PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo - Ceoa 90 lir Leto XXIX. Št. 139 (8541) TRST, sobota, 16. junija 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRINAJST MESECEV PO NIKONOVEM OBISKU V MOSKVI Brežnjev danes na obisku v ZDA Intenziven program razgovorov z ameriškim predsednikom ■ Odpovedana predvidena ogleda Houstona in Detroita . ^ASHINGTON, 15. - Generalni j~jnik KP Sovjetske zveze Leonid Režnjev bo dopotoval jutri v ZDA, a bi vrnil obisk, ki ga je ame- £i bški predsednik Nixon opravil maja v Moskvi. Drugo srečanje na bu med predsednikoma supersil lI bo začelo v ponedeljek v Beli »j *• Konec tedna bo Brežnjev pre-^Vel v Čamp Davidu, nedaleč od Ashingtona. v družbi Henryja Kis IjbSsrja, s katerim bo izdeial do , »eni dnevni red pogovorov ter se . tudi odpočil ter se tako privadil a razliko v urah (celih osem ur) ?u Moskvo in Washingtonom. Saforn.en in značaj obiska sta ori-9 a sinoči Nixonov svetovalec Kis- Leonid Brežnjev frača obisk leto dni je minilo, la®r svet°vna javnost bi-16, Priča takorekoč dogodku a, — Moskvo je obiskal jsasednik ZDA Nixon. Zdaj ljee tukorekoč za ponovitev ta-j ga dogodka, voditelj sov-Partije Leonid Brežnjev \g aia na uradni obisk v shington. Nedvomno je Ni-8^.°v lanski obisk nosil v ga 1 dosti več prvin prelomne-^ Značaja — vsaj na zunaj {j. kot pa sedanji prihod t^ijeva v ZDA. Vendar bi bilo mogoče tehtati in Vg.^jati, kateri obisk ima * Ji tjnimpTi in jv.-* pomen S?611 in j«;einembi značaj. Pravi značaj se kaže v ^ --.uu! odnosov med ve-OK ^i,. ki jo označujeta oba pj^ka. prvi, Nixonov, je od-ted' n?vo Pot v teh odnosih, tv,,a°li obisk Brežnjeva pa H ^jdje težnjo obeh velesil, >ko hiti politiko — ^ lansko odločenost — spre-uresničita p . v praksi. r nhod Brežnjega v ZDA € hkrati težnjo obeh vele-spor da obljubljeno politiko tija azumevanja in sodelovati^ naPravita dolgoročno. Ta °čnost naj bi se najpo-tzrazila v dolgoročno za-gospodarskem sode-Kazno je, da se bo-'tsrp., XOn in Brežnjev močno togi °t°čila prav na to pod-t>0(irn.ln Prav to področje, lova . Je gospodarskega sode-hostri',a> odkriva vso razsež-h0so arneriško - sovjetskih od-thaft.V' ®re za nič več in nič J kot za odločitev Sovjet-0 ^ Zveze, da s sporazumi tei^Podarskem, znanstvenem, v^. Cnem in drugem sodelo-g°sn zaS°tovi sovjetskemu hstit°darstvu možnosti izko-vse dosežke ameriške stavj kar naj šele po- jeta. g0sP°darski razvoj Sov-Sodr,6 Zveze na dosti bolj u-fc temelje. kuj6 1 dru3a stran ne pričati^ 0c* sodelovanja s Sovjet-tfci, j^ezo nič manjših kori-s0y 7/'Vlč v zgodovini odno-°dp,j državama se to pot V '° vse možnosti za pro- bie, arneriškega blaga, opre-bg », r°jev in vsega drugega sko neizčrpno sovjet- rzisče. ne gre zg°:i za ^ „ nsko in tudi ne zgolj % s°sPodarsko sodelovanje. vicQ ye,esili si jemljeta pra-Sv®tu ^ navzoči povsod po ^ati , s. sv°jim vplivom, odlo-i>o sv0.06!® 0 vseh dogajanjih ®tu. Zato utegnejo pogo-frhi ed Nixonom in Brežnje-bio a°bseei celotno panora-Keb ednarod™h odnosov, še Mikj110. tista vprašanja, ki bjifgi shi želita držati nad ie svoje roke. Eno od teh tudi vprašanje t Suffa vzhoda. V -T) k° prej pa naj bi M .^žhjeva v ZDA singer na tiskovni konferenci v Wa-shingtonu ter sam Brežnjev med srečanjem z ameriškimi dopisniki v Moskvi. Prvi je predvsem poudaril «delovni značaj» obiska, katerega namen je predvsem okrepiti odnose med ZDA in SZ na vseh področjih, ne pa iskanje senzacionalnih rezultatov. Kissinger je na primer poudaril, da ni pričakovati sporazumov o velikih temah, ki so v ospredju ameriško - sovjetskega dialoga. Brežnjev in Nixon bosta podpisala samo nekatere manj važne dogovore na področjih oceanskih raziskav, znanstvenega sodelovanja, prevozov, poljedelstva in podobno. Brežnjev pa je ameriškim časnikarjem poudaril «zgodovinski pomen* obiska za svetovno pomiritev ter veliko zanimanje Sovjetske zveze za vzpostavitev najširših gospodarskih odnosov, «ki naj ustrezajo veličini obeh držav». šlo bo za res intenzivne pogovore, brez turističnih pavz. Predvidena obiska v vesoljskem središču v Houstonu ter v tovarni avtomobilov v Detroitu so v zadnjem trenutku črtali iz programa. Kissinger je dejal, da si bo Brežnjev vse to lahko ogledal «ob prihodnjem obisku*. Za sedaj pa program predvideva dva dni pogovorov v Wa-shingtonu (ponedeljek in torek), dva dni v Čamp Davidu (sreda in četrtek) in dva dni v «zahodni Beli hiši* v Kaliforniji (petek in sobota). Brežnjev se bo vrnil v Wa.shington v nedeljo, prespal bo v Čamp Davidu ter'se v ponedeljek zjutraj vrnil v domovino. Odhod je bil prvotno predviden 24 ur pozneje, vendar so ga skrajšali. Sam Kissinger je povedal, da nima skrajšanje obiska nobenih «političnih» pomenov, pač pa da je zanj zaprosil sam Brežnjev zaradi številnih obvez v Moskvi. pa naj bi prl-*“ d —j-*® v ZDA pome- M *az’ kako sta veliki sili uresničiti njuno zabite >° 0 vzpostavljanju poli-v °®ksastence tudi v prak-konkretnih dejanjih a-° * s°vjetskega sodelo-’ .s tem pa šele obračata 'Mžn Cetrtstoletne politike so-fliata°Sti tu sporov. In zače- Končano ministrsko zasedanje NATO KOPENHAGEN, 15. — Zasedanje ministrskega sveta NATO, ki se je začelo včeraj v Kopenhagnu, se je zaključilo brez posebnih rezultatov. Zunanji ministri petnajstih držav članic zavezništva so potrdili pripravljenost na udeležbo pri prvi fazi konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki se bo začela 3. julija v Helsinkih, ter poudarili važnost bodočih pogajanj za skrčenje vojaških sil v Evropi, ki naj bi se začela najkasneje oktobra letošnjega leta. Mnenja ministrov pa so se razšla, ko je bil govor o Kissingerjevih predlogih za «obnovitev» in -modernizacijo* zavezništva, katerim se predvsem Francija krčevito upira. Po izredno dolgem razgovoru med ameriškim državnim sekretarjem Rogersom in francoskim zunanjim ministrom Jobertom so dosegli kompromisno rešitev, da bodo vlade držav članic NATO preučile te predloge v «duhu solidarnosti* NA ZAKLJUČNEM ZBOROVANJU PSI V TRSTU SAIGON, 15. — Točno opoldne (ob 6. uri zjutraj po našem času) je v Južnem Vietnamu stopilo v veljavo premirje, ki ga predvideva včeraj doseženi dodatni sporazum med Kissingerjem in Le Duc Thojem. Toda že pol ure po začetku premirja so saigonska letala, kot je sporočil očividec, dopisnik francoske agencije AFP, bombardirala partizanske položaje kakih 50 kilometrov od Saigona. Saigonski režim pa je obtožil sile začasne revolucionarne vlade, da so po uvedbi sprožile 21 «incidentov». Na sliki: saigonski vojaki berejo vesti o sporazumu med Kissingerjem in Thojem tik pred uvedbo premirja. De Martino obrazložil pogoje za vstop socialistov v vlado PSI bo zakon o globalni zaščiti Slovencev v deželi Furlaniji■ Julijski krajini postavila kot ključno vprašanje na dnevni red pogajanj o vladi • Govori Ghersija, Pittonija in Volka Za socialistično stranko je zaključil volilno kampanjo v Trstu njen vsedržavni tajnik Francesco De Martino, ki je povezal pereča vprašanja naše dežele s splošnim političnim stanjem v državi. Zadnji de-mokristjanski kongres je dokončno proglasil propad vlade desnega centra in sedaj se ustvarja novo politično ravnotežje. Lani so pred političnimi volitvami govorih, da so za vse krivi socialisti in trdih, da je dovolj vreči socialiste iz vlade in jih nadomestiti z liberalci in vse stvari se bodo avtomatično uredile. Po letu dni pa je vsem jasno, da je bila prognoza povsem napačna. Ničesar niso rešili, temveč so vse težave Italije še dramatično zaostrili. Prišlo je do strmoglavega naraščanja cen, dejanskega razvredno tenja lire, Italija se je ločila od držav EGS, opustila vsak poskus reform itd., kar vse predstavlja težko dediščino desnega centra. V tem razdobju smo bili priča obnavljanju fašizma in naraščanju črnega terorizma, ki so ga podpihovale do mače in tuje provokatorske centrale. Vlada se je temu valu nasilja le šibko upirala, saj je bila stalno prisiljena prosjačiti za fašistične iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiriiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiia Drugi dan posvetovanj predsednika republike vladni krizi RIM. 15. — Predsednik republike Leone je nadaljeval danes zjutraj posvetovanja za rešitev vladne krize ter je ločeno sprejel bivše ministrske predsednike Scelbo, Ru-morja in Colomba. Samo ^rvi je po-razgovoru na Kvirinalu dal kratko izjavo, v kateri je opozoril na nevaren položaj. Po mnenju sen. Scelbe sedaj ni čas za diskusijo o vladnih formulah in za dolge krize, pač parse je treba lotiti dela. S tem še je zaključila prva faza posvetovanj, ki se bodo nadaljevala v ponedeljek popoldne, ko bo Leone sprejel delegacije strank, sestavljene od predsednikov parlamentarnih skupin in od strankinih tajnikov. Prva bo na vrsti; delegacija KPI, nato pa PLI, MSI in PSDI. V ponedeljek zvečer bo Leone sprejel tudi bivšega ministrskega predsednika Mora, ki bi moral biti na vrsti danes, vendar je prosil za odložitev, ker se je mudil v našem mestu ob zaključku volilne kampanje za deželne volitve. V torek bodo pred sednika republike obiskali predstavniki PSI, PRI, neodvisne levice in južnotirolske ljudske stranke. Končno bo v sredo Leone ponovno sprejel bivša predsednika republike G. Gronchija in Saragata ter predsednika obeh zbornic Fanfanija in Per-tinija. Tako bo zaključen krog posvetovanj, nakar bo mogoče Leone poveril mandat za sestavo nove vlade demokrščanskemu kandidatu Ru-morju. ■iiiaiiiiiHmuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiiuiiiiiiiiiii PO DVAJSETURNEM POSVETOVANJU Porotno sodišče oprostilo Bozana Oprostilna formula: pomanjkanje dokazov V kratkem bo javni tožilec vloži! priziv novo> katere bistvo je Mya^'. sodelovanje, sporazu- drago košmrlj GENOVA, 15. — Genovsko porotno sodišče je davi po več kot 20 urah posvetovanja oprostilo Lorenza Bozana glavne obtožbe, se pravi umora Milene Sutter, zaradi pomanjkanja dokazov. Več kot 400 ljudi, ki so bih navzoči v dvorani je v glavnem sprejelo sklep porotnega sodišča s ploskanjem. Dobro uro pozneje je Lorenzo Bo-zano zapustil genovski zapor Marassi, kamor so ga še malo prej pripeljali vklenjenega. Takoj nato je odšel na dom svoje matere. Razsodba porotnega sodišča je pre cej presenetila zastopnike zasebne stranke in tudi samega javnega tožilca, ki je izjavil, da bo čimprej vložil priziv proti tej razsodbi na drugostopenjsko sodišča Genovski porotniki so obsodili Bo zana zaradi nekaterih manjših prekrškov (ki pa so sicer vedno povezani s spolno problematiko), toda obtoženec je kazen že odsedel ter je zato predsednik porotnega sodisča u kazal, naj ga izpustijo na svobodo, če ni obtožen zaradi kakega drugega prekrška. Občinstvo je že takoj pri1 začetku čitanja zaslutilo, da je porota oprostila obtoženca glavnega zločina, to je umora Milene Sutter. Pri vsem tem je treba pripomniti, da je do zadnjega obstajalo v Genovi pravcata psihoza velike večine, ki je zahtevala Bozanovo obsodbo. V zadnjih urah pa se je razmerje med pristaši «krivde» in »nedolžnosti* spremenilo v Bozanovo korist. Ko je predsednik prečital, razsodbo je večina ploskala, starejši ljudje pa so se zgražali nad njo. Delo porotnega sodišča ni bilo posebno lahko, saj so morah porotniki obravnavati okoli 120 indici j, .od katerih pa jih je bilo le 44, ki so prišle v poštev pri zagovorih obrambe in obtožilnem govoru javnega tožilca. Odvetniku Sotgiu se je postrečilo, da je prepričal porotnike, da so vse te indicije nepomembne. časnikarji so obiskali Bozana na domu njegove matere ter mu zastavili številna vprašanja, na katere pa on ni odgovoril, ker je bil verjetno preveč presenečen zaradi pozitivnega zaključka procesa. PO HUDEM MONETARNEM POTRESU V ITALIJI Pred novo vlado vprašanje gospodarske stabilizacije Pojutrišnjem sestanek kreditnega odbora - Močno zmanjšan priliv valut iz turizma in vplačil zdomcev NEW. YORK, 15. — Varnostni svet OZN je odloži) obravnavo vprašanja Bližnjega vzhoda za en mesec. Odložitev je sporočil sedanji občasni predsednik sovjetski predstavnik Jakov Mah. . •. i ; . RIM, 15. — Včeraj je italijanska lira zabeležila pri svoji menjavi tujimi valutami svoj najbolj »črni dan*. V primerjavi z drugimi evropskimi in izvenevropskimi valutami je prišlo do dejanske devalvacije v iznosu okoli 30 odst. Samo v tem «čr nem dnevu* je lira izgubila okoli odst. svoje vrednosti glede ne druge valute. Tu pridejo seveda v poštev nihanja med tečaji trgovinske in finančne lire, ki pa se vsi gibljejo, glede včerajšnjega dne, med 3 in odstotki. Ta hudi padec italijanske valute je prisilil ministrskega predsednika Andreottija, da se je sestal z ministrom za državni proračun Tavianijem ter a zakladnim ministrom Malagodijem in z guvernerjem «Banca dTtalia* Carlijem. Na sestanku so obravnavali notranje posledice gospodarskih ukrepov, ki so bih sprejeti pred nedavnim v ZDA in v nekaterih drugih državah EGS. Glede vprašanja boja proti inflaciji pa se bodo srečanja nadaljevala še jutri in v nedeljo. Za prihodnji ponedeljek je sklican sestanek odbora za kredit. Sestanek je bil danes v Andreotti-jevem zasebnem uradu na Trgu Mon-tecitorio. , Trajal je dve uri. Najprej je zapustil palačo minister Taviani, ki pa ni hotel podati nobene izjave. Sledila sta mu Malagodi in guverner Carli. Malagodi je na vprašanja čas nikarjev odgovoril z latinskim rekom cUbi maior minor cessat*. Kaj pomenijo te Malagodijeve besede? Brez dvoma gre za zelo hudo krizo, ki je sedaj predvsem politična, kjer: vse postranske zadeve zginejo spričo kritičnega položaja v katerem se je znpšel italijanski monetarni sistem. Katere so; glavne značilnosti italijanske monetarne, krize? Predvsem gre za pretirano visok uvoz prehrambnih izdelkov,, drugega potrošniškega blaga in podobno. Na drugi strani so se skrčile dobave tujih valut iz virov turizma in izplačil italijanskih emigrantov v inozemstvu. V mnogih primerih se danes bolj splača tako tujim turistom, kot tudi emigrantom, da nakupujejo italijansko valuto kar v inozemstvu ter jo prenesejo s posebnimi računi na italijanske banke. Zato je danes italijanski devizni obračun v deficitu in ne obstaja . sploh nobeno upanje, da bi tudi letošnja turistična sezona utegnila popraviti to stanje. K vsemu temu je treba še dodati špekulativne manevre italijanskih in ki bi utegnili zajeziti inflacijski proces. Socialistični predstavnik pa je pribil, da bi vsakršen deflacijski poskus utegnil spraviti v nevarnost sodelovanje socialistične stranke pri novi vladi. vlado na določene ukrepe. Včeraj italijanska državna banka ni hotela podpreti uradnega tečaja hre, temveč je prepustila svojo denarno enoto prostemu nihanju na trgu. V nekaterih krogih odločno kritizirajo to politiko, v drugih pa menijo, da so vladne oblasti namerno prenehale podpirati liro, da bi tako zavrle nadaljnje opadanje italijanske valute. V ozadju vseh teh dogajanj pa je brez dvoma huda kriza italijanskega gospodarstva. V zadnjih časih je bilo sicer opaziti določeno poživitev r.a področju zaposlenosti, toda tudi ta pojav je vplival na dviganje cen, oziroma v inflacijskem smislu. Pri nadaljnjem razvoju italijanske monetarne krize bo odigrala odločilno vlogo nova vlada, ki jo sedaj sestavljajo in ki bo morala sprejeti potrebne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Danes popoldne je v Vidmu govoril socialistični poslanec Riccardo Lombardi, ki je v zvezi z monetarno kri- Indiro Gandi sprejela v Belem dvo-zo pribil, da obstajajo potrebni fi- ru na Dedinju predsednik Tito in nančni, davčni in drugi inštrumenti, I njegova soproga. B. B. Indira Gandi v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Predsednico indijske vlade Indiro Gandi, ki je danes dopoldne po skoraj šestih letih prispela s spremstvom na tridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, so na beograjskem letališču pozdravili predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, Lazar Koli-ševski, Slavko Komar, Miloš Minic, številni visoki zvezni in mestni funkcionarji in voditelji diplomatskih misij. Neposredno po prihodu sta glasove, da je lahko podprla svojo šibko večino. De Martino je nadaljeval, da so socialisti mnenja, da .je prav tu glavna odgovornost vlade desnega centra, saj je ošibila demokratično obrambo in podpirala fašistično nasilnost. Zaradi tega je De Martino tudi postavil kot prvi pogoj sodelovanja socialistov v vladi, da se prične z nepopustljivim bojem proti fašizmu, ki pa se ne konča z enostavno policijsko akcijo. Treba je odkriti domače in tuje centrale, ki u-stvarjajo nered, ni dovolj udariti po izvajalcih, temveč je treba iti dlje, onemogočiti voditelje in one, ki fašizem finansirajo. V tem okviru zaskrbljuje nakup dveh demokratičnih časnikov s strani najbolj nazadnjaških kapitalističnih krogov. Zaradi tega je zelo važno ohraniti svobodo tiska in informacij in zaradi tega bo PSI tudi na primeren način zahtevala jamstva, da ne bo prišlo do negativnih posledic za celotno življenje skupnosti. De Martino je nato prešel na obravnavo gospodarskih vprašanj in je dejal, da je treba takoj in učinkovito delovati v treh smereh: preprečiti, je treba inflacijo, izvajati reforme in spremeniti model gospodarskega razvoja. Glede inflacije mora vlada sprejeti takojšnje ukrepe, da se prepreči strmo naraščanje cen. Treba bo premagati oster odpor važnih gospodarskih skupin, ki ocenjujejo inflacijo kot najbolj udoben način, da prevale na pleča delavcev ceno iluzornega gospodarskega napredka, s katerim se je skušala bahati vlada desnega centra. Treba je ponovno iti po poti reform in to brez obotavljanj in slepomišenj. Ne sme se več ponoviti slaba predstava, ko so se stranke prerekale in na dolgo pregovarjale o programih, ki pa jih nato niso izvajale. Mi smo zato, da se takoj dogovorimo o maloštevilnih stvareh, ki pa so bistvene in ki jih je treba izvesti brez obotavljanj. Končno smo mnenja — je podčrtal De Martino — da je treba temeljito preurediti gospodarski ustroj, tako da se prične reševati neravnovesje med Jugom in Severom, med mestom in vasjo, kar vse smo podedovali od stare Italije in kar je fašistični režim še zaostril in kar tudi demokratični in republikanski Italiji še uspelo rešiti. demokristjani za socialiste neudoben zaveznik. Vendar pa sta »neudobnosti* bistveno različni. Ko se socialisti pogovarjajo z demokristjani, se zavedajo, da se pogovarjajo z naprednimi, ljudskimi predstavniki, z antifašisti, istočasno pa se morajo pogovarjati tudi s predstavniki najbolj nazadnjaških krogov, s predstavniki, ki bi želeli, da se v Italiji nikoli ne bi ničesar spremenilo. PSI pa je za KD neudobna prav zato, ker je stranka, ki hoče spreminjati, ki hoče iti naprej, ki vidi vse novo kar se poraja v družbi. Socialistična stranka ima svojo zgodovino, ki je zgodovina delavskih bojev celega stoletja razvoja italijanske družbe. Socialisti vidijo v ustavi jamstvo, saj je ustava zrasla iz oboroženega odpora proti fašizmu in iz krvi na tisoče protifašističnih borcev. De Martino je v okviru vprašanj, ki jih mora rešiti nova vladna usmeritev tudi zelo odločno zastavil zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Dejal je, da je socialistična stranka že večkrat sprejela jasne obveze do slovenske manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini, da tudi sedaj te obveze ponavlja in podčrtuje. Socialistična stranka je odločno pro- Tajnik PSI De Martino Da se napravijo vse te stvari pa so socialisti pripravljeni obnoviti sodelovanje s Krščansko demokracijo na novih osnovah in tako da se popravijo napake preteklosti. Razgovor mora biti predvsem razgovor med enakimi, enakimi brez zahtev po prevladi in brez pritiskov. De Martino je v tej zvezi citiral Fanfanija, ki je dejal, da je socialistična stranka neudoben zaveznik in dodal, da je to prav gotovo res, kot je tudi točno da so SHOD V KINU «GRATTACIELO» V TRSTU Moro za novo levosredinsko vlado s konstruktivnim prispevkom KPI V svojem govoru, v kinu Gratta-cielo, je poslanec Aldo Moro obravnaval predvsem vprašanje nove vlade in nove politične smeri, kakršno nakazuje KD po zadnjem kongresu,. Za ta kongres je Moro uporabil definicijo, da je bil «u-stvarjalen*. ker da je KD razmišljala o novi politični poti tudi v zadnjem letu, ko je bila na vladi. Koalicije desnega centra Moro izrecno ni imenoval, pač pa je poudaril, da se mora nova vlada spoprijeti z nasiljem in fašistično nevarnostjo. V tem pogledu mora nova politična večina v državi zavračati fašizem kot moralno nedopustno politiko, obenem pa z učinkovito politično akcijo vlade, ki uaj onemogoči frontalni spopad med fašisti in skrajno levico. Desnica le treba poraziti z novo družbeno ne bo spoznala. Moro je glede centristične vlade uporaoil definicijo, da je bilo to obdobje «nujnega premisleka*, ko so tudi druge komponente v KD spoznale, da koalicija demokristjanov s socialisti ni slučajna ali posledica trenutne potrebe, temveč zgodovinska težnja sedanjega italijanskega razvoja, če je eentrizem 50. let bil zgolj upravljanje agrarne in arhaične Italije, stopa sodobna in civilizirana Italija, ki gleda v Evropo, na poti družbenih sprememb. Poborniki teh sprememb so socialisti, je aejal Moro in dodal: ali si lahko omišljamo vodenje I-talije v tej smeri brez socialistov? Srečanje s PSI. je poudaril, je torej zgodovinskega značaja in v tem smislu je Moro že pred časom govoril o tem, da «poti nazaj ni*. Glede nove vladne formule je Moro orisal stališča kongresa KD. se reakcija Ustvariti je treba vlado, ki naj niiiiiiiiitiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiHiiiiiit|ii|i||»|lal>IIi|iiiiiiiiiit||t|l|||n, 1,1,111 mnnmnmHUHuuHHHHmnunHMiMNmmniMiiiMnimniMmnumimmniiinn Danes bo generalni tajnik KP tujih finančnih krogov, ki skušajo iz- in teko gospodarsko ^ _ je koristih sedanje stanje ter pnsiliti dejal Moro - v kateri se reakcija SZ Brežnjev prispel na uradni o-bisk v ZDA. Brežnjev vrača obisk, ki ga je Nixon maja lani opravil v Moskvi. Intenzivni šestdnevni pogovori se bodo nanašali na vsa mednarodna vprašanja ter na razvoj medsebojnih, predvsem gospodarskih odnosov. . Socialisti so volilno kampanjo sinoči zaključili v Trstu z go- vorom vsedržavnega tajnika De Martina, ki je obravnaval pogoje jUa njih sodelovanje v vladi. De Martino se je odločno zavzel za zaščito Slovencev na osnovi u- stavnih načel in je podčrtal, da bodo postavili vprašanje zakonske globalne zaščite Slovencev na dnevni red pogajanj za sestavo vlade. Za KD je sinoči govoril Moro, Slovenska skupnost pa je zaključila volilno kampanjo s shodom na Trgu v Nabrežini. Neofašisti so sinoči ponovno pokazali svoj pravi obraz, ko so grobo motili zborovanje liberalnega predstavnika Biondija. premosti sedanje gospodarske težave ob sodelovanju družbenih sil in sindikatov. Ta vlada bo izraz dogovora samostojnih strank, kot sta KD in PSI (.ter drugih), ko si nobena ne sme domišljati, da si bo drugo podrejala. Sklenjene sporazume je treta spoštovati in se o njih ne sme razpravljati Koalicija leve sredine nai bo samostojna in samozadostna, obenem pa odprta konstruktivnim prispevkom KPI. V tem smislu pa je Moro dejal, da se bo to zgodilo le, če bo koalicija enotna. V nasorotnem primeru bodo komunisti pogojevali razklano koalicijo. Moro ie bil, končno, mnenja, da je Italija sicer nemirna država, da pa mora vlada ustrezati potrebam, ki jih izraža ljudstvo, ko zahteva reforme. V tem smislu je treba kritično oceniti tudi preteklo levosredinsko izkušnjo. Glede dežele Furlanije - Julijske krajine je Moro pohvalil njeno zgledno politiko tudi na področju mednarodnega sodelovanja s sosednjimi pokrajinami, za kar se je tudi sam zavzemal, tudi v najbolj delikatnih trenutkih. Pred Morom je spregovoril Coloni (za govorniškim odrom so bili še Spaccini, Belci in Zanetti), ki je poudaril sožitje ob meji in voljo KD. da zagovarja interese italijanske manjšine v Istri, na enak način pa ustvari politiko sožitja s Slovenci, ki ne smejo biti asimilirani. i ti kakršni koli obliki raznarodov anja in se zavzema za zaščito Slovencev Zaradi tega bo PSI postavila to vprašanje na dnevni red pogajanj o sestavi nove vlade in Ivo zahtevala kot eno izmed ključnih vprašanj, da se razpravlja o socialističnem zakonu o globalni za ščiti Slovencev v celotni deželi Furlaniji - Julijski krajini De Martino je vprašanje odnosa do Slovencev povezal s človeškimi odnosi na splošno in je dejal, da ljudi ločijo jezik in njihovi običaji, prav te razlike pa jih tudi združujejo v skupnih človeških naporih, za ustvarjanje sožitja in prav zato je treba tudi ohraniti nacionalne skupnosti in jih je treba ustrezno zaščititi . Ko je De Martino podčrtal načelno stališče PSI do Slovencev so mu poslušalci odločno zaploskali. Nato je vsedržavni tajnik PSI nadaljeval z obravnavo nove vlade n njene sestave in je dejal, da je pri tem zelo važno, da se ustvari sodelovanje s sindikati, ki so sprejeli odgovorno stališče, ko so spremenili strategijo svojega boja, ki je povezana z gospodarsko politiko, ki jo zagovarjajo tudi socialisti. Toda sindikalno premirje, do katerega je v praksi prišlo, ne more trajati v nedogled in tudi zaradi tega je treba takoj in odločno u-krepati. Glede vladne formule pa je dejal De Martino, da se o njej mnugo govori in razpravlja, če bodo socialisti neposredno sodelovali v vladi, ali če jo bodo od zunaj podpirali. De Martino je nadaljeval, da gre za vprašanje, ki se ne more vnaprej rešiti. Vse je odvisno od stopnje obvezriosti in značaja sporazuma. Vsedržavnega tajnika PSI De Martina je predstavil tajnik tržaške federacije Lucio Ghersi. Govoril je tudi podpredsednik deželnega sveta Pittoni, ki je obravnaval delo socialistične skupine v deželnem svetu in ki je med drugim tudi podčrtal odločno zavzetost socialistov, da se režijo vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v okviru globalnega zakona v parlamentu in v okviru pristojnosti dežele Furlanije - Julijske krajine. V slovenščini je Lucijan Volk najprej govoril o važnosti družbenih reform, nato pa o vlogi PSI, ki je odločujoča sila, če se stvari v državi premaknejo v levo, ali ne. Volk je nadaljeval, da je socialistom z dosledno in nelahko borbo uspelo odpreti pot k reševanju problemov manj-šinp in k ustvarjanju novega ozračja za Slovence. Seveda pa tudi socialisti ugotavljajo, da se zahteve Slo- (Nadaljevanje m<2. strani) NEOFAŠISTI GROBO IZZIVALI NA VOLILNEM SHODU LIBERALCA BIONDIJA D. Štoka o nujnosti odločne borbe za naše narodnostne pravice Številna zaključna zborovanja predstavnikov komunistične partije Slovenska skupnost je zaključila stopili «čelerini» in karabinjerji v volilno kampanjo na glavnem trgu bojni opremi. To je seveda faši-v Nabrežini, kjer je imel glavni go- stičem pognalo pogum v hlače in vor nosilec liste dr. Drago Štoka. V svojem govoru je Štoka dejal, da je bilo v deželnem svetu nekaj doseženega v korist slovenske narodnostne skupnosti, vendar pa bo treba v prihodnji zakonodajni dobi začeti odločno borbo za dosego vseh naših narodnostnih pravic, da bomo fes živeli kot Slovenci v enakopravnosti. Poudaril je tudi nujnost čim pogostejših skupnih akcij vseh Slovencev. Govoril je nadalje o miru in sožitju med tu živečima narodoma ter o potrebi stikov med sosednima državama, to je med Jugoslavijo in Avstrijo. Podčrtal je pozitivno plat stikov, ki jih je Slovenska skupnost imela z matično državo. Na koncu je Štoka obsodil prisotnost Almiranteja v Trstu in dejal, da moramo tudi s svojim glasom dokazati, da nočemo več kakršne koli oblike fašizma. Na koncu govora je pozval volivce Slovenske skupnosti odločno na pot za uresničitev vseh narodnostnih, socialnih in gospodarskih vprašanj. Zborovanje v Nabrežini je otvoril devinsko nabrežinski župan dr. Drago Legiša, ki je poudaril tudi delovanje dr. Štoke v deželnem svetu. Po govoru dr. Štoke, ki je nato odšel na zborovanje v Sovodnje, sta spregovorila še občinski odbornik Antek Terčon in kandidat za deželne volitve Igor Tuta. Terčon je med drugim odgovoril na očitke, zakaj ni Slovenska skupnost predložila svoje kandidatne liste v Beneški Sloveniji. Kritiziral je tudi krščansko demokracijo, ki se otepa celovitega priznanja pravic slovenske narodnostne skupnosti, in pripomnil, da bi sodelovanje s KD pri občinski upravi odpadlo, ko bi ugotovili, da se ne spoštujejo dogovori. Po-z iivno je ocenil razgovore SKGZ s strankami ustavnega loka in pozdravil njihova zagotovila glede priznanja pravic Slovencev, kar pa bo moralo priti do izraza tudi v parla-m on tu s podporo osnutkom zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Igor Tuta pa je poudaril važnost deželnih volitev. Včeraj je imela Slovenska skupnost zborovanja v mestnem središču na Trgu Ponterosso, pri Sv. Jakobu, v Skednju, pri Sv. Ivanu ter v okolici in sicer v Mačko-ljah, Dolini, Borštu, Bazovici, Pa-dričah, Gropadi, Lonjerju, na Ka-tihari, na Opčinah, na Proseku, na Kontovelu, v Križu in Šempolaju. Poleg dr. Štoke so govorili še dr. Dolhar, dr. Legiša, Tuta, Pertot in Terčon. Na zaključnih zborovanjih KPI so se Lovriha, Godnič in Spetič dotaknili tudi polemike okoli zaSSna o ljudskih stanovanjih, znanega pod številko 865. Poudarili so, da so se za ta zakon, ki prizadeva v prvi vrsti koristi špekulantov z nepremičninami, borili sindikati in vse napredne sile. V tem smislu je zakon «865» prava reforma. Seveda pa je odvisno, kako se izvaja v posameznih krajih. Odgovornost vladnih sil, in predvsem KD, je ta, da so skušali s tem zakonom in razlaščanjem prizadeti predvsem male posestnike in Slovence. To je resna politična odgovornost desničarskih sil nikakor pa ni namen delavcev in kmetov. Zato ne gre spreminjati zakona, pač pa je treba delati s politično voljo, da se zakon 865 uveljavlja v prave namene: gradnjo ljudskih stanovanj na področjih, ki so jih pokuoili špekulanti. Kar zadeva Kras pa je tembolj negativno, da se skuša nadaljevati politika razlaščanja slovenske zemlje za gradnjo novih naftovodov. v tem smislu so težke odgovornosti občinskih uprav (nabrežin-ske in repentabrske), ki so pristalo na gradnjo novih naftovodov, medtem ko se proti njim borijo delavci, kmetje, mali industrijci in drugi gospodarski krogi, ob njih pa napredne občine — Milje, Dolina in Zgonik. Glede politike KPI so nekateri govorniki poudarili tudi, da je več skupin pozvalo svoje somišljenike, naj glasujejo za komunistično listo, tudi če jih do nje ločijo politični spori. To so «Fronte delTIndi-pendenza — Unione triestina», nadalje «Manifesto», PDUP (ostanki razpuščenega PSIUP) in «Lotta conti-nua». To je dokaz, da je na levici prav KPI tista sila, okoli katere se zbirajo antifašisti. so Se porazgubili. 5 milijard lir za posojila v obrtništvu Deželni odbornik za delo in obrh ništvo Stopper je prejel te dni obvestilo, da je Kreditna blagajna za obrtnike (Artigiancassa) sprejela predlog deželne uprave, naj bi dvignila letošnji sklad za finansiranje obrtniških podjetij s 3 na 4,5 milijarde lir. za tovrstna vprašanja, ki ga vodi ravnatelj deželnega odseka za obrtništvo Tringale, je doslej pregledal in sprejel 408 prošenj za finančno pomoč v skupni vrednosti 3,5 milijarde lir. Na podlagi dovoljenih posojil bo skupna vrednost novih naložb na področju obrtništva dosegla 5 milijard hr. Do septembra lanskega leta je o prispelih prošnjah sklepal pristojni urad v Rimu. po zakonu štev. 685 z dne 7. avgusta 1971 pa je bila ustrezna pristojnost prenesena na dežele. V prvih devetih mesecih svojega delovanja je deželni tehnični odbor občutno skrajšal postopek v zvezi s sprejemanjem prošenj (s 6 mesecev na poprečno 40 dni), poleg tega pa je doslej sprejel čisto vse prispele prošnje. VČERAJ OPOLDNE Tajnik PSI F. sprejel predstavnike SKGZ Razgovor se je nanašal na vključitev zakonskega pradloga o globalni zaščiti v politični program nove vladna koalicije Včeraj opoldne je sprejel general-, vljenjskega pomena in odločilno za r.i tajnik socialistične stranke Fran- j njeno prihodnost, da se bo lahko o- hranila kot narodnostna skupnost. Tajnik De Martino je zagotovil svoje zanimanje in dejal, da problem pozna ter da gre za stvar, ki spada v okvir splošnega demokratičnega napredka Italije. V razgovor je posege! podpredsednik deželnega sveta Pittoni, ki je podprl zahtevo Slovencev, da parlament sprejme globalni zakon o njihovi zaščiti, ker je postopnost neučinkovita in za socialiste nesprejemljiva. Pittoni je nato obvestil De Martina tudi o delu socialističnih deželnih svetovalcev v korist slovenske manjšine. cesco De Martino predstavnike Slovenske kulturno - gospodarske zveze predsednika Borisa Raceta, tajnika Darija (lupina in referenta za krajevne uprave Bogomila Samso. Razgovoru sta prisostvovala deželni tajnik PSI Gioachino Tringale in podpredsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni. Predsednik Race se je skliceval na razumevanje, ki ga je De Martino že v preteklosti pokazal za vprašanja Slovencev in nadaljeval, da bi bilo umestno, da bi globalna zakon-ska zaščita slovenske narodnostne skupnosti v Italiji bila sestavni del političnega dogovora za sestavo nove vlade. Race je podčrtal, da je to Deželni tehnični odbor, pristojen ..........................................luiHiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimniiiii.................................................. , , ....... s Danes, v soboto, bodo stavkali vprašanje za slovensko manjšino ziv- vsi us]užbenci tTg(wsfe stroke v dl m m .*»%'*»****■» — — — Bjliiiiiiitll —— =11111 pHŠŠBinttu-uTtlH-Htu*: >'*»*****1 __________ >**-**%♦**»%«»*%*%»» VI --ntmiiimmimi ********%+*%*%%%%%%ttttti ----------- j| *************** »»»»****»%**%*»****»%**%%*»%»*»»» =“iS=S ll****’1***Hiw»*»»*'»*i-- Furlaniji - Julijski krajini, v skladu s smernicami, ki so jih izdala vsedržavna vodstva CGIL, CISL in UIL. De Martino (Nadaljevanje s 1. strani) m Glasovnica za tržaško volilno okrožje vencev uresničujejo prepočasi, čemur Pa je kriva politika demokristjanov z njihovim načelom postopnosti, ko naj hi se stvari reševale po kapljicah. Volk je podčrtat, da socialisti niso za tako politiko temveč za globalni zaščitni zakon po vzorcu zakona, ki ga ja pred dvema letoma vložil poslanec Fortuna. Dežela pa mora tudi R svoje strani nekaj storiti. Volk je v tel zvezi navedel podroben pro-grgaro PSI. Za socialdemokrate je volilno kam panjo zaključil tajnik PSDI Flavio Orlandi, ki ga je predstavil nosilec kandidatne liste za izvolitev v deželni svet prof. Lucio Lonza. Orlandi je govorit o pereči vladni kriz: in pri tem tudi polemizira! z Do Martinom, češ da je do vlade desne sredine prišlo predvsem po krizi leve sredine in izbirah nekaterih struj v notranjosti KD. Socialdemokrati so za obnovitev leve sredine pod pogojem, da se postavi odločna zapreka, tako do fašistov, kot do komunistov. Vlada naj izvaja reforme in ščiti demokratični red, v tem pogledu pa naj se odločno distancira od skrajnih političnih skupin. V tem smislu se PSDI ne strinja z zamislijo «prehodr.e» enobarvne vlade, v kateri naj bi bili samo demokristjani Pač pa ki jih je stranka enim letom. Imeniten koncert v gledališču Verdi Krstita izvedba dela tržaškega skladatelja Fabia Vidalija Sinočnji zaključni koncert za red A (danes bo zaključni za red B) je . prav. gotovo . predstavljal enega od viškov letošnje spomladanske simfonične sezone orkestra gledališča Verdi. Razlogov za to je več: krstna izvedba dela domačega tržaškega avtorja, prva tržaška izvedba Poulencove «Sta-bat Mater» in končno Brahmsova IV. simfonija. Če k temu dodamo še odličnega francoskega dirigenta Sergea Bauda, solistični nastop tržaške sopranistke Glorie Pauliz-za ter sodelovanje zbora gledališča Verdi, potem je povsem razumljivo, da je večer zadovoljil številno občinstvo. Fabio Vidali je bil prvič deležen časti, da so njegovo delo izvajali v gledališču Verdi. Skladba «Tyrtaei Fragmim» je pisana z zanesljivim obvladanjem moderne kompozicije in izpričuje tudi avtorjevo muzikalično inventivnost pri obdelovanju klasičnih glasbenih oblik in njih tkanju na tkivo sodobnega izraza. Skladbo kljub njeni formalni razčlenjenosti na devet fragmentov povezuje enotna glasbena misel, ki jo navdihujejo verzi klasičnega grškega pesnika Tirteja iz VII. stoletja pred našim. štetjem, ki je nekak slavospev pogumu v boju, hvalnica dobremu vladanju in spodbujanje k naskoku v boju. Vidali jo je napisal neposredno po polkovniškem udaru v Grčiji. Orkester jo je izvajal ritmično zanesljivo in s potrebno barvitostjo v njeni folklorni. ornamentalnosti eStabat Mater> za sopran solo, zbor m orkester je skladba, ki. je samo po vsebini religioznega zna čaja, po kompozicijski formi pa odraža svežino melodične inven-cije, in lahkotno muzikaličnosi. Klasičnosi zbora se v njej preph ta z moderno orkestracijo. Izvedba je bila prepričljiva in zlasti zbor zasluži vse priznanje. Solistične vložke je z lepo oblikovanim sopranom zapela Gloria Pau-lizza. V izvajalskem smislu je višek večera nedvomno predstavljala Brahmsova IV. simfonija. Pod izredno dognanim in poglobljenim vodstvom dirigenta Bauda skladba izzvenela v vsej veličastnosti svoje klasične arhitekture in v plastičnosti svojih Vem v smislu čiste muzike. Bila je to prav gotovo ena vrhunskih izvedb tržaškega orkestra v sezoni. Dolg in navdušen aplavz je bo gato poplačal dirigenta in orkester za imeniten glasbeni užitek. j. k. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SREČKO KOSOVEL« ; Trst; Ul- Ginnastica 72 — Čampo S. Luigi 11. Tel. 793-167 - 722-246 prireja od 30. julija do 30. avgusta TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE za dijake nižjih in višjih srednjih šol. Vpisovanje in informacije vsak delovni dan dopoldne in od 17. do 19. ure do vključno 28. junija. Šolske vesti • Vodstvo prevoznega odseka Ace-gata javlja, da bodo jutri zaradi volitev avtobusi in filobusi na nekaterih progah začeli prve vožnje pred običajnim nedeljskim umikom. iJiiiiiiiiriiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ko volimo, oddajmo tudi preferenčni glas! 11 u n m 11 iii( ■ m m mi n.»■imuni......iMiiMiiitiiniMiiiiiiMMiuuiiiiiii^iiiiiiiiMiiiiiiiiiMiniiiiiiuiiiiiiiiiiiuii.......................................................iiiiiiiiiiujiuiniiiiii.....m......iiiiiiiihiiu Fašistična drhal je tudi na zaključni večer volilne kampanje grobo motila premirje, za katerega so se dogovorile vse stranke. Več desetin škvadristov «novih in starejših* generacij je dalj časa žvižgalo in psovalo liberalnega zastopnika, ki je imel na Goldonijevem trgu zaključno zborovanje. Pogum jim je verjetno vlil objesten govor misovskega dučeja Almiranteja, ki se je na sinočnjem shodu na istem trgu dobesedno razvnel v ostri polemiki proti vsem strankam ustavnega loka in se postavil on — vredni naslednik najboljših tradicij Mussolinijeve strahovlade in nacifašističnega terorizma — kot edini zastopnik svobode in demokracije. Škvadristi, ki so se zbrali pod črnim transparentom organizacije «Fronte della gioventu* pa so očitno dobro razumeli pravi smisel Al-mirantejevih navodil. Ostali so na trgu in začeli grobo razgrajati, ko je spregovoril pokrajinski tajnik PLI Sergio Trauner in za njim vsedržavni podtajnik stranke poslanec Biondi. Policija je dobrih 10 minut potrpežljivo prenašala fašistično kričanje in izzivanje. Končno so, tudi Ko odidemo na volišče moramo i-meti s seboj volilno potrdilo, ki so nam ga občinski uradniki dostavili na dom. V kolikor tega niso naredili, ali v kolikor smo volilno potrdilo izgubili, ga lahko dvignemo danes od 9. do 17. ure, jutri od 6. do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure na občinskem volilnem uradu: v okoliških občinah na sedežih občin, v Trstu pa v I. nadstropju steklene palače, potni list, prepustnico, o-rožni list, šofersko izkaznico itd.l Na volišču nam predsednik izreči glasovnico, na kateri prečrtamo volilni znak stranke, za katero smo se odločili glasovati. Zraven pa napišemo še preferenčni glas ali preferenčne glasove kandidata ali kandidatov za katerega bomo glasovali. Pazite pa, da glasujete za kandidata iste stranke, katere znak ste prečrtali, ker je drugače glas neveljaven. Treba je paziti, da se glasovnica ne umaže ah poškoduje. Nanjo ne smete pripisati ničesar drugega. Volivec glasovnico prepogne in jo izroči predsedniku, ki jo pred njim vrže v volilno žaro. V tržaškem volilnem okrožju lahko na glasovnico pripišemo štiri preferenčne glasove in lahko torej glasujemo tudi za štiri kandidate, na goriškem za tri in v videmskem volilnem okrožju za pet. Pozdrav tržaške občine ob odprtju velesejma Ob priliki odprtja tržaškega velesejma je tržaška občina pripravila poseben lepak, na katerem izraža zadovoljstvo v zvezi s proslavo petindvajsete ponovitve osrednje gospodarske prireditve v našem mestu in v zvezi z okrepljeno prisotnostjo tujih držav. Na lepaku, ki ga je podpisal župan ing. Spaccini, se toplo pozdravljajo gostje iz tujine in izraža želja, naj bi njihovo sodelovanje na sejmu rodilo čim večji uspeh v potrditev plodnega sodelovanja med narodi. Zaplenjene plastične steklenice za kri Karabinjerji so zaplenili več sto plastičnih steklenic, v katerih hranijo kri. Do zaplembe je prišlo na podlagi odloka ministrstva za zdravstvo po preiskavi rimskega pretorja Amendole, ki je dognal, da utegnejo biti plastične steklenice škodljive za kri, ki jo vsebujejo. Ministrstvo je odredilo skrbno preiskavo, medtem pa je uporaba plastičnih steklenic za hranjene krvi pre- po protestu predstavnikov PLI, na- I povedano po vsej Italiji. V Trstu so del steklenic zaplenili v neki industriji, ki jih proizvaja, nekaj pa v glavni bolnišnici in v otroški bolnišnici «B. Garofolo». Vsekakor je uprava bolnišnic sporočila, da hranijo v plastičnih hranilnikih samo 10 odstotkov krvi, medtem ko se v veliki večini primerov poslužujejo steklenih hranilnikov, ki so povsem varni in v nobenem primeru ne skvarijo vsebine. • Tržaška občim sporoča, da ni bil doslej sprejet noben sklep o morebitnih spremembah v poslovnem urniku javnih lokalov v poletni sezoni. Dokler ne bo izdano uradno Povečan denarni sklad za gradnjo stanovanj Na posebnem sestanku so predstavniki deželnega odbomištva za javna dela sprejeli predlog Tržaške hranilnice, videmske in pordenonske hranilnice in «Credito fondiario* iz Gorice, da bi dovolili nove olajšave za deželane, ki nameravajo zgraditi ali kupiti stanovanje s prispevki po deželnem zakonu štev. 27 iz leta 1967. Deželna uprava je z omenjenimi bančnimi zavodi sklenila sporazum, na podlagi katerega bo prevzela nase stroške za priznanje posebnih posojil do 90 odst. vrednosti novih gradenj ter dala v ta namen na razpolago nadaljnjih 5 milijard lir. Pred tem je Tržaška hranilnica namenila tovrstnim pobudam 2 milijardi, tako da se je skupna vsota na razpolago sedaj dvignila na 7 SPOROČILO TRŽAŠKE OBČINE Izdajanje zdravniških potrdil bolnim volivcem Gre za volivce, ki jih morajo pospremiti v kabino Občina sporoča, da so na razpolago v uradnih urah zdravniška potrdila za tiste volivce, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo glasovati sami in jih je treba pospremiti v kabino. Gre, kot znano, za slepe, hrome ali ljudi brez rok. Ta potrdila delijo v zdravniških u-radih občine, od 8. do 9. ure, ko je za omenjene volivce predvideni zdravniški pregled. Občinske zdravniške izpostave so v Ulici Marionna del Mare 13, v Ulici Poscbiatti 1/A, Ulici Giulia mi M jard. Omenjenih posojil po zni- j k « 2 rriicTv ženj obrestni meri so deležni tako 1 ViUii r 'a r?/- Ye?to ac/iuui. j^utuer ne tzuano ursuijo i m-n duiusuu niei i so aeiezni raKO : tti:p: p iut.-..,.- r tt1. . „ • ’ poročilo o tem vprašanju, se mora-! zasebniki, kot gradbene zadruge. j 76 na 'Loni>rski ’ y jo lastniki in upravljavci javnih lo- 1 I - ... kalov držati dosedanjega umika in dosedanjega reda v veljavi za tedenski počitek. Slovenski otrok spada v slovensko šolo! IIIIIIIIIIIIIUIIIII lili UH IHIlIllIElllllllIlllllllllltlllMllfJMIMIttUUnilllllllllllllllUJlpiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii VČERAJ POPOLDNE V STANDI ZABODLA JE ŠTIRI OSEBE IN IZGINILA V MNOŽICI Verjetno v trenutku blaznosti je neznana ženska zgrabila za nož ter je zabodla vse, ki so ji prišli pod roko - Nihče je ni utegnil ustaviti - Stanje ranjencev ni zaskrbljujoče I ur!j!"a zdravniik,^ ,služba tudi v * nedeljo m ponedeljek, m sicer od Giusti 2/A, na Opčinah v Presežki ulici 28, na Proseku in v Križu. K. zdravniška izpostava deluje na Proseku v soboto. Sorodniki bolnih volivcev lahko zahtevajo, naj pride zdravnik na dom, če je če je volivec hudo bolan. Zdravniške izpostave so na razpolago občanom tudi za primer, ko lahko volivec glasuje sam v kabini, treba pa ga je pospremiti do volišča in do kabine mimo vrste čakajočih. Tudi za te primere je danes popoldne na razpolago urad oddelka za zdravstvo in higieno v Ulici Torino 8, od 16. do 19. ure V istih uradih oddelka za zdravstvo in higieno (Ulica Torino 8). bo Vročina, morda živčnost zaradi vrveža ljudi in vsekakor precej umske neuravnovešenosti so se včeraj združili in spravili ob pa- met še precej mlado žensko, ki (1.65 m), s kratkimi, temnimi la iskovalcem je dejal, da jo je že večkrat opazil in jo je tudi precej natančno opisal: gre za 40-45 let staro žensko srednje p-jstave je v nekaj sekundah ranila štiri osebe in zasejala zmedo med številnimi nakupovalci v veleblagovnici Standa v Drevoredu XX. septembra. Bilo je nekaj minut pred 18. uro in v drugem nadstropju ve- leblagovnice Standa, kjer prodajajo potrebščine za kuhinjo, je mrgolelo nakupovalcev. Med temi je bila tudi ženska, ki se je mudila blizu polic, kjer so razstavljeni noži. Nenadoma je zgrabila za veiik kuhinjski nož z 20 cm dolgim rezilom in začela na desno in na levo. Zabodla je štiri osebe, ki so seveda začele obupano kričati. Ženska je zbežala proti stopnicam in se pomešala med prestrašeno množico. V bližini sta bila tudi dva gojenca policijske šole, ki pa sta se pognala za mladim fantom, ki je bežal po stopnicah. Nista namreč videla prizora in fant se jima je zdel sumljiv. Izkazalo pa se je, da je eden od ranjencev. Žensko je opazil samo uslužbenec, ki popravlja čevlje. Pre- smi. Oblečena je bila v temni obleki z rožicami. Agenti letečega oddelka so prispeli na kraj nekaj minut po dogodku, saj je izvidnica pod vodstvom marešaia Venticeja bila na vogalu med Ul. Brunner in Drevoredom. Kljub hitremu posegu pa ža žensko ni bilo več sledu. Samo na pločniku pred izhodom Stande so našli okrvavljeni nož. V bolnišnico so prepeljali štiri osebe, od katerih so pridržali na zdravljenju samo 61-letno Matildo Luravec z Reke, ki se bo morala zdraviti v kirurškem oddelku teden dni. Nji kot tudi ostalim trem je neznanka prizadela precej globoke rane na hrbtu. Ostali ranjenci so 28'-letni uradnik Gianfranco Ramani iz Ul. Giar-dini 61-1 (prognoza 10 dni), 26-letni študent Bruno Linzi iz Ul. S. Davis 20 (prognoza 10 dni) in 33-letna Jensa Fasseu iz Venglg na Holandskem (prognoza dva tedna). Slednja je prišla v Trst po nakupih iz Gradeža, kjer se mudi v kampingu. 7. do 22. ure jutri, ter od 7. ' 14. ure pojutrišnjem. Za prebivalce kraške planote bodo jutri in pojutrišnjem na razpolago tudi zdravniški izpostavi na Opčinah, Proseku in v Križu, z istimi urniki. Občina sporoča tudi, da je organizirala mrežo javnih prevozov za člane volilnih sedežev in komisij, ki bodo delali na voliščih v bolj oddaljenih krajih. Avtobusi bodo čakali pred licejem Dante zraven Trga Oberdan. Urnik je sledeč: danes ob 10. uri (samo za predsednike volišč), ob 15.30 (za vse člane volilnih sedežev in komisij); jutri, v nedeljo, pa ob 5. uri zjutraj (za vse) in v ponedeljek ob 6. uri (prav tako za vse). Za povratek v mesto lahko člani volilnih komisij zaprosijo občino za prevozno sredstvo V ta namen naj telefonirajo na številko 38-306. Smrt priletne samostanske sestre Prejšnjo noč je umrla 91-letna nuna Frančiška Družina, ki so jo sprejeli v bilnišnico pred dobrim mesecem zaradi zloma desne stegnenice in ran po čelu. Družinova je stanovala v samostanu v Ul. del- le Docce pri Sv. Ivanu, kjer se je v noči med 3. majem in 4. majem hudo poškodovala pri padcu s postelje. Sprejeli so jo v ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja treh mesecih. Priletna samostanska sestra pa ni prebolela poškodb. Včeraj zgodaj dopoldne so mimoidoči opazili na tleh v Ul. Ponchielli blizu stranskega vhoda v cerkev sv. Antona novega negibno truplo priletne ženske. Prihiteli so bolničarji Rdečega križa, ki so žensko naložili na nosila in odpeljali v bolnišnico. Žen ska je med prevozom umrla. V bolnišnici so ugotovili, da je podlegla srčni kapi. žensko je popoldne prepoznala hči, 51-letr.a Caterina Fragiacomo por. Buonsanta iz Ul. Lovisato 24. Gre za 82-letno Caterino Tomsig vd. Fragiacomo, ki je stanovala sama v Ul. F. Venezian. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 16. junija JOŠT Sonce vzide ob 4.15 ir; zatone ob 19.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 20.37 in zatone ob 4.28. Jutri, NEDELJA, 17. junija GORAZD Vreme včeraj: najvišja temperatura '26,5, najnižja 17,5, ob 19. uri 25 stopinj, zračni tlak 1020,3 stanoviten, veter 14 km na uro vzhodnik severovzhodnik, vlaga 31-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 15. junija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 68-letna Teodolinda Fu-mic vd. Vio, 62-letni Matteo Benet, 71-letna Maria Zubin por. Predonza-ni, 80-letna Slavica Rupert vd. Blas-soni, 60-letni Giovanni Kastrin, 28-letna Licia Sam vd. Testin, 75-Ietni Pietro Tantini, 66-letni Federico Hro-bat, 59-letni Ermanno Geiger, 72-let-na Ana Officia vd. Čok, 75-letni Giacomo Raspolich, 81-letna Frančiška Kordin vd. Družina, 74-letna Vida Piščanc vd. Kovač. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Man-zoni, Largo Sonrino 4; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Al Gemelli, Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlIAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Ci polla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Luc ci, Ul. Ginnastica 44, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). Državno didaktično ravnateljstvo v Dolini obvešča, da bo vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva, in sicer v Dolini, v Mačkoljah, pri Domju, Ricmanjih, v Borštu, Boljuncu, na Pesku, v žavljah in pri Korošcih vsak delovni dan v dopoldanskih urah do 30. junija. Po tem dnevu bo vpisovanje samo na ravnateljstvu v Dolini. Opensko didaktično ravnateljstvo obvešča, da bo na vseh šolah vpisovanje v prvi. razred do 30. junija od 9. do 12. ure. Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer pri Sv. Jakobu, D. Kette v Ul. sv. Frančiška, v Ul. Do-nadoni, pri Sv. Ani in v Škedijju do 30. junija t.l. Državno didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu obvešča, da bo vpisovanje na vseh osnovnih šolah ravnateljstva in sicer Oton Župančič pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, Milčinski na Katinari, v Rojanu in v Barkovljah do 30. junija t.l. Osnovna šola na Repen tab. bo v kratkem praznovala 100-letrico svojega obstoja in bo ob tej priliki šola poimenovana po velikem slovenskem in še posebej primorskem pesniku Alojzu Gradniku. Ob tej slovesnosti bodo v šolskem poslopju odkrili tudi kip tega priljubljenega umetnika slovenske besede, ki bo spominjal sedanji in bodoči mladi rod na njegove zasluge. Ker je postavitev lipa povezana s precejšnjimi stroški, se obrača odbar Društva staršev osnovne šole na Re-per.tabru na vse občane in na ostale dobrotnike, da po svojih močeh pomagajo uresničiti to zamisel. Zflrsripnie staršev Izleti SPDT organizira izlet z avtobusom, ob priliki drugega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo jutri, 17. junija 1973 na Ojstemiku (2052 m). Srečanje bo s planinskim društvom z Jesenic. Avtobus bo peljal v Ukve do koče Nordio, od koder bodo lahko otroci in šibkejši planinci v eni uri dosegli avstrijsko kočo n,?, )3jstriški planini. Pppoldne spored zabavnih tekmovanj s piknikom v Žabnicah. Odhod točno ob 6. uri izpred sodnijske palače. SPDT vabi člane in simpatizerje društva, da se z osebnimi avtomobili udeležijo izleta na Krn, ki bo v četrtek, 21. junija t. 1. Vzpon na Km bo preko Vršnega in planine Km. Lastnike avtomobilov prosimo, da se prijavijo v Ul. Geppa 9 pri Norci s prošnjo, da sprejmejo v svoj avto (s plačilom) naše člane, ki so brez prevoznih sredstev. SPDT organizira avtobusni izlet na Vršič 1. julija 1973. Z Vršiča peš na Sleme, kjer bo proslava 70-let-nice Planinskega društva Jesenice. Ob tej priliki bodo prikazali gorske reševalne akcije v steni. Po želji se bodo planinci lahko povzpeli na Mojstrovko. Vpisovanje od 22. do 27. t.m. pri Norci v Ul. Geppa 9. IZLETI AUR0RE Potovalni urad »Auroraa priredi od 29. junija do 1. julija avtobusni izlet na otok Krk in na Plitvička jezera. Cena potovanja 21.000 Hr. Drugi izlet — prav tako od 29. junija do 1. julija — je namenjen ljubiteljem planin. Na tem izletu bo prenočevanje v novem hotelu «Kanir.-» v Bovcu, izletniki pa si bodo lahko ogledali dolino Trente, izvir Soče itd. Cena izleta je 19.000 lir. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone 4, tel. 29243, Gledališča VERDI Koncert dirigenta Serga Bauda 1 orkestrom in zborom gledališča Verdi bodo ponovili danes ob 18. uri za red B s sodelovanjem saksofonista Daniela Deffayeta. AVDITORIJ Igralska skupina Teatra Stabile j* v teh dneh zaposlena v Avditoriju z vrsto predstav «Harlekir.a. slufle dveh gospodarjev*, ki so namenja-ne vojakom. Danes bo nastopila za ECA za otroke zavoda San Giusto, ™ t.m. ob 20.30 pa bo gostovala v Ljudskem- domu v Križu. Vstopnice so na razpolago eno uro pred začetkom predstav pri blagajn' gledališča po enotnih ljudskih ce_ nah 300 lir. Prva predstava na Pr0" stem, ki bo v sredo, 20. t.m- v Miljah, bo zaključena za goste 28 voda «Villa Serena*. Kino La Cappclla Underground 21.30 «^° re d’equinozio» (1958). Režija 28 sujiro Ozu. Barvni film. Nazionale 16.00 «11 caceiatore solita rio*. Po romanu Jacka Londona-Barvni film, primeren za vsakogar-Excelsior 16.00 «Tecnica di un ajn0" re*. Igrata Norberto Botti in Pa°' la Corazzi. Barvni film. Prepove dano mladini pod 18. letom- , Grattacielo 16.00 «Voglio la liberta*-Igra Barbara Streisand. Barvni fn®. Fenice 16.00 «Storia di karate, puž01 e fagioli*. Barvna kavbojka. Eden 16.30 «Gli amori impossib' . Igra Nicole Courcel. Barvri in® Prepovedano mladini pod 18. 1®*® ' Ritz 16.30 «Un magnifico coffo galera*. Igra Kirk Douglas. Bar ni film. . Aurora 16.30 «Malizia». Barvni fn11' Laura Antonelb, Lilla Brigno«* Prepovedano mladini pod 18- le*° Deluje klimatska naprava. Capitol 16.00 «L’erede». Igra Juan Paul Belmondo. Barvni film-luje klimatska naprava. Cristailo 16.30 «Shaft colpisce an« ra». Barvni film. Prepovedano dira pod 14. letom. Deluje ska naprava. klimat dia volo tuo dal convento*. Igra tr®nY Benussi. Barvni film. Prepoveda mladini pod 18. letom. . * Moderno 16.30 «Per amore o Per r za». Igrata Michel Marcier in 8 . lo Giuffre. Barvni film. Preb0' dano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Trappola P un lupo*. Igrata Jean Paul mondo in Mia Faxrow. Barvni j filn«- Abbazia 16.30 «11 sergente ®ernS-Igrata P. Strauss in Barvni film. T. Aumori- Astra 16.30 «Lo chiamavano a' Silvestre*. Barvni risanka. • 1’u 0' Ideale 16.30 «Mio dio Beniamino. ^ mo dal mantello rosso*. l£ra ve-ctjues Brel. Barvni film. Pre^ mladim pod 14. letom- jj Impero 16.30 «Uomo bianco va c tuo dio*. Barvni film. Razna obvestila zbo- Can- 17- Mali oglasi 100.000 ugodno prodam FIAT 750. Telefonirati 76-14-70, interna 31. URADNICO za splošno pisarniško delo iščemo. Dobri pogoji. Ponudbe na poštni predal 415. Popoldanski koncert moškega ra «Igo Gruden* in Ivana karja «Hlapec Jernej* bo j^Gad-junija ob 17. uri v dvorani " jinega doma pri Sv. Ivanu, BI. f desia. Zbor vodi Sergij Radovič. ^ vest pa pripoveduje Stane Raztre Slike baletne skupine ga doma so na ogled v Tria knjigami. Razstave V občinski galeriji razstavlja “ ^ dela znani tržaški slikar AvrelU .j kežič, ki je za to priložnost priP j„ nova dela, prvenstveno l{1'as“U1iava vsekak-r domačih motivov. B828 bo trajala do 21. t.m. V galeriji Tommaseo kolektivna 2 stava Devetta Mascherini ^°s' po no Sormanj Spacal. Razstav odprta do 28. t.m. •poVfl Dne 14. junija nas je nepI"L ib vano zapustila naša draga mam" nona Ana Officia vd. Čok j5-45 Pogreb bo danes, v soboto, o v iz mrtvašnice splošne bolms katinarsko cerkev. ,, Žalostno vest sporočajo. * hčere, snahe, vnuki. “r drugi sorodniki Trst, 16. junija 1973 TJ1. Zonta Dne 14. t.m. je preminila naša draga FRANČIŠKA DRUŽINA bol' Pogreb bo v ponedeljek ob 10. uri iz mrtvašnice glavne nišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostilo vest sporočata nečaka in Ludvik, družini Švab i® ® T„ , . .. ter dragi sorodniki Irst, 16. junija 1973 Dne 15. junija nas je zapustila naša draga mama in nona VIDA PIŠČANC vd. KOVAČ Pogreb drage pokojnice bo danes, sobota, 16. 6. ob 14.3® mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Sv. Križu. ,a žalujoči: sin Miloš, hčeri Vfa®^ Pasquini z možem, Majda ej z možem, vnuka Luka in ter drago sorodstvo Namesto cvetja, darovi v dobrodelne namene. Sv. Križ, Nairobi, Trst, 16. junija 1973 GORIŠKI DNEVNIK SINOC! SE JE ZAKLJUČILA VOLILNA KAMPANJA Pietro Ingrao (RPI) o resnih gospodarskih in političnih posledicah Andreottijeve vlade Pred njim je na Trgu Cesare Battrsti v Gorici govoril v slovenščini /kandidat na listi KPI Venko Devetak - Zborovanje Marka Wal-tritscha (PSI) v Doberdobu ■ Zborovanja liste Slovenske skupnosti a sliki je začrtana maketa bodočega sejmišča v Barkovljah. Na površini 90.000 kv. metrov bo na raz-ago za sejemske razstave 34.000 k v. m., poleg tega pa bo tu vzraslo kongresno središče z dvorano za 1.000 kongresistov m z vsemi napravami, potrebnimi za strokovna posvetovanja na mednarodni ravni ..................■■»■.■»Hilli.............................. / VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Letošnja prireditev mejnik v življenju tržaškega sejma Odslej odločna na pot specializacije - Prihodnje leto tri ločene prireditve ■ Novo sejmišče s kongresnim centrom v Barkovljah Predsednik in glavni tajnik neod- „ sne ustanove za tržaški velesejem j® na včerajšnji tiskovni konfe-jS? .orisala glavne značilnosti 25. 1 oilejne mednarodne prireditve, ki bo jutri dopoldne odprl minister J? zunanjo trgovino M. Matteotti ?? ki bo na sporedu do vključno ^•junija. ^Pfedsednik ustanove odv. P. Sloni rich je v uvodnem govoru na-iJ ; da se z letošnjo prireditvijo jetično zaključuje ciklus splo-•h vzorčnih razstav na sejmišču, odi' P° ustanova s prihodnjim letom n9 krenila na pot specializirati Prireditev, razvrščenih v različ-i časovnih obdobjih, medtem ko ted't osrednja sejemska pri- sG"tev v iuni-iu Prav tako Preu-cjjila v obravnavo posebnih spe-[j^aziranih področij. Prva specia-li^ana prireditev izven običajne '^dnarodne razstave bo «Tecnomar fjT' ki bo deloma na sedanjem ^stavišču, deloma v prostorih po-^fske postaje, in sicer v času U ^6. do 31. maja prihodnjega tji• Na tej razstavi, ki jo bo sprejo91 program strokovnih srečanj in pri^bovanj, bodo na vpogled nato-^ Za Sradni° Ia,dij hi luk, na-ip ve za izkoriščanje morske vode Pgi , . orskih nahajališč rude in ttt0r°/e-ia' naprave za razsoljevanje Zop/ke vode in sredstva za varstvo ^ onesnaženja z ogljikovodiki industrijskimi odplakami. sejemske ustanove dr. Wje nato razčlenil nekakim P°c‘r(>bnosti v zvezi z letošnjim to"0«1- Tako je navedel, da bo le-teB Pnsotnih 1.172 razstavljevcev, od lujjL ®88 iz Italije in 484 iz 30 bodo orzav- število tujih dežel, ki 8® «fa.dno prisotne na prireditvi, 'an$kpC"V1®ni*0. na razbko od ^Udar^u S€Jma bo letos večji ga blaek: na razstavi prehrambne-^enil83’ kot novost Pa J'e govornik t4stlin razstayo cvetja in okrasnih iev n ; /1 naj bi pomenila obnovi-^fstu klanje cccvetlične razstave* v ha rn*r/e^os k°do na sejmu običaj-bavj ?«narodna srečanja o lesu in itV!kv zvezi z avstrijskim oi-ŽenjK "p ^an .afriških dežel pridruži, tropski gospodarski skupno-bidro lr°kovno srečanje o termo -sMovL ®aniternih napravah in po-kesna* -e 0 za®čiti okolja pred o- Kat njem- Meh °« Je .omenil že dr. Sloco-*eto » tržaški sejem prihodnje z5cijp na P°t odločne speciali-•heijl' Osrednja prireditev, to je rodni vzorčni sejem, bo zajel Jh na ern blago za široko potrošnjo k°lekKave za šport in razvedrilo, tlekatpVne .razstave tujih držav in bov v*.1-? druga področja. Proizvo-ker , e«anske industrije ne bo več, hjetl: ««0 zanje priredili že orne-lesag SeJem «Tecnomar ’74». Tudi hi$tv razstave oziroma razstave po-Hjih , «e bo več, kajti izkušnje zad-kot „, s.° pokazale, da se je les h^ašk °Vina umaknil s prvih mest Ke poslovne lestvice, razstava Delo nadzorne službe komisariata za higieno Prejšnjega maja je nadzorna služba komisariata za higieno občinskega oddelka za zdravstvo in higieno opravila 4.028 pregledov v lokalih, kjer proizvajajo, predelujejo, hranijo in prodajajo prehrano in pijače. Pri tem so vzeli 313 vzorcev, ki so jih poslali analizirati v kemični oddelek laboratorija za higieno (145 vzorcev), v zdravniško - mikrografski oddelek istega laboratorija (155 vzorcev) in v vsedržavno ustanovo za riž (13 vzorcev). Zlasti pozorno so nadzorovali živila in pijače, ki se hitro skvarijo in zato je sorazmerno največje število vzorcev, ki so jih posla- iinuiiiiiiiiiHHiiiimiuiiiiiimiiiHmiimmimumiiiiiiniiiiiiiimiiiiiimiHiiniiiiiinHiiiiimiimHiiiiiuiiiii ZANIMIVA RAZSTAVA NA ZNANSTVENEM LICEJU li analizirati, ravno iz takih proizvodov. Osebje občinske nadzorne službe je tudi opravilo veliko pregledov higienskega stanja stanovanj in o-kolja. V ta namen so pregledali stanje 48 stanovanj, za katera je potrebno občasno dovoljenje za prebivanje, in drugih 31 krajev, za katere je bilo treba ugotoviti, če so v redu s predpisi o higieni. Prejšnjega meseca maja so tudi ugotovili 25 prekrškov krajevnega pravilnika o higieni, sodni oblasti pa so prijavili 10 prekrškov zakonov zaradi uvažanja mesa brez zdravniškega potrdila, zaradi predelovanja prehrambnih izdelkov s strani osebja, ki ni imelo zdravniške knjižice, zaradi vselitve v stanovanja brez dovoljenja higienskega urada, zaradi odprtja skladišč in javnih lokalov brez potrebnih dovoljenj in zaradi prodaje mleka brez dovoljenja. Tudi pokrajinski kemični laboratorij je prijavil sodni oblasti en prekršek in sicer poneverbo vina, ki ga je zaplenil nadzorstveni urad oddelka za zdravstvo in higieno. Posebni oddelek komisariata za higieno je tudi nadaljeval s stalnim nadzorstvom nad stanjem onesnaženja morja, predvsem v zvezi z mikroorganizmi, ki se pojavljajo v vodah našega zaliva. OSMIČ A STANKO ŠTRAJN, Dolina 258, toči belo in črno domače vino šeren» razstavo najboljših likovnih del, ki so jih dijaki izdelali v tem letu. Letošnja, sezona je bila zelo plodna , in uspešna. Dijaki so pripravili veliko zanimivih in kakovostnih del ter bili za to tudi poplačani. Na : II. natečaju za likovno umetnost znanstvenih licejev naše dežele so namreč od možnih prvih mest pobrali kar dve, poleg tega pa še dve drugi mesti in Dosebno: priznanje. Tudi na državni bienalni natečaj INA TOURING, ki je še vedno v teku v Firencah, so poslali nekaj kvalitetnih izdelkov. Rezultati tega tekmovanja bodo znani . šele ob začetku novega šolskega leta. Risbe so razstavljene v tretjem nadstropju šolskega poslopja ih bodo ostale razobešene do prihodnjega šolskega leta. Razstava je trenutno odprta tudi javnosti. Največ izdelkov Z zasluženimi lovorikami NA VPOGLED NAJBOLJŠA LIKOVNA DELA DIJAKOV Razstava v III. nadstropju šolskega poslopja bo odprta do prihodnjega šolskega leta Ob zaključku vsakega šolskega leta i spada v grafiko, poleg tega pa je pripravi znanstveni licej «France Pre-1 precej tehničnih in arhitektonskih detajlov, ki spadajo v okvir zgodovine umetnosti. Ob letošnji obletnici so dijaki počastili kmečke punte z izredno pestrimi motivi, ki se nanašajo na boje naših kmetov in so izdelani v različnih tehnikah. Prvi A razred se je letos posvetil eksperimentalnemu pouku risanja in zato imel dve uer.i uri namesto ene., Dijaki so imeli proste roke pri upodabljanju najrazličnejših tem in se niso pri tem ozirali na klasičen poučni načrt, obenem pa so se povezovali na pouk nižjih srednjih šol. Sadovi tega so zelo uspele risbe, ki pokrivajo kar dva panoja. Drugi A razred pa je opravil izredno zahtevno skupinsko delo: med-predmetno razpravo prirodopisa in risanja kot poizkus pouka ekologije. Za temo razprave so izbrali kritični problem pitnosti vode v našem mestu. Njihovi izdelki pokrivajo posebno razstavno desko, poleg tega pa . so isti dijaki , strnili rezultate razprave v zvezek, katerega so seveda sami opremili z linorezi in jedkanicami. Med zanimivosti letošnje razprave spadajo tehnične risbe I. B razreda s študijem številk, ki naj bi služile za majice šolskega športnega odseka. Poleg teh prvih, nadvse uspelih poizkusov pouka risanja v nižjih razredih, so ostali nadaljevali delo prejšnjih let. Mnogo so se posvetili predvsem risanju detajlov arhitektonskih zgradb v okviru zgodovine umetnosti. Iz vsega tega je razvidno, da je prof. Franka Fornazaričema izbrala pouk modemih metod in tako vzbudila zanimanje za predmet. Izid takega dela je razstava originalnih risb in seveda tudi nagrade na raznih natečajih. Adam Kapič Sinoči so se zvrstili zadnji shodi v sedanji deželni volilni kampanji. Predstavnik demokristjanov Donat Cattin je govoril v Tržiču o novi vladni usmeritvi, medtem ko je v večernih urah prav tam govoril Ingrao (KPI). V Gorici je v popoldanskih urah nastopil odhajajoči tajnik KD Forlani, na Trgu Cesare Battisti pa so govorili kondiidat KPI Venko Devetag, kandidat Ber-gomas ter Pietro Ingrao. Venko Devetak se je zahvalil slovenskim komunistom, da so ga postavili na listo KPI, se pravi sfranke, ki je v privih vrstav v boju za pravice delavcev, za narodnostne pravice Slovencev in za demokratični razvoj v državi, KPI, ki je, tako kot. pred 30 leti. tudi danes na čelu v boju proti fašizmu in je najtrdnejše jamstvo, da bo fašizem strt. Za nas, Slovence, je danes narodna dolžnost krepiti te sile protifašizma. Ko komunisti sedaj delajo obračun svojega dela v deželni upravi, obsojajo levosredinsko koalicijo, ker se je odpovedala pristojnosti, da bi reševala slovenska narodnostna vprašanja. Komunisti so s svojo močjo in vplivom vsilili nekaj koristnih u-krepov, kot je deželni zakon, ki priznava podpore občinskim upravam pri uvajanju dvojezičnih napisov. Devetak je zahteval celotno kritje izdatkov za dvojezične napise, ker dežela ima dovolj denarja za to, kar dokazuje tudi tistih 146 milijard,' ki jih ni znala potrositi. Nato je prisodil odgovornost KD in vsej levi sredini, če dežela še vedno deli Slovence v tri različne kategorije ter ne priznava nikakršnih pravic beneški mSlovencem. «Volivcem se predstavljamo s čistimi računi — je zaključil Devetak — z izvolitvijo Slovenca Škerka v parlament, ki je njegova zasluga, če je parlament odobril šolski zakon. Š tem se izpodbijajo trditve nekaterih, da je treba biti s tistimi, ki imajo škarje in platno, se pravi s KD, če se hoče kaj doseči. Politika KPI je dokazala, da je mogoče vladati z opozicijskih položajev*. Njegov govor je številna množica zboravaleev na trgu toplo pozdravila. član vsedržavnega vodstva KPI Pietro Ingrao ie v oceni kongresa KD in nove politike, ki se uveljavlja P° vladni krizi, dejal, da vidi KPI v spremembah v vodstvu KD poraz desne sredine in celotne lini-Je KD, ki se je uveljavljala po izvolitvi predsednika Leoneja in lanskih parlamentarnih volitvah Za Andreoltijevo vlado desne sredine je bil zadovoljen razred gospodarjev, ker je upal, da bo to zlo-nilo delavsko gibanje, ki je pred tem zabeležilo zgodovinsko okrepitev. Vlada in gospodarji so se trudili uničiti pridobitve delavskih bojev s tem, da bi se sindikati odpovedali svojim zahtevam po mezdnih in normativnih izboljšavah in po oblasti na delovnem mestu. Hkrati pa so superbiro-kratom plače astronomsko povišali, uvedli represijo proti delavcem in dijakom, obnovili konservativizem ter iz ropotarnice privlekli protikomunizem. Kljub vsemu temu niso mogli preprečiti, da bi jih delavci, kmetje, srednji sloji in mladina z enotnimi akcijami ne porazili. Andreottijeva vlada je pustila za seboj pravo pogorišče, je dejal govornik. Prav včeraj smo izvedeli za nadaljnje razvrednotenje lire. Vsi Andreottijevi vladi in še posebej Malagodi, so imeli polna usta besed o trdnosti lire ter so se obračali na obrtnike, trgovce, upokojence češ da njih rešujejo pred komunizmom. Sedaj vidijo te kategorije, da jih je devalvacijo lire ravno ta vlada oropala. Toda poleg gospodarskih je Andreotti povzročil tudi hude politične posledice. Omogočil je porajanje fašističnih tolp in njihovega terorja. Almirante ni bil sam, za njim je bil denar močnih skupin doma in v inozemstvu, ki so ustvarile črno mrežo, da bi terorizirala italijansko ljudstvo in preprečevala pomiritev v Sredozemlju. Država in politični vrh tega pojava nista znala uničiti, tako da je marsikateri komisar javne varnosti rekel, da fašisti pač niso tako slabi, če pomagajo vladi, da se drži pokonci. Govornik je nadalje dejal, da je mogoče sedanjemu stanju odpomoči s spremembo politične izbire, ne pa s spremembo fasade, torej s spremembo v političnih odnosih. Odpovedati se je treba politiki, da se nekaterim dajejo napitnine, manj o-sveščenim pa drobtinice. Ni dovolj spet računati samo s PSI. Fanfani naj se zaveda, da mora delati račune predvsem s komunisti, z osveščenimi silami v Italiji. Nekateri italijanski politiki — je na koncu svojega govora dejal Ingrao — so v deželi Furlaniji - Julijski krajini u-gotovili, da se jim je ura ustavila in da bi morali spoznati, da ni mogoče več reševati odprtih vprašanj, kot je tudi vprašanje slovenske manjšine, zapirati oči pred novimi odnosi v svetu in doma, za katere je značilna vedno večja osveščenost množic in vstop zavednih italijanskih in svetovnih socialističnih sil na domači in’ svetovni oder. Na shodih Slovenske skupnosti v škrljevem, Mirniku, Jamljah, Dolu, Poljanah, Palkišču, štarancanu, Bra-čanu, Tržiču in Ronkah so govorili Bratuž, Bratina in Paulin ter obravnavali splošne politične probleme ter se zadržali zlasti na vprašanjih razlaščanja, kraških rezervatih in odnosih do drugih strank. V Sovodnjah je v četrtek zvečer govoril socialistični kandidat za deželni svet Marko Waltritsch. Predstavil ga je župan Jožef Če-ščut, ki je podčrtal dosedanje pozitivno delovanje zastopnikov socialistične stranke v raznih upravnih telesih naše pokrajine in dežele. Waltritsch se je v svojem govoru dotaknil raznih vprašanj: omenil je padec Andreottijeve vlade in zadovoljstvo socialistov ter vseh demokratov, ker je šla pozomice vlada, ki se je opirala na fašistične glasove. PSI bo sodelovala v novi vladi le, če bodo dana zadostna jamstva za izvajanje reform in za čimprejšnjo ureditev gospodarskega vprašanja, saj opažamo, da velja zaradi pogubne politike dosedanje desničarske vlade italijanski denar vsak dan manj. Nova vlada bo morala prisluhniti tudi vprašanjem sloven ske manjšine in parlament bo mora! razpravljati o globalni zaščiti Slovencev. Glede tukajšnjih problemov je zastopnik PSI dejal, da se mora dežela otresti očetovskega plašča državne uprave in nastopiti samostojnejšo pot, tudi na področju obravnavanja problemov slovenske manjšine. Zaradi tega pa se moramo Slovenci, je dejal Waltritsch, otresti po volitvah strankarskih razprtij in ponovno skupno sodelovati na vseh ravneh, saj bomo le z akcijsko enotnostjo dosegli to kar nas teži. V zvezi z nekaterimi neupravičenimi kritikami na račun sovo-denjske občinske uprave v zvezi z avtocesto, je Waltritsch dejal, da je bila dana rešitev tehnično najboljša za sovodenjske interese, saj bo vas ostala enotna, vse to s precejšnjimi denarnimi stroški, ki bremenijo javno upravo, prav zato, ker niso hoteli javni upravitelji oškodovali Sovodenj. Doseženi rezultat je zasluga sovodenjske občinske uprave in vseh domačinov, ki so takrat, ob podpori vseh strank, dosegli veliki politični uspeh. Volivcem sovodenjske občine so župan češčut, podžupan čotič in odbornik Petejan naslovili pismo, v katerem vabijo prebivalce, da glasujejo za socialistično stranko in dajo preferenčni glas slovenskemu kandidatu Waltritschu. Vpisovanje v slovenske otroške vrtce Goriško županstvo javlja, da bodo z 20. junijem pričeli vpisovanje v občinske otroške vrtce. Trajalo bo do 28. junija vsak dan od 9. do 12. ure. Slovenske starše opozarjamo, da so v mestu trije otroški vrtci, in sicer v Ulici Randaccio, v Ulici Croce in v Ulici Torriani. Iz nekaterih mestnih predelov vozijo v te tri vrtce otroke s šolskimi avtobusi, zaradi tega opozarjamo slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v naše vrtce. Ob vpisu morajo starši prinesti s seboj rojstni list ter potrdilo o cepljenju. Prednost ob vpisu bodo imeli otroci, rojeni v letu 1968. Otroci iz Šentmavra bodo svoje otroke vpisali v vrtec v Ulici Torriani. — Prva seja novega odbora sindikata CISL Novoizvoljeni odbor CISL se je sestal sinoči. Na seji so imeli na dnevnem redu izvolitev novega tajnika (skoro gotovo je, da so potrdili Gio-vanna Padovana, čeprav nimamo u-streznega poročila, ker se je seja zavlekla pozno v noč). Odbor sindikata CISL je tudi ocenil delo kongresa, razpravljali so tudi o sklepni sindikalni resoluciji. V splošnem odboru CISL je petnajst izvoljenih PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE» priredi v dneh 20., 21., 23., 24. in 25. junija TRADICIONALNI POLETNI PRAZNIK Sreda, 20. junija ob 20. uri: otvoritev; četrtek, 21. junija ob 20. uri: nastop judoistov TD «Partizan» iz Nove Gorice; Sobota, 23. junija ob 21. uri: tekmovanje v briškoli in večer mladine; Nedelja, 24. junija ob 20. uri: nastop folklorne skupine iz Sovodenj in revija kotalkarjev ŠD «Pollet» z Opčin; Ponedeljek, 25. junija ob 21. uri: tradicionalna tekma v valčku. Vse dni PLES, igrala bosta ansambel «Galeb» iz Nove Gorice in Fantje iz Sovodenj. Vse dni bo . RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE V bifeju bodo na voljo odlični čevapčiči, kranjske in domače klobase, odlično domače vino. Vpisovanje v slovenske osnovne šole Državno didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom obvešča, da bo vpisovanje v 1. razred na vseh osnovnih šolah, od 20. junija do konca meseca v dopoldanskih urah. V poštev pridejo otroci rojeni v lelu 1967. Učenci ostalih razredov članov, poleg teh so še tajniki stro- bodo avtomatično vpisani v naslednje kovnih zvez. J razrede. iiimiiMiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiinnitiiiiiifiiiiiiiiiHiimiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiniii S šolske razstave v Škrljevem Dr. Guido Manzini je šel v pokoj Dr. Guido Manzini, dolgoletni ravnatelj goriške državne knjižnice, je včeraj, 15. junija, stopil v pokoj. Dr. Manzini se je rodil v Firencah leta 1921. Na tamkajšnji univerzi je diplomiral v literarnih vedah, bil je univerzitetni asistent, profesor umetnostne zgodovine in nato bibliotekar v znani Biblioteca nazionale v Firencah. Leta 1950 je prišel v Gorico, kjer je prevzel državno knjižnico. Bil je tudi ravnatelj mestne knjižnice, nato je uredil 27 zvezkov revije «Studi Gori-ziani». Od leta 1965 dalje vodi z uspehom tudi pokrajinski sistem občinskih knjižnic. Na Goriškem imamo 27 takih knjižnic, med temi tudi nekaj slovenskih in naša pokrajina je v tem prva v državi. Od leta 1972 dalje je dr. Manzini z uspehom vršil tudi dolžnosti direktorja ministrskega oddelka za knjižnice za vso našo deželo, ki se je takrat osamosvojila od centrale v Benetkah. Goriški Slovenci smo imeli v njem prijatelja. Po prvih letih nesodelovanja med tukajšnjo državno knjižnico in sorodnimi ustanovami onkraj državne meje ter s tukajšnjimi slovenskimi kulturnimi ustanovami, je pričel dr. Manzini s politika odprtja in sodelovanja. Mož z veliko kulturo ni hotel nasesti šovinističnim strastem in nam je rad pomagal. čeprav bo v pokoju bo med nami imel vedno dobre prijatelje. Tudi slovenska šola v Škrljevem, ki je s svojimi 30 km najbolj oddaljena od Gorice, je ob zaključku šolskega leta priredila razstavo. Edini učenki Karla in Danijela Zgubin, ki ju vidimo na sliki, sta pokazali zares lepe izdelke. Karla bo prihodnje leto prišla v Dijaški dom v Gorico in bo nadaljevala slovensko nižjo srednjo šolo, ki jo je pred njo obiskovala tudi starejša sestra. V prvi razred osnovne šole pa bo prišel najmlajši iz Zgubinove družine, Lojzek. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiii,umu,im,ll1T|l|,lllm,imflllllnillI|m||||||r|||||||||||||||m|||||||niII||||||||||||||||||I||| DOM DOBRO SLUŽI SVOJEMU NAMENU V sovodenjskem Kulturnem domu koncert moškega zbora iz Mirna Med odmorom bo pel Sovodenjski nonet - Poleg Kulturnega domet so uredili ploščo za igranje odbojke in košarke V Kulturnem domu v Sovodnjah bo_ drevi ob 21.30 gostoval s celovečernim koncertom moški pevski zbor iz Mirna pod vodstvom A. Klančiča. Zbor bo zapel šestnajst pesmi iz slovenske glasbene zaklad niče. Med odmorom bo nastopil do mači sovodenjski nonet, ki ga vodi Zdravko Petejan. Gostovanje mirenskega zbora prireja domače sovodenjsko prosvetno društvo. Pevci iz Mirna bodo v Sovodnjah dobrodošli saj vežejo prebivalce dveh vasi stare prijateljske in sorodstvene vezi, ki se niso zrahljale po vzpostavitvi državne meje. Mirenski zbor prireja ob zaključku sezone svoj koncert, letošnji bo v Sovodnjah. MirensKi zbor uspešno nastopa že vrsto let, povsod je nastopil z uspehom, prepričani smo, da bo svoj sloves ponovil nocoj tudi v sovodenjskem Kulturnem domu. V sporedu imajo Mirenci naslednje pesmi: P. Kernjak «Juhe», A. A. Leban «Podokniea», V. Mirk «Ka-trica», C. Pregelj «Dekle moje», F. Marolt «Pij, mila pij*, F. Marolt «Pisemce», R. Simoniti «Lastovki v slovo», F. Venturini «Zvezde žarijo*. V drugem delu pa bodo gostje zapeli naslednje pesmi: R. Gobec «Ve-j-er je, ljubica*, R. Gobec «Bohor», M. Tomc «Teče mi vodica*, F. Verbič «Vasovalec*, D. Bučar «Tam kjer pisana so polja*, M. Filej «Jaz Pojdem med polja*, P. Jereb «0 kresu*, V. Vodopivec «žabe*. Kulturni dom v Sovodnjah komaj devet mesecev po svojem odprtju dobro služi svojemu namenu. V «Jern so tudi sprejeli goste s Koroškega, iz Slovenije in novogoriškega ter okoliške slovenske župane. V njem deluje glasbena šola, katere gojenci so prav sinoči pokazali svo- je znanje, v njem so razne vaje. Poleg Kulturnega doma so v teh dneh delavci podjetja, ki gradi avtocesto, uredili cementno ploščad, ki bo služila odbojkaricam in drugim športnikom ter ob priliki raznih prireditev tudi plesu na prostem. Ploščad so uredili po domenku domačega športnega in prosvetnega društva s pokrajinskim podpredsednikom, kajti prejšnjo ploščad, ki je bila poleg nogometnega igrišča, so uničili zaradi avtocestnih del. Z nekaterimi popravki bo ploščad gotova prihodnji teden, pravočasno bo tako služila tradicionalni sovodenjski poletni prireditvi. Kulturni dom in njegova okolica postajata torej privlačna za vso so- 1 mise bodočih sindikalnih pridobitev, saj je kategorija delavcev v papirnicah v borbi za dosego novih pridobitev. Ker noče podjetje sploh upoštevati sindikalnih zahtev proglašajo zg°raj omenjeni trije sindikati dvodnevno stavko, ki se bo pričela v ponedeljek, 18. junija zjutraj in bo trajala do začetka dela prie izmene v sredo 20. junija. Sindikati vabijo delavstvo, da kompaktno sodfeluje v protestni stavki. Kot smo že včeraj poročali, so na Verdijevem korzu pričeli s prodajo lubenic. V ta namen je goriški župan dal navodila, po katerih morajo biti stopnice pokrite s plastičnim ma- vodenjsko mladino in za vse dorna- terialom, ki se da hitro oprati in čine na splošno. Prepričani smo da bo žel nocojšnji koncert veliko u-speha. V ponedeljek in v torek stavka v tovarni LACEGO V obeh obratih tovarne LACEGO v Sovodnjah in v Ulici Lungo Isonzo Argentina v Gorici ravnateljstvo ne spoštuje sprejetih obvez. To trdijo sindikati CGIL, CISL in UIL v posebnem letaku, ki so ga med delavke in delavce v teh dveh tovarnah razdelili včeraj. Sindikati trdijo, da podjetje ne plačuje treh prvih dnevov bolezni, delavcem naložijo v breme strošek, ki ga more podjetje plačati bolniški blagajni zaradi zdravstvenih obiskov na domu. To ni legalno, je rečeno v sindikalnem sporočdu S tem si hoče prilastiti podjetje določene zoževalne pre-, obrisati. Prodajalci pa bodo morali imeti lubenice zavarovane pred prahom in mrčesom. Poleg tega pa mora imeti vsaka stojnica posebno pokrito posodo za odpadke, če bo stoj. niča na istem mestu več kot mesec dni, mora imeti tekočo vodo. Prodajalec bo moral obleči belo čisto obleko in ne bo smel prodajati nezrelih ali pokvarjenih lubenic. Sfislanek odv. Devetaga s trgovinskimi operaterji Na sedežu trgovinske zbornice se je včeraj deželni odbornik za zdravstvo odv. Cesare Devetag sestal z zastopniki goriškega gospodarskega življenja. Prisotni so bili predsednik zbornice geom. Lu-pieri, dr. Barnaba in dr. Scarano za trgovce, dr. Veronese za indu-strijce in Zuliani za sindikate. Predsednik zbornice Lupieri je orisal položaj zakonskega osnutka o prosti coni, nakar je odv. Devetag prikazal stališče socialistične stranke o tem vprašanju. Prosta cona mora ostati orodje za gospodarski procvit našega mesta in podeželja, vendarle je treba dosedanje upravljanje spremeniti. Socialistična stranka, je poudaril odv. Devetag, si bo prizadevala, da se bo zakon obnovil, saj je to nujno, če hočemo ohraniti mednarodno funkcijo našega mesta. JCino Carica VERDI 20.20—22.00 «Provaci ancora, Sam!» W. Allen. Barvni film. Ci SO 17.30—22.00 «E' simpatico. ma gli romperei il muso*. I. Montang in R. Schneider. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00—22.00 «La mano nera*. R. Fratello in L. Stan-der. Barvni film. Mladini pod 18. lp‘"m prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30 «E continua-var.o a chiamarlo figlio di..* F. Testi. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Arma da ta-glio*. L. Marvin in G. Hackmann. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 18.00—22.00 «L'attentato*. Barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00 rSono stato io*. Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Soldato blu». Barvni film. At> ra Carica SOČA »Poletni morilec*, ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Konjeniki», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Grisonova tolpa*, ameriški barvni film ob 20.00. RENČE «Junaki risanega filma*, a-meriški barvni film ob 17.00 in 20. uri. PRVAČINA Prosto. KANAL Prosto. POTUJOČI KINO Trnovo «Hudičeva brigada*, ameriški barvni film ob 20. uri. Izleti SPD priredi 8. julija izlet v republiko San Marino. Vpisovanje se je začelo na sedežu SPD v Ul. Malta 2. Avtobus bo odpeljal iz Gorice skozi Podgoro, Štandrež in Sovodnje. Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira jutri, 17. junija izlet na Ojsternik. Zbirališče bo v Ukvah ob 7. uri zjutraj. Na Ojstemiku se bodo Goričani srečali s člani Planinskega društva z Jesenic. Vzpon bo veljal za eno prisotnost »Planinstvo in šport za vsakogar*. I DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m tmnnči ie dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežur na lekarna Alia Salute, Ul. Cosulieh. tel. 72 340. SOŽALJE Danes popoldne ob 17. uri bo fi splošne bolnišnice v Gorici pogreb 68-letne Marije Pelicon, vd. Klemše iz Rupe. Sinu Vladu, našemu sodelavcu ter zavednemu narodnemu delavcu, ter ostalim sorodnikom izraža sožalje naše uredništvo. Pridružujejo se mu tudi prijatelji in znanci. ČAST, KI PRIPADA SAMO SKANDINAVSKIM DEŽELAM Podelitev Nobelove nagrade najzaslužnejšim na svetu Tajnost, ki še ni bila nikoli okrnjena ■ Kdo izbira in preverja nobelovce - Pasternak in Sartre edina, ki sta nagrado odklonila ■ Doslej nad 310 nagrad in 415 dobitnikov Švedi ne poznajo večje tajnosti od one, ki jo predstavlja tajno izglasovanje Nobelovih nagrajencev. Že sedem desetletij ni te tajnosti nihče okrnil, čeprav se glasovanja udeležujejo tudi vse tri sosedne skandinavske dežele. Med štirimi ustanovami, pooblaščenimi za dodelitev Nobelove nagrade, je tudi švedska Akademija znanosti. Njen sedež je v tihem, skritem severnem predelu Stockholma. Ko je bila švedska Akademija znanosti Dred 234 leti osnovana, je v Franciji vladal Ludvik XV., njegov pruski sodobnik Viljem I. pa je stalno spal v vojaški uniformi. New York je štel komaj 15.000 prebivalcev, vtem ko so ruska carica Katarina L, oče Marije Ter e zije, Karel VI. in turški sultan sklenili leta 1739 «Beograjski mir». Če bo kdo kdaj prekoračil prag poslopja švedske Akademije, ga bo morda sprejel in mu marsikaj raztolmačil dr. Vilhelm Odelberg. Z velikim spoštovanjem in tudi trohico humorja mu bo pojasnil deio. ki ga imajo člani Akademije v zve zi z izglasovanjem Nobelovih nagrajencev. Med drugim bo dejal: «Vidite, tile naslanjači, na katerih sede člani Akademije, ko razpravljajo o kandidatih za Nobelovo nagrado, so stari najmanj 200 let.» V dvorani velikega akademskega sveta, katerega obred tudi spada v tradicijo, vlada vzdušje, podobno cerkvenemu, veliki portreti znanstvenikov - nesmrtnikov na stenah spominjajo na ikone, čeprav ni sem nikoli stopil noben škof ali pastor. V polkrožno razmeščenih naslanjačih lahko sedi trideset akademikov. Ko eden ali drug od teh izpolni 70. leto, izvolijo njegovega namestnika, ki bo prejel v dediščino tudi naslanjač. Knjižnica je «trust možganov*, ki akademikom olajšuje nalogo, poverjeno jim pred sedmimi desetletji s testamentom Alfreda Nobela. Njihova naloga je, da iz domala nepregledne erudicije sodobnih spoznanj, odkritij in znanstvenih dosežkov izberejo tiste, ki so Nobelove nagrade najbolj vredni. Od tega pa izhaja tudi njihova obveznost, da poznajo vse nove znanstvene dosežke v svetu, da stalno spremljajo razvoj znanosti, kakor tudi, da so seznanjeni z vsem, kar je znanost dosegla v preteklosti. Tišina, v kateri se razvija’ v tej ustanovi delo po njenih prostorih, konferenčnih dvoranah, čitalnicah in kabinetih, deluje kot nekakšna mešanica vzdušja v muzeju in vesoljski ladji. Osebe, ki so tu zaposlene, opravljajo svoje delo in se gibljejo domala neslišno, najpogosteje jih je videti, kako pritiskajo številne gumbe na svetlečih se tele - grafikonih. Poleg tišine, ki se zdi tu obvezna, vlada tu še nek drug zakon, zakon izključnosti. Vsa vrata so vedno zaklenjena. Če, postavimo, kak akademik ali njegov asistent oziroma tajnica stopi iz svoje sobe v kako drugo ali na hodnik, ima vedno v rokah ključ, s katerim odklepa vsa vrata prostorov, ki ima vanje stopiti. Vrata se nato sama avtomatično zapirajo. Nihče, razen tu zaposlenih, ne more sam stopiti v kak prostor Akademije, če ga ne spremlja e-den od teh, ki imajo ključ. Vendar pa niti Akademija znanosti niti katera druga od ustanov, ki imajo odločati o Nobelovi nagradi, Švedske ne ločuje, temveč jo, nasprotno, povezuje z ostalim svetom. Ko je zaradi grižnje vesti spričo tegob, povzročenih človeškemu rodu z odkritjem dinamita, leta 1895 namenil svoje imetje za nagrajevanje največjih in najbolj koristnih dosežkov na področju miru, medicine, fizike, kemije in literature, ni talentirani izumitelj, bogati industrialec Alfred Nobel, ki je samega sebe celo imel za socialista, niti slutil, da se bo iz te njegove odločitve porodila nacionalna ustanova, ki je Švedski zagotovila izredno velik ugled v svetu. Švedi so celo v skrbnem in natančnem odkrivanju, izbiranju • in poveličevanju genijev in genialnih dosežkov v svetu našli svojega največjega konjička. Kasneje so tudi druge dežele uvedle podobne mednarodne nagrade, vendar niso ti nagrajenci nikoli presegli ranga nobelovcev. Nobelove nagrade so odprle Švedski vrata v vse dežele in do vseh najbolj vidnih tujih sodobnikov po vsem svetu. Da so vrata Akademije stalno pod ključem in vsi njeni prostori malone hermetično zaprti, je povsem postranskega pomena. Podobno Akademiji znanosti, ki podeljuje nagrade za fiziko in kemijo, pri odločanju o podelitvi Nobelove nagrade sodeluje tudi Karolinški institut (medicinska fakulteta), oddaljen komaj nekaj sto metrov, ki podeljuje nagrado za fiziologijo oziroma medicino. Nagrado za literaturo podeljuje pa švedska akademija. Na sejah vseh teh ustanov sodelujejo, poleg švedskih predstavnikov, tudi znanstveniki z univerz na Norveškem, Danskem in Finskem. Nagrado za mir podeljuje posebna komisija norveškega parlamenta v Oslu Vse razprave o kandidatih ter njihovih zaslugah, kakor tudi glasovanje o izboru dobitnika Nobe- love nagrade, potekajo tajno. Zunanji svet je seznanjen samo s končno odločitvijo: komu je bila Nobelova nagrada podeljena. Doslej sta samo dva dobitnika Nobelovo nagrada zavrnila: Pasternak leta 1958 in Sartre leta 1964, oba sta prejela nagrado za literaturo. Od leta 1901 do 1972 je bilo nad 310 nagrad razdeljenih med več kot 415 dobitnikov. Največ jih imajo ZDA (nad sto), nato pride Velika Britanija (62), Nemčija (56), Francija (41), Švedska (19). Tudi sedanji predsednik Direktoriata Nobelovega sklada, ki ga imenuje švedski kralj, Ulf von Euler, profesor fiziologije na Karolinškem inštitutu, je dobitnik Nobelove nagrade. Poleg posebne listine in zlate medalje, gre dobitniku tudi denarna nagrada iz Nobelovega sklada. Nobel je bil zapustil okrog 31 milijonov švedskih kron, danes je v fondu nad 160 milijonov. Prvo leto, to je leta 1901, je nagrada znašala 150.000, danes pa 450.000 švedskih kron (okrog 40.000 in 90.000 dolarjev). Ta vsota se vsako leto minimalno poveča, čeprav inflacija tudi do nobelovcev nima posebnih obzirov. Vedno lep in privlačen Most na Soči ČE NAMERAVATE POTOVATI V SOVJETSKO ZVEZO Z Jugotoursom v Moskvo in Leningrad Sprehod po mestu arhitektonske harmonije in po poljani njegovih stotisočev žrtev 4. Leningrad — mesto harmonije Leningrajsko mesto s svojimi 4.200.000 prebivalci, se razteza na površini 570 kv. kilometrov. Poleg široke in mirno tekoče Neve ga prepleta še 67 rek, rečic in kanalov, ki oblivajo 101 otok in preko katerih se v elegantnih lokih pne v samem nje-stu nad 300, s predmestji vred pa točno 627 mostov. »Kamnita glas:ba» je nekdo poimenoval to čudovito mesto, v katerem se sredi zelenih parkov dvigajo spomeniki, visoki stolpi in kupole sabomih cerkva z najvišjim 122,5 m visokim stolpom petropavlov-ske cerkve, ki je obenem najvišja stavba v Leningradu, v katerem se vzdolž rek in kanalov vrste prekrasna nabrežja iz belega kamna, v katerem je višina zgradb in širina ulic in prospektov v harmoničnem razmerju dimenzij, v katerem je vsak trg zase arhitektonska eno- ta povezana z drugo v simfonično skladnost. V času, ko so po naročilu Petra Velikega gradili mesto, so po vsej Rusiji prepovedali zidanje hiš in vsi zidarji so morali v Peterburg na delo, načrte za posamezne zgradbe in spomenike pa so izdelovali najboljši ruski in evropski arhitekti in kiparji tistega časa, med njimi tudi arhitekti italijanskega porekla Rastrelli, Rossi in Quaren-ghi, ki so ustvarili nekatere e-dinstvene bisere — danes neponovljive spomenike umetnosti. Novejša arhitektura se zgodovinskega centra skorajda ni dotaknila in vodič Viktor je ne enkrat s ponosom poudaril, da Leningrajčani niso dovolili skvariti podobe svojega mesta, kot so naredili v Moskvi. Očitno je imel v mislih stalinsko arhitekturo. Novi Leningrad se širi na svojih robovih, pa tudi tam v skrbi za skladnost celote. Vsak dan se mesto v poprečju poveča za 150 novih stanovanj in nova stanovanjska poslopja rastejo v Na Piskarjevskem pokopališču, kjer je pokopanih 680.000 žrtev 900-dnevnega nacističnega obleganja Leningrada iiiimiiiiimuiiiiiiiufiimiiiiimiimiiimimiiiiniiimiiuiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiimiHiiiimiiinuiiimiiimii Muslimov slavil 168. rojstni dan Kdo je Širli Muslimov? Tega imena nismo zasledili niti med filmskimi umetniki niti med znanstveniki, pa tudi ne med športniki. In vendar so zanj rekli. da je rekorder. In to še kakšen! Pred nekaj dnevi je Širli Muslimov slavil svoj 168. rojstni dan, to se pravi, da je doslej živel kar 100 let več kot znaša italijansko poprečje. Širli Muslimov živi v svoji vasi Barzav v Azerbejdžanski socialistični zvezni republiki, kjer so se ob njegovem slavju zbrali le njegovi najožji sorodniki in sicer 200 njegovih potomcev. Seveda so prej počastili njegov praznik tudi predstavniki krajenvnih oblasti, kar je povsem razumljivo, saj se s takšnimi rekorderji more le redko kdo pobahati. Širli Muslimov živi v svojem hribovskem naselju, ki je kakih 2000 m nad morsko ravnijo. V vsem svojem dolgem življenju je le dvakrat «stopil» v dolino in sicer v mesto Baku, ki je znano po petrolejskih vrelcih. Prvič je častitljivi starec prišel v Baku, ko je eden od njegovih pravnukov opravljal sprejemni _ izpit na neki visoki šoh, drugič pa je prišel v dolino, pred šestimi leti, ko so v Sovjetski zvezi slavili petdesetletnico oktobrske revolucije Mimogrede bomo dodali, da Širli Muslimov ni sodeloval v oktobrski revoluciji, saj je bil tedaj star že 110 let, toda trije člani njegove številne družine so se vendarle borili na strani revolucije. In kaj si stari očak sedaj najbolj želi? Predvsem si želi, da bi dočakal 200 let, to se pravi, da bi živel še 32 let in s tem stopil v novo tisočletje. Ta želja je zares zelo pretenciozna, toda kdo bi mu to zameril. Človek ki toliko živi, bi rekli, da se je navadil živeti. Druga njegova želja pa je. obiskati glavno mesto novih samostojnih četrtih čez noč, kjer so še včeraj bili neuporabni peščeni travniki. Leningrad — mesto heroj Če je danes Leningrad tak, kakršen se kaže tujemu obiskovalcu, potem to vsekakor ni samo zasluga Petra Velikega, temveč predvsem patriotizma in herojstva njegovih ljudi, ki so znali v času druge svetovne vojne o-čuvati svoje spomeniško in u-metoiško bogastvo in ohraniti svoje mesto pred navalom nacističnih hord. 900 dni je bil Leningrad obkoljen in v vsem tem času je edina pot za odvažanje otrok, starčkov in ranjencev iz obleganega mesta ter dovažanje najnujnejše oskrbe, vodila čez Ladoško jezo. «Cesta življenja» so jo imenovali, pa je bila obenem tudi «ce-sta smrti», saj je v jezerskih globinah izginilo okrog 1000 tovornjakov in na stotine nedolžnih otrok. Šofer našega avtobusa je bil med vojno vojaški šofer in eden tistih, ki so s tovornjaki vzdrževali z zaledjem zvezo preko zamrznjenega jezera. Zaploskali smo mu, ko nam je vodič. Viktor to povedal, pa skoraj isto-, ča^iio onemeli, ob podatku, da je bila ta »cesta življenja* včasih rdeča od otroške krvi. Nad 107 tisoč letalskih in nad 250 tisoč težkih topovskih granat so nacisti izstrelili na oblegano mesto. 17.000 Leningrajčanov je umrlo pod njimi, nad milijon jih je pomrlo od lakote, saj je bil e-dmj dnevni obrok hrane Komaj 125 gramov kruha iz ječmenovih otrobov, na stotisoče jih je izgubilo življenje na okopih okrog mesta. Toda Leningrad je vzdržal. Hitler je že leta 1941 izdal razglas, da bo zavzetje Leningrada proslavil z banketom v glavnem hotelu Astoria, toda niti en sam nacistični vojak ni vstopil v mesto, ki je ves ta čas živelo v najstrožjem vojaškem režimu, samo proizvajalo za lastno obrambo tanke in topove in z največjo samoodpoved-jo in disciplino svojih ljudi dalo vzgled patriotizma in svobodoljubja. Viktor nam je vse to pripovedoval brez paitosa, brez zanosa, ki bi sicer bil upravičen, čeprav je bil sam piremlad, da 'bi ta grozni čas zavestno doživljal. U-mirjane so bile njegove besede in ko je končal svojo pripoved je dostavil: «Sicer pa vi Slovenci, Jugoslovani, sami veste kako je bilo med vojno. Tudi vaš boj je bol junaški in mi sovjetski ljudje to verno in znamo tudi ceniti.* Na Piskarjevskem pokopališču Popoldne smo se z avtobusi odpeljali na Piskarjevsko pokopališče ob istoimenski rečici. 680 tisoč Leningrajčanov ima tu svoje poslednje domovanje, drugi so ga našli na drugih poljanah pokoja. Ob večnem ognju odlagajo obiskovalci cvetje, potem se tiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiliiiiiiiiiHiniuiiiiiiiiinuiiiimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimim Sovjetske zveze, «veliko Moskvo», kot se je izrazil. Ta želja bi na videz ne bila nič preveč pretenciozna, toda zdtavniki, ki skrbno pazijo na njegovo zdravje, mu prepovedujejo dolga potovanja, vrhu tega pa bi šlo v tem primeru tudi za precejšnjo višinsko razlika, kajti mož živi na višini 2000 m, Moskva pa je zelo nizko. Logično se postavlja vprašanje, kako je Muslimov mogel dočakati tolikšno starost. Ko so ga vprašati za to. je rekel, da vsem, ki želijo dolgo živeti, priporoča, naj veliko delajo in naj se hranijo predvsem z mlekom in mlečnimi izdelki, naj jedo veliko medu, naj uživajo veliko zelenjave in, če je le možno, naj živijo v krajih z 2000 m nadmorske višine. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neke neprijetne naloge se je treba lotiti z znatno dozo poguma. Upoštevajte nezainteresirane nasvete prijatelja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Lahko se zanesete na dobrega prijatelja, če potrebujete strokovno pomoč. Navezava novih simpatičnih znanstev. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ničesar ne boste mogli napraviti brez pomoči vplivnih oseb. Pokazati bo treba dobro voljo. Srečne ure v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.1 Kar boste storiti sami, vam bo dalo večje moralno zadovoljstvo. Vaša intuicija. vam bo prihranila prenekatero razočaranje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če se zanesete na lastno sposobnost, ne odlašajte z neko akcijo. Vaša osebnost se bo obogatila z novim spoznavanjem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dosegli boste pomembne rezultate, kljub pomanjkljivi pripravljenosti. Ne povzročajte krivice prijatelju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kakršenkoli naj bo cilj vaših prizadevanj, naj jih vedno vodi poštenost. Ne bodite ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Imate ambiciozne načrte, toda danes jih pustite ob strani. Zaupanje ljubljene osebe vam bo v pomoč. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes boste morati rešiti mnogo problemov. Treba si bo zavihati rokave. Zavist sodelavcev naj vas ne moti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljite se tudi z manjšimi uspehi. S prevelikim tveganjem lahko mnogo izgubite. Zanimivo srečanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S prevzemom novih nalog se bo vaš gmotni položaj izboljšal. V družini bo potrebna harmonija. RIBI (od 20.2. do Vaše pobude bodo naletele na ctiser sprejem. Neka simpatija se more približati ljubezni sprehodijo po glavni aleji do velikanskega spomenika žene, ki simbolizira domovino. Na levo in desno se širijo pravokotno o-mejena polja, poraftla s travo. To so skupna grobišča stotisočev. Nihče nima imena, za vse je en sam velik napis: «Nihče ni pozabljen jn nič ni pozabljeno*. Vodič Viktor se je potrudil in nam v lastnem srbskem prevodu, oplemenitenem s poetično žilico, prebral v marmor izklesano posvetilno besedilo v celoti. Poslušati smo ga nemo in njegove besede je spremljala utišana melodija slavne šoštakoviče-ve simfonije — »Leningrajske*, napisane leta 1942 sredi obleganega mesta in izvajane v mest nem gledališču ob treskanju bomb in grmenju topov. Iz nevidnih zvočnikov je prihajala in segala v srce, oživljala trpljenje ljudi v 900 dni trajajočem peklu in spoštovanje do žrtev. Ob vhodu na pokopališče je spominska soba z razstavo stik o boju in trpljenju Leningrada v teh 900 dneh. Grozen in pretresljiv je pogied nanje, pa vendar mora v človeku prevladati občudovanje spričo dejstva, da je Leningrad že tri leta po zaključku vojne bil v celoti obnovljen, vsi odstranjeni ali zavarovani spomeniki postavljeni na svoje prvotno mesto, umetnine restavrirane v natančnosti izvirnikov, življenje obnovljeno v trdem delu in samoodpovedovanju, v pomanjkanju delovne sile in sredstev. Ža vse to si je Leningrad zaslužil naziv mesta hqroja in druga priznanja, ki se blešče v grbih na pročelju mestnega sovjeta — mestne hiše nasproti edinstvene Izakijevske katedrale. Odhajali smo s tega s krvjo in trpljenjem posvečenega kraja in še globlje smo dojeti upravičenost ponosa in patriotizma leningrajskih ljudi. i. k. (Nadaljevanje sledi) RUDOLF HESS SI ZELI NA SVOBODO Najdražji jetnik postaja problem V zahodnem svetu je vedno več tistih, ki se potegujejo za njegovo osvoboditev - Sovjetska zveza pa ne dovoli BERLIN, junija. — Ko so Se v nekaterih zahodnonemških tistih pred nedavnim pojaviti veliki oglasi, ki so čez pol strani zahtevati osvoboditev bivšega Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa, ki je vse od leta 1941 neprestano v zaporu, nam je silila v pero ostra beseda, da bi uredništvom teh listov odkrito rekli, naj nehajo s tem. Nacizem je pustil za seboj preveč žalosti in trpljenja, Rudolf Hess pa je bil eden njegovih pobudnikov in stebrov. Sedaj pa bomo skušati položaj tega človeka, za katerega se ve, da je najdražji jetnik na svetu, nekoliko podrobneje prikazati tudi brez tistih ostrih besed, ki so nam v prvem trenutku silile v pero. Maja 1941 se je po svetu raznesla vest, da je pobegnil iz Nemčije, Hitlerjeva desna roka, Rudolf Hess, ki se je z letalom spustil v Veliki Britaniji, da bi se pogajal o miru. To je bilo njegovo uradno tolmačenje, ki mu pa ni nihče verjeh, Hitler pa je Hessa proglasil za umsko neprištevnega. Na razpravi proti zločincem v Niimbergu je bil Rudolf Hess obsojen na dosmrtno ječo. Z njim so biti premeščeni v zapor v berlinskem predmestju Spandau še številni drugi nacistični zločinci. Leta so minevala, zločinci so drug za drugim odhajati na svobodo in sicer eni iz «zdravstvenih» razlogov, drugi pa zato, ker so svojo kazen prestati. Oktobra 1966. leta je Hess ostal edini jetnik v zaporu, ki je predviden za šeststo jetnikov. Velika kaznilnica je danes hudo zanemarjena, marsikatero okno je že brez stekla in v marsikaterem razbitem oknu gnezdijo golobi. Na stražniških stolpih pa se mesec za mesecem zamenjujejo stražarji štirih velikih vojnih zaveznikov. V letošnjem juniju so kot stražniki na vrsti britanski vojaki, ki s svojimi tipičnimi brzostrelkami krožijo okoli velikega poslopja, ki je vse obdano z bodečo žico, skozi katero je napeljan električni tok, kar opozarjajo zarjaveti napisi, ki v nemščini in angleščini pravijo, da je dostop prepovedan in da je prepovedano tudi fotografirati. Ti varnostni ukrepi služijo temu, da bi kak nepovabljen gost ne odpeljal iz zapora najbolj dragega jetnika. . Zapor v katerem že toliko let živi Rudolf Hess, se skupno * dvoriščem razteza na površini 41/ tisoč kv. m. Ima skupno 132 celic in deset večjih prostorov; nadalje razpolaga jetnišnica s pra nico, kuhinjo, ambulanto ter s pr°s tori za stražo. Samo zahodnober tinski senat dodeli za vzdrževa nje zapora na leto 800 tisoč zahod nonemških mark. Poleg stražar- ske čete žive v tem zaporu tudi i»niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimiiiii»miiiiiiiiiiiiiiiii*iiii«iiiiii**Hiii>iiH,,iuiuniiiiiiiiii*ii»i* Glasbena produkcija v Devinu V četrtek je imela Zaključno glasbeno produkcijo tudi glasbena šola Glasbene matice v Devinu. S to prireditvijo so se zaključile letošnje prireditve podružnic glasbene šole Glasbene matice ob koncu šolskega leta. In teh ni bilo malo, posebno če upoštevamo še produkcije osrednje šole v mestu. Prireditev, ki jo je ob sodelovanju. domačega Kulturnega krožka organizirala devinska podružnica GM, je bila v največji učilnici devinske šole, v kateri ima svoj sedež domači slovenski otroški vrtec. Glasbeno šolo v Devinu vodi Dorina Kante - Žerjal, ki je v Devin prišla pred letom dni. V svojem tečaju ima devet otrok, ki se učijo harmonike. Omeniti pa moramo, da je v Devinu več o-trok, ki se učijo glasbe, le da ti odhajajo k pouku v Nabrežino ali celo v Trst, ker se pač učijo drugih instrumentov. Da bi produkcija na tej podružnici bila popolnejša, so na njej gostovali tudi nekateri gojenci sorodnih šol iz mesta in Nabrežine. Organizatorji prireditve se v teh svojih načrtih niso motili, kajti prireditev je zares zelo lepo uspela in bila pravi pravcati praznik za številne Devinča-ne, ki so prihiteli v šolo, da bi prisostvovali nastopu svojih mladih glasbenikov. Spored je bil zares bogat in pester. Domače dekle Veronika Brecelj, oblečena v slovensko narodno nošo, je imela veliko dela že s samim najavljanjem sporeda, ki je obsegal malone trideset točk. Preveč bi bilo, naštevati vsa dela, ki so jih mladi devinski glasbeniki ter njihovi tovariši, ki so jim za to priložnost prihiteli na pomoč, izvedli, vendar pa bomo navedli vsaj imena nastopajočih. Na večeru so torej nastopili: Gabrijela, Anamarija, Fabio in A-drijan Pahor, nadalje Dimitrij Žbogar, Franko Sedmak, Marija Brecelj, Maja in Ivan Milič, Katja in Jagoda Kjuder, Andreja Kralj, Peter Doljak, Jelka in Miran Košuta, Savica Možina, Irena Tavčar, Ivan in Aleš Gruden, Patricija Terčič, Doris Devetak, Nadja Vidimari, Alenka in Vida Legiša, Divio Šušteršič in Zoran Lupine. Lepo in dobro pripravljeno prireditev je zaključil mali harmonikarski ansambel, ki je pod vodstvom Dorine Kante zaigral Chopinov valček, nato Ringaraja ter narodno Tam na vrtni gredi. Dvoranico, bolje rečeno učilnico so domačini napolnili do zadnjega kotička. In bili so zadovoljni in srečni, ko so ugotovili, kako se njihova mladina plemenito vzgaja tudi izven obvezne šole, namreč na področju glasbene vzgoje. Zato je razumljivo, da je občnistvo vsak nastop nagradilo z burnim ploskanjem, posebej pa še ob zaključku, kar je veljalo vsemu koncertu, hkrati pa tudi tistim, ki se s šolo in glasbeno vzgojo ukvarjajo, torej tudi sami Glasbeni matici. To je prišlo do Na produkciji v Devinu je bilo zares lepo in tudi veliko občinstva izraza ob koncu, ko je Veronika Brecelj podarila učiteljici šopek cvetja, ndbrežinski župan dr. Dragomir Legiša pa je v kratkem nagovoru izrazil tudi željo, naj bi glasbeno šolo obiskovalo čim več otrok. Hkrati pa se je zahvalil Glasbeni matici za napore in uspehe. M. M. nekateri mojstri, ki so zaposleni pri vzdrževanju jetnišnice Vsak mesec pride do zamenjave «oblasti». Med seboj se vrstijo štirje veliki zavezniki, Angleži, Francozi, Sovjeti, Američani. Ta edinstveni zapor je edini objekt, ki je še pod skupnim poveljstvom zaveznikov vse od konca drug* svetovne vojne. Pravzaprav bi rno-rati k temu dodati še skupno letalsko centralo, ki je prav tako po? poveljstvom vseh štirih veliki" zaveznikov. Rudolfov sin, Hess mlajši, je v berlinskih tistih objavil velik 0-glas, naj bi njegovega očeta izpustili na svobodo, ker je star ze 80 let in «potreben družinskeg okolja*. Morda je to tudi res. toda je Hess oropal družinske toplote na milijone ljudi... . . Kako živi Hess v tej jec* ? tolikšnem «razkošju» osebja 1 prostora? Eden izmed njegova* »sotrpinov* iz ječe je po osvono ditvi označil Hessa za sebičneg molčečega človeka. Polnih 23 J® ni Hess hotel sprejeti niti svoji sorodnikov, svoje žene in sina, k so ga hoteti obiskati v zaporu-Ima se za nedolžno obsojenega 1 kot takšen ni hotel, da bi ga biskati v zaporu, šele v novembru 1969 leta. ko so ga zaradi bolez premestiti v britansko vojaško bo nišnico, je pristal, da sta ga P° ure obiskati žena in sestra. Zavezniško poveljstvo še v®“. vztraja pri «molku», ki naj odo ja Hessa. Tako so na primer let pomladi zamenjati ameriškega P veljnika zapora polkovnika Becker je s Hessovo pomočjo sku-objaviti zgodovino jetnika od 1 do danes. , Bo Hess to dočakal še v zapor?' Bo tedaj že na svobodi, ®°r^0 pa celo že med pokojniki. .. vprašanje si v Zahodni Ne®1 L mnogi postavljajo. Vedno več J namreč zahtev, naj bi ga izP ti na svobodo. Od 1965. leta se . cije za njegovo osvoboditev v no bolj pogosto ponavljajo, P.., sebno ker «je treba že* P°zav0. na preteklost. V akcijah za os boditev zasledimo tudi ljub1, , jih ne moremo prištevati m bivše naciste ati pristaše n nacizma. Med tujimi poborniki to so tudi razni angleški polit ' francoski književniki, sloviti Pr niki itd. V Frankfurtu pa so us novih organizacijo, ki nosi nas »Organizacija za osvoboditev tt dolfa Hessa*. Kaže, da ima v organizacija pristaše ne 1® Nemčiji, pač pa tudi drogo" P svetu, kjer se vedno najde kak P možnejši človek, ki ji P°š1J'® e čjo vsoto za oglaševanje zat”: a, po osvoboditvi. V treh zaho ^ deželah je vedno več tistih, k radi videti Hessa na svob Toda Sovjetska zveza se temu kajh upira. To je tudi razumljivo. -Sovjetska zveza dobro pomni z ne ki so jih nacisti izvršili v _ druge svetovne vojne, tako v jetski zvezi kot drugod P® s a Če so na te zločine nekater Zahodu pozabiti, jih sovjetski rodi in tudi kak drug narod so pozabiti. p « W»I TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.55 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 D. Kraševec: »Levstik v Trstu*; 21.30 Popevke; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasne; 16.20 Martellijevi intervjuji; 16.40 Zborovsko petje. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Orkester; 11.30 Pevci lahke glasbe; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini ju-ke box; 15.00 V studiu 04; 15.30 Orkester 16.00 Plošče; 17.45 Vrstijo se pevci; 18.00 Zapojmo in zaigrajmo; 18.45 Poje Bor Gostiša; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Za prijeten konec tedna; 20.30 Prenos KL; 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Glasbeni weekend; 23.30 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.10 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Plošča za poletje; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.45 Veliki variete; 17.00 Po dnevnih vesteh, izžrebanje loterije; 17.10 Pirandellova komedia: »Ciascuno SOBOTA, 16. JUNIJA 1973 a suo modo»; 19.30 Kronike Juga; 20.20 Jazzovski koncert; 21.00 Plošče; 22.00 V diskoteki. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Claudio Vilia; 8.40 Pesmi za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vseko-gar; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12,40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 PJošče; 15.40 Pogovorimo se še o tem; 16.15 Lahka glasba; 16.35 Glasba in občinstvo. 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Ping -pong; 18.05 Evropa poje; 20.10 Sopranistka Sheterland in tenorist Conrad; 21.00 Zaključni večer «Plošče za poletje*. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.00 Telemanno-ve skladbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 14.15 Mozartova »Magična flavta* • 18.30 Lahka glasba; 18.45 Dvorakove skladbe; 19.15 Koncert; 22.50 Benavente; tli marito del-la sua vedova*. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Glasovi v ritmu; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Koračnica, fuga in etuda; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 16.40 Naši operni pevci; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 S knjižnega trga; 18.10 Ansambel Mal- dener; 18.20 Gremo v 19.00 Aktualnosti; 19-15 mo se ob isti uri; Naš gost; 20.00 Lahko otroci!; 20.15 Ansambel L. £>la -• kino! Dob]-19.45 n oČ> 21.00 Radijski radar; 22.15 ^a %a jetno razvedrilo; 23.20 Oddaj y izseljence: 00.05 S pesmijo novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Šport za vsakogar: K ^ sarstvo; 13.00 Komični fllml’„'ve; Dnevnik, 17.00 Spored za otr 17.30 Dnevnik in izžrebanj® terije; 17 45 Program za gra-18.40 Poljudna znanost: Momb fije; 19.10 Teden dni v P?r.laI?a 50 tu; 19.35 Nabožna oddaja, •*’ Šport in ital. kronike; 20.30 D V nik; 21.00 Zaključni večer če za poletje*; 23.00 Dnevn II KANAL ; 21.00 Dnevnik; 21.20 Kor"'la-filmi; 22.45 Sedem dni v P mentu. . jug. televizija gra. 16.55 Berlin: nogomet ZRN -j" g jj zilija, prenos; 19.00 Obzornik, ^45 Mr. Magoo vam predstavlja. jj Otroški film; 20.10 Mozaik! ^45 Dispečer — humor, oddaja, ^50 Barvna risanka Kalimero, Cikcak; 21.00 in 00.05 TV dne . 21.35 Zabavno glasbena °do^j 22.00 Jazz na ekranu; 22.30 j^vv cirkuške arene; 22.55 Šerif Yorku; 23.45 TV kažipot. - KOPRSKA BARVNA J 20.45 Zabavno-glasbena 21.30 Film »Zakon zahoda*- ^ Srečanje z Mariom del Po kapljicah Ko je libijski predsednik Gadafi med proslavljanjem tretje obletnice ameriškega tČLhoda iz oporišča fVheelus razglasil nacionalizacijo ameriške naftne družbe »Bunker Hunt«, je obenem napovedal začetek arabskega boja proti ameriškim interesom na Bližnjem vzhodu, v odgovor na stalno pomoč ZDA Izraelu. Oba navzoča predsednika, egiptovski Sadat in ugandski Amin, sta to Gadafijevo bojno napoved obe-roč pograbila: ZDA čakajo novi udarci. Kakšni udarci? Zdajšnji Gadafijev je vse prej kot silovit: izmed 38 tujih naftnih družb, ki črpajo »črno zf-ato« v Libiji, od katerih jih je 24 ameriških, si je izbral ravno najmanjšo in najmanj pomembno. »Bunker Hunt« predstavlja s svojimi 150.000 sodčki dnevne proizvodnje komaj pet odstotkov celotne proizvodnje nafte v Libiji in kakih 0,3 odstotka svetovne. Svojčas je imela ta družba skupne naftne koncesije z britansko družbo »BP«, ki jo je Gadafi nacionaliziral decembra predlani, zaradi »britanskega botrovarnja pri iranski zasedbi treh strateških otočkov v Perzijskem zalivu«; tedaj sta obe družbi načrpali tudi po 400.000 sodčkov dnevno. Nato pa je »BP« prevzela libijska družba »Linoco« ter začela delati skupaj z »Bunker Huntom«. To je bilo težko sodelovanje: nenehno so ga spremljali medsebojni spori, tako da je začela proizvodnja zlagoma upadati. Gadafi je tako z nacionalizacijo ubil dve muhi na mah: končal je nenehne spore med obema družbama in obenem simbolično prizadel ameriške interese v Libiji. Ampak res simbolično: velike družbe, kot »Esso«, »Texaco«, »Mobil Oil« in druge, nemoteno črpajo nfl-prej. Gadafi sam se zaveda, da za zdaj še ne more računati na njihovo nacionalizacijo: manjkajo mu lastne rafinerije, tankerji, strokovnjaki, manjkajo mu tržišča, kamor bi nafto lahko prodal, če bi Zahod iz protesta proti nacionalizaciji začel bojkotirati njegovo nafto. Na izbiro mu namreč ostaja Vzhodna Evropa, ki pa se mu zdi premalo zanesljiva (morda pa tudi prenevarna). In konec koncev Gadafi dobro ve, da si je svojo politično težo pridobil predvsem z milijardnimi dobički, ki mu jih prinaša »črno zlato«. T. DOBERŠEK „Led“ za cene v NDR »Počasne podražitve« v NDR kljub določilom o popolni zamrznitvi cen Nemška demokratična republika ima precej skrbi s stabilizacijo, pri čemer sta poglaviten problem pomanjkanje kakovosti in nezadovoljiva izbira izdelkov za široko potrošnjo. Zavod za gospodarska raziskovanja v Berlinu je objavil, da so se cene tudi po letu 1971, ko je bilo odrejeno popolno zamrznjenje cen za potrošno blago, storitve in popravila, ki načeloma ni dovoljevalo povišanja cen do leta 1975, nadaljevale »počasne podražitve« pri kakovostno izboljšanih in tehnično na novo razvitih proizvodih. PRISEGANJE »Resnico... samo resnico.. .,, nič drugega kot resnico ,,,« »L'Express«, Pariz Čas je za spremembe Pogovor z bivšim argentinskim predsednikom Arturom Frondizijem — Boljša in pravičnejša delitev dobrin v deželi in neodvisna politika navzven OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA BUENOS AIRES, junija — Bivši argentinski predsednik dr. Arturo Frondizi je za razliko od generala Perona, ki ga Argentinci ljubijo, obožujejo in občudujejo, predvsem spoštovan. Nekateri mu zamerijo vrsto ukrepov, ki jih je sprejel kot takratni predsednik, kljub temu pa ga vsi cenijo kot resnega in pametnega človeka. In ni dvoma, da v današnji razburkani Argentini pomeni Frondizijev intervju predvsem razgovor s človekom, ki dodobra pozna argentinske razmere in ve, kam se suče kolo politike. Njegova stranka »Movimiento de integracion y Desarollo« (Gibanje za integracijo in razvoj), se je na zadnjih volitvah povezala s peronisti, ki so tako zmagali. Ker je gverila najbolj žgoča tema vseh političnih razgovorov v Argentini, je bilo prvo vprašanje namenjeno njej in pa odnosom med Cam-porovo vlado ter vojsko, ki je zapustila Caso Rosado ponižana. Njegov odgovor je bil jasen: »V Argentini predstavlja gverila nezadovoljstvo velikega dela našega prebivalstva nad socialno in ekonomsko politiko; ta jih je obubo-ževala s tem, ko je naraščala odvisnost dežele od zunanjih faktorjev. Revolucionarna vlada bo z izvrševanjem začrta- nega programa dosegla, da ho gverila sama od sebe prenehala s svojo dejavnostjo.« In prihodnji odnosi med vlado in vojsko? »Ti odnosi se bodo še v prihodnje nadaljevali, kajti ljudje iz vojske predstavljajo pomemben družbeni sektor v naši deželi. Ti ljudje so združevalni faktor, ki deluje v deželi tedaj, ko moramo zavreti vse razbijajoče težnje.« Razgovor ne bi bil popoln, če dr. Frondizi ne bi govoril o argentinskem političnem trenutku. Takoj je poudaril, da je »Argentina ta hip v revolucionarnem procesu, v katerem bo menjala svoje eko-nomsko-socialne strukture, tako da bo postala v prihodnosti integrirana in suverena država, zmožna nuditi boljšo in pravičnejšo življenjsko raven svojim prebivalcem, na podlagi boljše razdelitve dobrin.« Zatorej je pomembno naslednje vprašanje, ki je v zvezi z graditvijo »socialismo na-cional« v Argentini. Kaj pomeni narodni socializem in kako ga razlagate? Odgovor Gosta na otoku Povezava velikih rek Komaj se je, brez uradnih deklaracij, poslovil kitajski zunanji minister, že prihaja nigerijski predsednik OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA LONDON, junija — Kitajec pred Dovvning streetom 10. Kitajec pred Marxovim nagrobnim spomenikom. Kitajec pred Concordom ... Tako so fotografske kamere v teh dneh beležile štiridnevni obisk kitajskega zunanjega ministra Či Peng Fe j a v Londonu, ki je v ponedeljek že odpotoval v naslednjo pomembno evropsko prestolnico — Pariz. Obisk kitajskega zunanjega ministra v Londonu, ki je hkrati dosedaj najvišji kitajski obisk v Britaniji, ne pušča za seboj kakšnih oprijemljivih sporazumov ali dogovorov, kar je sicer dokaj običajno ob obiskih zunanjih ministrov. Kot menijo tukajšnji opazovalci, je obisk kitajskega zunanjega ministra in Ču En Lajevega tesnega sodelavca predvsem simbolično poglobil vezi sodelovanja in razumevanja med LR Kitajsko in Britanijo. Čeprav je britanski ministrski predsednik Heath Kitajcev obisk označil kot »Izredno uspešen«, niti gost niti gostitelji ob zaključku niso izdala kakšnih bombastičnih komunikejev ali pa zaključnih deklaracij. Kitajci se zanimajo za sodbbno tehnološko opremo in tehnologijo, ki jo lahko nudi razvita industrializirana Britanija, angleškim trgovcem pa je to všeč, ker se jim s tem odpira novo tržišče, na katerem vrh vsega kupec dosledno plačuje vse v trdni gotovini. Kitajci iščejo prek Britanije tudi stike z EGS, ki čedalje bolj postaja faktor ravnovesja v kitajskih odnosih s SZ. Britancem je takšna vloga povšeči, ker se nadejajo, da bodo zanjo tudi dobili kakšno nagrado, kar zadeva njihove interese na Daljnjem Vzhodu, predvsem v Hong Kongu. Kitajce zanimajo britanska letala, Angleže pa letalske linije na Kitajsko. Politično poslovni daj-dam ali britanska roka kitajsko umiva. V tem smislu — lahko sklepamo — so potekali pogovori med kitajsko delegacijo in britanskimi državniki. Poro- čajo tudi, da je premier Heath kitajskega ministra seznanil razen s kratko- in dolgoročnimi načrti Britanije, kar zadeva EGS, tudi z britanskimi stališči do evrop. ske varnostne konference, do katere imajo Kitaj oi določene pridržke. V torek pa je prispel v London nigerijski voditelj general Yakubu Gowo-n, predstav, nik številčno najmogočnejše afriške dežele — 65 milijonske Nigerije. Kljuka White halla se še ni ohladila od prijema predstavnika najmočnejše azijske države, ko zanjo že prijema prvi človek najmočnejše afriške dežele. V tem pa je tudi vsa sorodnost obeh obiskov. Mladega nigerijskega generala, nekdanjega odličnega gojenca britanskih vojaških šol, zmagovalca v nigerijski državljanski vojni in novoizvoljenega predsednika Organizacije afriške enotnosti, je London že dolgo vabil v goste. Gowon pa je vabila Albiona vselej in po vrsti odklanjal. Odnosi med nekdanjo britansko kolonijo in Londonom so bili v zadnjih letih precej hladni. Gowon EDWARD HEATH: gostitelj Kitajca in Nigerijca je namreč zameril Britancem, da so se malo preveč vmešavali v nigerijsko državljansko vojno, čeprav je bila britanska vlada formalno na njegovi strani. Nigerijcu tudi ni bilo všeč, da se je Britanija še do nedavnega spogledovala z rasističnimi režimi v Južni Afriki. Kakorkoli že, general je končno le prišel v London. Tukajšnji krogi pripisujejo njegovemu 4-dnevnemu obisku velik pomen, predvsem zaradi tega, ker do nje. ga sploh prihaja. Sprevod v odprtih avtomobilih po Londonu, banketi v Buckinghamski palači in v londonskem Cityju, polaganje venca na grob neznanega vojaka, to je praktično tudi vse, kar se je pripetilo v času generalovega obiska. Kot je znano, je imel general Gowon vsega skupaj le eno dobro uro uradnih pogovorov z ministrskim predsednikom Hea-thom. Po mnenju obeh strani je to za začetek vedrejšega ozračja med obema deželama dovolj. Čemu potemtakem tolikšna pozornost, če samo uradni krogi poudarjajo, da obisk nima kakšne večje in obširnejše politične vsebine? London se nedvomno dobrika Nigeriji in njenemu voditelju, ker se pričenja zavedati nigerijskega potenciala in vpliva na afriškem kontinentu. Nigerija ne samo, da je najmočnejša dežela črne ce. line, temveč je tudi dežela, ki proizvaja letno kakšnih 75 milijonov ton nafte v delti reke Niger. Nigerijski narodni dohodek, ki je leta 1971 znašal 2 milijardi funtov, narašča vsako leto za 12 odstotkov. Dežela se razvija, za svoj obstoj pa potrebuje vlaganja, strokovnjake, tehnologijo. In Angležem je prav gotovo veliko do tega, da ne stoje ob strani porajanja afriške velesile, ki se tudi v notranjepolitičnem pogledu čedalje bolj utrjuje in celi rane, ki jih je zadala nigerijsko-biafrska vojna. MITJA MERŠOL »Evropski plovni sistem«, ki bo dolg 3.500 km in bo povezoval severni Rotterdam z donavsko delto ob Črnem morju — Prednosti in nevarnosti DUNAJ, junija — V prihodnjih desetih letih naj bi bil dograjen plovni sistem, ki bo povezoval Donavo z Maino in po njej z Renom. Gradnja bo potekala na dolžini 760 kilometrov, kjer bodo zgradili okrog 60 jezov z napravami za dviganje in spuščanje ladij. Hkrati pa bodo morali zgraditi še okrog 130 kilometrov dolg prekop med Donavo in Maino. Načrtovalci upajo, da bodo prekop in vse druge naprave dograjene do leta 1981. Ta nova vodna pot bo za Evropo silno pomembna: veliki to- vori bodo lahko potovali prek vse celine in nič več naokrog po morju. O vsem tem se zadnje čase precej govori in piše v sosednji Avstriji, skozi katero teče Donava in kjer pričakujejo od rečne plovbe velike koristi. Že danes plovejo rečne ladje skozi vso Avstrijo do nemškega Regensburga in nekatere še naprej do Ulma, toda Donavo bo treba preurediti tako, da bodo lahko po njej plule še večje ladje. Ko je bila pred leti dokončno urejena plovba skozi djerd&p-sko sotesko, lahko kar velike rečne ladje pridejo prav do Dunaja. Od tam naprej pa gre malo težje, ker je reka bolj ozka, pa tudi soteske so na poti. Marsikje so jo morali že poglobiti in tu in tam so jezovi, kjer imajo prekate za spuščanje in dviganje ladij na višjo ali nižjo gladino. Sedaj imajo v načrtu gradnjo številnih jezov, s katerimi bodo Donavo tako zajezili, da bo njen tok globlji in primeren tudi za plovbo večjih in težkih rečnih ladij. Hkrati pa bodo ob jezovih postavili tudi več hidroelektrarn; te bodo dajale dragoceno energijo številnim tovarnam, ki se bodo namnožile ob novi plovni poti. Evropska industrija nasploh teži k vodi- Bodisi k morju, bodisi k rekam in prekopom. Voda omogoča industriji nemoteno obratovanje, hkrati pa olajšuje transport surovin in izdelkov. Ob industriji bodo seveda zrasla tudi naselja in pokrajina ob Donavi bo predvsem v Avstriji postala še bolj obljudena, kakor je sedaj. Čeprav se v Avstriji vseh teh načrtov veselijo, pa so vendarle v skrbeh, kajti povečanje plovne poti skozi de- želo bo imelo tudi posledice, ki ljudem ne bodo všeč. Bojijo se, da bi postala voda še bolj onesnažena in da bi zaradi industrije zrak postal nemogoč. Sedaj, ko načrtujejo gradnjo jezov, pristanišč, prekladališč, tovarn in stanovanjskih naselij, se zato trudijo, da bi naravno podobo pokrajine čimbolj ohranili in da bi povsod namestili čim-več močnih in učinkovitih čistilnih naprav, tako za vodo kakor tudi za zrak. Zavedajo se, da morajo to storiti sočasno z gradnjo, kajti pozneje bo prepozno in predrago. Avstrija ve, da ni le močna in pomembna industrijska država, ki se mora v to smer še razvijati in krepiti, temveč da je tudi pomembno rekreativno in počitniško območje, ne le za Avstrijce, temveč tudi za prebivalce sosednjih dežel. V Avstriji nikakor ne bi hoteli, da bi jim nova vodna pot z vsem, kar se bo, nanizalo ob njej, po-vzročiia nazadovanje ali zastoj turizma. Tisti, ki imajo v Avstriji na skrbi turizem, so posebej zaskrbljeni za tri odseke na veliki plovni poti skozi Avstrijo, za odseke, kjer Donava teče skozi hribovit in gričevnat svet (Passau— Aschach, Grein—Ybbs in Melk—Krems); tam je manj možnosti za razvoj industrije, a veliko možnosti za razširitev že obstoječih rekreacijskih površin in počitniških selišč. Radi bi, da bi ta del Avstrije ob »lepi modri Donavi« ostal čimbolj neokrnjen. Seveda pa bo to zelo težko, saj bodo ravno tu morali zgraditi več jezov s prekati za ladje, kajti tu je sedaj plovba najbolj težavna zaradi plitvin in ožin. Kaže, da bodo v Avstriji mobilizirali celo armado strokovnjakov, ki se bodo skupaj z načrtovalci in graditelji te vodne , poti ukvarjali z vsemi podrobnostmi in pojavi, ki utegnejo spremljati ve- liko gradnjo. Bojijo se na primer tudi sprememb, ki bi utegnile nastati ob pritokih Donave; ti bodo postali deloma plovni za manjše rečne ladje, ker se bo gladina v Donavi dvignila- Velika plovna pot bo marsikaj pomenila za vse evropsko gospodarstvo, v njeni uresničitvi pa se potemtakem skriva tudi nevarnost, saj bi se utegnila naravna podoba krajev tako pokvariti, da bi izgubila vso svojo privlačnost ali celo pogoje za normalno in zdravo prebivanje. je bil za razliko od drugih nejasen in precej zavit. »Mislim,« pravi Frondizi, »da je to nam lastna možnost izražanja želje, da bi dosegli neodvisnost in pravičnejše oblike sožitja.« Medtem ko dr. Frondizi ni hotel dosti govoriti o notranji politiki in o težavah, ki pestijo Argentino (mimogrede je še poudaril, da mora priti do pomilostitve političnih jetnikov, kar bi vojska mimo sprejela), se Je razgovoril na široko o zunanji politiki. Napovedal Je boljše trgovinske odnose z vsemi državami na svetu (vendar pa »bomo trgovali iz logičnih razlogov več z našimi sosedi po Latinski Ameriki«), o organizaciji ameriških držav, kjer se je pred meseci bila bitka za njeno preoblikovanje in za vstop Kube, pa je govoril ostreje, kot je bilo pričakovati za starega in Izkušenega diplomata. »Organizacija ameriških držav je ta-korekoč sredi razpada, kar je posledica dirigiranja ZDA, katerih politiki naj bi služila. Jaz sem že na sestanku v Punta del Este (takrat je bil Frondizi argentinski predsednik) opozoril, da je izključitev Kube iz OAD z večino glasov proti vsem tradicijam medsebojnih odnosov na naši celini. Zdaj morajo temeljito reorganizirati organizacijo, ali pa bo končala svoje dni kot popolnoma neopera-tdvno telo.« Peronisti veliko govorijo o »tretji poziciji« v mednarodnih odnosih. Ali imata neuvrščenost in tretja pozicija kaj skupnega? Odgovor je bil, da se mora »Argentina povezati z vsemi narodi, ki se bore za svojo osamosvojitev. V času mojega predsednikovanja, od 1958 do 1962, je to stališče prineslo naši državi prestiž in spoštovanje.« B. ŠALEJ KAM SE SUČE ARGENTINSKA LADJA; pogovor našega dopisnika Bogdana Šaleja z bivšim argentinskim predsednikom Frondizijem (desni). Spodrezani frak ... Siki, ki so se iz Indije priselili v Britanijo, so se spet pomerili z britanskim zakonom, ki zahteva, da morajo vsi motociklisti nositi varnostne čelade. Ta zakon je začel veljati v začetku junija. Dosti Sikov vozi motor, toda vera jim prepoveduje sneti turban z glave. Turbana in čelade pa ni mogoče hkrati imeti na glavi.. In ker so Siki že nekajkrat zmagali proti zakonu v Britaniji, so tudi to pot uporabili preizkušeno metodo: vozijo se še naprej s turbanom na glavi in kršijo zakon. Vrhovni svet Sikov v Brita- niji je začel po vsej Britaniji akcijo proti novemu zakonu. * * * ... čim dlje traja afera Watergate v ZDA, tem več zanimivih škandalov prihaja na dan. Najnovejše odkritje zadeva bivšega Nizonovega ministra za trgovino in pozneje »pobiralca prostovoljnih prispevkov« za financiranje Nizonove predvolilne kampanje. Maurice Stans je po poklicu računovodja in torej zna manipulirati z denarjem, predvsem pa ga zbirati: Stans je zbiral denar za republikansko strankarsko blagajno zelo preprosto, a učinkovito: od vseh družb, ki so od sedanje vlade dobile velika vojaška naročila, je zahteval en odstotek od dobička. Nekatera podjet ja so se mu uprla, toda zelo dosti jih je rajši plačalo, kot da bi se bodla s tako uspešnim pobiralcem prispevkov. XXX ... Naslov knjige je »Prečudno čudo«, izdali pa so jo v Franciji ob 80-letnici slikarja Joana Mi-roja. čudo je v tem, da ko odpreš knjigo in hočeš prebrati Queneuajeve ali Nerudove pesmi, zadoni iz notranjosti glasba Karlheinza Stockhausna. Toda ta mali »teater v platnicah« ni za vsak žep — saj velja malone sedem starih milijončkov. In zato tudi njegova »publika« ne bo množična: knjigo so tiskali le v 80 izvodih. »Za malo denarja — malo muzike« — za več denarja pa več... Japonska lovi ravnotežje Oh obisku delegacije iz Pekinga — Dežela vzhajajočega sonca trenutno razvija živahno diplomacijo obiskov — Kitajsko-sovjetsko tekmovanje za vpliv na Japonsko Značilno je, da organizatorji velikega sprejema, ki ga je priredilo društvo za prijateljske stike med Japonsko in Kitajsko, na sprejem niso dovolili priti predstavniku Okinave. Očitno so računali, da bodo predstavniki Okinave zahtevali, naj Kitajska vrne otok Senkaku, tokijska vlada pa je ta problem želela potlačiti. Peking šteje ta otok, ki ga sam imenuje Tiaoju, za svoje ozemlje. Otok je nenaseljen, vendar »zanimiv«, ker domnevajo, da so na njem bogata nahajališča nafte. lanonska trenutno razvija živahno diplomacijo obiskov. Zunanji JaponsKa Parizu trgovinski minister Nakasone je minister Ohira se je mudHv ogovarja| v Kuvajtu, kmalu pravkar končal ob sk v Pemu m se n u u države ^ B|ižn]em bo obiskal nekatere ev.T pS TanakS se je v Tokiu pogovarjal vzhodu ki ProSTgnea„e?alom Ne vfnom. ki 'vzdržuje tesne stike z jVaponsk™n ki je pravkar končal dvotedenski zasebni obisk na oto-škem cesarstvu. »-gSffJSSSMg minski Ta obisk je v tesni zvez: ^sovjetskim tekmovanjem za vphv :r O obisku te kitajske de ega-aoonskem poročajo zelo obširno, . o politični vsebini P°gOTOiWjki „ nf0 o vsebini ne poročajo pred-adi tega ker japonski tisk sam vse vesti o Kitajski. Iz skromnih o bistvenih vprašanjih si je mo. 3 riti samo fragmentarno sliko, ven- dar tudi ta omogoča, da se lahko prebijemo do nekaterih sklepov o tem, kako Japonska lovi ravnotežje med Pekingom in Moskvo. Liao Ceng Ci, ki ni le strokovnjak za vprašanje Japonske, temveč je odgovoren tudi za vprašanja čezmorskih Kitajcev, se je medtem večkrat sešel s predstavniki Kitajcev na Japonskem. Na zborovanju Kitajcev v Osaki je imel govor. Oh tej priložnosti je sivolasi odposlanec Pekinga pozval čezmor ske Kitajce na Japonskem, ki so razdelje ni med pristaše Taipeha in pristaše Pekinga, naj bodo enotni. Neki bivši general Ku-omintanga, ki je prav tako član sedanje kitajske delegacije, je izjavil, da bo LR Kitaj ska pozdravila tudi Taivance. Prebivalstvo otoka Camg so opozorili na nevarnost »mahinacij imperializma in soci-al-imperializma«, to je IVashimgtona in Moskve. Rečeno je bilo, da se Taivan ne more več opirati na Ameriko. Liao Ceng Ci je pozival kitajske trgovce na Japonskem, naj s svojimi stiki prispevajo k »osvoboditvi« Taivana. Hkrati jim je naročil, naj vzdržujejo prijateljske stike z narodoma Japonske in Koreje. Liao je obiskal tudi močno organizacijo Severnokorejcev na Japonskem Cosen Soren. Gre za namene, ki v nekem pogledu niso nujno v skladu z konvencionalnimi diplomatskimi navadami, zato japonska stran temu iz razumljivih razlogov ni posvetila niti najmanjše pozornosti. Lahko bi tako rekoč na prste prešteli Iju-li na Japonskem, s katerimi se člani in vodja kitajske delegacije niso rokovali, članom japonske vlade so izkazali dolžno spoštovanje, pozornost pa so posvetili tudi drugim ljudem. Kitajska delegacija se je udeležila uradne ustanovitve parlamentarne lige za prijateljstvo med Japonsko in Kitajsko, vendar člani te lige niso komunisti — ti nimajo dobrih stikov s Pekingom. Na vprašanje nekega Japonca, kakšni so pravzaprav stiki med Kitajci in japonskimi komu nisti, član kitajske delegacije ni odgovoril Potreba po energiji kot politično gibalo V znamenju kitajsko-japomskega prijateljstva zdaj na videz pozabljajo na otok Senkaku. Teoretično si je mogoče zamisliti, da bo Peking obnovil pretenzije do tega otoka. V bistvu je to namreč velik adut proti udeležbi Japoncev v kupčijah s Sovjetsko zvezo. Peking tako kot prej tudi danes nima nič konkretnega očitati sodelovanju med Japonsko in Moskvo. Ob tem pa je treba povedati, da je osebnost št. 2, ki je vsekakor najpomembnejši član delegacije pod vodstvom Liao Ceng Cija, po japonskih podatkih izvedenec za ruska vprašanja, velja pa tudi za »desno roko« Cu En Laja. Nadalje zbuja pozornost, da so zasebne japonske firme približno ob istem času sklenile sporazume o dobavi nafte tako z Moskvo kot s Pekingom. Pogodba s Sovjetsko zvezo določa, da bo Japonska dobila milijon ton surove nafte iz Tjumna. V pristanišče Tokojama je že priplul pr-vi sovjetski tanker iz pristaniška Nahodka. Javnost je bila seznanjena s sporazumom 13. aprila. Štiri dni nato je neka japonska firma sporočila, da je Kitajska sklenila z laponsko sporazum o dobavi surove nafte !z Tačinga. Pogajanja so bila že prej, ven- dar so jih morali pretrgati zaradi navzkrižij v zvezi s ceno. Nato so gospodarski krogi iz Osake, ki so biH zainteresirani za kup-kupčevamje s Kitajsko, nekoliko »pritisnili« in sporazum je bil sklenjen. Japoncem so sporočili, da je bil sklenjen sporazum o dobavi milijon ton surove naf-te. Liao Ceng Ci je nato razložil, da bo Kitajska zaradi transportnih težav lahko letos dobavila samo 200.000 ton nafte. Dodal je, da Peking sicer razume, da Japonska potrebuje velikanske količine energije in da bo zaradi tega storil vse, da bi zadovoljil te potrebe. Čeprav bo Kitajska dobavila Japonski le neznatne količine surove nafte, pa je gotovo, da teh dobav ne kaže ocenjevati kot šahovsko potezo proti sovjetski nafti iz Tjumna. Dolgoročno gledano — Kitajska ne more dobaviti niti približno toliko nafte kot Sovjetska zveza. V bistvu nafta, ki jo Kitajska ponuja, ovira dejavnost tistih japonskih gospodarskih krogov, ki so še naprej močno zainteresirani za kupčevanje z Moskvo. Rezultat takšne taktike Kitajcev je, da na primer trgovinski minister Nakasone v tem trenutku ne govori več o svojem prejšnjem načrtu, da bi potoval v Moskvo, in zdi se celo, da se skoraj sploh ne more spomniti, da je kdaj imel tak načrt. Tudi na drugih mestih je mogoče čutiti zadržanost do kupčij, povezanih s Tjum-nom. Predvideno je bilo, da bo 'aprila obiskala Moskvo delegacija pod vodstvom Ima-zata, vendar tega obiska ni bilo. Letalo s predstavniki japonskih gospodarskih krogov je že bilo na poti v Moskvo, vendar se je moralo čez Nahodko vriniti, ker je en član delegacije nepričakovano umrl v letalu. Japonec, ki se je v Moskvi že .pogajal glede dobave sovjetske nafte, je izjavil, da bo Imazatova delegacija odpotovala v Rusijo šele konec maja ali celo junija. Zaradi tega obstoji nevarnost, da julija, ko naj bi se se. šel japonsko - sovjetski gospodarski odbor, osnutek sporazuma o dobavi iz Tjumna še ne bo izdelan. Odhodi in prihodi ined Tokiom in Pekingom Jasno je, da bodo Japonci iz mnogih notranjepolitičnih razlogov izjemno obzirni do Kitajske, dokler se bo Liao Ceng Ci mudil na Japonskem. Tanaka sam je ravnokar izjavil, da je razmerje sil med pristaši in nasprotniki okrepitve kitajsko-japonskih stikov zdaj ravno uravnovešeno in da se je samo 10 odstotkov Japoncev izreklo za tesnejše stike s Kremljem. Glede na to, da bo moral šef vlade poleti ali jeseni obiskati Moskvo, je ta izjava karakteristična. Japonska vlada je zaskrbljena tudi za druga vprašanja v zvezi s Kitajsko. Neka japonska delegacija, v kateri so bili namestnik zunanjega ministra in vodja oddelka za letalski promet pri transportnem ministrstvu, je obiskala glavno mesto Kitajske, vendar tam ni mogla skleniti sporazuma o letalskem prometu med Kitajsko in Japonsko. Taivan je bil ovira na poti k temu sporazumu. Glede tega vprašanja se je Liao Ceng Ci pogovarjal z Ohirom. Nato so japonski funkcionarji tako rekoč bliskovito ponovno poleteli na Kitajsko. Kitajci še zmeraj trdijo, da bo ta sporazum kmalu sklenjen, ravno tako kot bodo kmalu sklenjeni sporazumi o pomorski plovbi, ribištvu in trgovinski menjavi. V tem trenutku je nekaj konkretnega prinesel s seboj v domovino samo japonski minister za pošte, Kuno, ki se zdaj mudi v Pekingu — sklenil je sporazum, po katerem bodo v treh letih položili podmorski kabel med Japonsko in Kitajsko. Huda toča IS Srbije o posledicah viharjev s točo, ki so opustošili petino republike BEOGRAD, junija, člani srbskega IS so se v torek seznanili z nepopolnim poročilom o naravnih nesrečah, ki so od aprila do zdaj zajele kar petino republike. Viharji s točo in poplave so uničili posevke in sadno drevje na več kot 45 tisoč ha površine, škode pa je več kot 200 milijonov din. Že aprila in maja so nevihte s poplavami najhuje prizadele občine čajetina, Vranje in Petrovac na Mlavi. Najhuje pa je bilo v dneh okrog 7. junija, ko so nevihte besnele po 23 občinah od Zvor-nika na meji z Bosno proti Svetozarevu v Pomoravju in od Knjaževca v Timoški krajini do Pirota ob bolgarski meji. Največ škode je bilo v občinah Varvarin, kjer so v 9 vaseh uničeni vinogradi, Tr-stenik (popolnoma uničeni vinogradi v 7 vaseh, sadovnjaki pa 80-odstotno), Pirot (opustošeni vrtovi in njive v 32 vaseh), Knjaževac (poškodovanih 36 zgradb, uničena živinska krma), šabac (toča V Ulcinj po novi cesti 24,5 km nove ceste skrajša pot od Bara za poldrugo uro BAR, junija (Tanjug) — Predsednik skupščine črne gore Vidoje Žarkovič je v torek slovesno izročil prometu novo magistralno cesto Bar— Ulcinj, dolgo 24.5 kilometra. Cesta je speljana skozi doslej neprehodne slikovite predele ob morju. Turisti bodo lahko preživljali oddih na doslej neizrabljenih plažah »Valda-nos«, »Veliki pijesak« in drugih. Z avtomobili bodo prevozili razdaljo med tema dvema mestoma zdaj že v 20 minutah, medtem ko je bilo po stari cesti skoraj dve uri vožnje. Dela so opravila podjetja iz Sarajeva, Skopja, Prištine, Kraljeva in Titograda. pobila posevke in poškodovala 187 zgradb) itd. Šestega junija so ravno začeli streljati proti bližajočim se oblakom, ko so od vreme-noslovske službe surčinskega letališča dobili ukaz, naj pri priči nehajo, ker se bliža letalo. Res so počakali 20 minut, toda prav v tem času se je zlasti nad Valjevom in Ubom zgrnil sodni dan. Samo v teh dveh občinah je bilo opustošenih več kot 8 tisoč hektarov posevkov, vinogradov, sadovnjakov in krmnih rastlin. Srbski IS se je zavzel za večjo usklajenost vremenoslovske službe, kontrole leta, obrambe proti toči in zavarovalnic. ANDREJ ARKO Elastični delovni čas Jeseni poskus v Crve-ni zastavi — Večja produktivnost? BEOGRAD, junija — Kakor pišejo Večernje novosti, bodo v kragujevški tovarni avtomobilov Crve-na zastava po zgledu nekaterih drugih držav že jeseni bržčas poskusno uvedli tako imenovan svobodni delavnik, kar pomeni, da se bodo delavci sami odločali, kdaj bodo prihajali na delo in kdaj z dela. V Zahodni Nemčiji naj bi bilo te delovne revolucije že do 1975. leta deležno kar 80 odstotkov zaposlenih, in sicer z utemeljitvijo, da se bo prav na ta način močno dvignila produktivnost in delovna odgovornost. Za elastični delovni čas se še posebej zanimajo žene-matere. Ta spomenik je pravzaprav cerkvica v staroruskem slogu, ki stoji na griču nad vasjo Gornji Androvac, natanko tam, kjer je 1876 kot prostovoljec v boju za osvoboditev Srbije padel Nikolaj Rajev-ski. Cerkev je dala postaviti njegova mati, grofica Marija Rajevska, v času Milana Obrenoviča. V cerkvi so zanimive freske s prizori iz življenja Rajevskega, ki se je seveda razlikovalo od literarnega. Niški zavod sodi, da bi bil obnovljeni spomenik zelo privlačen za tuje in domače turiste, zato bodo z deli pohiteli. Do Gornjega Androvca je že asfaltirana cesta, do konca leta 1974, ko bo končano restavriranje cerkvice, pa bodo tam okoli stali še številni novi gostinski in turistični.. objekti. ...X Zamujena leta Idrijski rudnik ni izrabil časa, ko je imelo živo srebro še dobro ceno — Družba naj pomaga premostiti zastoj IDRIJA, junija. Poslovanje idrijskega rudnika je odvisno od vrednosti te tekoče kovine na svetovnem trgu, saj izvažajo 90 odstotkov iz rude cinobra pridobljenega živega srebra v tujino. Leta 1969 je jeklenka živega srebra (34,48 kg) stala 505 dolarjev, sedaj pa 250 dolarjev. Izšel je Leksikon Cankarjeve založbe, prva knjiga te vrste na Slovenskem — Prepričljiv rezultat podjetnosti Grof Vranski padel v Nišu Obnova ruske cerkvice pri Nišu, kjer je 1876 padel grof Rajevski (Vronski) ALEKSINAC, junija — Zavod za zaščito spomenikov v Nišu je sklenil restavrirati spomenik v Gornjem An-drovcu, za spomin na ruskega polkovnika Rajevskega, ki ga je Lev Tolstoj literarno upodobil kot grofa Vranskega v svojem romanu »Ana Karemna«. Zaradi tega je idrijski rudnik v težavah. Rudarjem bi morali izplačati 5,30 milijonov dinarjev jamskega dodatka, vendar denarja nimajo. Večji izkop rude ne bi rešil sedanjega položaja, pa tudi izvozna premija, k; je 6-odstotna za izvoz v vzhodnoevropske države in 16 odstotkov za nerazviti svet, je premalo spodbudna. O usodi rudnika in njegovem nadaljnjem razvoju so sev sredo dogovarjali na seji organizacije ZK rudnika živega srebra v Idriji. Ugotovili so, da v času, ko je imelo živo srebro na svetovnem trgu ugodno ceno (tudi do 700 dolarjev) za jeklenko, rudnik tega položaja ni izkoristil. Ob najugodnejši prodaji živega srebra so v rudniku zmanjševali proizvodnjo tudi do 10 odst. letno. S tem so izgubili doslej 30 milijonov dinarjev dohodka. Da bi realno ocenili položaj rudnika, so izvolili komisijo, ki bo v nekaj dneh izdelala predloge, kaj je potrebno storiti za boljši položaj rudnika znotraj te delovne organizacije, kakšno denarno pomoč naj nudijo banke in kaj naj za boljši položaj idrijskega rudnika prispeva družba. Po besedah Zvoneta Dragana smo imeli v preteklosti slab odnos do razvoja bazične industrije, h kateri spada tudi rudarstvo. Da bi ta odnos spremenili, je slovenski IS že razpravljal o položaju rudarstva v naši republiki. Zadolžil je sekretariat za gospodarstvo, da pripravi predloge za boljši položaj rudarstva. Čeprav še nimamo izdelanih stališč, lahko ugotovimo, da so med rudniki posebnosti, ki jih bomo morau upoštevati. Idrijski rudnik, ki izvaža 90 odst. svoje proizvodnje na svetovni trg, je zelo odvisen od svetovnih cen, poleg tega pa dela v pogojih domače stroškovne inflacije. Če so resnična predvidevanja, da bo na svetovnem trgu čez 5 do 6 let primanjkovalo barvnih kovin in s tem tudi živega srebra, potem se moramo dogovoriti, da premostimo sedanjo stagnacijo, je med drugim dejal Zvone Dragan. PETER POTOČNIK V četrtek so se v knjigarnah pojavili prvi izvodi Leksikona Cankarjeve založbe, prve knjige te vrste, ki je bila natisnjena na Slčvenskem. Ta uvodni stavek, ki zveni morda nekoliko reklamno, je popolnoma utemeljen z dejstvom, da gre v resnici za pomemben kulturni dogodek. Izid prvega slovenskega leksikona v letu 1973 priča o našem silnem zamudništvu, je pa obenem predvsem tudi dokaz, da smo vendarle prebili led tudi na tem področju. Osnovno gradivo za ta priročnik splošnega znanja so pobudniki naše izdaje iskali v tujini — zaradi pomanjkanja leksikografske tradicije drugače tudi ni bilo mogoče. Odločili so se za slovečo nemško založbo Brock-haus oziroma za njen tako imenovani ljudski leksikon. Vendar pa nemške predloge niso prevedli, temveč so jo v najširšem smislu poslove- Avgusta začetek v Kumrovcu Letos pričetek gradnje spominskega doma borcev NOV in mladine ZAGREB, junija (Tanjug) — Izvršni odbor za gradnjo spominskega doma borcev NOV m mladine Jugoslavije v Kumrovcu je v torek sklenil, da bodo začeli graditi ta veliki zgodovinski in rekreacijski objekt v začetku avgusta. Po zaslugi množičnega sodelovanja naših občanov pri tej akciji smo po vsej državi zbrali dobrih 65 milijonov — za gradnjo bodo potrebovali 100 milijonov dinarjev. Kakih 10 milijonov pa je še na raznih evidenčnih računih. Na torkovi seji odbora so imenovali tudi komisijo za razpis vsejugoslovanskega javnega natečaja za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Zahteva arhivskih delavcev Avstrija mora vrniti kulturno blago, zaplenjeno med vojno pri nas SKOPJE, junija (Tanjug) — Makedonski arhivarji so podprli zahtevo svojih kolegov iz Slovenije, naj avstrijske oblasti izpolnijo obveznosti, ki jih določa konvencija za restitucijo arhivskega gradiva in drugih predmetov — Jugoslavija in Avstrija sta konvencijo podpisali 26. julija 1923 — avstrijske oblasti pa naj bi vrnile kulturno blago, zaplenjeno na našem ozemlju med okupacijo. Zadnji čas je, da Avstrija izpolni določila konvencije, je rekel predsednik društva arhivskih delavcev Makedonije Nedjat Jašar. SFRJ je že večkrat poskušala z neposrednimi pogajanji doseči uresničitev konvencije. nili, se pravi, da so jo temeljito priredili in dopolnili z izvirnim materialom. Ob izidu leksikona so založniki in uredniki priredili tiskovno konferenco, na kateri so razložili obseg in značaj svojega dela. Navzoč je bil tudi generalni direktor založbe Brockhaus Ulrich Porak, ki je med drugim povedal, da je v Wiesbadnu, kjer ima založba svoj sedež, z leksikografskimi izdajami zaposlenih 50 visokokvalificiranih urednikov, ki štejejo za svoje sodelavce 1.200 znanstvenikov in drugih strokovnjakov z vsega sveta. A da tudi organizacija, ki je bila potrebna za slovensko izdajo, ni bila majhna, dokazuje podatek, da je zanjo poskrbel 20-članski uredniški odbor, ki je zbral okrog sebe 120 strokovnih sodelavcev. Marjan Krušič, ki je. vodil delo v imenu Cankarjeve založbe, je povedal, da so s pripravami začeli pred dve- ,Črno‘ delov Avstriji 85 % naših delavcev obšlo sporazum -Brez osnovnih pravic LJUBLJANA, junija — Med problemi zaposlovanja naših delavcev v Av striji predstavlja še zme rom največjega tako ime novano turistično zaposlo vanje. Lani se je od delavcev iz vse Jugoslavije zaposlila v Avstriji prek sporazuma samo dobra sedmina. Okrog 85 odstotkov naših delavcev je sporazum obšlo in tako ostalo brez osnovnih pravic. V letošnjem letu je položaj še slabši. To je ena od ugotovitev komisije za vprašanja zaposlovanja v tujini pri republiškem sekretariatu za delo, ki je obširneje razpravljala tudi o vprašanjih, ki zadevajo osnutek protokola o izvajanju sporazuma o reguliranju zaposlovanja naših državljanov v Avstriji. O-»turističnem« zaposlovanju je bil govor že na drugi seji mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije, na kateri so razpravljali o prvem osnutku protokola. Vendar Avstrijci takšno, neregularno zaposlovanje ne štejejo, da nasprotuje sporazumu. Takšnim stališčem je bil prvi osnutek protokola premajhna ovira. Ker so nekateri naši delegati dobili besedilo protokola v roke šele tik pred sejo, so svoje pripombe lahko dali šele med njo. Te pripombe pa so bile zlasti v zvezi s »turističnim« zaposlovanjem. Zato Avstrijci na takšno spreminjanje besedila niso bili pripravljeni, in do podpisa protokola ni prišlo. Prav zato velja zdaj besedilo drugega predloga protokola bolje proučiti in vztrajati na tistih stališčih, po katerih gre zaposlovanje mimo sporazuma v celoti odpraviti, zahtevati ukinitev zaposlovanja naših delavcev v Avstriji »na črno« in vztrajati na tem, da Avstrija sprejme takšne pogoje za zaposlovanje naših delavcev, kakršne je sprejela, na primer, ZRN. JOŽE OLAJ ma letoma in da je leksikon dobili svojo konkretno obliko v zadnjih devetih mesecih. Slovenski uredniki so brock-hausa očistili specifične tvarine, ki jo narekuje nemški kulturni krog, in uvrstili v knjigo 10.000 izvirnih gesel, ki zadevajo predvsem Slovenijo in Jugoslavijo, pa tudi druge socialistične dežele in tretji svet. Tekst dopolnjuje 4.000 čmobelih ilustracij in 72 strani barvnih prilog. Leksikon je sestavljen in urejen po načelih in izkušnjah sodobne leksikografi je in je tudi vsebinsko kolikor mogoče ažuriran. Ob vseh opisanih okoliščinah zbuja knjiga zelo soliden videz, čeprav bosta seveda šele podroben pregled in praktična raba odkrila vse njegove kvalitete in morebitne pomanjkljivosti. Zahtevno tiskarsko delo, ki je prav tako pomenilo oranje ledine na tem polju, je opravila tiskarna CGP Delo. T. V. Sojenje zaradi filma Avtor »Plastičnega Jezusa« L. Stojanovič pred beograjskim sodiščem Pred kazenskim senatom trojice beograjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnik Milivoje Djo-kič, se je v torek začelo sojenje Lazarju Stojanoviču (29) iz Beograda, diplomiranemu študentu akademije za gledališče, radio in televizijo, avtorju dolgometražnega igranega filma »Plastični Jezus«. Po obtožnici, ki jo zastopa tožilec Stojan Miletič, so v nekaterih prizorih- tega filma zlonamerno in neresnično prikazane družbenopolitične razmere v naši državi. Avtor filma je tako zakrivil kaznivo dejanje sovražne propagande po členu 118 kazenskega zakonika. Stojanovič je, je nadalje rečeno, po lastnem scenariju realiziral ta film leta 1971. To je dejansko njegovo diplomsko delo, ki ga je ustrezna komisija akademije ocenila z najvišjo oceno — desetico! Obtoženi Stojanovič je na razpravi zanikal smisel, ki ga je filmu dala obtožnica. Obtožnica namreč, pravi on, temelji zgolj na posameznih prizorih filma, ki jih na določen način karaktirizira, medtem ko je splošen vtis, ki ga daje film, v celoti drugačen. Obtoženec je še dodal, da je film nedokončen, ker je poprej moral oditi na odslužitev vojaščine. Film po njegovih besedah ni bil namenjen za javnost, ker ga je nameraval dokončati po prihodu iz vojske. Po sodnij skem ogledu filma se je razprava v sredo nadaljevala. (TANJUG) Dve leti za režiserja »Plastičnega Jezusa« BEOGRAD, junija (Tanjug) — S sklepom beograjskega okrožnega sodišča je bil v četrtek obsojen Lazar Stojanovič, režiser filma »Plastični Jezus«, na dve leti strogega zapora. Posamezne scene tega filma je sodišče ocenilo za dejanje sovražne propagande. Sodišče je tudi sklenilo odvzeti vse kopije filma »Plastični Jezus«. Upi na dobro sezono Do maja 46 % tujih turistov več kot ta čas lani — Več domačih BEOGRAD, junija (Tanjug) — Do konca aprila je v Jugoslaviji bivalo čez 550.000 tujih turistov, za 46 odst. več kot v istem obdobju lani. Ustvarili so skoraj milijon in pol nočitev, za 44 odst. več kot lani. Domači turizem se je povečal za 8 odst., v pomorskih mestih celo za petino. Če ne bo resnih zapletov, bi bila po oceni zveznega zavoda za statistiko letošnja turistična sezona zelo uspešna. Najpogostejši gostje so bili v prvih 4 mesecih Italijani (138.000), Nemci (120.000) in Avstrijci (skoraj 50.000), precej pa je bilo tudi turistov iz ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije. Dražje za tuje goste Hrvaški IS: svobodne cene za gostince z več kot 55 % tujih gostov ZAGREB, junija (Tanjug) — V okviru sklepa, da bodo občinske skupščine nadzorovale nekatere najvažnejše vrste blaga in storitev, je izvršni svet hrvaškega sabora sprejel pobudo občin, da smejo gostinske organizacije, ki imajo večinoma tuje goste, svobodno določati cene. Tak staitus so priznali organizacijam, v katerih so lani imeli vsaj 55 odst. nočitev gostov iz tujin*. Cene, ki jih bodo določale te gostinske organizacije, upoštevajo možnosti tržišča in v skladu s prevzetimi obveznostmi do tujih partnerjev, bodo veljale tudi za vse druge — domače goste. Zaprti domovi počitka Protest hrvaških sindikatov - Na dopust le 33 % delavskih družin ZAGREB, junija (Tanjug) — Hrvaški sindikati so v torek ostro kritizirali tiste občine, ki so se odločile za zapiranje delavskih, mladinskih in otroških počitniških domov. Omenili so, da se na Hrvaškem odloči za dopuste le 33 odst. delavskih družin, kar 67 odst. pa jih ostane doma. Kot so ugotovili, se pri delavcih, ki niso imeli pravega dopusta, zmanjša delovna storilnost tudi za 20 odst., zato je predsedstvo sindikatov zahtevalo od občinskih sindikalnih svetov, da nemudoma urede to vprašanje in do 1. aprila 1974 ustanove interesne skupnosti. Kačar do groba Barba Bepo iz okolice Zadra ima za pasom najrajši strupenjače — Lov, ki bi se skorajda končal tragično ZADAR, junija — Od kar ve zase, se 63-letni Josip Matešič-Bepo druži s kačami; oče Sime mu nikoli ni kupoval igrač, ampak mu je prinašal domov žive gomazeče kače, da se je fantič z njimi igral. Barba Bepo, ki živi v Bokanjcu pri Zadru, se še danes živo spominja dne, ko je kot šestletni kratkohlačnik sam prvič ujel živo kačo, ki ni bila strupena. Pri dvajsetih mu je uspelo ujeti prvo strupenjačo; seveda ga je oče pred tem temeljito poučil, kako se je treba lotiti strupenih plazilk. Tej strasti se ni odpovedal niti sedaj, ko sta ga dve njegovi plazeči se prijateljici smrtno nevarno ugriznili. Od zadnjega ugriza ima še vedno zatečeni roki, pa se vendar ni odpovedal svoji ljubezni do kač. Pred kratkim je šel barba Bepo na že običajni lov; tistega dne je ujel celo sedem gadov in deset drugih kač. Ko pa je spravil za pas zadnjega gada, je začutil kapljico krvi na koncu prsta. »V Nairobi: naložba „Krke“ Novomeška tovarna dala tretjino sredstev za tovarno zdravil Kenijska vlada je odobrila načrt za gradnjo tovarne zdravil, v kateri bo s tretjino investicijskih sredstev ali z opremo sodelovala tudi farmacevtska industrija »Krka« iz Novega mesta. Slovensko podjetje so izbrali v konkurenci znanih svetovnih družb, med katerimi sta bila celo velikana, kot sta »Frizer« iz ZDA in »Ho-echt« iz Zahodne Nemčije. Vrednost investicijskih del v prvi fazi bo znašala 1,600.000 dolarjev. V tej fazi bo tovarna uporabljala razmeroma enostavno tehnologijo in proizvajala 40 do 60 najbolj iskanih zdravil. BARBA BEPO Foto: Arhiv Dela hipu sem vedel, da me ni ugriznil noben od ujetih gadov, zato sem še enkrat pazljivo preiskal grm. Ko sem ugledal skrivača, sem se zavedel, kaj se je zgodilo.« Boj za življenje Takrat se je začel Mateši-čev boj za življenje: brez pomislekov jo je mahnil proti barakam na bližnjem posestvu. Kar med potjo si je prerezal prst, vendar mu je strup že jemal moči, oblival ga je znoj, tla pa so se mu kmalu začela vrteti in majati pred očmi, kot da leti z letalom, ki je zašlo v nevihto. Po treh kilometrih hoje je srečal prvega človeka. Komaj mu je še uspel povedati, kako nujno potrebuje pomoč. Potem so ga nemudoma prepeljan v zadrsko bolnico. Toda noben od osebja se sprva ni hotel približati pacientu, ki so mu v vreči okoli pasu gomazele vznemirjene kače. Okorajžil se je šele eden od mlajših zdravnikov, ki Je zgrabil in odnesel strašno vrečo. Po tednu dni zdravljenja se je barba Bepo vrnil v Bokanjac; še preden pa je prestopil domači prag, je šel do gospodarskega poslopja pogledat, kaj dela njegovih 130 kač. O, groza, niti ene ni bilo več! Zena mu je priznala, da so vse do zadnje ubili. Tedaj se je Bepu spet zavrtelo pred očmi, tokrat ne od kačjega pika. Potolažil se je šele, ko je v naslednjih dneh spet ujel nekaj dostojnih primerkov. Ce barba Be-pa vprašate, kdaj bo nehal loviti kače, vam bo odvrnil: »Ko ne bom mogel več hoditi.« Brez v v ■ ■ zaščite družbe 73.000 delavskih gospodinjstev nima stanovanjske pravice ZAGREB, junija (Tanjug) — Okoli 70.000 gospodinjstev industrijskih delavcev so podnajemniki, še 73.000 teh gospodinjstev pa so najemniki brez stanovanjske pravice, ki plačujejo svobodno dogovorjene cene in niso deležni nobene družbene zaščite. Tako piše v gradivu stalne konference mest Jugoslavije, pripravljenem za posvetovanje o stanovanjski graditvi, ki bo 14. in 15. junija v Zagrebu. V Jugoslaviji je bilo 1971. leta okrog 187.000 gospodinjstev brez stanovanjske pravice, 275.000 pa so bili podnajemniki. Učinkovito po išiasu Pohvala ameriškega zdravnika prof. dr. Edvvarda Millsa našim strokovnjakom na ortopedski kliniki — Prišel je s klinike v Seatlu, da bi primerjal rezultate zdravljenja Za številne ljudi v visoko produktivnih letih, ko si naprtiš tretji križ in ko se potem bližaš Abrahamu — z bolečinami v križu in nogah, ki jih označujemo na kratko išias — bo naše srečanje s prof. dr. Ed-vvardom H. Millsom spodbudno in veliko obetajoče. Za to, ker je prišel s klinike v Seatlu (ZDA) nalašč v Ljubljano, da bi primerjal in videl naše dosežke pri uporabi nove metode za zdravljenje hrbteničnih okvar. Najbrž ne bo nikogar potolažilo, da smo v razgovoru s tem strokovnjakom velikega slovesa in osebnim prijateljem prof. doktor Lymna Smitha, ki je v Ameriki odkril in uvedel novo metodo, slišali, da je išias tudi v ZDA enako množična nadloga kot pri nas. Bolj spodbuden pa je vsekakor tisti delček razgovora, ko je povedal, brez zavi. janja in s poudarkom na številke, da po tem, kar je videl v Ljubljani, lahko reče, da dosegamo tudi pri nas enako lepe uspehe, kot jih imajo s tem zdravljenjem v ZDA. Preden razpletemo direkten razgovor, naj nekoliko osvežimo spomin, kaj je išias in kje so zdravniki ujeli njegovo šibko točko. Prelomnica v zdravljenju bolnikov s hudim išiasom se je zgodila v ZDA 1963. leta, v Sovjetski zvezi 1965. leta in pri nas konec lanskega novembra. To so mejniki, ko so operativne kirurške posege zaradi hudih okvar na hrbtenici zamenjali z veliko lažjim, pa bolj učinkovitim zdravljenjem z injekcijo preparata papaina. Išias je poimenovana bolečina, ki izvira iz hrbtnega predela in se jo najhujše občuti v nogah, predvsem v stegnu. Je posledica pogostnih okvar okrog četrtega -in petega ledvenega vretenca. Ker je na tem mestu hrbtenica najbolj obremenjena, se začno največkrat med tridesetim in petdesetim letom starosti pojavljati določene spremembe. Medvretenčna elastična ploščica — dis-kus — ima namreč v sredini pol tekoče že-latinozno jedro, ki igra veliko vlogo pri gi. banju hrbtenice in pri amortizaciji pritiskov. Ker v čvrstem delu ploščice pogosto nastanejo raztrganine in razpoke, se kaj lahko zgodi, da želatinozno jedro izstopi. Ce pritisne v hrbteničnem kanalu na živčno korenino, povzroči hudo bolečino, no, in išias je tu. Do letnic, ki smo jih zgoraj omenili, je bila v hudih primerih edina pomoč le operativni kirurški poseg, slaba stran teh operacij pa je bila, da so bile za paciente mučne, okvare pa so se kasneje dostikrat po. novile. Raziskave, da bi bolnikom pomagali z lažjim, pa učinkovitejšim posegom, so tekle vzporedno v ZDA k. v Sovjetski sn-es; ia znanstveniki obeh dežel so prišli na enako idejo z nekoliko variantno metodo: vbrizgati v oboleli del hrbtenice preparat papian in z njim raztopiti želatinozno snov. Ter tako olajšati pritisk na živce in omiliti bolečino. Ta preparat je bil znan že poprej in je izdelan iz južnoameriške rastline, le za zdravljenje išiasa ga dotlej niso uporabljali. V ZDA in Sovjetski zvezi so podatki govorili o zelo visokem odstotku ozdravitev in tako sta predstojnik ljubljanske ortopedske klinike dr. France Debevc in asistent doktor Janko Popovič obiskala inštitut v Sov. jetski zvezi, da smo začeli, kot že rečeno, lani novembra uvajati to novo metodo tudi pri nas. No, in tako smo se sedaj pri naših ortopedih srečali s prof. Millsom iz ZDA v kratkem pa zanimivem razgovoru. VPRAŠANJE: Kakšno je vaše mnenje, z vašimi številnejšimi in bogatejšimi izkušnjami, o novi metodi zdravljenja, ki jo uvajamo v Ljubljani? ODGOVOR: Ko sem si ogledal način zdravljenja, uporabo nove metode, paciente ter dokumentacijo, sem videl, da imate tu v Ljubljani prav tolikšne in tako lepe uspehe, kot jih dosegamo v ZDA. V pribbžno štiridesetih klinikah, ki v ZDA za sedaj uporabljajo, proučujejo in uvajajo kot novost to metodo, smo doslej zdravili po novem okrog šest tisoč bolnikov, ki bi sicer morali biti operirani. To -je že tolikšno število, da se lahko zanesemo na dokaj precizno dognanje, da ta metoda uspe zelo dobro pri najmanj 80 odstotkih bolnikov. Pri preostalih 10 odstotkih smo dosegli znatno izboljšanje in samo pri 10 odstotkih je bilo kljub vsemu treba poseči po kirurškem nožu. Dr. Popovič je ob tem povedal, da so v Ljubljani z novo metodo doslej pomagali blizu sto bolnikom, in kot je potrdil tudi dr. Mills, dosegli podobne rezultate, čeprav je ta številka še prenizka, da bi jo že z gotovostjo uporabljali za račun v odstotkih. VPRAŠANJE: Kakšne izkušnje imate v ZDA za morebitne posledice zdravljenja po novi metodi in za spremljajoče pojave? ODGOVOR. Pri zdravljenju z injiciranjem papaina — mimogrede je dr. Mills povedal, da v ZDA uporabljajo podobno, vendar ne enako varianto tega zdravila kot v Sovjetski zvezi in Ljubljani — torej pri uporabi papaina smo v kakih šestih odstotkih opazili alergično reagiranje bolnikov na to zdravilo. Ugotovili smo, da se alergija pojavi najkasneje v petih minutah potem, ko smo dali injekcijo, in zato te minute vedno zadržimo bolnika še v narkozi, da vidimo, ali bo dobil koprivnico ali ne. Glede na to, da v Ljubljani ni bilo niti enega primera, ko bi dobil bolnik alergijo, sklepamo, da je morda malo večja občutljivost ljudi v ZDA na ta preparat zato, ker rastlina, iz katere je izdelano zdravilo, raste tudi v Texasu. Možno bi bilo, da so prav zato ljudje bolj občutljivi za reakcijo. Mimo te manjše nevšečnosti pa se pri nas enako kot vi v Ljubljani lahko pohvalimo, da se bolnik začne gibati že kmalu po posegu in večina se lahko zaposli že po šestih tednih. Dr. Popovič je kot živ dokaz, ki naj potrdi te besede, vskočil z opombo, da je tudi dr. Millsa dajal hud išias in so tudi nje-ga samega pozdravili s to novo metodo. VPRAŠANJE: V vednost vseh tistih ljudi, ki imajo okvare na hrbtenicah in zato hude bolečine v križu in zlasti nogah, pa vendar še ne v stadiju, ki bi narekoval operacijo oziroma sedaj po novem zdravljenje z injekcijo papiana, nas zanima, ali v ZDA predvidevajo, da bi postopoma tudi v takih lažjih primerih pomagali z novo metodo? ODGOVOR: Stvari smo raziskovali, vendar smo prišli do sklepa, da z injekcijo pa-piaina posežemo le v zelo hudih primerih hrbteničnih okvar, praktično tedaj, ko bi bila sicer nujna operacija. Pri manj hudih primerih pa se zavzemamo še naprej za klasično zdravljenje, predvsem s fizioterapijo. VPRAŠANJE: Na koncu še vprašanje, kako presojate metodo in zdravila, kakršno uporabljate v ZDA, in varianto, ki so jo uvedli v Sovjetski zvezi in smo jo povzeli tudi pri nas? ODGOVOR: Z velikim zanimanjem sem si ogledal in spoznal način zdravljenja v Ljubljani. Menim, da ima ena kot druga inačica metode svoje prednosti, najbolje pa se mi zdi, da bi se izkazala kombinacija. Ta zamisel me še posebej prepričuje o koristnosti sedanjega obiska v Ljubljani, ko sem vašim zdravnikom posredoval svoje izkušnje, pridobil pa znanje vaših. Pa še nekaj bi povedal, nad čimer sem bil izredno presenečen: naval bolnikov je pri vas v Ljubljani neprimerno večji kot v ambulantah, kjer delam v ZDA. To sili vaše zdravnike k izredno intenzivnemu in hitremu obravnavanju bolnika in moram reči, da tako veščih in sposobnih strokovnjakov zlepa ne bi srečal v naših klinikah v ZDA. Zadovoljen sem, da bomo ostali tudi naprej v stikih in pismenem obveščanju, in da se bomo morda še neposredno srečevali, saj ene kot druge zanima napredek in razvoj tega novega, česar smo se lotili, da pomagamo ljudem z okvarami na hrbtenici. '-mpt.ta NAMORS Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, tRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica SORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnapre|: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 7 16. junija 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSKA DIRKA PO ŠVICI Nepričakovana zmaga A ngleža S. Barrasa Italijanski predstavniki na častnih mestih MOTOCIKLIZEM JUTRI V OPATIJI HENDSCHIKEN, 15. - Angleški kolesar Sid Barras je zmagal v prvi etapi mednarodne kolesarske dirke Ro Švici. 215 km dolgo progo iz Zu-rkha do Hendschikna je prevozil v 5.36’21”. V končnem sprintu je na cilju premagal italijanska predstavnika Fabbrija in Paolinija, medtem ko so tudi ostali tekmovalci privoli v času zmagovalca. Vrstni red na cilju 1. etape: 1- Sid Barras (VB) 5.36’21” 2- Fabrizio Fabbri (It.) k. Enrico Paolini (It.) Herman Van Springel (Bel.) K Luciano Conati (It.) 8- Marcello Bergamo (It.) ?• Gaida (Zah. Nem.) jk De Geest (Bel.) “• Houbrechts (Bel.) 18' Emanuele Bergamo (It.) itd. * * * MONTEVARCHI (Arezzo), 15. -j drugi etapi mednarodne amaterje kolesarske dirke po Italiji je ^agal 23-letni predstavnik Lombar-o je Alberto Bogo, ki je odvzel Francozu Bourreauju prvo mesto na skupni lestvici. Odločilni beg je Bo ?° izvedel 13 km pred ciljem, ko si skupno s tremi tovariši nabral 20 sekund prednosti in jih obdržal Vse do cilja, kjer je gladko zrnati. V današnji etapi je odstopila celotna ekipa Irana, ki je bila v jdnjem trenutku povabljena na dirko. Vrstni red na cilju: k Alberto Bogo (Lombardija), ki je prevozi 144 km v 3.35’40” s poprečno hitrostjo 40,060 km/h “• Peruzzo f Di Lorenzo «■ Pola d- Rotiers (Bel.) ”• Ottawa (Pol.) '■ Bourreau (Fr.) Skupna lestvica: k Alberto Bogo “■ Peruzzo k Di Lorenzo !• Bourreau Baroncelli G. zaost. 19” 6.26’57” zaost. 1” roo ‘2” 5” ji, ki se je pričela danes in bo trajala deset dri. Kamniek je progo od Dunaja do Linza (176 km) prevozil v 4.30'25. V njegovem času so se uvrstili vsi kolesarji. «VeIika nagrada Jugoslavije» veljavna za svetovno prvenstvo Najboljši svetovni vozači bodo nastopili v petih kategorijah - Agostini kandidat za dve zmagi BERLIN, 15. — Na atletskem mitingu v Berlinu je jugoslovanka metalka kopja Nataša Urbančič zasedla drugo mesto za svetovno in olimpijsko prvakinjo Ruth Fuchsovo. Ur-bančičeva je vrgla kopje 60,74 m daleč, Fuchsova pa 62,42 m. Djurdja Fočič je v teku na 100 m z ovirami bila izločena v predtekmovanjih, v skoku v daljino pa se je uvrstila na tretje mesto s 6.29 m. Srečko Štiglič je izvedel le dva meta kladiva in je bil na koncu tekmovanja enajsti z znamko 62,30 ; ne bi smel imeti Nizozemec Jan de metra. i Vries prevelikih težav za osvojitev OPATIJA, 15. — V nedeljo bo v Opatiji mednarodna motociklistična dirka za veliko nagrado Jugoslavije. Letošnja jubilejna 25. dirka bo veljavna tudi kot šesta vožnja za svetovno motociklistično prvenstvo in bi se je morali udeležiti vsi najboljši svetovni predstavniki. Potem ko je dirka za Tourist Trophy, ki je tudi veljala za SP, propadla, ker ni hotel na njej nihče nastopiti zaradi izredno nevarne proge, bo o-patijska dirka ponovna velika preizkušnja za vse motocikliste, ki so ostali brez svojih dveh velikih predstavnikov, Saarinena in Pasohnija, ki sta pred nedavnim zgubila življenje. Motociklistične hiše, predvsem pa Yamaha, jima iščejo sedaj naslednike. Zgleda, da bo Saarinena dostojno nadomestil Finec Lansivuori, ki tudi tekmuje na yamahi in se lahko izkaže v več kategorijah. Kategorija do 50 ccm Nastopilo bo 36 vozačev, vendar prvega mesta, saj je bil predlan skim prvak, lani pa drugi v tej kategoriji. Edinole Timmer in Bruins bi mu lahko delala preglavice. Kategorija do 125 ccm Svetovni prvak Španec Nieto je teoretično že zmagal, čeprav bi mu Šved Andersen lahko metal polena pod noge, vendar je to le malo verjetno. Kategorija do 250 ccm Finec Theo Lansivuori je skupno z Angležem Mortimerjem med kandidati za osvojitev prvega mesta, čeprav je trenutno v odlični formi tudi Nemec Dieter Braun. Konku renca v tej kategoriji je po smrti Saarinena in Pasolinija odprta, vendar izgleda, da bo tudi tokrat prevlada Yamaha, ki bi morala svoja vozila zaupati finskemu dirkaču. Kategorija do 350 ccm Agostini ne bi smel imeti preve- odstopa. Prej se mora svetovni prvak prepričati, ali je proga dovolj varna za nastop. Pred časom so namreč vse velike tovarne naslovile na prireditelje pismo, v katerem so izražale dvome o varnosti opatijske proge. Tako je Yamaha odpovedala svoje uradno sodelovanje na dirkah za svetovno prvenstvo v letu 1973, medtem ko je svoje dvome izrazila tudi tovarna Harley Davidson. Najhujši Agostinijev tekmec v tej kategoriji bi moral biti njegov klubski tovariš Phil Read, medtem ko je v odlični formi tudi Madžar Ja-nos Drapal. V konkurenci 29 vozačev pa ima precej možnosti za dobro uvrstitev tudi Jugoslovan Bran ko Bevanda. Kategorija do 500 ccm Tudi tu ne bi smel imeti Agostini prevelikih težav z osvojitvijo lovorovega venca, čeprav bo proti DANES IN JUTRI Več startov naših atletov MLADINSKE IGRE OD 22. DO 30. SEPTEMBRA likih težav z zmago. Vprašanje je njemu tekmoval Reed in pa Avstra le, če bo nastopil, saj je njegova hiša izjavila, da mu prepušča proste roke in da je pripravljena po vrniti mu vse stroške v primeru lec Jack Findlay. Ni pa izključeno da ne bo nastopal v tej kategoriji tudi Teuvo Lansivuori, ki ima precej izgledov za dobro uvrstitev. Po krajšem premoru se bo danes nadaljevala atletska sezona. Predvidena so tekmovanja naraščajnikov v Trstu ter nato za mladince in člane v Pordenonu in Vidmu. Za naraščajnike bo tekmovanje za «Pokal CUS« priredilo istoimensko društvo in sicer v soboto popoldne na šolskem stadionu v Kolonji. Od borovcev se ga bo udeležil Ivan Kuret. Tehnično zanimivejše bo pa tekmovanje v nedeljo zjutraj v Pordenonu. Kakovostno bo slovenska atletika zastopana predvsem v metu kopja z Udovičem, ki se bori za prva mesta in z mladim Ruzzierom, ki bi moral vsak čas končno preseči 50 metrov. Sicer so vse naprave v Pordenonu zelo slabe in je skoraj peščeno zaletišče za metalce kopja posebno neugodno. Srednjeprogaš Švab ima praktično na razpolago le tek na 400 metrov. Čas okoli 53" se ram zdi primeren za njegovo trenutno formo. Tudi letos bodo priredili deželne mladinske igre Tekmovanje bo potekalo v šestnajstih disciplinah Odbomištvo za šport in rekreacijo bo priredilo tudi letos deželno tekmovanje mladinskih iger. To tekmovanje so priredili prvič lansko leto in je doživelo lep uspeh. Gre za edino tako manifestacijo v državi. ki se ga je lansko leto udeležilo skoraj 1000 tekmovalcev. Deželno odborništvo za šport in rekreacijo je določilo tudi datume tekmovanj, ki se bodo odvijala 22., 23. in 30. septembra letos. Datumi sicer niso najbolj posrečeni, ker se je šolsko leto že zaključilo, šolarji in dijaki pa se bodo vrnili v razrede šele s 1. oktobrom. Tako je šola, ki bi morala biti pravzaprav i pobudnik tekmovanja, ostala odreza- sko in mladinsko konkurenco v sredo popoldne. Giede na dejstvo, da gre za delovni dan, bo slovensko predstavništvo verjetno le simbolično. Zagotovo bo nastopil le Cesar, ki se v Vidmu mudi zaradi dela. Predvidoma bo nastopil v teku na 110 čez ovire. Na razpolago pa bo imel še skok v višino in met diska. K. B. ....Ulili...........................................................................................................................................................................................................i...................................................................... NOGOMET PO PORAZU ANGLIJE V TURINU Angleški tisk pozitivno ocenjuje nastop italijanske reprezentance Edinole «Daily Mail» se ni mogel sprijazniti s porazom DUNAJ, 15. — Sovjetski kolesar je zmagal v prvi etapi a-^terske kolesarske dirke po Avstri- DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 16. JUNIJA 1973 NOGOMET ZAČETNIKI v Dolini 19.15 Breg — Fortitudo JUTRI nedelja, 17. junija 1973 NOGOMET MLADINCI 8.30 v Trstu, stadion «1. maj« Primorje — S. Giovanni KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11-00 na Opčinah Polet — Libertas TS * * * 21 -00 v Skednju 6rvolana — Kontovel KOLESARSTVO dirka veteranov 15-30 v Padovi Nastopa tudi Adria LONDON, 15. — Z izjemo dopisnika londonskega lista «Daily Madl» se vsi angleški komentatorji včerajšnjega srečanja med Italijo in Anglijo strinjajo, da so bili italijanski nogometaši odločno boljši od svojih nasprotnikov in da so zmagali predvsem po zaslugi svoje solidne obrambe. Iz pisanja vpa; ni, povsem jasng^ali se londonski časopisi popolnoma . strinjajo z italijansko obrambno taktiko. Glavni komentatorji - priznavajo JLtaIijfflBm*-2aslugtr-za~žma: go, saj so popolnoma onesposobili angleške predstavnike. Ti niso bili na koncu srečanja več sposobni reagirati na hitro igro domačinov. «Daily Mirror» svari angleške izvedence pred obrambno igro Italijanov, ki pa je ne vedno odobrava. Pripominja, da jo je treba upoštevati, predvsem, če se bo tudi Anglija prebila v finalni del svetovnega prvenstva. Tudi «Daily Express» poudarja solidno obrambo «azzurrov», saj niso v prve pol ure igre Angleži niti enkrat nevarno zaposlili vratarja Zoffa. Čeprav so fantje Alfa Ramseya igrali ravno tako dobro kot v nedeljo v Moskvi, niso mogli niče- spodobe. Najprej jih je primerjal šahistom, ki so vse preračunali, nato pa jih primerja zasledovalcem, ki so iskali le gol. Ustavlja se najbolj pri Riveri in Capellu, sar proti domačinom, ki spadajo ki sta izdelovala vse napaldne ak- med najboljše obrambne ekipe na svetu, pripominja «Daily Tele-graph». Posledica tega je bila, da je kakovost angleške igre popolnoma propadla. «Guardian» je bil navdušen predvsem nad igro Morinija, Bel-lugija, Saibadinija in Facchettija, ki so predstavljali stebre italijanske obrambne vrste. Pri tem pa ne pozablja na izredno igro Rive-re in Anastasija v napadu, za katera meni, da sta bila podobna lutkam, ki so zmešale štrene Angležem in jih popolnoma onesposobile. «Guardian» zaključuje, da so angleški predstavniki le redkokdaj prišli do izraza, ko so njihovi nasprotniki začeli pobirati sadove dobre igre posameznikov. Dopisnik «Timesa» je pri opisovanju igre italijanskih predstavnikov uporabljal vse mogoče pri- h,.iiei je iiil v prostorih PD a^ie prve slane. Kmalu je bilo zjutraj vse belo, kakor da je 'aPadei sneg. čez dan je še vedno toplo sonce raztopilo sla- 10 in bilo je prijetneje. . , . Prvi močnejši jesenski veter je ogulil drevje, da so le še °!e veje širile svoje prste v krošnje sosednjih dreves. Z od->aalim listjem je plahnel tudi občutek varnosti. Vidljivost iz je postala kar neprijetna. Kmalu pa smo se tudi temu Ovadili, zasilni šotori bolnice so bili tako skromni in majhni, !* so se skorai izgubili med najrazličnejšimi odtenki tal, ki je pokrivalo jesensko listje. Uvidel sem, da skrb in strah re3 jesenjo, ko bodo gozdovi ogoleli, ni bila potrebna. Z ajhno kamuflažo smo se lahko prav tako dobro zamaskirali D se počutili vami kot prej. Sovražnik bi moral vedeti za naš , ^°žaj, da bi nas našel, sicer bi lahko odšel mimo nas, ne ir Di nas opazil Vendar smo kljub temu morali ostati pre-hdni ‘ Vse do snega smo se v bolnici počutili kar dobro. Konec ktobra je zapadel prvi sneg. Že smo se pripravili, da se predimo v pripravljeno brunarico na Požarju. Čez dan pa ja ,neg skopnel Odločil sem, da se še ne bomo preselili. Ostau dokler se bo dalo. Tako smo ostali blizu šoškove lokvi-6 do srede decembra. Mraza smo se branili tako, da smo si nabavili jelenovih in srninih kož. Bolniki in ranjenci so se tiščali večinoma okoli ognja. Spali pa so tesno drug ob drugem, da so se greli. Šotore smo popravili in zadelali s praprotjo in listjem, da bi bilo čim topleje. Tedaj smo zvedeli, da belogardisti vedo, da smo nekje blizu Zupanovega laza in da se pripravljajo za napad. Novico je prinesel Tine, ki je pogostoma obiskoval Babno polje. Vse do sredine decembra so nas pustili pri miru. V dolini se ni govorilo o kakšnih namerah, da nas napadejo. Belogardisti so «mirovali». Zadovoljevali so se s tem, da so v dolini utrdili svoj položaj. Pričakovali smo, da tako ne more ostati. Prej ali slej bodo udarili po partizanih. Ko so se torej jele širiti govorice, da se «ta beli» pripravljajo na pohod, sem se odločil, da se premaknemo v brunarico na Požarju. Prav na vrhu Požarja, tik za robom proti Leskovi dolini je stala že prej pripravljena, solidno grajena brunarica. Dolga je bila kakih 5—6 metrov, široka kake 4 m. Z vzhodne strani je imela iz desk zbita vrata. Eno okno je gledalo proti Otro-bovcu, ki je bil za dober streljaj pod vrhom Požarja. Sredi barake je stal bencinski sod, preurejen v peč. Tu smo kuhali in se greli obenem. Na golih tleh smo postlali s smrekovimi vejicami, jih prekrili z nekaj kožami in si tako pripravili dobra ležišča. Ležali smo pomešani: ranjenci, bolniki in osebje. V tem času sem imel nekaj novih ranjencev in bolnikov. Priključila sta se nam Viktor Frank in Jakob Prevec, dva od šestih bolnikov, ki so se zastrupili s hrano v času ofenzive. Dragi štirje so šli na svojo pest na Pogačo, velik gozd nad Ložem. V baraki smo se dobro počutili. Po vodo smo morali hoditi zelo daleč do Otrobovca. Hrano smo prejemali v Notranjskem odredu, večinoma meso in krompir. Redkokdaj je bilo vmes tudi kaj moke, da smo pripravili krompirjeve žgance. Zmanjkalo je soli in maščob. Vsak dan smo jedli juho, velik kos mesa in krompir. Zaradi take hrane smo skoraj vsi dobili grižo. Ozdraveli bi hitro, če bi imeli ustrezno hrano. Te pa ni bilo. Nekega dne, bilo je novembra, ko sem spet kot navadno obiskal Notranjski odred, sem naletel na skupino partizanov, ki so prišli iz Slovenskega primorja in bili namenjeni na Glavni štab. Med njimi je bil Boris Kraigher. Pripovedoval nam je, kako so ušli skozi podzemni rov iz taborišča za internirance v Gonarsu in se prebili do partizanskih enot na Primorskem. Pripovedoval je, kako so ljudje na Primorskem z navdušenjem sprejeli Loški odred. Borce odreda, ki je zaradi priliva novih borcev domačinov močno narasel, povsod lepo sprejemajo. Hranijo jih zelo dobro, večinoma jedo golaž m polento, ne manjka pa tudi riža in makaronov in celo vina. Same dobrote, o katerih si mi v Loški dolini po ofenzivi še sanjati nismo upali. Tudi vojaški položaj tam ni bil slab, je pravil tovariš Kraigher. Govoril je z navdušenjem in prepričljivo. Naslikal je razmere v Slovenskem primorju tako vabljivo, da mi je postalo žal, da tudi jaz nisem že taikrat šel z njimi. Odločil sem se in ga prosil, da posreduje na Glavnem štabu, da me čimprej pošljejo za Loškim odredom na Primorsko. Odločil sem se lahko, saj sedaj nisem imel nobenega težkega ranjenca, ki bi mu bila moja pomoč neobhodna. Razen tega so razmere pod Snežnikom postajale vedno težje. Po odhodu Loškega odreda se nismo počutili tako vame kot prej. Vsak čas smo lahko pričakovali večjo aktivnost belogardistov. Ne vem, čemu je pripisati, da bela garda ni znala bolje izkoristiti položaja, ki je nastal z odhodom Loškega odreda. Morda so računali, da nas bo vzela zima. K sreči to leto dolgo ni bilo veliko snega. Šele o božiču se je začela prava zima. Kdo ve, kako bi bilo, če bi sneg zapadel že prej. Želel pa sem si proč od tam med tovariše, ki sem jih dodobra spoznal v najtežjih dneh, v času ve like ofenzive. Tovariš Kraigher je obljubil, da bo poročal o moji prošnji Glavnemu štabu. Rekel je še, da bo to rad storil, ker ga je sam Bračič prosil, naj čimprej pošljejo zdravnika na Primorsko. Da je bilo s hrano težko, da je bil to celo naš glavni problem, je dokaz tudi primer z novinci, ki so prišli s Primorske, da bi se priključili našim enotam. Na poti na Dolenjsko, kar mor so bili namenjena, so se ustavili v Notranjskem odredu, kjer jih je bilo treba nahraniti. Za to priložnost so v odredu zaklali kravo, ki je bila breja kakih sedem mesecev. Fantje, ki so prišli s Primorske, so bili od dolge hoje in pomanjkljive hrane tako sestradani, da so pojedli še nerojeno tele, čeprav smo jim to branili. V bolnici na Požarju smo bili še vedno v glavnem isti ljudje kakor prej. V Notranjski odred je bil premeščen Tine, ne vem, iz kakšnega razloga. V baraki nam je bilo toplo, zato smo se v glavnem zadrževali v njej, le izvidnico smo postavili na najvišji greben, ki je bil tik za barako. Izvidnik je lahko udobno sedel na šotoru, ali pa se premikal vzdolž grebena in opazoval v strmino podse. V dnu strmine, porasle z gostim gozdom, je bil majhen laz. Tam se je začenjala gozdna pot, M je ostro zavijala navzdol po strmini. Vodila je do vzhodnega konca velikega laza, Otrobovca. Nekega dne, bilo je prav na dan, ko so Italijani napadli begunsko taborišče v šimenovi' dolini, smo dolgo poležavali v baraki. Zunaj je bilo zelo mrzlo in mokro vreme Pihal je močan veter in nosil debele, mokre snežinke, pomešane z deževnimi kapljami. Nikomur se ni ljubilo vstati, še manj, da bi šel za barako na izvidnico. Vsak je našel kak izgovor, le da mu ne bi bilo treba na izvidnico Zadnje čase. odkar smo se preselili na vrh Požarja, smo se počutili dovolj varne. Slabo, mokro in megleno vreme, k- je trajalo že nekaj časa pa nam je ubijalo vsako voljo Vsi smo bili slabe razpoR^m, vsak je nekaj razmišljal in topo zri predse. (Nadaljevanje sledi) ENEL ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA POROČILO IN OBRAČUN 31.12.1972 Poročilo upravnega sveta k bilanci za poslovno leto 1972 se, potem I ko se zahvali dosedanjemu pred- j sedniku odv. Vitantoniu Di Cagnu, ki bo imenovan za častnega predsednika, ter svetovalcema inž. Ca-1 ratiju in Fraschettiju, dobesedno j nadaljuje: Prvo desetletje dejavnosti Z 31. decembrom 1972 se je zaključilo desetletje življenja Ustanove. Zares je vredno v nekaj številkah povzeti napomembnejše uspehe tega prvega ciklusa upravljanja: Indeks 1963 1973 naraščanja v % (1963 = 100) — podjetja prenešena in inte- grirana v našo organizacijo — vrednost naprav (v mili- 73 1.146 jardah lir — kosmata učinkovita zmoglji- 3.231,6 8.058,5 249,4 vost naprav (v tisočih kw) 11.154 26.517 237,7 — naložbe (v milijardah lir) — proizvodnja (v milijonih 259,6 715,7 275,7 kwh) 47.651 100.535 210,9 — število potrošnikov — fakturirana električna ener- 15.459.000 25.435.936 165 gija (v milijonih kwh) 40.586 89.143 219,6 (v milijardah lir) — delež v odstotkih sklada za 580 1.298,3 223,8 amortizacijo na vrednost naprav v obratovanju 40,14 31,43 — samofinanciranje (v odstot- kih glede na vrednost investicij) 48,72 8,06 Za 590,4 milijarde lir, manjše I amortizacije, kolikor izhaja iz računov do konca 1972 leta. predstavljajo izgubo, ki jo je ustanova na-' kopičila v prvih desetih letih u-pravljanja. S tem v zvezi bi mogli ponovno omeniti to, kar smo nakazali v prejšnjem poročilu in sicer, da bi bilo dovolj, začenši z letom 1969, povišati električne tarife ter prispevke za priključitev za 10 odst. v primerjavi z ravnjo iz leta 1959, življenjske stroške. Z druge strani pa niso bili sprejeti ustrezni nadomestni ukrepi, ki naj bi pripomogli k sanaciji naše bilance. Brez haska bi bilo sleherno rekri-miniranje glede tega, kar bi se bilo lahko storilo a ni bilo storjeno, vendar smo dolžni že od sedaj poudariti, da začenši s sedanjim poslovnim letom ne bomo mogli več mimo tega, da se namenijo takšne amortizacijske kvote, da bodo ustrezale zahtevam resnične obnove na- kon, omejili onesnaževanje okolja, ki ga povzročajo naše termične centrale. Tisti, ki toliko govoričijo o teh problemih, se, žal, ne drži objektivnih mnenj, ki bi temeljila na znanstveni osnovi. Zato smatramo za potrebno poudariti, da je glede onesnaževanja ozračja delež električne industrije neznaten, kar zadeva ogljikov monoksid, ogljikove vodane ter prah in to zato, ker se izgorevanje v obliki nadaljuje vzpon v ozračje še za kakih sto metrov in to deloma na račun brzine, s katero uhaja, deloma pa na račun lastne temperature, dokler se ne razprši zaradi infiltracije zunanjega hladnega zraka Kadar pa na področju piha veter, se vroči steber bolj naglo razprši. toda veter pline razprši na zelo široka področja in tudi s tem zreducira njihovo koncentracijo v bližini tal na neupoštevanja vredno mero. Ob 1963, do 1972, smo izvedli skupno investicij za 4.497 milijard lir, od česar za 1.910 milijard na področju distribucije. V istem časovnem razdobju je bilo izplačanih za podržavljena podjetja na račun odškodnine, vštevši obresti in za akontacije na odškodnine skupno 1.934,6 milijard lir. Da t>i poskrbeli potrebna sredstva, da bi bili kos investicijskim programom ter obveznostim, ki smo jih že omenili in to po odbitku notranjih sredstev, smo se zatekli k zbiranju kapitalov na dolge roke in to v vrednosti 4.859 milijard lir od česar približno 4.774 milijard predstavljajo nominalno vrednost obligacijskih posojil, ki so bila razpisana v tem desetletju. Samostojno finansiranje, ki je v letu 1963 znašalo 48,72 odst. ki pa je v naslednjih treh letih doseglo tudi veliko višje ravni (64,49 odst. v letu 1964, 60,82 odst. v 1965. in 49,35 odst. v 1966. letu) se je — kot smo že videli — postopoma krčilo, dokler ni 1972. doseglo le 8,06 odst. in to zaradi vedno nižje amortizacije, ki smo jo mogli doseči v zadnjih poslovnih letih. Finančna bremena, ki so leta 1963 znašala 116,2 milijarde lir, so se leta 1972 povzpela kar na 330,6 milijarde in še vedno kažejo težnjo po povišanju in to tudi pod vplivom neprestane erozije notranjih sredstev za finansiranje. To pa mora prav gotovo vzbujati zaskrbljenost. Kar zadeva stroške za osebje, se je poprečni strošek na nameščenca, ki je v trenutku podržavljenja znašal 2.340.000. povzpel v tem času na približno 7 milijonov. Vse to zares veliko povišanje pa ni moč pripisati sindikalni akciji (pa čeprav je bila ta posebno težka v pogodbah v letu 1963 ter v letu 1970), ker je treba to povišanje deloma pripisati tudi večjemu številu poviškov dravinjskih doklad v primerjavi s preteklostjo, kot tudi zakonu v korist bivšim boievnikom katerega hreme se sedal kaže veliko težie kot se je v prvem trenutku zdelo. ! Da bi vsaj približno prikazali ob- j seg odhoda osebja, ki ga je ta za-' kon z izredno privilegiranimi pogoji: omogočil, bo dovolj navesti nekaj podatkov: v letu 1972 je podalo j ostavko, po večini so to bili bivši: borci, štirikrat več delovnih moči, j kot je znašalo tradicionalno letno j poprečje. In v tem smislu je bilo j izplačanih odpravnin v znesku nič j manj kot 107,7 milijarde lir, v pri- i merjavi 21,6 milijarde, koliko je bilo v iste namene izplačanih v prejšnjem letu. Rezultat ekonomskega računa Tudi za leto 1972 smo bilanco zaključili in pareggio, toda kot smo poudarili že v prejšnjih poročilih, gre le za navidezen uspeh, ki smo ga dosegli s pomočjo postopnega zmanjševanja amortizacijske kvote. Če bi namreč morali to kvoto računati na ravni 60,81 odst., kot je veljala v poprečju v poslovnem letu 1962 za vsa glavna električna podjetja, ki so bila podržavljena, bi ustrezna proračunska vsota znašala 263,7 milijarde lir. V zvezi s tem navajamo naslednjo tabelo, ki jo zasledimo na 184. strani našega prejšnjega poročila ažumiranega s podatki za leto 1972: PODATKI IN VESTI IZ POROČILA UPRAVNEGA SVETA (številke v oklepaju se nanašajo na leto 1971) prevzeta podjetja stanje na dan 31.12.1972 1.179 (1.159) integrirana podjetja z dnem kot zgoraj 1.147 (1.127) kosmata proizvodnja Enel 100.535 milijonov kWh (92.047 milijonov) + 9,2% takole razvrščena: uvoz energije izvoz energije hidrološke razmere 30.631 63.696 2.582 3.626 2.892 hidroelektrika termoelektrika geotermična jedrska 2.692 (1) » » koeficient produktivnosti hidroelektrike ni povoljen za 0,99, proti 0,91 v 1971 1970. letu (28.132) (57.886) ( 2.664) ( 3.365) ( 3.234) ( 1.573) je bil la-in 0,93 v 134.900 milijonov kWh (124.860) 127.700 milijonov kWh (120.0461 25.435.936 (24.764.945) + 3,2% 9,2% globalna kosmata proizvodnja električne energije v Italiji energija vključena v mrežo v Italiji za kritje notranje porabe potrošniki Enel na dan 31.12.1972 energija, ki jo je fakturiral Enel 89.142,9 milijona kWh (81.628,4) + kosmata učinkovita zmogljivost hi-droelektričnih naprav Enel, ki so začele obratovati med letom enako kot zgoraj glede termoelek-tričnih naprav električni prenosni vodi Enel, ki so stopili v obratovanje nove transformacijske zmogljivosti, vgrajene v prenosno mrežo izvedene naložbe 363.000 kW 549.000 kW 897 km 4.425.000 kVA ( 294.500'' (1.987.400) ( 783) 715,7 milijarde lir (665,8) (4.229.000) Četrta jedrska centrala v Caorsu (Piacenza) bo, kot se predvideva, začela obratovati v prvih mesecih 1975. Imela bo zmogljivost 840 MW in bo opremljena z reaktorjem na vrelo vodo. V decembru 1972 je bila razpisana ponudba za dobavo pete enote z zmogljivostjo od 800.000 do 1 milijona kW ter šesta enota s podobnimi značilnostmi, za nakup katere si Ustanova pridržuje pravico odločitve eno leto po naročilu pete enote. Naložbe v nove obrate se za dobo 1973-1978 predvidevajo v znesku 5.625 milijard lir. Za znanstvene raziskave je Ustanova v letu 1972 potrošila malo manj kot 12 milijard lir. Osebje je ob koncu 1972 štelo skrpno 98.265 elementov, ob koncu prejšnjega leta pa 105.057 oseb. Zmanjšanje števila je treba pripisati v pretežni meri odhodu osebja na osnovi zakona v prid bivšim bojevni kom. Strošek za osebje je znašal 707,5 milijarde iir, nasproti 567,3 mi lijarde v prejšnjem letu. Odškodnina, ki je bila izplačana do 31. 12. 1972 v prid 956 pod jetjem, je znašala 1.636,7 milijarde lir, kar je 96,27 odst. celotne vrednosti. Istega dne so izplačila bivšim električnim podjejtem znašala skupno 1.934,6 milijarde lir, od česar 1.797,2 milijarde za odškodnino ter obresti, 137,4 milijarde pa na račun. Razpisana posojila znašajo 850 milijard lir, od česar 250 milijard za izplačilo odškodnine ter 600 milijard za nove industrijske potrebe, ki so povezane s programom za nove naložbe. Električne tarife so se spremenile na račun ukinitve občinske trošarine, ki je bremenila električno porabo za zasebno razsvetljavo. Del te davščine, in sicer 7 lir za dobavljeno kWh, je bil s 1. januarjem 1973 vključen v ceno elektrike. V drugih deželah EGS so se tudi v letu 1972 cene električne energije povišale: 4,26 odst. v Franciji, 5 odst. v Veliki Britaniji, 5,6 odst. v Nemčiji za normalno rabo ter 12,1 odst. za posebno porabo. Za elektrifikacijo podeželja je raziskava, ki smo jo mi podvzeli, da la naslednje rezultate: 31. 12. 1971 je bilo še vedno brez elektrike ka kih 265 tisoč domov z 1,1 milijona prebivalcev. Za priključitev elektri ke tem domovom, bi potrebovali 326 milijard lir. Upoštevajoč domove (ter njihove prebivalce), ki bodo lahko napeljali električni tok na račun skladov, ki so še na razpolago na osno vi dveh prejšnjih zakonov, bo ostalo brez elektrike še 760 tisoč oseb, od česar približno polovica s stalnim bivališčem v krajih brez elek trike, za rešitev česa bo potrebnih nadaljnjih 240 milijard lir. (1) v glavnem je šlo za nočno energijo in ob praznikih. da bi Ustanova mogla uravnovesiti svoj gospodarski račun, vključujoč sem tudi manjše amortizacijske kvote, ki se niso upoštevale v prejšnjih poslovnih dobah. To povišanje bi bilo tako skromno, da bi ne bilo predstavljalo problemov potrošnikom in bi ne bilo v občutnejši meri vplivalo na Proračunska Amortizacija na lovno leto amortizacija ravni 60,81 odst. Negativna fiskalnega razlika ar t,...,, maksimuma (v milijardah lir) 1963 93,7 3,9 1964 106,8 122,9 16,1 1965 120,3 135,4 15,1 1966 140,0 156,7 16,7 1967 155,1 170,9 15,8 1968 151,0 188,2 37,2 1969 150,0 200,4 50,4 1970 133,3 216,8 83,5 1971 108,9 241,7 132,8 1972 44,8 263,7 218,9 1.203,9 1.794,3 590,4 prav, s čimer bodo tudi računovodsko izraženi resnični ekonomski uspehi poslovanja. Naložbe Naložbe, ki so bile izvedene v 1972. letu, so bile v primerjavi s prejšnjim letom za 50 milijard večje, vendar še vedno za 89 milijard pod predvidenimi naložbami. To pomeni — kot se je zgodilo že pri najnovejših poslovnih dobah — da smo dalj industriji manj naročil, kot bi bilo možno, če bi se ne vlekla več odlašanja, ki se nanašajo na noVfe tfermoelektrične inštalacije. Ta naročila so kljub povečanju cen. do katerih1 'jd" prišld tned tem, znašala 513 milijard lir, nasproti 574 v prejšnjem ter 584 milijard v 1970. letu. Za dobo 1973-1978 načrtovane investicije predvidevajo strošek 5 tisoč 625 milijard lir. Ekološki problem V posebnem odstavku, ki je namenjen «Električni dejavnosti in o-kolju», smo tudi letos podrobno obdelali ukrepe, ki smo jih podvzeli. da bi v mejah, ki jih določa za- pečeh zelo vestno nadzira, kar pa zadeva prah premoga, ga nad 99 odstotkov zadržujejo elektrostatični filtri, ki so vgrajeni v naših centralah, kjer se kot gorivo uporablja premog. Kar zadeva termične centrale, te prispevajo manj kot eno četrtino žveplovega dvokisa ter petino dušičnega oksida, kolikor ga pride v ozračje. Kar se tiče onesnaževanja okolja pa je treba nadalje upoštevati, da tisto, kar je pomembno, ni samo količina teh plinov, kolikor tudi koncentracija onesnaževanja zraka v bližini tal. Produkti izgorevanja pa uhajajo v ozračje skozi zelo visoke dimnike, ki so često tudi 200 metrov visoki. In preden ti produkti ponovno padejo na zemljo, se njihova koncentracija močno zmanjša. In to tudi zato, ker je v primerih velikih objektov tako imenovana resnična višina*- dimnika mnogo večja od dejanske višine. Ob izhodu iz dimnika se namreč ustvarja steber vročih plinov, ki v stožčasti Morda bi se mogel pojaviti strah, da bi kljub našim previdnostnim ukrepom bile količine prahu in strupov, ki bi prihajale iz termoelek-tričnih obratov, razmeroma velike zaradi tega, ker so ti obrati zelo veliki in bi torej tudi uhajanje plinov bilo veliko. Odgovor nam dajejo nekateri konkretni primeri. V La Spezii, kjer je naša termoelek-trična centrala —• z njenima približno dvema milijonoma kW — ena največjih v Italiji, smo namestili mrežo naprav za beleženje onesnaževanja zraka. Mrežo sestavlja sedem fiksnih postaj za ugotavljanje količine žveplovega dvokisa, v zraku in hkrati za zbiranje najbolj značilnih meteoroloških podatkov. In rezultat te raziskave je bil, da je koncentracija žveplovega oksida, ki izhaja iz vseh virov onesnaževanja na področju občine La Spezia še vedno v mejah, ki na temelju italijanskih in tujih predpisov in tudi na temelju specializirane literature niso pomembni glede njihovega kvarnega učinka na javno zdravje. Vrh tega se je ugotovilo, da na koncentracijo žveplovega oksida vpliva v prevladujoči meri o-grevanje stanovanj. Posebno v notranjih mejah mesta je delež naše centrale h koncentraciji žveplovega oksida pri tleh prispeval le dvanajstino tistega, kar so prispevale peči za ogrevanje stanovanj. Našel se bo kdo, ki bo rekel, da brez odgrevanja stanovanj in orez avtomobila ne moremo, in da je delež naših central k onesnaževanju okolja, ki ima v tem primerni dodatni učinek, lahko nevaren. Ne glede na rezultate raziskave, ki so bile izvedene, ne izhaja, da bi grozila ta nevarnost in to tudi zato, ker se naši obrati v splošnem gradijo daleč od mest. In vendar se v zvezi s tem postavlja vprašanje, ali si moremo sploh zamisliti prednostno lestvico, v kateri bi onesnaževanje, ki bi prihajalo iz avtomobilskih izpuhov ter iz peči za segrevanje stanovanj, bilo brez oklevanja sprejeto, medtem ko bi se spravil v dvom manj nevarni delež termičnih central, kot da bi električna e-nergija v sedanjem razvoju družbe bila nepotrebna. Če bomo — in to ni povsem nemogoče — v prihodnji zimi iz določenih razlogov prisiljeni racioni-rati električno energijo v tako imenovanih konicah — bodo nevšečnosti, ki jih bodo utrpela industrijska podjetja, kmetijstvo, terciarne dejavnosti ter civilno prebivalstvo, prisilile, kot menimo, k bolj razumnemu obravnavanju zadeve. Začenši z letom 1975 bi mogle razmere — kar zadeva razpoložljive količine električne energije v odnosu za predvideno potrebo — pokazati v precej zaskrbljujoči luči. Razpravlja se o mejah onesnaževanja, kot jih predvidevajo naši zakoni, ki'določajo, kakor je znano, kar zadeva delež industrije, 0,15 delcev na milijon delcev po obsegu v poprečju 24 ur in se pri tem ta meja smatra za previsoko. Dejstvo pa je, da ta meja v Franciji čl) znaša 0,38 (na področjih blizu termičnih central), v Švici 0,30, v ZRN 0,20. V Veliki Britaniji ni neke meje, pač pa splošno priporočilo, naj bi se upoštevali vsi koristni ukrepi, da bi se zmanjšalo onesnaževanje, medtem ko je v ZDA zvezna zakonodaja postavila mejo 0.14 kot poprečje v 24 urah, kar pa da naj se doseže do leta 1975. Kljub temu smo z naše strani pokazali vso vnemo, da bi uveljavili vsa sredstva, ki jih nudita znanost in tehnika, da bi zavrli pojav. Upoštevali smo tudi uporabo BTZ (gorivo z zelo majhno količino žvepla), ko je to potrebno, vendar ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da to ne predstavlja majhen strošek, ki ga bo nekdo vendarle moral prevzeti nase. Nerazpolaganje z generatorskimi napravami Kar zadeva višje stroške, moramo omeniti dejstvo, da so med vzroki zastoja termično generatorskih naprav (tehnične okvare so v 1972 letu znašale 15,4 odst. nasproti 12,5 odst. v letu 1971), žal nekateri, ki vplivajo tudi na bodočnost: gre prvenstveno za težave organizacijskega značaja pri programiranem vzdrževanju obratov tako na področju konstruktorjev, katerim se deloma poverja samo vzdrževanje obratov, kot tudi na področju naših struktur (zmanjšanje nadurnega dela, manjša možnost uporabe oddajanja del, itd.). Za primer bomo navedli naslednje: za pregled parne turbine z zmogljivostjo 320 MW je bilo do pred nekaj leti potrebnih od 5 do 6 tednov, medtem ko se v tekočem letu predvideva 8 do 9 tednov, kajt del ni mogoče izvajati v dveh dnevnih izmenah. Gre za povišane stroške, ki se ne jemljejo dovolj v poštev pri ocenjevanju bremen, ki izhajajo iz novih delovnih normativov. Jedrski program Kakor je bilo prikazano v prejšnjih poročilih, naš bodoči načrt investicij temelji na obsežnih gradnjah jedrskih naprav z veliko zmogljivostjo, ki nimajo nobenih posledic na onesnaževanje okolja. Ti načrti predvidevajo, da bo leta 1980 od m do 20 odst. naše proizvodnje jedrskega izvora. . . Četrta centrala z 840 MW, ki Je v gradnji v Caorsu, v pokrajini Piacenza, bo začela obratovati v prvl mesecih leta 1975. Hkrati smo v lanskem decembru poskrbeli za razpj gradnje pete centrale, ki bo imel“ zmogljivost od 800 do 1000 MW. v naših načrtih je, da že v teku leta začnemo z novo gradnjo _ z mož-leta odlo- no z veliko zmogljivostjo nostjo, da v teku enega leta ocu čarno še o eni nadaljnji enoti. Elektrifikacija podeželja Na osnovi rezultatov naše nov® ankete glede elektrifikacije podeželja, smo v preteklem januarju -j* kot smo najavili — predložili ministru za industrijo predlog, da naj bi z dokončnim ukrepom zaklju«-1 ves problem elektrifikacije P®“®z„ lja. Ker je bil medtem predloze senatu zakonski načrt, za ponovn financiranje prejšnjih program0 • ki pa ne krije vseh potrebnih str škov, teži naš predlog k temu, naj bi vlada sama s primernim P pravkom posegla v omenjeni z konski predlog. Deželne konference V letu 1972 smo mogli imeti eno samo deželno konferenco in„s}cer» " marca v Campobasso za deželo IV Računamo, da bomo v kratke^* ponovno začeli s ciklom taks stikov, ki so tudi za nas zelo ristni, posebno v zvezi z usta vitvijo dežel z navadnim statut * ★ * Še enkrat bi radi izrazili našo visoko pohvalo osrednjim direkt jem, direktorjem deželnih dir®”, in vsem drugim vodilnim f narjem za njihovo požrtvovalnost ■ za visoki čut odgovornosti, s • terim se posvečajo svojim naloga1'^ Vsem našim delovnim ljudem, glede na rljihov položaj in na m sto, ki ga zavzemajo v veliki o žini ENEL, obnavljamo našo t°P . zahvalo za delež, ki so ga dah P zavzeti dejavnosti, ki so jo dokaz • Ob zaključku poročila naj n“« bo dovoljeno izraziti globoko hva nost gospodu ministru za industr in njegovim neposrednim soete . cem za razumevanje, ki ga ka J do naših težav ter za odg°v° podporo, ki so jo dali za res naših problemov. PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA Zemljišča ...............................lir Stavbe.................................» Električne naprave v obratovanju: naprave za proizvodnjo elektrike . » prenosni vodi ....... transformatorske postaje ...» distribucijska mreža . . . . » Električne naprave v izgradnji . . » Druge naprave in stroji . . . . » Pohištvo, tehnično upravni pripomočki in naprave............................» Skupno lir Višja vrednost premoženja ter prenos podržavljenih podjetij .... lir Stroški in izgube, ki jih je treba amortizirati: razlika pri posojilih, najetih za izplačevanje odškodnin ...» drugo ........................... . » Obratna sredstva: uskladiščeni materiali in naprave . » goriva in druge zaloge ...» Blagajna ter vrednotnice . . . . » Vrednostni papirji s stalnim dohodkom: obveznice ............................» drugi vrednostni papirji s stalnim dohodkom..............................» Delnice in soudeležbe pri glavnicah . » Banke ....................................» Aktivne vrednotnice ...... Terjatve do uporabnikov: terjatve za porabljeno energijo druge postavke...................... Terjatve do obračunskih in podobnih skladov...................... Predujmi dobaviteljem . . . Druge terjatve................... Razni prehodni računi aktiv Terjatve za dozorele aktivnosti Skupno PREHODNE POSTAVKE Kavcije................. Jamstva................. Druge prehodne postavke lir » » Skupno lir 6.646.547.112 103.179.365.162 3.233.564.896.985 397.446.589.092 325.792.261.205 2.590.803.262.299 798.886.138.194 49.191.337.419 107.701.366.042 7.613.211.763.510 445.155.929.359 121.082.187.500 105.125.274.423 126.478.392.195 37.852.378.038 311.569.451 4.796.550.204 4.353.178.723 1.307.052.227 11.010.225.723 309.821.418 257.233.870.694 86.526.008.857 81.307.591 114.439.172.553 81.311.061.796 195.706.102.779 7.501.108.738 9.213.792.955.779 11.050.511.728 19.274.484.669 205.040.627.577 235.365.623.974 BILANCA DNE PASIVA Sklad za amortizacijo: Stavbe lir 19.343.634.487 električne naprave v obratovanju . » 2.125.876.622.209 druge naprave in stroji ; . . » 13.032.175.810 pohištvo, tehnično upravni pripo- močki in naprave . . . . » 30.865.033.893 višja vrednost premoženja ter pre- nosi nacionaliziranih podjetij . > 90.643.800.000 Skupaj lir 2.279.761.266.399 Sklad za devalvacijo kreditov . . . lir 32.356.182.525 Sklad za riziko in morebitne izgube . » 13.922.712.053 Sklad za doklade in skrbstvo osebja . » 402.644.788.929 Dolgovi z realnim jamstvom ...» 236.715.839.028 Druga posojila » 52.483.662.078 Obveznice » 4.147.568.938.436 Predujmi in kavcije uporabnikov . . » 144.318.933.010 Banke . . . » 598.338.375.790 Pasivne vrednotnice » 26.315.830 Dobavitelji ......... 155.532.634.188 Dolgovi za odbitke ter socialne dajatve » 56.735.382.643 Dolgovi za davke in davčne pristojbine » 63.051.357.847 Dolgovi do obračunskih in podobnih skladov » 4.106.241.966 Drugi dolgovi » 467.972.548.875 Razni prehodni računi pasiv- ...» 51.256.410.980 Dolgovi za dozorele pasivnosti • • » 159.994.897.754 Dolgovi za odškodnine » 332.822.641.719 Skupno lir 9.199.609.130.050 Bivše električne družbe, katerim je treba izplačati odškodnino: začasni čisti premoženjski račun . lir 13.560.454.643 Rezervni sklad - člen 18 statuta ENEL » 623.371.086 Skupno lir 9.213.792.955.779 PREHODNE POSTAVKE 11.050.511.728 19.274.484.669 Druge prehodne postavke • . . . » 205.040.627.577 Skupno lir 235.365.623.974 EKONOMSKI RAČU*1 NEGATIVNE KOMPONENTE DOHODKA Fakturirana energija drugih električnih podjetij kWh 4.608.252 lir 26.526.587.613 (000) Začetne poslovne zaloge: uskladiščeni material ter naprave » 131.695.036.858 goriva in druge zaloge . . . » 41.675.974.716 Amortizacija v poslovnem letu: na poslopjih » 359.050.000 na električnih napravah v obratovanju » 39.599.650.000 na drugih napravah in strojih » 435.783.208 na pohištvu in tehnično upravnih pripomočkih in napravah » 1.455.200.000 na višji vrednosti premoženja ter prenosih podržavljenih podjetij . » 2.921.500.000 Poslovne devalvacije: stroški in izgube, ki jih je treba amortizirati » 16.992.374.926 Sredstva, namenjena v posamezne sklade: v sklad za devalvacijo terjatev . » v sklad za riziko in pasivne obveznosti » 2.200.000.000 v sklad za izplačevanje doklad in za socialno skrbstvo osebja » 130.018.784.830 Odpis aktivnosti, ki so v teku amortizacije: tehnične nepremičnine prodane, uničene, ali prenesene za ponovno uporabo med obratne zaloge 33.482.484.564 Stroški za osebje: plače, mezde in drugi prejemki osebja » 403.852.800.695 obvezne socialne dajatve . . . O 165.979.195.372 drugi izdatki za osebje » 7.655.933.720 odškodnina za odpravnine in podobni izdatki poslovanja .... » 107.757.746.520 Stroški za notarske, pravne in profesionalne storitve S 3.805.771.793 Nakup goriv in drugih zalog . . . » 205.423.509.972 Nakup materialov in naprav » 324.437.625.526 Stroški za dela, popravila in vzdrževanje naprav » 400.494.382.498 Obresti in pasivni popusti ter druge finančne obremenitve .... » 328.592.823.004 Izgube na terjatvah in vrednotnicah . » 2.077.423.535 Druge pasivne postavke . . » 24.551.399 Prispevki hribovskim občinam, razni davki in pristojbine za licence » 16.573.990.251 Davčne dajatve I 21.874.251.292 Stroški za propagando, oglaševanje in tisk J) 1.179.901.548 Prispevki za znanstvene raziskave » 2.881.652.910 Drugi splošni izdatki poslovanja . . » 27.132.102.919 Skupno Ur 2.447.106.089.669 Pasivne obresti na odškodnine v smislu zakona o podržavi jen ju . . . » 14.386.100.000 Vsota negativnih komponent poslovnega obračuna ...... » 2.461.492.189.669 Skupno lir 2.461.492.189.669 POZITIVNE KOMPONENTE DOHODKA Električna energija, fakturirana drugim podjetjem kWh 6.503.667 lir (OOČT Energija fakturirana uporabnikom: za javno razsvet. kWh 1.539.920 » za zasebno razsvet. kWh 6.972.039 » za domače gospodinjske stroje in podobno kVVh 16.303.319 » za industrijske in namakalne stroje do 30 kW kWh 8.954.025 » za industrijske naprave od 30 do 500 kW kWh 12.389.584 » za industrijske naprave z nad 500 kW kWh 36.480.388 » Vsa energija, fakturirana potrošnikom kWh 82.639.275 (000) Skupno lir Prispevki za priključitev na omrežje, dohodki od nadzorovanja in premeščanja naprav...................lir Dohodki od potrošnikov naprav ter od prodaje naprav in materialov . . » Povračilo za okvare, globe in podobno » Prispevki iz blagajne za poravnavo in podobno ............................. » Aktivne obresti in popusti ter podobne finančne koristi ...... » Najemnina in druge aktivne premoženjske postavke............................» Drugi redni dohodki poslovanja . . » Izredni dohodki in koristi . . . . » Delen odpis naložb: dohodek od prodaje nepremičnin, naprav in strojev.....................» Odpis postavk, ki se nanašajo na a-mortizacijo prodanih, uničenih in v ponovno uporabo prenesenih premoženjskih postavk . . . . » V poslovnem letu spravljena sredstva: iz sklada za odškodnino in socialno skrbstvo osebja .......................... » Stroški za dela, popravila in vzdrževanje naprav, kapitalizirani: na račun zemljišč in poslopij . . » na račun naprav v obratovanju . » na račun naprav v izgradnji . . » na račun drugih naprav in strojev » na račun pohištva, tehnično upravnih naprav in strojev ...» Zaloge ob koncu poslovanja: blago in naprave v skladiščih . » goriva in druge zaloge . . . . » Vsota pozitivnih komponent poslovnega obračuna ••««....» Skupno lir 47.888.947.062 25.115.165-202 218.997.893.035 295.704.850.285 211.460.332.589 181.810.199-641 317.308.364.U6 1.298.285.751.962 54.043.598-758 g 73,-745.°00 6.748.583-122 915.964.883 16.565.284-08 22.038.913-869 2.089.265-622 24.708.418-86° 107.757.746.520 2.110-J51-322 276.473.577-81 447.334.770.99° 2.936.066.189 11.318.693-105 126.478.392.195 37 852.378.038 2.461 492.189.669 2.461.492.189.669