' malo. p«»l»-je. ni š«' eas. — K.je pa rast«'? Bomo -li sami ponjo — smo silili vanj, t«»da Ilajn«"«* ni h«atel pov«-dati. k j«* raste bukev, ki ž«* «»z«'leni, ko za«"ne «lrug«» «I rev je komaj brst«*ti. \« kega dne j«' }»a završalo ni«*«! otroci: — Hajm'e jo je ž«« priiiex-l. Vsa drobnjad j«* drla za njim, k«» je st«>]».d malce n««si-gurnih korak«»v |»o ee-ti in 1111-sil v r«»ki zeleno buk«>v«» vejo. Takrat smo ve«leli: >«• par ihti, pa bo vse «1 ruga obrobi li narcisi, v Ti«"ni«*.i ua«l Smuk«»všeni so s«« pa oglasil«- trofx* ptic-jM»vk. Tako je bilo v tistih «"asih v mojem rodnem kraju. Sp«»mladi leta 1H14 s«» mi |>i sali, «la j«« Hajm-e utonil. K«» ga je vrgla I«lrijca na br««g, j«« trd-noitišcal v pesti par zelenih bu-kovih listov. Najbrž je rasla tista «"mlovita bukev v strmih in neil«»st«»p-nih p«*«"iiiah med Divjini j«'Z««-rom. Kaz««n njega ni nihče vedel za njo. Danes vem, tla ne raste v«'č, in vem tu«li. da ni več p«»mladi v tistih naših lepih krajih. Mogoče je pomlad v naravi, totla v srcih in v dušah je ni. V srcih divjajo zimski viharji, ki jih je spočela v nebo vpi-joca krivica, dušo pa leto in dan prežema pošastna žalost velikega p«*tka. 'O LAS NARODA >i NEW YORK, FRIDAY, MAY 31, 1935 m LAR6EST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. EKSPEDICIJA V POLARNI ZIMI Clan Byrdove ekspedicije na | dobro godi. Zračenje v naših Južni te«* a j Clia~. J. \r. Mar prezimovališčih je strašno. — pliv je v londonski reviji Zaradi pomanjkanja svežo lira-'* Pearson's Magazine" priob j m nam pojemajo moči. te zu-čii poročilo o življenju .V) mož ; naj mete, ne moremo ven. — Kvrdove ekspedicije v 4 mese- Ostati moramo v jami in se <•«» trajajoči nori oh Južnem drug z drugim prepirati. — tečaju. Iz tega zanimivega po- Kden i/med na> je zadnjič ce- roeila posnemamo v glavnem tole: 1'red dvema mesecema smo pivikrat videli solnee in še dva meseea bosta počasi minila. preden homo izza loha se-\« 1'iaili gora zagledali solnee. Danes silen veter neprestano lo uro hvalil svojega soseda, ki zraven njega spi. Ko pa je ta stopil v izho, ga je z;leel zmerjati in ga četrt ure pso val, češ. da ni preskrbel dovolj snega, da hi ga stopili. — -Xeek. Ni brez II«'- j topi jenje. Vkljub srditim pre-varnosti hoditi na prosto. Ka- i piroiu pa še nikdar nihče ni-k«»r krti >e gibljemo v podze I kogar ni udaril, meljskili jarkih, ki vežejo naše j Včasih pa je kar tiho pri prezimovališče. Tu na- je ,V> I nas. Tedaj slišimo škrtati pe ie-a po papirju. Nekateri pa 1 ero. I Vri so tople. Zunaj pa divja vihar. Naenkrat nekdo zakliee: "Ti slišiš, prinesi no vendar nekoliko premoga!"— 4*Danes nisem jaz na vrsti. Le sam ga prinesi, če hočeš!" — 44Svoj del sem že prinese!. Zakaj s braniš dela" — "Saj je dosti ognja v peri." — "Dosti ognja? Ljudje božji, ali ste slišali! Ali sploh veš, koliko premoga je treba, da se segreje tabo velik prostor, kakor j«' naš.'" In že se je žarel prepir. Peresa in knjige zlete na mizo, drug glas se zasliši: — "Vam bom pa jaz povedal, koliko premoga je treba. Ali veste kaj o toplotnih enotah."1 Prepir se spremeni v razgrajanje, ogenj pa ugasne. V pitje greje sobo. Vprašanje, koliko premoga je treba, da je soba gorka, je bolj važno, kakor pa nalaganje premoga ua ogenj. Možje se vsevprek zmerjajo. Nekateri se splazijo p roe ko i a njeni psi. Kmalu pa je zopet vse tiho in sekunde poeasi minevajo. V spalnici je mir, zunaj pa polarna nor pokriva nebo. Okoli in okoli se razgrinja pošastni sneg. Človek je sam, bolj sani, kakor bo kikijkoli. ko se bo zopet vrnil med žive ljudi. Zunaj pod okriljem te polarne noči >e človeku zjasni razum ia razburjenje se* poleže. —-1'mirjen se vrne v svoje snežne rove. Jutri bo še težje delal ko doslej. Delo je pomilo-ščenje iz te bele ječe tečajske-ga ozemlja. mož. Sami smo na Južnem te č::ju, na belem kontinentu, k; je večji, kakor Združene države in Mehika »kupuj. Pravzaprav bi morali biti mi najbolj svobodni med svobodnimi. Na-m« sto tega pa smo uklenjem v led, ki je tako trd, ko jeklo, in stisnjeni v ta prezimovališča, ki so komaj celicam podobna. Ne moremo odtod. — Morje je kakor železo. Nobena sila sveta nas ne more osvoboditi. Le delo nas more rešiti. Varčevati moramo kurivo, zato moramo prebivati tesno skupaj. Bilo bi neznosno življenje, ko bi ne bilo dela. Ob svitu električnih žarnic nam minevajo dnevne uro med udarjanjem kladiv, brnenjem ž;.g in ropotanjem mehaničnega orodja, s katerim izpopolnjujemo svoje potrebščine. Delavnico imamo v obednici. Ko pa je dnevno delo končano in ko se zopet snidemo kot preprosta človeška bitja, tedaj se pokažemo. kakršni smo. Zagrize-mo se v malenkosti, kakor polarni |isi v kos tuljnovega mesa ter se začnemo prepirati— pa samo za zabavo. Treba je veliko razuma in značaja, da veš kedaj je treba prenehati. Najbolj podel zločin, katerega bi kdo v našem prezimovališču zagrešil, bi bil ta, ko hi iz skupne zaloge sam zase ka j vzel. Zaloge so pičle in razdeljujemo jiSi enakomerno v>em. Nekateri izmet) nas niso mogli premagati požel jen ja po kaj boljšem, posebno po slaščicah. Neke noči, ko so vsi drugi tovariši že spali, so se splazili po ledenomrzlein hodniku tja doli k živežu in odprli zaboj z konzervami. Častnik, ki je zaslišal ropot, je posvetil v hodnik z žepno svetilko. Možje so zbežali, eden je pa padel in smo ga prijeli. Drugi so ušli in jih nismo spoznali. Prijetega pa nismo kaznovali. Prebirali smo ga, kar je bila zanj največja muka. Nevarno je, ko bi kdo hotei vznevoljiti svojo tovariško skupnost. Naj-i že bo prepirljiv, jezičen, bedast, to tie bo povzročilo trajne zamere pri tovariših. Če pa bo kdo zanemarjal svoj«' delo ter s tem o-škodoval skupnost, naj se pripravi na to, da ga nobeden več ne bo pogledal. Dokler delamo, pozabljamo drug na drugega. Ko pa pridejo ure počitka, tedaj moramo zopet biti skupaj, tedaj bi morali biti srečni. — Včasih smo. Saj imamo živež, obleko, zdravniško pomoč, knjige in zabavo. Trikrat na teden imamo kino. Ampak vsakokrat se kdo kaj spotakne ob igralce. Spotikanje nam uniči iluzijo, da smo v drugem svetu in zavemo se, da smo na Južnem polu, stlačeni v prezimovališčih pod snegom. Srečni -naj bi bili. Če pa nismo, se vsaj delamo da smo, da s tem preveč ne potaremo drugih. Nekateri se brijejo in oblačijo kakor bi bili doma, drugi pa imajo dolge brade in svojih ležišč ne postiljajo. Ti so vsem v spotiko. Kar čudno je, kako se nam SPOPAD MED VETERANI IN KOMUNISTI V nedeljo je Ameriška Legija priredila v Central jjarku veliko svečanost v s]>omin padlim vojakom. Svečanosti se je udeležilo nad dva tisoč veteranov. Naenkrat se je pojavila v bližini skupina komunistov, ki so začeli kričati: — Proč z vojno! Veterani so jih napadli ter jih par tako pretepli, da so jih morali od vesti v bolnišnico. 2ENSKE PROTESTIRAJO, TRGOVCI PA DELAJO DOBIČKE Po ne\yyorških ulicah demonstriralo deset tisoč žensk proti vojni, v pristanišču so pa nakladali delavci velike množine starega železa, ki bo poslano na Japonsko. Siaro y.< Ur.o bo-do Japonci porabili za napravo vojnega materijala. KOMUNISTIČNA NEVARNOST NA KITAJSKEM Na Kitajskem je zopet vse I je začel proti narobe. Potem ko si je Japonska prisvojila Mandžurijo, se njim ofenzivo Cang Kaj šek sam.ki jih je potolkel. Obenem s<* je pod }»riti- ruska sovjetska unija juiprav- skoiu japonske in-varin -ti Kun Ija da odtrga od "cesarstva sredine" znpadne kitaj-ke province, pre« 1 vsem t. zv. Vzhodni Turkestan. Ker je to deželo, ki je «.d ruske turkcstansKe-si birske proge Še vedno par tisoč kilometrov oddaljena, m* glede na visoka gorovja in puščave, ki 1«*ž«* nii-d njo in Rusijo, težko osvojiti z zapada. skušajo sovjeti doseči svoj cilj > tem. da so zop«*t z bogatimi denarnimi src« 1st vi oživili komunistični pok ret na Kitajskem, ki zavzema zlasti osredifj«» province te ogromne države. Ruska sovjetska unija je <>-hrnila svojo pozoru« st ua Kitajsko ž«1 od samega začetka. Bil j<« čas. ko se je z«le!o,-«la bo komunizem, ki ima močim «>-poro v veliki bedi na kitajskega kmetovalca, preplavil v«*s Kitaj, in znani sovjetski agent Karalian j«» bil v resnici zrevo-lueioniral vso to držav«*, ki j«- ■ ar L ' g( t za t ti spravil z Nunkingom. «la znaten del k<>munističn« made se je prebil skozi oh! valim vladno armado in s. t"kel v gorate province Kv«*j-čev in Sečunn. Tam so komu-ri-ti do današnjega «lne rogo-vilili, ne «!;j l»i mogli d«"»>eči kakšnih večjih u>p« hov kak«»r -amo to, da so včasih kitajsko anarhijo. zadnjem času je Moskva svojim prijateljem na Kitaj- rimo o tem, da Francija nima absolutnega nobenega interesa na tem, da bi s«* po alianci z Rusijo zapletla v konflikt z ja-] Krnskim cesarstvom. Ruska | propaganda na Kitajskem j * {tudi vzrok, da se Japonci no-č« jo odzvi-jti na ponovne ponud-j be sovjetske unije, naj hi Ja-I potiska z njo sklenila pakt o ne-i napadanju. Kar se pa politike j v« i«'sil v Kvif pi tiče, japonska j diplomacija ne pusti neizrnb-} Ijcne nobene prilike, da se po ' veča razdor med evropskimi j velesilami, zakaj, čim bolj se | Kvopejci nn d seboj prepirajo, I ;entvečje so šance za sporazum m« d Japonsko in Kitajsko. I/. vs< ga trga se «la razlagati tudi izves-tna »lesorientacija britanske zunanje politike, kar se tiče Daljnega vzhoda. Na eni strani «laje Sir Simon prtuho ruskim sovji-tom, k«*r se Angli-ja si I m» I m »ji kitajsko-japonske zvez«-, ki bi pomenila najhujši udarec, kar jih je kdaj zadelo Velik«. Britanijo, kat«*ra bi prenehala biti velesila, «V izgubi Indijo. Na drugi strani pa se Anglija zopet boji. da ne bi Japonske prehudo razdražila, zakaj potem nastane za Anglijo v Aziji «lruga nevarnost: bolj-ševizac.ija za pa d nega in južne-r« sna, da zanima tmli evropsko|ira Kitaja. kar bi tmli pomeni- Naši v Ameriki (! ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM I, NAXRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. javno*!. Vprašanje j*- namreč, kako bo na to reagirala -Japonska, ki je \ zadnjem času postala piavi zaveznik Cang Kaj-šeka in ujegove vlade. Vemo, !-i "-.Japonska ponudila adi v. - L; I c *» p.-sojiUi, .1' i.: . i ta;, . ka- lo konec angleških pozicij v Aziji. Vsi ti mom«*nti sl'ijo Kvropo, da ) m>s veča d og« hI kom v Aziji veliko pozornost. Znano je, da — So« Ini k Frank J. Lausche v Clevclan In je zop«»t oprostil dve štrajkarci. ki sta bili anulirani pre«l Terminal poslop-jem ua Public S«juare, kjer .-ta delili plakete. Aretirani sta bili na podlagi tn-k«* mestne jM>-stave. ki prepoveduje «l«*litev plakatov v g«»sto naseljenih «|e-iih mesta. Sodnik Lausche je izjavil, da je dotična postava neveljavna in neustavna. Ako se «l«'la kaka postava, naj se naredi za vse enako, ne samo za gotov«* j«' oprostil štrajkarici. < iproščeni sta l>ili Marv Tnn k in liertha Vargo. — Charity bolnici v Cleve-landu je umrla Terezija Hribar, stara (».*! l«-t, s«istrična c«»llin\vo«lskega župnika Vitus Hribarja, kateremu je gospodinjila skozi 4f> let. Bila je 1«* nekaj dni bolna. Doma je bila iz (lornjega Tuhinja pri Kamniku t«*r je prišla v Amerik.) leta 1*99. — V Shiffield, Pa., s«- je smrtno i»onesrečil Alojz Ili-\*a-.tin, doma iz Terpčan puri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Japonska že zdaj dala nan-j On, njegova žena. njun otrok li na razpolago več jn oče ITrvatinove želi«1 so se inš!d ja-jne obrambe proti komunistični železniški progi v drugo nasel-poiiskirui častniki. N .a. m^varnc-ti. \ resnici gre sev«'- bino, kamor so s«- nameravali da In se namera kmalu u-; da za to. da bi se kitajska po- preseliti, ko se j«1 vozih> na o-r« sjiičila, akti bi kitaj-ki komu-'litika z japonsko politiko' isto- j strem ovinku iztirilo. Pri tem ko ; u. sn«> ogrožal kitajs Ru-ka ki-mnništič izraz iz hitlerjev-k«' p i o pa ga u d a v ilvr \>\ j • zadnje i gi .'<•. Japonska gre vsaj na vid z j i pust ;hi ' dosledno na]»rej. samo zato. k r s > .-■■x.c ti svojo j P /.oi m -i obrnili preilv-em,na osvojitev Kitaja po -v«ijih rme-! j uili prijateljih. O tem pričajo skem zop«'t priskočila z izdat-1 uvodniki sovjetskih «"a-opisov. nimi sredstvi na pomoč. Razen j ki pi-< <> t. :u, k- k<> da je tre- ' v omenjt-nih «lveh provincah i !«a «»sv«ijiti. Kitaj <"';mg Kaj-j . so se Vsi terminolo-svoj«» | m d NEMCI SE PRIGLAŠAJO ZA ABESINIJO tudi v Kita ia Kvejčovu in S čnanu. -»Irali U i niunist i zopet najjužnejši provinci Juiianu, I inhikino ki Veže Turke-.tanom. kjer «(anes popoln« »mn prevladuje ruski u-pliv. Ce !»i -e kitajski komunisti ua tej črti uveljavili, j«* i j „■ iiacMitialistieao-kap'ta-t tčne »ii' tature \\> pa nj«-nih DO V S zaradi te ]W«>])agaml«' ra/]ia«Ua j jasno, da bi hla tnlprta sovj« v tri «l«'l«*: v s«*v«»rni Kitaj, ki j<* danes po«I vodstvom patrioti enega diktatorja Cang Kaj-Šeka, v južni Kitaj, kjer v Kantonu se«li skoroda n«'o«lvisna vla«la, in ]»a v sr«'«lnji Kitaj, ki je bil celih Šest let po«I po-jHiliHmia neoilvisnim komunistični m režimom. Ta režim j«- sk« mu vplivu iz Rusije nevtralna p«»t tja d«» «>-rčja Kitaja, ki !>i bil pr«»rezan v dva «l«»la. Samo provin«*a Sečuan j«» tako \< lika kakor vsa Nemčija in ima okoli .">H milijonov prebivalcev. Zdi se. «la so komunistične arma«le tukaj pred t<-« 1 ni |iotolkl«» vhnlne čete, k«*r je Iz Berlina |»or«»čaj«», da s«* j«1 javilo vince. katere bi bile po zmagi kitajskih komunistov ogrožene. Že samo iz tega razloga ne nmre skleniti prave alinncc z Rusijo, ki na Kitajskem v«>-
  • rešhi k njim. <) Cang Kaj-Šeku pa pišejo, da kij«'ii in južni Kjangsi, je imel svojo arma«b», svojo zastavo, svoj tisk in svoj denar. Nemški vojaški inštruktor, znani gene ral von Seeckt, ki je vo lil vojaške opcrai-ije narodne kitaj ske vlade v Nankingu, komunistov ni mogel premagati. Xat«» leži \- Nankingu na bolniški pe-stelji. <'«» te vesti o«lgovarjajo «h»j-st\-oni in n«» ]>omcnijo samo pretiravanja kakšnih komunističnih uspehov v svrho propagande, potem je ta zadeva tako ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO ™ MMMr^^H^HHU MwnM^aa ^mmmi POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO. da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da jim lahko zajamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par" voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK 216 West J 8th Street "GLAS NARODA,r New York City in Rusijo, i bivši poklicni vojaki, zlasti ra-Kitajskem ! diotelegrafisti, zdravniki in t« hniki. Abesiuski generalni konzul j«» izjavil, tla vla«la v Atlis Abbebi zaenkrat ne reflektira na pri]»a«luike evropskih držav ker ima za svojo voj-ko ]»ri-pravljeno »lrugačne rezervo. je ]»)kojnik ]>ril«»tel z glavo na tračnico in u«lar««c je bil tako močan. «la j«» na mestu izdihnil. Tu zapušča ženo, enega otroka in enega brata, v starem kraju pa enega brata in en«» sestro. NA SVATBENEM POTOVANJU ZNORELA STARA NEWYORSKA POSLOPJA V bližini Marseillea >e je zgodil nenavadni primer, da >ta mlada zakonca na poročnem potovanju znorela. S taksijem sta s«; hotela odpeljati v Toulon, to« hi me«l potjo sta začela v«)začu hipoma gr«»ziti s >amokresom Ln sta ga prisilila, «'a se j«» ustavil, nakar sta stekla o-staje in povedela, «la jn ž«* od Nancy j a, kjer sta doma. zasledujejo luimliti. Komaj s«» ju malo pomirili. Vrnila sta se v Marseille in se ustavila tam v nekem hotelu. P«»noči je vse stanovalce h o t e 1 a naenkrat prebudilo grozovito v p i t j e nila«1 » žene. Hotelski nameščenci so v«lrli v sobo in vi«leli, da hoče mož ženo umoriti. Ko jih je zagledal, jo je ostavil in skočil skozi okno. Zdravniška preiskava je u-gotovila. da sta oba zblaznela in «nlali so ju v neko bolnišnico. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo ttNULISll 8LOVE.NK KKADEK 8TA\E 8AMO kakoišna vidite na sliki, bodo sčasoma podrli in zgradili na njihovem mestu moderne stav be. Stara poslopja ne odgovarjajo zdravstvenim zahtevani in v slučaju ognja so nevarna past za prebivalstvo. $2 Noročtte ga i>r» — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Zlb KS1 i Mr, STttKBV New York City. f 'GLAS NARODA1 NEW YORK, FRIDAY, MAY 31, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE Romani... AGITATOR, romati, »pi»al Janko Kersnik. 99 strani. Ona ................................................M K' r»n:k j«" pol«-g .lui«'-iea u.-i- najbolj polju • t*Mi |»i-»aI•*!j. V«*"- d«l. ki jih Jurči«"- v »l«-d l«>-h-zni in -unti ni mogel završiti. j«- Kersnik lls|H'Mlii lioirsil. "A-ilaloi spada nie.l lljego-va najboljša dela. ANA KARENINA. roman spisal I.. N. Tolstoj. Iha zvezka, trd«* vezana. lo«S »Irani ........S(i.*>ll "Ana K:iifiiin:i" i\«»ri \ i»ek Tol»i«»jevoga niii«'1iii^ki Lra dela in j«- m« iiaj|N»ut«'Uihnojših lid »vejov m ;:a slo\»l\a »ploh Knjigo t.i moral eitati Sloven«-.- AKT ŠT V. 113. Spi»al I". «ial*oriau. »irani t'ena.......75 '|'o j«- r«-tii:tii lisi«- \ r»i«\ k.i«-r »« ik-jaiiji' razpleta v»:ik hip v iiovu ii.i , |m«!iio sp|«-1k in lM.i«-nj;i Tak roinau l.iithijo btalej. ki Iwrt'jo knjigi- /.i /;iImvi> in razvedrilo. .\MWKJ TEK\OV(, i.-ii.lna karikatuia SI »i-a I lv Albreht. ."".«: »t lani...............SO BEATIN DNEVNIK. »pisala Lui/a 1'Hakuu. — 101 strani. Ona ...........................................GU I'olfK Pavline I*a jk« «■ j«- I.uiza |V»jakova t:ik<>r«'ki«' .-.lina žoiiska. ki se j.- koie-enj j«r«-j Šnjega »lo'ctja u«hjsl v«»v ala v »l«iv«-ti»ki književnosti. Njeni »pi»i ra/o*l«-vajo rntm* žen- »ti«» «lllšo. BELE MU I. MALI Jt NAK. spisal y. M. D«.- stojfViJii. 152 strani. Ona ...................... .60 Kratke t... v«• I \y življenjepis pisatelja. To so prva knjiz«-\ na i|i*la »lavm-ga ru»k«-^i« r»»-tuaiu>pi»< a. BELI MECESEN, roman. spisal Juš Kozak. 116 strani. (ena .................................... 40 ltoinan j«- izšel v zalogi Vodnikove druži«-. Skrajno ua|ioto dejanj«- »«• dogaja v Kaniiii-»kili planinah. Ko z iia|M*iosijo «*iial i»al »'v.rko r. I.V. -Irani. «Vn:i .... X»s znani pi»at«|j je iial knjigi na»l«»v "Sanjo |»»letnega jutra". \ilnV i/.me« I n;t»ili pi»a loijov no zna tako opi»uli živIjonja na kuie-!i!» kal., r Iiaš «'vet ko Colar. (K\l PANTER. »pi»al Milan Pugclj. 210 strani. Cena. .80 s. I* k |Hiv »ti »t: 1 -• -irrt ilol.-n j-kt -ga pisatelja, ki <■ je ia».Ui«rorn:i mlad poslovil » lega -vila. «'•• |m:211a I N«lenj>l<«i»>vit >h>Vfii»ki pisatelj, ki je rinil .......................v Ijolij«*. ki .lo/.ivijul • »'• «">«:i!i.:M p- •.«•>!i v!ini\ im». 1>\L\I VriNNKE l*»\EVI I. »pisul luo has Ml strani. I »-na ............................................;|j l'o jnn. st: vzi'T•• V/ življonja ua»ih l«al-iiiatiiK-ov: k.iko ves. |e in xaioste. kako rl-l»ari.io, liuUijo in »mihijo. Uesnir-en <-jir na-š.-^a .fu^a v«-je iz njih. I1EKLE ELIZA, spisal ErimnnO il« ( miu oui I. 112 str i ni. Otta .......................................................40 « oiK-oiiriova tlela »41 |Mih f-rtie, oh ka-l» rili -o mora človek i«l snu nasmej:iti. DVE SLIKI, spisal Ksairr M«^ko. Itti strani. Ona .60 l»v«» «-triei eiM*s» nasilt najboljših pisateljev vs« huje ta knjiga. "Njiva" in "Stavka", olie sta mojstersko ravršeui. kol jih more zu vr»it i etiliiole naš n«*žm»-enteei Mesko. FAKOVŠKA KFHARM A. spisal J. S. Baar. 207 strani. Ona ........................................................1.— To je i7. eešeine preveilno delo, ki ho zanimalo slehernega eitalelja. To je roinau ženske, ki je »koro v* življenje živela iu £o>qMMli-njiia v žiipnišeu. FILOZOTSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena .................................................6« Kdor ne |iozna dijaškega življenja, naj pre-»Mla ta rnin:m. (Mi eitaiiju se mu Iki nitprl |Kt- vsem 110v svet. poln neslutenih dogodkov. (>LAD. Spisal Knut Ilausiiu. strani, t'ena .90 Koiuan znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno veleztttiitniv in «m1 kriva elsto nove strani človeškega življenja. 1 GOMI'Afl IN KOMI RSAKI Spisiil Julij Z<-Ter. ir.l strani, t'ena.......45 Pestre slike sjtnjavega življenja liste sanja-ve. h u j ne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj 1 m 1 imenu. To ji- |leseni ljulM>zui in zvestols*. GOSPOD VRH A SVETA. 1 Kfirl Figilon) ...... .50 GOZDOV NT K. »pisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 136 strani. Cena ...............................75 S|»isl Karla Maya so znani naAim starejšim f-itMteljeui. Marsikdo w s|Mimiuja njegovih romanov **V (uidlšahovi senci". 4'ViuettiT", MŽnt" itd. lajanje "(lonlovnika" se vrši na neko«* divjem ameriškem Zai*du. GBESVIM LENART, spisal Ivan Cankar. 114 at. .70 KNJIGARNA "GLAS NARODA » rrr JW 10 ta'SAR V OltLAKIH. spisal Donald Keyhoo. — 12!» strani. Cena ...............___.......a. To je letalski rouuto. poln dejanja in najholj iieA.-rjeiiiih doživljajt*v. t'irarelj doživlja za-eiio s pisateljem oziroma glavnim junakom »koro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v araeuih višavah. IIADŽI Ml RAT. spisal N'. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................ To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v »lovenseiuo Vladimir l^evslifc. — Sleherni rojak naj Iti eital roman lega veli kejra ruskega mislcea. HEKTORJEV MEC. spisal Ren« La Itmvere. Roman. 79 strani. Cena .................................... £0 Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Polno zaklel ijajev m zaiiiitiivili /lrts«*lrv«-in. 4'ilalelj s«. «'u« I i pisatelju, kako je svojo zg««l-!».. si rokovnjaško za»uoial. IIEI.ENA. roman, spisala .^larija Krnel ova. i:<4 strani. Cem» .....................................................40 \ ti-in romanu prikazuj«- Kmetova pn*trešljivo življenje m-iteljiee na debeli—duševno o-sanitjeiie žene \ ohliki. ki elovekn si-Že K|o-l.oko * diiso in mu o-ianc iieizhrt»uo v s|m>- minil. IH DI ČASI. — BLAGE 1H ŠE. spisal Frane Bolela. 90 strani. Oim .................................... .75 Knjiga vsehuje zanimivo jx«\esi iu vi-m-Ui-iirro. ItlMije ji- p«.»•/■•t., i/ na-ega «h.iiiai"e^a življenja. Ill'DO BREZNO in tlruse povesti, spisal Franr Erjavec. 79 strani. Cena .................................35 Naš izitoreii pri|«.\e>lniL iu |Niznavatelj narave nudi r-iiatelju h-poio naših krajev in zanimivosti iz življenja naših ljudi. IDIOT. Spisal F. M. I»o»tojevski. STIKI KN.II«;F.. «vna ..................3:15 Kra»eii roinau enejja najboljših ruskih 1 d»n-teljeV. ltoinan \-ohuje nad tlsoe sira 111. K.R\< KK, spisal Franr Milrinski. 151 strani. Cena .811 Šo|iek erti«- in podlistkov uaš»-ga najbolj «lu-liovitega humorista. IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti kla»ieuu opisal igralsko »trasi. Igrale«- izgublja iu dobiva. poskuša Iia vse mngoee Itaelne. spb-t-kari. doživlja in |i«izatdj:i. i«nla strast ti. ki sla jo hodila Jiirči«" in K'-i-siiik ier ubral uuNteriio smer. V knjigi »o tri zanimive ertn-e. IZLET «.<»S|»<»1>.\ BKtIFČKA V XV. STO- IJ-.TJE. spisal tech Svatoplnk. 240 strani. Cena 1.20 nave«leneiiiu dHu opremljamo tUilirodiišne-1'ražatia yosjuHla Itroueka v dobo si rasnega in slavnega hii»it»kega viMlitelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv nd kon«-a do kraja. IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar. roman, trda vez. 280 slraui. Ona ................1.60 \ letu romanu je |iosegel naš i»is:itelj Fin-žgar res v moderni svet. Klasieno je o[iis,-il borbo ine.l delom in kapitalom ter spletke iu nakani kapitalistov. Idealna Ijuliezeii dveh mladih sr<- zavzema v romanu eno prvih mest. JAGNJE. 110 strani. Cena hroš. .40 Vez..... .45 \ knjigi je jmleg naslovne še povest "Star-"•k z gore", obe sla |msebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. ilERNAČ ZMAGO VAČ, spisat H. Sienktewtcz, 12H strani. Cena ................................................50 Knjiga vsebuje |m>Iim! naslovne iHivesti znanega poljskega pJsii relja I udi isivevt "Me«l plazovi**: 1 H»e sta zanimivi in vredui, da jih r-lovek eitn. JI AN MISER1A. spisal H. L Culama. 168 sir. Cena .60 Ta pretresljiva ] hi v est je vzeta iz dobe š|»an-ske revolnHje. Soeutno zasledujemo usodo po-miloUnem obsojenega J uana M i seri je. V o-sehl brezvestnega I>>i»ezi!ikn pa vidimo, kam privede človeka življenje brez visjilr vzorov. JFRČIČEVI ZBRANI SPISE, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigam je ................................— JuriMe ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so na|»rlpravnej-Se čtlvo m dolge zimske večere. Njegovi originali, dortipul K rja vel j. skrlvnoKTna pojava desetega brata in <-ela vrsta drugih njegovih neiMiftohnih obrazov bodo večno Živeli. JLTItI, spisal Andrej Struc, 85 strani. Cena trdo veaano .75 Knjiga je |>osvečena onim. ki so šli skozi bol iti pričakovanje-. ■ Posvečena je njihovem« tihemu junaštvu. NEW YORK^ rY . MHO SUM SE JAZ LIKAL, spisal Jakafr Ale-*eree. TRI knjige po I5#. * ISO in 1M strani. Cena ........ .60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50 1'isa tet j nam r tvh freii knjigah opišitje nsodn in življenje kinHskeai fantflr, Vi so ga s»farl-ši poslali v Sole. Kjer se je vzdrži-Val z'lastil i mi srinlsrvi ter zdaj lažje, zdaj težje. lezel «nl šole do šole ter sf slednjič priboril v življenju mesto. 1 mi katerem je stremel. Knjige so pisane živahno, i »h eitanju m* Im> moral člta-telj veT-krat o«l srea nasmejali. KMEČKI PI NT, spisal Avgust Šcnoa, 464 strani. Cena .00 ^ Zgodoviiui naš4-g:i kmeta je zgodovina neprestanih rio>-v. Rojev < Turki ?n graščaki. * "ZaiPiji k met'k i |»uiU~ je niojster»ko opijat sla v ni hrvatski pisatelj Šeuoa. Krasen roman lio sleherni z užitkom p r« Vital. ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : <1 s ^f/aiiiiiiiiiiiiiiii^f/aiiiiiiiiiiiiiiii^.f/aiiiiiiiiiiiiiiiif^^^ .70 9« .70 KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OHR, spisal Verne. 65 strank Cena ....................... Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako Sfivo domišljijo kot *>» jo iioH Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnWlle. Pred dolgimi desetletji je nai»ovedal letalo, sulmiarin, polet v stratosfero Itd. .15 KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 3*8 strmd. Cm Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega nniNildivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na raskili stopah. Napem novest, potna burnih doživljajev od začetka do konca. .75 K RIŽEV POT PETRA K1PLIKNIKA. spisal Pa- siuškin. Ki. strani. Cen-a ................................ Zgo«loviitska 1 n »vest s Tolminskega, ki bo zanimala si« herm-tra. ne pa s-amo ljudi, ki iz onih krajev doma. KI HINJA PRI KR\U|( I GOSJI NORICI. — spisal Anatolc France. 279 strani. Cena........ Ana tole Franee je lati lirezd voiuiio eilen naj-1 rani ............ LJ1BMANSKE SLIKE, spisal Jakob Alcšcvec. 2«:{ strani. Ona .................................................,60 Izlkoruo je |M.^)M|ii ljubljanske ii|M- naš prvi humorist AIi'm'Vc*. Tako nntaneuo iu zanimivo j«. Opisal Vse 1 m 1 branje* k«' do hišnega gospodarja. da jih vidite kol žive pred selmj. LOV NA ŽENO spisal J. O. C nruood. 194 strani. Ona .80 Skrajno nn|«et roman iz modernega življenja. T'loveka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem pnV-ita do koiiea. LCCTFEK, sfiisal .l«-aii de la Ilire. 392 strani. — - Cena ........L— Fantastičen roman v šestih delili. Ii«ilj fau- lusiioen n«-go j;a naslov, razodeva, čitatelj se mora u«'hote eiutiti l-ujni pisateljivi domišlji- Spisi... MALI LORD. spisala Frances Hodgr«on Burnett. 193 strani. Cena .................................... .80 (iloboko zasnovana povest «» otroku, ki gjine o«ll judnegn čudaka. I »«H-ek~ je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik in«-d bogatini iu reveži, pač pa zna razlikovali le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .:»t| Štiri zanimiv«- ertii-e našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 210 strani. Cena .................60 Zanimiva povesi i/, dalmatinskega življenja. MED PADA RJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Ka«\ 11'.» strani. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 1 »o skrajnosti u:i|iet roman iz nnslernega življenja. optMMiheim j«- znani angleški r«e aiiopisee poznan [•«» eeb-m svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 2:i0 str. Cena M MLADA LETA. t Jan. M. Kreki, 1SS str........60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar j«- prvak naših pisateljev Ljudje. čijili duše v nost opisuje, s«i pristno slo-v«-nski i vi opis njihovih znaeajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moj«* življenje" je najpomembnejšo delo Ivana Cankarja v za«l-njili njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cseal.5« Zanimivo delo. ki l»o ugajalo vsakemu čita-telju. PreviKl prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- r>at. 192 strani. Cena ................................... .80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošni« v s«- zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najl»oljše imvestf- te vrste. Xa-ročite izvo«l š«» danes, če se vam iloiiadcjo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. (iarSin. 112 strani. Cena ____ .35 Junaki tega romana blodijo in tnvajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a srtili lK>ta omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. Msti<», s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS. spisal Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— \ zvezku je ilevet r-rtle poveeini Iz naše lei»e Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA. spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cen« vez. .............70 Bros............ Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je iNiznnl ilušo dolenjskega kmeta k««t le malok«lo. NANŠI UIDJE, spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .40 Zanimiva pnvest iz Časov, ko so bili Francozi na Vi|»avskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Tido vezana. 115 strani. Cena _____________________________ .70 Knjiga vsebuje 44 misli, ki so se rodilo v Človeku v prvih letih svetovne vojno''- v .50 PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 strani. - - - - Cena .50 Kriminalni roman iz isilpretekle dobo. Neki slovenski Vrllik j«» neko«" pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. N««, pisatelj urel mu je «loka-zal. ihi ga imajo. PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena .........................................................80 Verna slika pestrega vel i koines t noga živ-* IjHija in sp«»niiin»v nanj. PATER KAJETAN, spisal Verdict us. 187 strani. Cena 1.— Roman, napisan ]h> ustnih izriH-ilih in tiska-> *nlh virih. ZgOdha človeka, ki ui bil rojen za samostan ter s«* j«- sli-dujič |n> hudih Ih>-j!h vrgel zojiet v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................r,0 To j«- satira na franeosk«' pretekle in se«la-lijf fnzmen«. V tej knjigi je slavni franco-ski pisatelj najbolj drzen iu brezobziren v svoji zahavlji«-i. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Ka«". 113 str. .. .60 Padarji iu Zdravniki" Ier "Pisane Zgedbe" j«- spisal naš poljudni jiisjitelj Kač. ki s«- je |Mis«-huo proslavil ^ svojim znaiu«--uiiiui romanom "Crunt". Prva knjiga vsebuje JA, druga pa Is kratkih in zanimivih i»o. v«*sl i. flAT ZMINA. spisal Oouid Andrejev. 131 str. Cena .111 Poleg naslovne |»ovest i slavn«-ga ruskega pi-satelja vs«-l»uj«. knjiga š«- «|\-e. iiHiuri-«' ' Misel v me^li"* in -Itrezdno". POPOTNIKI, spisal Milan PiiRelj. 95 strani. Ona .GO V t«-j knjigi j«- zbral znani slovenski pisatelj Ptlgelj d«*set črtie i/. 11 a--ga dotna-Vga življenja. rOVKSTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ............................................... ,<;o Knjiga vsebuje tri povesti našega priljublje-n«-^;i pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slo«; je izrazit, njegove misli s«, globoke In mehke. Pos«>hno ženske so vnete za njeg««-va dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Ovstik. 144 strani. Cena .............................................r»0 lVivest i/, vojne iJoIm-. ko se j«« v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel ua etliustveno Jugoslavijo. Ij-v»tik jo to klasično opisal. Z os vol Hijen j«*iu domovin«* dos«-ž«» tudi povest svoj višek. PRKD NE\ IHTO. spisal L Turgenjev. 96 str. Ona .35 Mojstersko delo slavnega ruskega pisattdia. PRIHAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena .6» Kakor vs«- iH-telove jmvesti. j«* tudi ta vzeta iz. našega pristnega «l«iuiaeega žtviji-nja. PRI STRICI", spisal tiaugl. 111 strani.........60 PRODANE Dl SE. spisal Joža Likovič. 160 str. Cena .60 Kdor h«h"-«' vedeti, kaj |nn'do fašisti z našim uh«>^im ljudstvom nn Krasu, naj pre«"lta to pretresljivo zg.wlbo. PTICE SELIVKE, Rahindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena .................................................75 Prgeovori. ««M'ji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA <;RCDA Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena.....35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razniotriva pereče moderne probleme in (»osega v drugem delu v vojno iu povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-t«-lj nehote z nujietini pru-a kova njem či«ati d«> konea. RENE MAI PERIN Spisal Kdmoitt de Coneuort. 230 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družb«-. 1 »elo je |h>Iiio fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE 1H.ŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 SANIN. Spisal M. Areibašev. 4SS str. Cena .... 1.— Ta znameniti roman, ki je Idi svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran. slika na realistl«Vn nučiu ruskega inteligenta, inalomeščana. ofieirja. študenta, žida, žensko v okviru družine I11 samostojno učiteljico. SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May.. 160 strani. Cena ............................................... .30 Dejanje te lepe | mi v os t i se vrši na ameriškem ZapadiK Pestre slik«» iz indijanskega in pi-j«>nirsk«»w» življenja. Ma.vu si«-er iW-ilajo. da ni bil nikdar v Ameriki, l«Nla življenje na a-merlškeni Z:ipadu j«* znal dosti natančneje o-plsatl kot marsikdo, ki je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena.................................................... J»0 Tn je |io nase prikrojena povest, ki l»o zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavneg:i junaka «>ziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SLIKA DORIAN A GRAYA. Spisal "sear Wilde. 301 strani. Cena ........................*-20 To je e»l«-n najbolj znnPiliitlt spisov znam«>nl-tega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv jm> svojem stilu, imi svoji fantastični vsebini, po sv«»ji giolsdii miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SPISJE. Male povesti iz kmečkpga življenja. — 67 strani. Cena ................................................ J6 SREDOZIMCL spisal Peter Bohinjec. 84 strani. Cena .40; vezano cona .60 Zbirka kmečkih povesti Iz našega življenja. Bohinjec je dotier pisatelj, ki v svojih spisih do pičiee lmgodt duše v nos t našega človeka. Oh čitanju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore Iz domovine. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.... l Keni 1 m. ves t i. ki zaslužijo, da jih sleherni prečila. ŠT IT JEN T NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRITI, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Ona Naš rnojsterski prifiovediiik nam nmli v teh dveh svojih delili obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pl. Siittncr. 228 strani. Ona ................................................ To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v elovekn stud do vojne. 1'ošji-stni prizori so opisani t.«*ii>> iu i.ataieno. Vsaka mati bi morala «"itati to knjigo, kajti lo je iziM.ved žene in matere, ki j" izgubila na l.ojišen svoj«- najdražje. SVETLOBA IN SENC A, spiral dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo ve/atio. Ona ........................ Naš znani pisatelj i»«t«-la je t*-iij svojim delom zojM-t jm.^o-i-1 \ n:iš«- pr«-[.r..-to življenje ter izborilo oris.il ztiaeaje. ki na-t.,pa jo v njem. TARZAN IN SVET. :Ui» strani. Cena ........ TARZANOV SIN. \«->.ano ::nl strani, brirširana TARZAN. SIN OPICE. .t ran i. br.^irana Pisatelj Kd^ar Kin- Iturrouuhs j.- v svojih «l«-lih o Tarzanu ob.|elal ^le-dala v žensko dušo. 1'sode |M-tero žensk raznega tipa in znaeaja s«- križaj., v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način. VRTNAR, spisal Rahindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez......... V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega iu-dijskega pisatelja. VOJNIM I R. spisal Josip Ojjrincc. 78 str. Cena Zanimiva povest i/, easov prekrsčevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKF OKOLI SVETA, spisal Roliert Kraft. DVA DELA. 482 slnuii. l ena ............ Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne moro o«Iložiti. »lokler ga ne pribita do kon. a. Poln najnevi-rjettiejših tloginli'š«'in in /r,-plctljajev. V ROBSTVC, spisal Ivan Matifir. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ Ivnn Matičič jo etlen listih redkih naših ljudi, ki ne |m>ziui samo v«ijne in njenih gro-jjot ter |M>slee ona zunaj pozdrav." — "Ne hoin poza- i.i mogla odtrgati, da bi odšla, bila." — "Mogoče pa da ga hekle ni moglo do okna. zato ne boš videla." — "Mogoče." i . je govorila /. mesta, kjer j«' se-j Y kupe se pririnc še en o delo. 1'icir. "Pazi in previdna bodi/' j«- dejala starejša. "Bom," j«- odvrnila mlajša. Potekla je minuta, ne da hi kdo spregovoril, a stara je ves ča- htilila skozi okno v notranjost kupeja. ".le velika gnječa, kaj ne.'" - "O ne, nič hudega," je odvrnila mlada, dasi je komaj sopla. "Vendar -e mi zdi, da si Zelo -tisnjelia." Ol'ieirja sta napravila neod- "Sedaj si pa stisnjena kot sardine v škatlji." "Skoraj da res tako," je rdvrnila mlada z nasmehom. Zopet j» v molku. "(Jotovo bi bila že rada v Drightonu ?" "Kaj pa da." — "Tam boš videla uiorje.** "Da, morje." — "Ali imaš kaj sporočiti našim, katerih j.i tu ?" "Ne, ničesar. Hvala za "l>a. Doma bom povedala, kako poln vlak je hil!" "Le povej jim." Dve minuti zopet ni nihče črhnil. "Mnogo je potnikov, ki morajo stati." "Precej je takih," vorila mlada zdehaje. *4Dobro da sva zgodaj prišli. " Res, srečo sva imeli." Se ena minula brez pogovo- DEVIZNA TIHOTAPSTVA V NEMČUI V Berlinu je bil 17. maja prvi proces izmed 50, ki so v teku proti pripadnikom katoliških redov zaradi tihotapstva deviz. 17. maja se je morala zagovarjati pred Sodiščem redovnica Katarina Wnwlciihoeler, ki je bil provineialna tajnica reda sv. Vinceiieija v K"liiu. < M>-1 ožena je bila, da j«' bila |x>-vziočiteljica transakcij, pri ka-teirli je bilo.v času o d leta 19.*»2 do 1IKJ4 prenesenih iz osrednjega samostana redovnic sv. Vin-e od«*« !i<'«i jii v K"lnu H M) mark n< ^ ' /preko Belgije na Nizozemsko, lie da bi za to izdal dovoljenje devizni urad. Otoženka j«* priznala očitek, zagovarjala pa se je. da ni vedela zaradi težavnega finančnega položaja reda . ".za noben drug izhod. Dejanski položaj je nasled- & M m a "v r ^ Tk t M ZAROCENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI C ) * Ki Š "Kaj bodo vsi ti ljudje, ki ne dobe prostora, počeli ?" j(. ]}U(t] V(i,ik<< ^^ "ln«l, jaz sem ra«love«lna," j Y<1 v iMnZ,.llM Vll> deloma v o- odvrnila mlada. "Se dve minuti' obojest ran ~kega molka. Starejša zopet pogh'da na uro. 44Zdaj pa bo odhod \—ak poteklo par minut; hip. (iotovo jih pozdravi!" "Bom." "In pa pazi -e." 44 Bom." " \ aru j se, da -e u« liš." " Bom." Brat Cristoforo j«» premeril vas, krenil p«» zaviti uličici navzgor in prišel na majhno ra van pred vilo. Vrata so bila zaprta: znamenje, da gospodar obeduje in ne mara. «la ga motijo. Kedka in majhna okna na ce-to, zaprta z razpadajočimi in od starosti popuščajočimi «>km-eami, so vendar bila zavarovana z debelimi o-liirežji iu v pritličju tako visoko od tal, da l»i bil mož na ramenih drugega jedva segel d < njih. Naokrog je vladala globoka tišina in popoi-nik bi bil mogel misliti, da je t *» zapuščeno «h<-inovanje, da niso štirje stvori, dva živa in dva mrtva, zunaj somerno postavljeni, oznanjali, da tudi tukaj bivajo ljudje. Dva velika jastreba z razpetimi krili in visečim kljunom, katerih enega je bil čas oskubei niolkniti v listih, kaj tanje! -«*le nasvet, graja alt oči- .edel grof Attilio. nj< motamo povedali, ti hI i ki obligaeij. Ker «► ga obte- in napol razjedel. »ločini je bil drugi še trden in, -ti zelo težile, je hotel dolgove - perjem pokrit, sta bila pribita na vrata, vsak liti s konverzijo. \ ta na- „., SVojo ilurnico; dva razbojnika, zh'knjena i vsak na svojo klop ua «le»ni in levi, -ta straž Ia in čakala, da ju pokličejo uživat ostanke tr«> spoda rje ve mize. Oče je obstal kakor človek, ki »e pripravlja, da bo čakal; toda »'«l»"ii izmed razbojnikov -e j»-dvignil iti rekel: i.iiuikU s Konverzijo. \ i a namen je h«»t«'l na j j »rej nakupili del lastnih obligacij na Nizo z«']iiskem. za kar j»- bilo treba ijakaj jH»šlati «leiiar. V to svr-iio j<- ohtoženka pregovorila j drugo redovnico, sestro Doro prelil;, j tejo, da je piotte-da dellar v svo »1 klitosrčne poizkuse, da bi se j »premstvo." nekoliko umaknila. i "To sem rada storila," je "O, saj nisem v drenju," je'odvrnila stara ter se nekoliko odgovorila mlada. Zopet je minula minuta. "Dobro, da sva dosti zgodaj prišli,'* pravi stara. "Kaj ne!" — "Radovedna .-»•m ako se bo vlak ustavil v Croy«lonu." — "Tudi jaz." — "Najbrž«* ne." — "Zdi se mi, da ta vlak ne ohstan<\" Potekli sta dve minuti v po polnem molku. 44Ali naj ti kupim časopis?" "Ne, hvala." Nastal je zop«-t interval dveh minut. Starejša je pogledala na u-ro, nato pa dejala: "t'as poteku, kmalu se boste odpeljali.'* "V kolikem času?" — 44 V oddaljila <»<1 okna, ker je bilo sopotnikom v veliko olajšavo. Kmalu pa se je vrnila ter zopet pričela. "Cel vlak j«' polu potnikov. L«* kam gredo vsi.'" Vlak se j«- premaknil. j II I e<|oVilIsK 1 olileKl pt'eKo me , . . j 4 4 (><•«*, oce. le pridite, le; kupllcini pil ll:ls tU' Že prav. Sedaj pa se pe- , Uazprava se je končala z ob- l»««l«» »''"kali; n.i smo prijatelji samostana; jaz ,:« te v resnici.** ' M.dbo ohtoženke na ."> l«-t ječ«- saui sem bil tam ob raznih prilikah, ko se mi \'lak je počasi vozil iz po- ]M izgubo častnih državljanskih zunaj ni z«lelo varilo zame; da so mi t«'«laj za tvar sjjibo izt»'kla." staje in stara j«> korakala po pravi«- za pet let. Kazen t«-ga .pili vrata, hi s<» bi peronu, mahala z roko, priki J mora plačati gloho UO.IMIO, . .......i , 4 ........ , . , - . ... .1 |'ii teh besedah te dvakrat p«»trkal s kla«li- uiavala ter n«'prestauo govori-i mark. v primeru neizterljivosti i 1 j pa se ji .................kazen ' v ječi vmn ,,il vrati,u T,',,lu -,!,sn *»»t™j brž «►«!- 44 Vendar ne bos pozabila J še za 14 iih-scm-v. Nadalj«- ima | K»vorilo rjov«nje in vpitje velikih in malih red plačati 'Jod.nuu mark od 1 psov iu «V malo hipov j«' mrmraj«' prišel star >b pogledi! Ua «»četa glo- Na nj«'govi «lesni«-i je gov brat ran«'«- in, če /.«• variš v razvraln«»s1 i 11 in nasilnostih, ki je bi! p t i šel iz Milana, i!a pri mešana nekakšna zam^ljivod v na-t«»pu in nekakšna preiiap«'ta mo«lrost, gospod župan, prav isti, kalei'-mu bi v teoriji pritikalo. da pomore 'etizu Trainaglinu d«» pravic«- in stopi «h»n ritiii u:i prst«-, kakor -um \id«-li \ razglasili. Županu nasproti j«- -»-d«-! z izrazom naj« stejšena, najglobljega spoštovanja naš d«»ktor ' Zm«-šiijav«-c \" «'-rii«-m plašr-u in - ;«. b«»lj živ«« r«lečim n« »s« m i nego nava«ln»»: nasproti otu-ma brat raii«'«-ina pa -l;i Stila d\a neznaiia povab ljeii«-a. «» kat«-rih po\«- n;iš;j zuo«loviua -:ono 1.», i da sta \«-noiii« r I«- jedla, -klanj;d:i irlavi. -«• i sui«'!iliala in vsi- od«>l>ravala. kar j«- kak omtznik r«-k«'l in čemur ni ii«»l>«-n iiiuui ugovarjal. " I ».i j očetu s«*'l«'ž, j«* r«-k« I • I«'!i l?o«lrigo Ia. 'Služabnik je primaknil -tolieo iu «•«*<• t'rist«do jih poztlraviti 44N«* bom. Z Bogom.** 4*Z Bogom. Ali mi maš -ničesar naročiti." "Ne nič«*sar. Hvala ti, k«*r re- lil škoduine. j služabnik, ki pa s«* j«- Med razprav«i je prišlo «hi^boko priklonil, z r«»kami in glasom pomiril ži zanimivega prizora. K pop«»l va|jt poVed«-l g«»stit na ozko dv«.rišče in spet za pri vrata. Spr«-mil ga j«* nato v majhno «lv«»-rauo, tu ga je pogh*«lal - posebnim izrazmn za čttd«'iija in spoštovanja in r«*k«*l : "Ali niste vi... «mV (1rist«d'or«» iz P«'scar«*ni-To«la vlak še ni odpeljal t«'r;l »»zdravi jih iu pazi nas««! i ! vil, tla j«* bila obleka, ki jo j<'»ca.'" "Tako, zdaj pa greste. Po-':si itn- spremila." zdravi vse, ne pozabi!** 44Ne, ne bom pozabila." — "In pa pazi s<\" Stara j«* morala s«*daj teti ku| danski razpravi j«- iiamr«'«- prišla ohtož«'iika v svoji redovni-ž«' le- Ški obleki, ki jo je morala v , ako je hotela š,. videti v j preiskovalnem zaporu odložili, »e. "To sem rn«la st«»rila. : Pre«lse«lnik je glede na to izja- • Toženka dopohlne tako "Z Bogom," j«* o«lvrnil i i slična obleki «'vang« ljskih n*-mlada in v slovo bi ji rada j dovnie, «la so se mnogi med ob-maliala z r«»k«», a vsled gnječe s«- m mogla niti ganiti. Sopotniki pa so se globoko oddahnili, ker j«« bilo prezauiiuiveg.t pogovora v«»ndar konec. . . (Iz tnif/lršrinr jurrr! J. |\> KITAJSKI VODITELJ PADEL činstvoni nad tem zgražali, žara« I i cesar s«' je morala obto-žeiika pr«'<»hl«M-i. 4' S«'in. ** Vi tukaj."* 44 Kakor vi«lil dobri mož." ila kaj dobryga st«»rite. 1 >* ua »levizne težkoče držav«1 ter tulil, «la s«> ji devizna tihotapstva samostanov povzročila nad 20 mili jonov ško«le. Hsinking, Mančukuo, 27. maja. — .Japonski glavni vojaški stan naznanja. lahko delam«. povso«l.*r je bil zelo oster. Opozarjal je. K(> sfa pr<.liM.ri|a «» «>l»«'il končan — kar se od pro New Londcn, Conn., -2<. ma-! vrata. j X«*ki gnil' Attilia, ki j«* s«' glasno izustil, bi ne bilo lepo, da bi se bil on umaknil, in j«' r«*kel: 44Pridite*, oč«', pri«lit«'." ()č«> je stopil naprej, se prikhmil gospodarju in »Mlgovarjal ua «>!»<• strani p«»z«lravom oiniziii-kov. Pošt»'iiega moža, ki stoji pn'«l hinlobnim, si ljudje (m* reč«*m vsi) ra«li predstavljajo z vise kini čelom, s trdnim pogledom, »Ivigiijeniini prsmi in izborim razvozlauim jgzikom.Ali da bi s<* mogel v resniei tako postaviti, za t«i j«' tr«'-ba mnogih okolnosti, ki (' L A i ".//■: "S čim vam morem ustivči'" je \ prašal »Ion Kodrig«» t«'i" se postavil p«»kom-i -r'di «lvoraiie. Tako si» si» ^lasil«^ ln's«'«h*; t«»«la način, kako s(, l»il«' izgovorjen«*, je izražal jasno; pazi, pre«l kom stojiš, t«'htaj bese«!«- in po«ivizaj se. Da j«' naš brat Cristoforo postai pogum«-t:, ni bilo bolj zatu'sljiv«*ga iu hitr«'ga sre«l-tva. kakor 1 >i pri«"akoval. da v kat«'i«'iii izm«*«l njih najde pravi zač«'t«*k, j«' pri t«*n» «hni lo>«lrig«i-vetti nastopu brž začutil, da triu sili v«*č b<*s«-d na jezik. n«'g«> jih p«itrebuj«'. To.la k«« j«' poini s 1 i I. kako važno j«-, da n«' pokvari še bolj važno, zlasti tu.]«* stvari, j«- popravil in ublažil izraz«-, ki s(> mu prišli ua pamet, in rekel s jirevHno ponižnostjo: "Prihajam, da vam pr«'d!»>žiiu čin pravičnosti. da vas prosim za neko ljulmv. X«'kat«*ri ma-lopridni lju.lj«' so izrabli ime \*aš««ga pr«'s\-et l«'ga g«»spostva. «la »»strašijo ubogega kurata iu mu zabranijo izvršit«*v nj«'g»»v«' »hdžnosti t«-r 1ak«» izvajajo nasilje na dveh n»-«l«»lžiiiJi osebah. \'i lahko z «*uo samo b«-se»|o o-raiuotito misiS-ii«'ž«'. vriu*t«' pravi.-i nj« no moč iu potolažite «>-n«'. ki trpij«) tako krulo nasilj«*. \'i t»> lahko sio rit«*: in prav zalo... \«• ~ I. ča-1..." "») moji v«-sti mi bo-t«' govorili, ko |>ri'l«'tn k vam k s|»ov«'«li. Kar s«, ti«*-«- moj«' čaa, samo premislil bom Še, če bi mogoče poklical Holla sem. Dija odloži vilice. Začudeno gleda v še vedno lepe, pa tr-«!. potezo na obrazu svojega skoio se«le mdesetletno^a očeta. — Toda do sedaj nisi hotel o njem ničesar voe nisi nikdar govoril, papa, - nadaljuje. — Ali Milim k Itniii priključiti nekaj preminit.* Ko m-iii dorastla. si »ni pojasnil vzmke razporoke. T'etlaj1 sem rastla tudi notranV. Rekel si mi, da je moja mati za mene mrtva iu da moj brat 11! ivoj sin. Mnogo >i mi iztrgal iz srea, toda razumela sem te. ker sem tvojega značaja. Vseeno pa so bili boji med najetimi možgani in srcem in danes pa ti priznani: ko sem izvedela za materino telesno smrt, sem na tihem bridko jokala. Samo to sem ti hotela povedati. Sedaj pa te vprašam: Ako pride Koli', kako se boš zadržal proti njemu * Saj 11«' moreš postopati ž njim kot s kakim tujcem. Ali-ga boš pozdravil kot sina.' Tudi Zaler je nehal jesti Služabnika prinesela kavo. Dija >i utrinja cigareto, un- pa >j prižge baliia cigaro. — J'red 110 ti odgovorim na to vprašanje. — pravi. — ki je popolnoma naravno, ti hočem kratko razložiti, zakaj ravno jaz pripisujem novi Rolfovi plinski poči posebim veliko važnost. VeŠ, da me je odkritje zlate žile napravilo premožnega moža. Hov je zasut in ne daje ničesar več. Toda doseženi do ! PREDSEDNIK GOVORI FARMERJEM pra- sin tvoje \ ee m lllle X< davno je dospelo v Washi :i L »on nad prt tisoč farnerjev • la povedo predsedniku. da o; 1 obravajo njegov program. X Ijedrlski department. d;i j«- t:» n klaitia za prilio d nje volitvi tovala na državne stroške. iz vsi Ii del*.v Združenih dižav kaleri -riiatr.rji sk, . h {.»|-/]|i j. iir'ila ji' vrčiua I arne-rji-v pn BELA KRALJICA ViL" Y dnevih, ko so oči v-»'i;ji Kraljica vidi iu sveta obrnjeno na angleško Niti enega pisma, ki.iljevo dvojico, ni o« I več. pri dobiva- biček je bil dovolj velik, da morem sedaj pričeti njem zlatih skladov v kamenju. Pole«: tega sem tudi našel svinec, ki ima ravno tako dobro kak:»vost kot v svinčenih' rudnikih v l|>oraiigi, našel sem baker iu prod vsem železo, precej čisto iu v skoro neizčrpni množini. Toda če je bilo pri- j delovanje Še tako veliko, je bila ravno tako majhna oddaja, je bila saj do zdaj. Neprestano se borim z vlado za nova prometna sredstva, sam sem tudi moral zgraditi nove ceste iu kanale za zvezo z vodnimi poti in sem se tudi >porazumil s Kadenom — — Povedal mi je tem, — mu vpade Dija, — in se je po-; povemo nekoliko po« Ir« ibuost t iz življenja in delovanja *'l,.* le kraljice vil", kakor so kr:i-Ijieo Mary imenovali milijoni, ki so bili v dnevih jubilejnih slavnosti šj»alir kraljevski ko čiji. V resnici ni v v-oni o-eromuom britskem ženo, ki bi bila tako popularna in ki bo jo ljudje tako ča-tiii in ljubili kakor to redko «lamo, krlmejšo mater in •»•o s po- me, 11«- pusti brez »n o-itcovarja sama. stori vsr. ki ga prej 'govora in Stoti?!«- o'o upanih /.m iu bednih otrok ji pišejo iu nihče n<- o-tanr raz..-i čaian. ljudem morda ne gve i i:ili za odgovor, morda jnn, pravi kakšna nova ot ro>ka vetisi'-a. knjižnir«.. razstave \ Vsuje ki a!je\"sk«• po>|e od iia do večera iu š,. tedaj, dar si odpočiva. je ta od j tek poln -ha. X«• za . i /. jn ka _ u ič dela. < ita mnogo in šiva samo ročnih del. kalen! Več tudi H, o i je VI prav &e s raj ' vmii-ki i-akinja. 1 preprost,* i m a' 111 oiiti ali za «b»bro delni' domove in prire«iilv« >S\oj,' oMcki' in klobuke nači , « I tu te s;inia. obleke s j ]«• \ča- imperiju i a vzame \ /. enako re>no-t-l 1. . ». 1 ________: ... :. itiliil Milila slVilla. i.jih lastna pi-ma Mirna daje-j jo nekaj tolažbe, toda kralji služil te priložnosti, da mi je dal ženit 110 ponudbo. Prijazno sem se zahvalila, toda odločno. Pa to je postranska stvar. Pro- j države.^ sini, nadaljuj. | Vso na njej jo izdaja za ro- Zaler je vedel, da njegova hči v tem oziru ne trpi nika-' j0110 kraljico, drža, govori a koga ugovora Miza med njegovim in njenim stolom je ]K>stala'in ''»^r^ično in stropi velikanski prostor. Xa njegovem obrazu nobena žila ne poka-• vr,,<,ni<'' nl/*1,a točnost 11a se že kakega razočaranja; bilo je, kot da bi Dijuie pripombe ne ^undo, daljnovidnost in delav-slišal, ali jki kot bi bila v resnici samo postranska stvar. ' no>t' s katero iiadoinostuj- — Pojdiva na verando. — pravi oče, — v sobi je soparno, j svojega moža v dnevih bolezni Na verandi se zlekneta v naslonjače. Bilo je še zračno;!x vladarskih poslih. \ »-lika 1 i 11-mrak j«- padal že tudi na ta čudoviti naravni park, je temno j,M*z<'n in m,l1 171 I ■ • 1 < > 1 j kladneiia ministra in krojače-•\r*ja -iitii, ki je kakor 011. vzor >re/poirojnc odkritosti in pol- Š!a ta 11 d« Ia num. Nekoliko tednov po/11 *j je kraljica i-to žensko -prej. Ia v Buekinirhamski pahiči avtlijenril Besede tola/:.e mi j ozdravile. Kakišna je ~a;na. takšne mi t tleli njene intimne prijatelji«*«', njene dvorne dame. Med njimi nikakor ni-o vs(. knežjega Jroilu.Meii najljubšimi njenimi lirami ir u. pr. lady l>i\š«"^a za SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU lit WMT ISt& STKKEI SEW VOB&. R. » Plfllli NAM /A 'JfcNE VOZNIH LISTOV KA ZERVAC1JO KAJbiiv LN POJASNILA Ch PO TC VANJ> ~ I Mf- V/S MA.IA: • I'ereii^nria v 1 ni'il .mi rj II XI.IA 1. l::. 11. I-jifayi-tt«' v Havre Uasliiii^i.ti \ ll:«\re N"riuaii>lii> v Havre l.lll<>|i;( \ Iirt'IUi'11 « . ni" .ii Savnisi v (it-ii.ti .M:iji -t i,- \ . 'u.-rli. .tirj; lii-iii-ii v Ur,miri in 11. Hi. 17. 1J» *_M. 11». I'ri'tiieii v Iirenien l'liaui|.hiiii v Havre It. x v lii'iiuu lii'! n^ai ia v I 'lierlMiiinc: >••■> man. 1 if v Havre A<|iiilania v i'lu i l...ur^ lain>141 v Itn-iiii'ii <"..iili- <;ramie v licniui Manhattan v Havre Ma jest j«- v riierlnuir^ I".- tie I'raii.-e \ llatre » "life ili Sav..ia v Hen«ia l»r«'iuen v I'reuien It.-ri'ii^aria v Clierlmur? i 'liatnplaiii v Havre Washin^ti.n v Havre Neriuamlie v Havre 11». •j,; •J!l. !{•■>. v I »I'll. >:i «"Iia in|.la in v .Manhattan v Ken n^aria v Ilavre I la vre < 'lierlMiiire La layette N.irniamlie v Havre A'l'iitania v i 'ln-rli.niry IN- sem si trudil, da bi napravil prometne ceste. Dolina Ribeire je odi- ranja živil iia 1 Mik raji na v državi Sao Paulo, kateri nudi bodočnost rečno brodarstvo. Toda (treba je premagati še velike težkoče. Ako je tedaj Rolfov načrt tak, kar obljublja, in možnosti po njegovem popisu ni mogoče zavreči, tedaj moremo vladi ponuditi ugodnosti, da bo pripravljena nam dati krajšo zvezo po 1 vselej kanalu do morja in železniško progo do glavnega mesta. 'družim — Kakšne ugodnosti pa so to, papa? — So v uspešnosti iznajdbe. — To jo pa treba šele preiskati. — Zato želim, da Rolf pride. Do sedaj se je moral zadovo Ijiti z modelom. Tukaj pa bo mogel zgraditi sv peči. Surovega materijula imamo dovolj, lesa 111 premoga \ izobilju, imamo naravni plin. spoštovanju ve- j i'i ljubezni in like stvari. V času vojne, ko je kralj stai na fronti, je ona skrbela za ranjence in sirote. Burkinu-hi.mski palači so s«, raoioni-Iržali prav tako strogo kakor v vsakem drugem gospodinjstvo, karte, s katerimi s,, tedaj šli po živila, kraljevo družin., »i-tanejo za vselej dokaz, kako jo bila ta i zvezana z usodo vse dežele. V prejšnjih lotili ia prvobitnega trmprramen-[t.i. Kakor kraljica sU tudi vse , -Majhno dekletce je z non id - ! njene družabnirr v sredini javno pisavo pisalo o veliki žalo-J],,.^., življenja iu skrbijo z v-r sti v družini. Otro.-i s(( lačni.'mi sredstvi za lajšanje bede in mati bolna, oče s v obupu nad ; p.^peševanje nadarjenih, »rezposelnost jo vdaja pijači. I Sto taksnih pisem leži \>ak-- dan na kraljičini pisalni mizi. Toda š,« I — 11 dan je dala kralji-j i*;: pozvedovati. kako je s , > • družino iu «lva dni pozneje ji'' - mož imel delo, ženo so prep«- \' - Parizu imajo krvnika ! Ijali v bolnišniro. kjer je o , Henry Anatola Deiblorja, ki je ziiravela. otroke so sprejeli v'star •*><> let in je oiU«*kal že le-I zavetišče, ki mu je kraljica za-! po število ulav. ("lovek bi ne ščitnica. Odkar kaže le KRVNIK PRiJATEJ ROŽ jeiičov vrat. Samo na svojem 1 rtu sj ur natakne stoično, ne-prodirne ma Jke. pred katero ljudje drimače trepetajo od m oze. Tam p izabi "Monsieur • i' Paris", kakor pravijo Fran roži svojemu krxiiikti. na s\,, jo obrt. tain je samo vrtnar iu prijatelj rož. Druue zabave pa krvnik Poihler lie pozna. Svoje rože zapusti samo. kadar s,. (,dpr-i.-e z avtomobilom na kratek i/.prehoii ali če ga kiičr dolž 110s 1 na drlo. Mož je star o»> lrt, pa še Ur misli na to, da bi odložil svoj težavni poklic. Nasprotno, po nosen j,, nanj in pravi, da bo ostal krvnik, dokler mu b«> t<> dojuiščalo zdravje. Sicer pa ni čuda. da se tako krčevito drži svojega poklica, saj mu dobro nese. Za v>ako odsekami ^-la-vo dobi namreč 7"i<"» fraukor, poleg tega tuli pil po\ rue jo VSI potne stroške, če mora opraviti krvniški posel izven Pari za. I verjel, da more biti krvnik ve je kralj bil bolan, -c lik prijatelj rož. Deiblor z ve-redko na javnih pri • liko vnemo goji rože. Wak 1 edit vali. Zastopa ga v mno- j dan ga lahko vidiš, kako ~e >11-jr (Jueeii gih primerih krnljirn in njo ee na vrtu svoje hiše v S!. Marv vsak dan sama nadziram dnevni program je določen že fioudu med rožami, kako boža kuhinjo in delo služinčadi. ('e- za tr«lne naprej. A vendar ji naaoljčke in narciso z istimi oje |u\«' pia\«\|n najbolj rutinirani kuhinj ki uspe Š«» vedno čudež, da vrine ' dolgimi koščenimi rokami, ki — Ali smem ponoviti vprašanje: ali pričakuješ v njem svojega sina? Zalor nasloni glavo nazaj na stol. Sedaj h*ze vendar kol gorkejši ohemtok. kot mehka ginjonost, eez njegov obraz. V očeh je bilo videti izraz duševne muke. ^'i"- — pravi oče, — jaz spadam mod one ljudi, ki se niso še nikdar kosali, kar so storili. Toda pri tem ni izključeno, da se me v mojih starih dneh prijemlje občutek poravna ve. Rolf je sin tvoje matere, je torej tvoj brat. Torej, ako gr sprejmem kot tvojega brata, ali ga potem ne morem obenem pozdraviti kot svojega sina? Že — da, reči moram, že trezni razum rto zahteva. Prihaja kot prosilec. Prihaja pa obenem > ponudbo, ki mi more prinesti neizmerne koristi... _ Zopet dvigne glavo z močnim sunkom kot v naglem sklepu... — Iskreno mi bo dobrodošel. Dija molče prikima. Vstane in prinese papir iz svoje sobe — Narekuj, — ga prosi, — brzojaviva mu. Kn služa\ nik naj iutri jaha z brzojavko na postajo. — Kako pa naj brzojaviva ? — Popolnoma kratko. Mislim takole: Prosim za tvoj o se lin i obisk. Oče. — To zadostuje. Zaler nekoliko pomisli. — Ne zadostuje popolnoma. — pravi. — Še r»r« j zaniši Z"lo se zanimam za tvoje sporočilo, in š,. dodeni: — Denai nakazan. — Da, to jo tudi treba . . . Dijin svinčnik teče po papirju. \ Zaler vstane. da s,, j«, jr njimi že tolikokrat spustil in na- ostro sekiro giljotine na ob o VROČI BOJI V CHACO La Pa z, Bolivija, Js. maja. Kot poroča general Ktirique iVnaranda so v Cliaco v teku vroči boji na celi fronti že štiri Ini. ne da bi kaka stranka nu»-_da zaznamovati kak uspeh. NAJVEČJO RUSKO LETALO 4 MAKSIM GORKI" (Dalje prihodnjič.) "efi s ose čnolis, L011J3 Baolcb ILLINOIS: Chicago. J. BeTČl£, J. Luknnlrb Cleer«, J. Fabian (Chicago, Cleer« in Iilhioisi Jollet, Mary Uumbicb. Josepb rIr». vat Salle. J. Sfielleh Muscoulab, Frank Augnstln North Chicago, Jože Zelene KAX.SAS: bn Slauolk Girard. Aututi Najtmle Lorain, Louis Balant, John Kuru* še Warren. Mrs. F Rac^ar Youngstown. A oton Klke'j OREGON: Oregon City. Ore.. J. Koblar CKNNSYLVANIA : Bromrliton. Anion Ipa.ee Ctaridge. Anton Jerlua Concilia nub. 4. Brezuvee KTimrt. liiuU Snpan^i# Firrel. Jerry Oknrn Forest City. Math Kamln Oreensburn, Frank Novak Jobnstown, John Polantz K.ayn. Ant. Tan2elJ Lnzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway. John 2u«t Pittsburgh. J. Pogafar Presto. F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Srhlfrer West Newton. Joaenb Jovan WISCONSIN: Mi'wnitke«*. West A111«. Frank S.k«ik Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Spring«, Lou I* Taorhar Dlamoudvllle, Joe ReMcb Vsak zascopnlk Izaa potrdila sa av» ! to, katera je prejel. Tintnafa raj* kom tepla prlparaf— ' UPRAVA "QLA8 NAEODA" _ _ij jj ^afA. l. Jim