GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA ' Številka 48 - Leto XXIII - 22. december 1984 DUŠAN ŠINIGOJ IN MARKO BULC OBISKALA ISKRO BREZ MIKROELEKTRONIKE NI PRIHODNOSTI Iskrino delovno organizacijo v ustanavljanju Mikroelektroniko so v torek obiskali predsednik slovenskega izvrš -nega sveta Dušan Šinigoj, predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc, podpredsednika republiškega izvršnega sveta Boris Frlec in Jože Bohorič, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko in podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke združene banke Vinko Mir. Ugledni gostje so si najprej z velikim zanimanjem ogledali proiz-Ivodni postopek v Mikroelektroniki, Zatem pa so se z vodilnimi predstav-!niki Iskre sešli na pogovore o treh j trenutno izredno pomembnih vprša-njih — o sanacijskih prizadevanjih v ITelematiki, v celotni Iskri in širši | družbeni skupnosti, o prihodnosti in naložbah v Iskrino javno telefonijo ter o dosedanjih dosežkih in 1 nadaljnjem razvoju mikroelektronike kot tehnološke infrastrukture. V uvodu sta o prizadevanjih za j sanacijo položaja v Telematiki spregovorila predsednik K PO SOZD Iskra Boris Lasič in direktorjskrine I interne banke Fabio Škopac. Ugledne goste sta opozorila, da je celotna Iskra tudi tokrat dokazala visoko stopnjo solidarnosti s kranjskim kolektivom razen V enem samem primeru. Predsednik Dušan Šinigoj je izredno ugodno ocenil Iskrine napore, Iskro pa pozval, naj tako izdela projekte za obe vprašanji — sanacijo Telematike in njene načrte v prihodnje. V nadaljevanju pogovora je predsednik Boris Lasičseznanilgoste s programsko-naložbenimi načrti naše sestavljene organizacije v bližnji prihodnosti. Mednje je uvrstil naložbe v računalništvo, javno telefonijo, procesno avtofnatizacijo, mikroelektroniko, profesionalne elektromotorje, elektroniko v avto-elektriki in še nekatere. Ob tem je poudaril, da bo leto 1985 pripravljalno leto, da pa je treba investicijske postopke pospešiti. Direktor Mikroelektronike Ivo Banič je zatem predstavil načrte, proizvodni program in uporabo mikroelektronskih vezij ter dosedanje dosežke in nadaljnji razvoj mikroelektronike. Obširno se je dotaknil tudi odnosov tega mladega kolektiva z drugimi Iskrinimi tovarnami, »saj Mikroelektronika ni sama sebi namen, pač pa je tehnološka Kolegu glavnih direktorjev iskre itroš rtKrint-arri Cri’? V četrtek, 13. decembra, je bil kolegij glavnih direktorjev Iskre (vodil ga je predsednik KPO ŠOZD Iskra Boris Lasič), kije najprej obširno razpravljal o osnutku letnega programa SOZD Iskra za leto 1985 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. O pripravah in osnutku letnega programa za prihodnje leto je uvodoma spregovoril član KPO | SOZD Iskra Zoran Polič in poudaril. da mora iti osnutek v javno obravnavo, ki ga mora dopolniti in uskladiti, kar naj bi bilo opravljeno do 15. januarja prihodnjega leta. Še posebej je poudaril problem združevanja sredstev za skupne dejavnosti ter programsko usmeritev in izvajanje tega pomembnega dela programa za prihodnje leto. Predvsem velja to za projekte, ki jih skupno financiramo in za njih naj bi se dogovorili za drugačne osnove združevanja in delitev sredstev, zlasti pa naj bi se opredelili tudi za manj projektov, zato pa naj bi bil njihov učinek toliko večji. Ob koncujedejal.danajbiletni DO ŠIROKA POTROŠNJA iov C2 [ovne vrednosti Nada Klučar. 1 Računalniški program, s pomočjo katerega je možno optimizirati proizvodnjo — to je delovni dosežek sodelavke DSSS Široke potrošnje NADE KLUCAR, ocenjen kot inovacija velikega pomena ne le v Iskrinem in jugoslovanskem merilu, ampak je še mnogo širše. V evropskem računalniškem središču (na Dunaju) so namreč ugotovili, da gre za softvvare, kakršnega v svetu še ni. Praktični preskusi so pokazali, da je novi program moč s pridom uporabiti, da so rezultati vsestransko uporabni in lahko bistveno pripomorejo h kvaliteti gospodarjenja. Tudi stroški za uporabo tega programa so izredno nizki, saj uporaba stane borih 1500 dinarjev, kolikor pač je stroškov zaradi računalniške obdelave. Rezultat »domače pameti« kot običajno poimenujemo tovrstne izdelke, je prav gotovo inovacija, kakršnih si v Iskri lahko samo želimo, nič manj pa’ tudi tistih temeljnih organizacij, ki bito znanjespridom uporabili. Vložena sredstva namreč resnično niso v sorazmerju z rezultati, ki jih omogoča računalniški izračun. Stane Fleischman infrastruktura«, kot je dejal. Spregovoril je tudi o odnosih z drugimi sorodnimi firmami v Jugoslaviji. Vso pozornost je namenil tudi bližnji, tretji fazi izgradnje Mikroelektronike. Ob tem je poudaril,daje Iskra prvi dve fazi investirala skoraj izključno z lastnim denarjem, da pa tretja faza ne bi smela biti le Iskrin projekt, pač pa skupen projekt izgradnje slovenskega gospodarstva, kajti, kot je podčrtal, brez mikroelektronike ni elektronike, brez nje bi Iskra že čez 5 let povsem zaostala za svetovno in morebiti tudi jugoslovansko konkurenco, brez mikroelektronike pa tudi ni mogoče posodabljati drugih vej gospodarstva. Predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj je poudaril, daje mikroelektronika vsekakor tista infrastruktura, ki pogojuje rast domala vseh vej gospodarstva, izrazil pa je bojazen, da bo v Jugoslaviji vsaka republika razvijala svojo mikroelektroniko in delala vse, namesto, da bi se sporazumela o delitvi programov. O razvojnih prizadevanjih Iskre in ustanov, s katerimi Iskra na tem področjusode-luje, je predsednik slovenske vlade poudaril, da moramo nameniti raziskovalnemu delu še več pozornosti, morebitne nesporazume in odprta vprašanja pa čimprej rešiti. Beseda je nanesla tudi na vprašanja kadrov. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Boris Frlec je ob tem dejal, da mora postati kadrovska komponenta integralni del investicije v tretjo fazo izgradnje DO Mikroelektronika. Torkov delovni pogovor v Mikroelektroniki je Iskrino vodstvo izkoristilo tudi za podelitev simboličnih daril predsednikoma Dušanu Šinigoju in Marku Bulcu, ko jima je generalni direktor Iskre izročil prvi rezini v N/MOS oziroma v C/MOS tehniki, izdelani v Jugoslaviji. Z Iskrine strani so se pogovora z uglednimi gosti udeležili poleg predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča in direktorja DO Mikroelektronika Iva Baniča šečlani KPO Zoran Polič, Rado Faleksini in Miloš Kobe, direktor Iskrine Interne banke Fabie Škopac in predsednik KOS Avguštin Ciuha. i ri program za 1985. leto sprejeli do konca februarja prihodnjega leta. Direktor Iskrine Interne banke Fabio Škopac je kratko, toda jedrnato in stvarno opozoril navzoče na vse težave in finančne probleme, ki bodo prihodnje leto še mnogo bolj prizadeli prav vse. Spregovoril je o pomembnosti lastnih sredstev, o obrestih, ki bodo prihodnje leto višje in bodo zato še bolj bremenile dohodek, poudaril pa je tehtnost in nujnost akumulacije, zlasti pa seje zadržal pri zalogah, ki več kot normalno finančno obremenjujejo celotno Iskro. Direktor ICJanez Vipotnikjenato ob drugi točki dnevnega reda poročal o izvajanju sklepov 13. konference mednarodnega trženja Iskre in ocenil letošnji izvoz Iskre. Tako ocenjujejo, da bomo letos izvozili nekaj več kot za 212 milijonov dolarjev, od tega 150 milijonov dolarjev na konvertibilno območje in 62 milijonov dolarjev na klirinško območje. Jo predstavlja povečanje izvoza samo za l%glede na lansko leto in zagotovo to dejstvo ni preveč razveseljivo, nasprotno, zaskrbljujoče je, ne glede na vse težave, ki ■ jih ima Jugoslavija v svojem boju za gospodarsko stabilizacijo, povečanje izvoza in zmanjševanje inflacije. Ob koncusospregovorili šeopreo-blikovanju DO Elcktrozveze v enovito delovno organizacijo ter o neuspelem referendumu v DO Kibernetika glede vključitve horjulske 1 OZD v to delovno organizacijo. D 7 Med razgovori v Iskri. Petnajstič »Nagrade dr. ratislava Bedjaniča« V V sredo, 12. t.m. je bila v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo jubilejna, 15. podelitev »Nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča«, ki sta jih 1968. leta s sklepom ustanovila delavski svet Tovarne električnih aparatov in svet tedanjega Zavoda za avtomatizacijo. Nagrade podeljujejo vsako leto v spomin na ustanovitelja Tovarne električnih aparatov, prof. dr. Bedjaniča in sicer za najboljša diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije s področja sistemov, naprav in elementov avtomatizacije, zaščite in stikalne tehnike. Do sedaj je bilo nagrajenih že 105 diplomantov, magistrov in doktorjev. Letošnji, jubilejni prireditvi so poleg nagrajencev, članov komisije in predstavnikov delovne organizacije Avtomatika, prisostvovali tudi mentorji nagrajenih del. V uvodu je prof. dr. Anton Ogorelec iz Ljubljanske Fakultete za elektrotehniko in dolgoletni član komisije, prisotne seznanil z življenjsko potjo prof. dr. Bedjaniča, njegovim pomenom za razvoj slovenske in jugoslovanske elektroindustrije in spregovoril o pomenu nagrad, ki so edina tovrstna priznanja, ki vključujejo vse elektrotehničjie fakultete v Jugoslaviji. Z obrazložitvijo nalog, ki jih je v imenu komisije (prof. Mihajlo Golubovič, dipl. ing., prof. dr. Anton Ogorelec, dipl. ing., prof. dr. Bruno Štiglic, dipl. ing., Marko Jeglič, dipl. ing., Ivo Dremelj, dipl. ing.) podal prof. Mihajlo Golubovič, so izročili nagrade in priznanje naslednjim dobitnikom: Diplomska dela: Vlado Blaguš: Razpoznavanje valov v tri odvodovnem ortogo-nalnem elektrokardiogramu Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana. mentor: prof. dr. L. Gyergyek Jurij Čretnik: Razvoj programske opreme za transformacijo iz frekvenčnega prostora v minimalno obliko v prostoru stanj Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana mentor: prof. dr. D. Matko Branko Premzel: Programska in strojna oprema energetskega merilnika Predlagatelj: Visoka tehniška šola Maribor mentor: prof. dr. Karel Jezernik Srečko Zorko: Razvoj medjusklo-pa za povezivanje digitalnog računala i mjerne instrumentaciie Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Zagreb mentor: mag. Jeren Branko Magistrska dela: Fabeta Jasenko: Sprotno optimalno računalniško vodenje tehnoloških procesov Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana mentor: prof. dr. France Bremšak Ivan Skokljev: Primena fnetode osetljivosti za približnu procenu efekata ispada grana u elektroenergetskim mrežama Predlagatelj: Elektrotehnički fakultet Beograd mentor: prof. dr. Milan Čalovič Doktorske disertacije: Saša Prešern: Mikroračunalniško vodenje senzorskih sistemov, ki temelji na metodah kibernetike in modeliranje multisenzorskih sistemov Predlagatelj: Fakulteta za elektrotehniko Ljubljana mentor: prof. dr. Ludvik Gyer-gyek Podelitev omenjenih nagrad ni samo simbolična. Ravno v času, ko se pogoji gospodarjenja zaostrujejo, dobiva povezava neposredne proizvodnje z visokošolskimi ustanovami in znanstvenimi institucijami vedno večji pomen. O tem je ob zaključku slavnosti spregovoril predsednik poslovodnega odbora Avtomatike, Marcel Božič, ki je nagrajence istočasno seznanil tudi z delovno organizacijo, njenim razvojnopr-oizvodnim programom in smernicami razvoja. »Hvala mentorjem, članom komisije in delovni organizaciji Avtomatika za podeljena priznanja in nagrade, ki nam pomenijo vzpodbudo zanadaljnje delo na razvojnem / in aplikativnem področju«, se je v imenu nagrajencev zahvalil Šaša Prešeren. Š. D. DO AVTOMATIKA Ob 20-letnici TOZD Sistemi »Z današjo proslavo beležimo še enega izmed mnogih letošnjih jubilejev v delovni organizaciji Avtomatika — minilo je namreč 20 let od ustanovitve Biroja za avtomatizacijo železniškega prometa (BAZ), kar smo že 1974. leta ob 19-letnici praznovali kot uradni pričetek organizirane inženiring dejavnosti v Iskrisa-i in j ;ini ina ! ma j ob- 'jn- 1 za na iko naj ala i ;ve j ;ko j ra-ttn : ije i al- j Ini ike , Tako zasnovana oprema omogoča: — razlago in demonstracijo strokovno usmerjenih programskih orodij — delo s prilagojenimi usmerjenimi programskimi orodji na posameznih delovnih postajah — pripravo eksperimentov na delovnih postajah ter prenos in preizkus le-teh na centralnem računalniku — izvajanje vseh dejavnosti, ki sicer predvidevajo uporabo računalnika v učnem procesu (pouk računalništva, računalniško podprto učenje). S svojo ponudbo torej omogočate, da se bodoči strokovnjak že v rednem šolanju usposobi za uporabo računalniške opreme, ki ga bo praviloma čakala na delovnem mestu oziroma v poklicu? Bistvena posebnost in prednost predloga opreme za srednje šole je v tem, da naj bi bila čim bolj upoštevana osnovna naloga teh šol, to pa je usposabljanje učencev za gospodarstvo. Delovna mesta v računalnicah teh šol naj bi zatorej bila opremljena z enakimi orodji oziroma aplikacijskimi programi, ki naj bi tudi v vsakdanjem delu povečali delovno učinkovitost. Prehod iz izobraževalnega procesa v prakso naj bi bil čimbolj tekoč. V tem smislu je sicer potrebno izdelati bolj podrobno analizo, oz. načrt opreme strokovno usmerjenih računalnic. Delni izhodiščni predlog pa je naslednji: Za gradbeno srednjo šolo: programska inženirska orodja za področje statike, dinamike, tundiranje, hidrogradfije; mikroraču-nalniški dozirno — nadzorni sistem. Za elektrotehniško srednjo šolo: programska orodja za projektiranje elektroenergetskih objektov, SC A DA — sistem za računal-> niško podprt nadzor procesov, ECAP — sistem za simulacijo električnih vezij. Za kemijsko srednjo šolo: računalniško podprt nadzor procesov (SCADA), sistem za simulacijo procesov (CSMP) Za srednjo šolo za farmacijo: LEPOŠ — sistem za lekarniško poslovanje, M1DOS — mikroračunalniško podprt dozirni sistem. Za kovinarsko, strojno in metalurško srednjo šolo: inženirska programska orodja za strojništvo, simulacijski sistem CSMP, SIKIP sistem za spremljanje in kontrolo industrijske proizvodnje. Za kmetijsko-živilsko srednjo šolo: AGRO — računalniško podprto vodenje procespv na področju živinoreje, KLAV — mikroračunal-niški sistem za nadzor klavnic. Za trgovsko srednjo šolo: programi za fakturiranje, programi za obravnavo saldakontov kupcev in dobaviteljev. Za ekonomsko srednjo šolo: programi za obdelavo glavne knjige, saldakontov, osebnih dohodkov. Za srednjo šolo za gostinstvo in turizem: programski sistem za računalniško podprt hotelski informacijski sistem. Za srednjo šolo tiska in papirja: programi za obdelavo in oblikovanje besedil. Za upravno-administrativno srednjo šolo: programska orodja za avtomatizacijo pisarne. G lede pouka računalništva so vsekakor najbolj zahtevne usmerjene srednje šole za računalništvo. Usposabljanje naj bi tako bodoče razvijalce oziroma proizvajalce računalniške tehnologije kakor tudi bodoče visoko strokovne vzdrževalce in uporabnike te tehnologije in projektante informacijskih sistemov. Za ta kader ste verjetno predvideli tudi zahtevnejšo opremo? Poseben problem so usmerjene srednje šole za računalništvo. V primeru majhne koncentracije učnega procesa oziroma učencev tudi v tem primeru zadošča varianta C, s tem, da ima računalnik implementirana vsa programska orodja (zbirnik, Pascal, Cobol, itd), ki jih predvideva učni načrt usmerjenega izobraževanja v računalništvu. Za tovrstne šole z veliko koncentracijo učencev pa je bolj primerna varianta D, ki že predstavlja šolski primer mnogoračunalniškega računalniškega sistema z 1 do 16 delovnimi mesti (tipično 8). Morda še nekaj besed o primerjavi predložene opreme z alternativnimi mikroračunalniki? Za razliko od predložene opreme ustrezajo kriteriju jugoslovanskih posebnosti le domači računalniki, ki imajo tipkovnico č-ž-ž, omogočajo pa tudi prikaz teh znakov na zaslonu. Cenene variante s hišnimi, sedaj še uvoženimi mikroračunalniki, predvidevajo uporabo TV sprejemnika kot zaslona, kar pomeni med drugim tudi sliko slabše kvalitete. Pri primerjavi računalnikov je potrebno upoštevati tudi zdravstvene kriterije. Med njimi je nedvomno pomembno migotanje slike ter kriterij sevanja zaslona (še posebno pri barvnih zaslonih). V tem smislu je potrebno postaviti ustrezne normative in za alternativne predloge zahtevati ustrezne meritve. Pomemben kriterij je zagotovitev ustrezne, dovolj razširjene in usposobljene servisne mreže. So ostala še odprta vprašanja? Pred razdelitvijo opreme je potrebno rešiti še nekaj dilem. Ali opremiti več šol z demonstracijskimi učilnicami za frontalni pouk, ali pa Navedena materialna in programska oprema je primerno izhodišče za izobraževanje na nivoju delavskih univerz, kakor tudi visokošolskih ustanov. Na fakultetah, kjer sta računalništvo in informatika intenzivno zastopana, bi moralo biti (upoštevanje števila študentov x število potrebnih ur) zagotovljeno po eno delovno mesto na 3 študente. Pri tem seveda velja upoštevati kapacitete Univerzitetnega računskega centra. Kakšne so perspektive nadaljnjega razvoja računalniške podpore v vzgojnoizobraževalnem . procesu? Navedena materialna in programska oprema je primerno izhodišče za izobraževanje na nivoju delavskih univerz, kakor tudi visokošolskih ustanov. Na fakultetah, kjer sta računalništvo in informatika intenzivno zastopana, bi moralo biti (upoštevanje števila študentov x število potrebnih ur) zagotovljeno po eno delovno mesto na 3 študente. Pri tem seveda velja upoštevati kapacitete Univerzitetnega računskega centra. Po kriterijih izobraževanja za prakso bi na obeh slovenskih univerzah morali omogočiti poučevanje sodobnih programskih orodij (IDA-koncept). kar pomeni, da naj bi bilo študentom računalništva in informatike omogočeno delo na šolskih mnogouporab-niških sistemih (varianta D). V perspektivi naj bi imeli taki minicentri medsebojno lokalno povezavo ter povezavo na ustrezne Univerzitetne računske centre. Smiselno je zasnovati projekt enotnega opremljanja vzgojnoizobraževalnih ustanov tudi v drugih republikah. Prednosti predložene variante opremljanja v zveznem merilu so poleg že navedenih še v tem, da ima Iskra Delta razpredeno svojo servisno mrežo po vsej Jugoslaviji, to pa je, ob Sposobnosti resne serijske proizvodnje, predpogoj za kvalitetno rešitev uvajanja mikroračunalniške tehnike v izobraževalni sistem SFRJ. Iskra Delta je pripravljena omogočiti šolam nakup računalniške opreme po znatno nižji ceni? Cene predloženih rešitev znašajo med 30% in 50% zdaj veljavne komercialne ponudbe Na teh osnovah bi bile cene posameznih variant naslednje: Varianta A: 1.100.000 din B: 2.500.000 din C: 4.800.000 din D: 11.000.000 din Torej dobi šola na primer po varianti B pet mikroračunalnikov Partner z disketami in tiskalnikom TRS 835 ter vso pripadajočo programsko opremo, kar pomeni, da za en namizni (desk top) mikroračunalnik Partner odšteje samo 400.000 din. Kako bo z dobavo vaše računalniške opreme? Glede na to, da je vsa ponujena oprema iz redne proizvodnje, je dobavljiva takoj. Možno pa bi bilo doseči še nadaljnje znižanje cene ponudbe če bodo svoj delež znižanja prispevali tudi naši kooperanti pri opremi, kot je tiskalnik iz TRS Zagreb, TV zaslon iz Iskre — Široka potrošnja in Gorenja ter zaslonski terminal iz Gorenja. Akcija v tej smeri je vleku in ima vso družbeno podporo. Nekaj opreme za šolske namene ste že dobavili? Instalirana tehnična baza Iskre Delte v naših šolah je že sedaj znatna in predstavlja dobro ter preverjeno osnovo za nadaljnje opremljanje slovenskega šolstva. Na obeh slovenskih Univerzah imamo sedaj že dva velika, en srednji, 14 mini ter 13 mikro računalniških sistemov Iskre Delte. V srednjih šolah pa je Iskra Delta instalirala dva mini sistema in 23 mikroračunalniških sistemov, pri čemer velja še omenili, da je večino teh sistemov dobavila in jih vzdržuje ter opremlja pod posebnimi, za šole ugodnimi pogoji. Boris Čerin iiiiiiiimiiHMiiiiiimmiiimiimimiiiiiiimmiimmiiimimimiiiiiimiiiiimliiiiiiiiiiiiiiiimimiiimimiiiiiimiHiiiiimiimimm RAZGOVOR Z IPO DO ZORIN, MARJANOM TROJARJEM Poslovali smo zadovoljivo manjše število šol opremiti z bolj popolnimi računalnicami. Ostaja še vprašanje prednostnega kriterija med šolami. Obe vprašanji naj bi rešila pristojna republiška institucija (Zavod za šolstvo) in pri tem upoštevala programsko, vsebinsko in kadrovsko zrelost šol. Le-te naj bi zato sestavile svoje plane, kako mislijoopremo uporabljati in kako bodo rešile kadrovski problem. Računalniški programi namenjeni gospodarstvu so za marsikoga najzanimivejši in tudi Iskra Delta ima interes, da mladi strokovnjaki lahko koristno uporabijo njene računalniške sisteme že takoj ob prvi zaposlitvi. Vendar je prodaja teh računalniških programov za Iskro Delto pomemben vir dohodka, in ker ste te programe ponudili šolam zastonj, se želite zavarovati tudi zoper morebitne preprodaje le-teh? Šole naj bi se zavzele za naslednje pogoje: — preprodaja materialne in programske opreme iz te distribucije ni dopustna, razen med institucijami istega ranga in s soglasjem Iskre Delte, — oprema se sme uporabljati le v pedagoške namene, — eventuelno novo ustvarjena programska oprema (pedagoška!!)jelast Zavoda za šolstvo in ne šole ali posameznika. Zavod za šolstvo naj bi zagotovil primerno distribucijo te < opreme, — programska oprema, ki bijo šole dobile, je »taka kot je«, torej brez odgovornosti za možne napake in pomanjkljivosti — vse sodelovanje poteka na relaciji šola — Zavod za šolstvo — Iskra Delta in ne šola — Iskra Delta. V smislu zadnjega člena je tudi Iskra Delta pripravljena preko Zavoda za šolstvo brezplačno šolati v obliki seminarjev učitelje oziroma mentorje omenjenih vzgojnoizobraževalnih organizacij. Kakšne so perspektive nadaljnjega razvoja računalniške podpore v vzgojnoizobraževalnem procesu? Iskre Delte in slonijo na naslednjih predpostavkah: — ne vključujejo dohodka in razvojnih stroškov Iskre Delte — veljajo za omejeno letno količino 100 Partnerjev modela F — predpostavljajo nakup potrebnih deviz za uvozno komponento na deviznem trgu od LB po uradnem tečaju — predstavljajo financiranje posla pod kreditnimi pogoji za prioritetne naložbe. Vključena je še enoletna garancija z rezervnimi deli in ustrezna programska oprema: operacijski sistem in programska oprema za podporo strokovno usmerjenega izobraževanja. Navada je že,da ob kvartalnih poročilih poročamo o rezultatih posameznih delovnih organizacij. Tokrat smo se s tem namenom napotili k direktorju delovne organizacije ZORIN Matjan Trojarju. Povedal nam je: DO ZORIN je svoje devetmesečno poslovanje zaključila v skladu s planiranimi pričakovanji. Prihodek je rastel glede na isto obdobje lanskega leta z indeksom 150, v primerjavi s planiranim pa smo dosegli 72% planirane vrednosti. Razlog za minimalno plansko zaostajanje je v zaostajanju dela na nekaterih razvojnih nalogah. Dohodek smo dosegli nad planirano vrednostjo, to je 79%, zato, ker so materialni stroški v devetmesečnem obdobju zaostajali za predvidenimi. Redno se nam dogaja, da se glavne obremenitve na področju materialnih stroškov pojavljajo v. dospetje plačil predvsem v zadnji četrtini leta, ko je treba pokriti obveznosti za nabavo literature in plačevanje storitev v računalniškem centru. Na področju projekta »Informacijski sistemi« je bil zaključen projekt »Uvoz-predkalkulacije«, projekt »Obračun stroškov« pa skladno z rebalansom te naloge teče z določenim časovnim zamikom. Vsa tekoča dela, ki se izvajajo po posebnih sporazumih za delovne organizacije v Iskri — to je »Vzdrževanje« in »Operativa« v računalniški obdelavi — pa se izvajajo skladno s planom. V tem obdobju so bila zaključena dela na adaptaciji prostorov za skupni računalniški centerinjeinsta-lirani računalnik spet v obratovanju. Nabavljeno je bilo nekaj dodatne opreme za center, vključno opremo za demonstracijski prostor v Centru. Na področju nabave strokovne literature so bili doseženi pozitivni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii DO ŠIROKA POTROŠNJA Analiza organiziranosti delovne organizacije Široka potrošnja, ki v tem trenutku »slovi« kot ena najslabše organiziranih delovnih organizacij v Iskri, je dobila tudi strokovno potrdilo svoje organizacije »kvalitete«: analizo mariborske VEKŠ, kije hkrati z diagnozo sedanjega stanja pripravila tudi koncept nove samoupravne in poslovne organiziranosti te delovne organizacije. Strokovna podlaga za ukrepe, ki jih najodgovornejši delavci Široke potrošnje — tako poslovodni kot samoupravni in družbenopolitični — že dolgo terjajo, je torej izdelana. Uvajanje izsledkov v prakso bo seveda terjalo nekaj časa in brez dvoma ogromno naporov, brez spreminjanja dolgoletnih ukoreninjenih navad pač ne bo šlo. Bodo pa aktivnosti potrebne kar nemudoma, saj gre prav slabi organiziranosti pripisati tudi slabe poslovne rezultate delovne organizacije. In ti so na dlani, saj je moč utemeljeno pričakovati, da bo DO Široka potrošnja kot celota po letošnjem zaključnem računu zabeležila precejšnjo izgubo. Naj pred pričetkom strokovnih in samoupravnih obravnav projekta nove organiziranosti Široke potroš- nje pripišemo le še nekaj temeljnih ugotovitev analize sedanje organiziranosti Široke potrošnje. Na prvem mestu je temeljni zaključek, ki neizpodbitno navaja, da je DO poslovno slabo organizirana, da je sedanja organiziranost -predraga in da se hudo občuti neizgrajenost informacijskega sistema (mreže). Strokovnjaki mariborskeuniverzčso v projekt uvrstili tudi vrsto ukrepov, ki bi jih bilo potrebno uresničiti, da bi Široka potrošnja lahko poslovala ceneje, gospodarneje in seveda brez izgub. Na dlani je namreč ugotovitev, da bi z ustrezno, organiziranostjo lahko prihranili znaten del dohodka (večji, kot predstavljajo današnje izgube!), da bi se izognili prene-katerim stroškom in da bi, konec koncev, lahko poslovali tudi z nekaj manjšim številom (režijskih) delavcev. Gradivo, ki obsega dve zajetni knjigi, bodo po strokovni plati najprej obravnavali člani strokovnih in poslovodnih kolegijev Široke potrošnje, v obravnavo pa bodo seveda intenzivno vključene tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi. Stane Fleischman rezultati, oziroma rezultati so nad planiranimi. Toda, za približno polovico naslovov, dobavljenih inozemskih revij doslej še niso poravnani abonmaji, zato v dogovoru z Iskra banko zdaj pospešeno urejamo to plačevanje. Zato so začasno v Indok centru izločena sredstva v poslovnem skladu iz katerih bomo zagotavljali odkup deviznih sredstev za plačevanje abonmajev in nabavo literature. V TOZD BI I je bila v tem obdobju velika zasedenost z delom na neposrednih projektih, oziroma na konkretnih proizvodnih delovnih nalogah kar se je rezultiralo tudi v sorazmerno ugodni sliki rezultatov poslovanja. Pri razporejanju čistega dohodka, predvsem za del oblikovane mase za OD smo se obnašali tako, da smo maso oblikovali v skladu z rastjo OD v SOZD Iskra. Indeks rasti — 153 — je sicer nekoliko višji od indeksa SOZD (ki ima indeks 148), vendar je ta pozitivna razlika nastala predvsem zaradi dveh razlogov: v tem letu je začel delovati skupni računalniški center, za delovanje ljudi v tem centru razporejamo 7% mase. TOZD CAOP pa je hkrati izrazito zaostala za možno maso sredstev, ki jo je dovoljeval družbeni dogovor, zato je v skladu s priporočilom občine TOZD to razliko nadoknadil. Lani dovoljeni masi namreč ni bilo mogoče slediti zaradi premalo ustvarjenega dohodka. Prava slika poslovanja bo znana ob koncu leta, značilni so namreč premiki predvsem na porabi sredstev, do katerih vselej pride v zadnjem četrtletju. Vendar ocenjujemo, da bo naše poslovanje potekalo v skladu z lanskimi predvidevanji oziroma napovedmi. Večja stopnja inflacije, kot smo jo bili predvidevali v začetku leta sicer močno vpliva na naše poslovanje in dohodek, predvsem v organizacijah, katerih glavnina poslovanja sloni na svobodni menjavi dela, vendar bodo, to razliko skušali pokriti z nekaterimi prihranki pri materialnih stroških, oz. smo jo delno že uspeli pokriti z našimi relativno ugodnejšimi pogoji pridobivanja deviznih sredstev. Ocenjujemo, da bo celotna ZORIN ustvarila v letošnjem letu 60—65% svoje realizacije iz okvira Iskre ter bo le ostali delež realizirala v sodelovanju z drugimi organizacijami, torej z organizacijami izven Iskre. mak TOZD VELIKI ZAGANJALNIKI Dosegli letni načrt Pretekli petek, 14. decembra 1984 je bila v tovarni velikih zaganjalnikov v novogoriški Iskri — Avtoelektriki krajša, a toliko bolj pomembna slovesnost, ki bo našla v knjigi zgodovine te TOZD posebno, najbolj častno mesto. Ta dan so delavke in t delavci dosegli letni plan in tako izpolnili ambiciozni načrt, po mnenju nekaterih kar preveč drzno zastavljen v začetku leta. Na tekoči trak so med zaganjalnike »vrinili« tudi simbolično steklenico »močnega«, ob njej pa napis: Izpolnili smo letni plan in realizirali za 602,381.983 dinarjev (po stalnih cenah). Naredili smo 108.198 kosov zaganjalnikov AZJ, 57.134 kosov zaganjalnikov AZK, 29.009 kosov dinamov in 4.918 kosov AMJ — ARC motorjev in stikal, skupaj kar 199.259 raznih izdelkov. Doseči letni plan celih 15 dni pred zaključkom leta je res odmeven uspeh, zato vse čestitke delavkam in delavcem tovarne velikih zaganjalnikov! Marko Rakušček OB TRIČETRTLETNIH REZULTATIH POSLOVANJA V TOZD MEHANIZMI, KIBERNETIKA Zadnji poslovni dnevi pred novimi z letnico 1985 Blizu je novo leto in tedaj bomo sklenili tudi letošnje poslovno leto. Zakjjuček poslovnega leta pa hkrati pomeni tudi obračun uspeha in poslovanja. Vendar, kakorkoli nas hitro približevanje novega leta spominja na resnost in skrb o tem, kakšen uspeh nam bo pokazal obračun in nas nehote opominja na to, da poskušamo v še teh nekaj preostalih dneh, ki so nam do novega leta še na razpolago, postoriti in ukreniti še vse tisto, za kar menimo, da bi bilo potrebno za čim boljši poslovni uspeh leta, vendarle po ustavljeni navadi poslovnih obračunov, ta trenutek moremo imeti za trdnejšo oporo le še zadnji devetmesečni obračun poslovnih rezultatov. Kljub temu pa, da nam to zdaj, globoko v decembru pomeni že preteklost, ki je ni več mogoče spremeniti, nam podatki iz teh (devetmesečnih) obračunov, še vedno morejo povedati več kot nič, oziroma nas še morejo opomniti na marsikaj, kar nam je morda še mogoče storiti še pred novoletnimi prazniki. V tem zapisu se bomo le na kratko zaustavili na primeru devetmesečnih poslovnih rezultatov, ki jih je bila dosegla TOZD Mehanizmi v Lipnici na Gorenjskem iz okvira DO Iskra—KIBERNETIKA. V tej TOZD so kljub zapletenim pogojem gospodarjenja po kazalcih devetmesečnega obračuna, uspeli poslovati še kar zadovoljivo. Čeprav je takšna ugotovitev utemeljena, pa bi bilo preveliko veselje očitno prav lahko preuranjeno, saj se tudi tam zavedajo še nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja v zadnjem četrtletju letos. Ker tekoče četrtletje še ni povsem končano in je vendarle nekaj dni še pred nami, so četrtletni kazalci ta čas še vedno aktualni za usmerjanje zadnjih še možnih letošnjih ukrepanj. In, kaj kažejo devetmesečni kazalci poslovanja v TOZD Mehanizmi? Tam so imeli dotlej največ težav z oskrbovanjem z repromate-rialom, vse bolj pa jim je naraščala nelikvidnost. Slednje pa jim je spet oteževalo tudi najnujnejše nabave in izvajanje investicijskih načrtov. TOZD Mehanizmi, kijepoizvozuna kovertibilni trg na sicer pomembnem mestu v DO Kibernetika, pa je letni plan tega izvoza uspela izpolniti le 43-odstotno, oz. za 5 odstotkov slabše v primerjavi z enakim obdobjem lani. Poleg tega plan izvoza tudi po planirani dinamiki izvoza ni bil dosežen. Kljub temu pa lahko delavci te TOZD ugotavljajo, da jim je vendarle uspeloizpolniti vsa naročila, čeprav so bila le-ta v večini primerov povezana z izredno kratkimi roki. Vrednost uvoženega repromate-riala so ob tričetrtletju dosegli v obsegu, ki je bila za 25 odstotkov nižja od tistega v enakem obdobju lani, vendar pa je doseženo pomenilo 78 odstotno izpolnitev letnega plana po eni strani, po drugi strani pa je to pomenilo precejšnje izboljšanje pokrivanja konvertibilnega uvoza z izvozom in sicer z indeksom 126. V skladu s tem je tudi zelo visoka stopnja uresničitve letnega plana izvoza na konvertibilni trg, saj odstotek dosega vrednost kar 95, vendar pa vključujoč tudi postavko »domača oprema« v tem okviru tovrstna izpolnitev letnega plana dosega skupaj le 73 odstotkov. Nepokrita obratna sredstva so delavcem te TOZD v obravnavanem obdobju ovirala izvajanje investicij. Ugotovili so, da so premalo vlagali v nadomeščanje iztrošenih delovnih sredstev. Presegli pa so dinamični plan proizvodnje in sicer za 12 odstotkov oziroma za 37 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je 344 članski delovni kolektiv dosegel z le štirimi novimi delavci, pri čemerpaje bila dejanska poraba delovnega časa celo manjša od planirane in sicer z odstotkom 99.7. Osebne dohodke so dobivali v skladu z doseženo akumulacijo, kakor je bilo v skladu s predpisi tudi razporejanje dohodka na osebne dohodke in sredstva skupne porabe. Spet slabši pa je kazalec o reproduktivni sposobnosti te TOZD, če le-to primerjamo z rezultati podskupine dejavnosti, v katero TOZD spada. Dosegli so namreč le stopnjo 11,62 napram 11,70, ki je bila dosežena v omenjeni podskupini. Pomembno pa je dodati, da je raven razporejenih osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe presegla tisto iz družbenega dogovora in zaradi česar so ugotovili, da so bili v ta namen razporedili za 1.708.000 preveč, pri čemer pa je spet prav dodati podatek, da je neto osebni dohodek na zaposlenega tam porastel v omenjenem letošnjem obdobju le za 108,5 odstotka. V skladu z družbenim dogovorom o omejeni rasti nekaterih vrst izdatkov so ugotovili, da je bila ta rast sicer nekaj povečana vendar pa različna pri različnih vrstah tovrstnih (omejenih) izdatkov, povezani pa so bili predvsem z opravljanjem nalog v zvezi s prodajo, nabavo in izvozom. Ob sprejemanju tričetrtletnega obračuna poslovanja so menili, da bodo morali na'tem področju vnaprej še bolj varčevati in omejevati nepotrebno nastajanje takšnih stroškov. Ko pa smo že pri stroških, je treba povedati, da z zakonom dovoljena poraba goriva ni bila prekoračena, saj so v tem dosegli le odstotek 43. Skrb pa povzroča dejstvo razmeroma kar precejšnjega povečanja zalog, pri čemerjeodstotek kar29,4 v primerjavi s tistim ob koncu leta 1983. S tem se je povečala vezanost obratnih sredstev in tudi občutno zmanjšano stopnjo likvidnosti te TOZD. Dohodkovna produktivnost je bila dosežena v zadovoljivem porastu, medtem pa je akumula-tivnost v primerjavi z enakim obdobjem lani upadla, oz. bila nižja od 4 do 10 odstotkov. Gledano vse v vsem so delavci TOZD Mehanizmi ob tičetrtletju menili, da so poslovali ugodno. Tak sklep so sprejeli na osnovi naslednjih dosežkov: 12 odstotna prekoračitev dinamičnega plana proizvodnje, 75 odstotno uresničevanje uvoza glede na enako obdobje lani, 126 odstotno pokritje konvertibilnega uvoza z izvozom in 135 odstotno rastjo dohodka. Seveda pa bi bili nekritični, če ob tem ne bi imeli pred očmi vrste slabosti, ki se jim vtem obdobju niso uspeli izogniti in kar se med rugim nanaša tudi na izvajanje stabilizacijskega programa. V tem smislu so sprejeli vrsto sklepov za izboljšanje poslovanja. Menili so tako, da morajo doseči boljšo likvidnost in sicer z varčevanjem, z zmanjšanjem zalog in pravilnejšimi razmerji med cenami izdelkov in repromateriala. Odločili so se za intenzivnejšo aktivnost na področju osvajanja novih izdelkov ter izboljšav obstoječih izdelkov tako, da bodo dosegli večjo stopnjo tržnosti. Pri izvoznih naročilih so se odločili za večjo skrb pravočasnosti. Prav tako bi morali dosegati višjo stopnjo kvalitete izdelkov. Neizogibno bodo morali zmanjšati zaloge materiala ter do konca tega leta sprejeti ustrezne sklepe za razvrednotenje in odpis nekurantnega blaga. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara 'Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Lado Drobež (I.G.), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/1. telefon: 223-977 — Tisk: Časopisno podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Tako torej upamo in želimo v teh zadnjih tednih in dneh letošnjega leta, da so v TOZD Mehanizmi DO Kibernetika, uspeli izvesti potrebne omenjene ukrepe vsaj v tolikšni meri, da se bodo s potrebnim poslovnim, Frideriku Fistru v slovo Huda bolezen nam je iztrgala dolgoletnega sodelavca Friderika Fistra. S svojim vestnim delom in dobrim odnosom do nas, njegovih sodelavcev, si jev naši vrsti pridobil veliko prijateljev, spoštovali smo ga kot človeka in kot delavca. Zdaj, ko odhaja, bi mu morali to povedati, toda ta naloga je za nas pretežka. Vsaka, tudi najbolj pazljivo izbrana beseda, ki mu jo namenjamo v zadnje slovo, je prešibka, da bi izrekla našo hvaležnost, naše sočustvovanje in našo žalost. Friderik se je rodil leta 1937 in njegovi prvi spomini so spomini na pokanje pušk, na lakoto in mraz, na strah, skrivanje in beg. Takrat ko je začel zaznavati življenje okrog sebe, delovnim in akcijskim optimizmom vrgli v prve dneve novega poslovnega leta 1985. To jim seveda tudi iskreno želimo vsi ostali člani iz velike družine naše ISKRE. Mara Ovsenik je divjala druga svetovna vojna, ki mu je vzela očeta, mu uničila otroštvo in hudo načela njegovo zdravje. Prva povojna leta je preživel na zdravljenju, popolnoma pa si od vojnih grozot ni nikoli opomogel. Izšolal se je za elektrikarja, ustvaril si je družino in dom. Ko je že mislil, da je najhujše mimo, da si lahko privošči mirno življenje preprostega človeka, so ga razmere zopet potegnile v vrtinec skrbi in novih naporov, gradil si je nov dom, ki pa ga žal ne bo mogel končati. V našo TOZD je prišel pred dvajsetimi leti in opravljal razna dela njegove stroke. Vedno se je trudil, da bi si s prizadevanjem nadomestil vse, za kolikor je njegove delovne sposobnosti zmanjšala bolezen. Vsakomur je pomagal, sam pa je le malokdaj prosil za pomoč. A k tivno je sodeIo val v samoupravnem in družbenopolitičnem utripu našega kolektiva. Nov dom, ki ga je tako prizadevno gradil in se veselil trenutka, ko bo vanj preseli! svojo družino, ostaja brez gospodarja. Vedel je, da žena in hčerka zelo potrebujeta njegovo roko, ki bi ju vodila, zato je z vso močjo kljuboval bolezni, kipaje bila le prehuda. Odšel je sredi dela in odnesel s sabo veliko neuresničenih načrtov. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci TOZD Napajalne naprave DO Avtomatika Potrebe po sodelavcih Objave prostih del in nalog v Iskri zbira in ureja Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg revolucije 3, Ljubljana, tel.: 213-213, iht.: 25-25. Prijave pošiljajte na naslov, ki je naveden v okviru objavza posamezno delovno, oz. temeljno organizacijo. Na tem naslovu prejmete tudi natančnejše informacije o prostih delih in nalpgah. ISKRA ZORIN TOZD CAOP. LJUBLJANA, TRG REVOLUCIJE 3' Delavski svet objavlja prosta dela in naloge: operater na računalniškem sistemu VAX 780 Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba tehnične smeri. — Metne izkušnje na podobnih delih in nalogah pri servisiranju ter vzdrževanju komunikacijske opreme, — veselje do timskega dela ter voljo do izobraževanja. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA ZORIN TOZD CAOP. Trg revolucije 3. Ljubljana. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 213-213, im.: 3239, pri Juretu Božiču. Sprejem in vsebina s,a',k°Klemenči, novega zakona o sistemu družbene kontrole cen ali kako bo s cenami v Iskri v bodoče (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Iz tega določila je tudi razvidno, da bodo proizvodne in prometne OZD na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov skupaj oblikovale cene in skupaj določale ustrezne deleže udeležbe v teh cenah. V dosedanji praksi že imamo nekaj takih primerov. (Pomanjkljivost ob" deloma svobodnem oblikovanju cen v prometu, za izdelke, za katere jih tudi proizvajalci svobodno oblikujejo po tržnih pogojih, je glede na osnutek odpravljena). Tako. lahko tudi trgovina svobodno oblikuje svojo maržo, razen tam seveda, kjer se deleži določijo skupaj s proizvodnimi OZD. bj Družbena kontrola cen Posebno in zelo obsežno poglavje je namenjeno opredelitvi družbene kontrolecen, katere sestavni del je tudi neposredna kontrola cen m jo zato tudi bolj opredeljuje. V skladu z dikcijo tega zakona družbeno kontrolo cen opravljajo delavci v OZD s tem. da spremljajo kazalce, na osnovi katerih so upravni organi planirali dohodek in elemente, ki služijo za oblikovanje cen; podatke o realiziranem dohodku-, usmerjene v nadaljnje povečanje proizvodnje in bogatenje ponudbe blaga in storitev; način in možnosti za zadovoljevanje povpraševanja in zatiranje, stihijskega delovanja trga. V nadaljevanju se opredeljuje, da družbeno kontrolo cen opravljajo organizacije združenega dela s tem, da spremljajo izvajanje pravic in obvez, sprejetih v samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah, v katerih so opredelili elemente za oblikovanje cen oziroma so oblikovali cene. Ob tem pa morajo nove cene primerjati s cenami, ki se za te proizvode ali storitve realizirajo v izvozu oziroma uvozu. Tako torej memo svetovnih cen še naprej ostaja kot eden od odločujočih elementov za oblikovanje cen na domačem trgu. Medsebojno povezane OZD bodo prav tako opravljale družbeno kontrolo cen na skupnih temeljih, enako pa organizirani potrošniki in družbenopolitične skupnosti. Glede na osnutek daje »zakon ocenah« več pristojnosti tudi gospodarskim zbornicam, ki morajo v tem smislu nuditi strokovno pomoč in dajati iniciativo za samoupravno sporazumevanje o cenah med poslovno povezanimi OZD skrbijo, da se določajo standardi in normativi stroškov živega in minulega dela ter skrbijo Za razvijanje dobrih poslovnih običajev in odgovornosti OZD za svoje ravnanje v medsebojnih razmerjih ter do družbene skupnosti. Družbenopolitične skupnosti so po tem zakonu (seveda pa tudi po drugih aktih) obvezane sprejemati take ukrepe na področju ekonomske politike, ki bodo prispevali k usklajevanju ponudbe in povpraševanja, nadalje določati skupne elemente za oblikovanje cen v planskih in drugih aktih na ravni federacije ter izjemoma tudi sprejemati uk repe družbene kontrole cen. Pod ukrepe ekonomske politike, ki naj prispevajo k umirjeni rasti cen in usklajevanju ekonomskih razmerij, se uvrščajo ukrepi: v skupni politiki ekonomskih razmerij do tujine, skupne monetarne in skupnih odnosov kreditne politike, skupne carinske in devizne politike, politike delitve družbenega proizvoda in dohodka, politike davkov in prispevkov ter politike oblikovanja in izrabe intervencij iz blagovnih rezerv. (V razpravah o osnutku »zakona o cenah« smo opozarjali na pomanjkljivost določil o konkretnih obvezah izvršilnih organov družbenopolitičnih skupnosti, da sprejemajo in ugotavljajo izvajanje ustreznih ekonomskih ukrepov. Sam »zakon o cenah« te določbe bolj konkretizira in tako odvrača nevarnost pogostih sprememb režimov oblikovanja cen, administrativnih posegov ali celo »zamrznitve« cen. Ta pomanjkljivost v osnutku je torej bila upoštevana in odpravljena. Izpuščena ali ustrezno preoblikovana pa so tudi določila, ki so se v osnutku več ukvarjala z neposredno kontrolo' cen). Vtem poglavju so vsebovana tudidoločilao delih in nalogah Zavoda za cene, kijih razčlenjujemo pod organi za cene. Organizacije združenega dela so s tem zakonom pridobile pravico, da v gospodarski zbornici razrešujejo sporna vprašanja v zvezi z oblikovanjem cen, vložijo prijavo za ponovno proučitev ravni cen določenih proizvodov in storitev. V ta namen se bo morala GZ Jugoslavije kot tudi GZ republik in pokrajin šele organizirati tako, da bodo to delo zmožne korektno in z zaupanjem združenega dela resnično opravljati. (Na dosedanjo nepripravljenost in organizacijsko nezmožnost GZ za to delo smo tudi opozarjali v razpravah, zato je sedaj postopek preverjanja upravičenosti oblikovanja cen, ki ga zahteva najmanj 1/3 kupcev določenega proizvoda, zakonska obveza). Pri uvajanju ukrepov neposredne kontrole cen morajo organi, ki jih predlagajo, predhodno pripraviti analizo izvajanja že sprejetih ekonomskih ukrepov in predlagati druge, s katerimi se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bila uvedena neposredna kontrola cen. Pri predpisovanju posameznih ukrepov neposredne kontrole cen (NKC) mora pristojni organ izhajati iz realnega vrednotenja in smotrnejše uporabe materialnih dejavnikov proizvodnje, kar pomeni, da se upošteva standarde in normative porabe materiala; le-to primerja z ravnijo in sorazmerjem v svetovnih cenah, upošteva pa tudi učinkovitost gospodarjenja in namensko delitev dohodka. X ta namen se mora sprejeti, in razčleniti merila, po katerih se upošteva te elemente, kar pa je praviloma javen dokument — vpogled dostopen zainteresiranim OZD in drugim organom. Izvajanje ukrepov neposredne kontrole cen je predpisano pavšalno na največ 6 mesecev, ne glede na vrsto ukrepa in obseg, ki ga zajema, vendar je ob predlogu za njegovo podaljšanje potrebno opraviti analizo učinkov ekonomskih ukrepov in razloge, zakaj je potrebno podaljšati veljavni ukrep neposredne kontrole cen. Organ, ki tako podaljšanje ukrepa predlaga. mora v 15 dneh cd podaljšanja obvestiti pristojno skupščino. Ukrepe neposredne kontrole cen (določanje najvišjih cen oziroma najvišje ravni cen. način oblikovanja cen, dajanje soglasij k cenam, vračanje cen na določeno raven, ohranitev cen na zadržani ravni, določanje zneskov za kritje stroškov prometa in obvezno poprejšnje obveščanje o spremembi cen) predpisujejo izvršni organi. Z1S predpisuje ukrepe neposredne kontrolecen obsodelovanju republiških in pokrajinskih IS za vse izdelke in storitve; ki so pomembni za vso državo. To pa je predvsem vsa industrijska proizvodnja in druge dejavnosti, razen stanarin, komunalnih storitev in drugih podobnih storitev, kot obrtne in osebne storitve, vzgoja in izobraževanje, znanost, kultura in informacije. Servisne storitve torej še naprej ostajajo v pristojnosti republike in občin. Pri družbeni kontroli cen se izhaja iz tega, da se s tem zakonom krepi položaj in pravice organizacij združenega dela, da samostojno v medsebojni povezanosti in soodvisnosti z drugimi deli združenega dela oblikujejo cene za svoje proizvode in storitve,glede na potrebe in razmere na trgu. Zato se objektivno zmanjšuje vloga in pomen ukrepov neposredne kontrole cen. Vsled tega se tudi ne bo Obdržalo dosedanje razmejitve pristojnosti za posamezne proizvode in storitve na zvezno in republiško oziroma pokrajinsko pristojnost, saj to umetno ločuje interese organizacij združenega dela v reprodukciji in na enotnem jugoslovanskem trgu. V nasprotju z dosedanjo prakso ta »zakon o cenah- predpisuje, da ukrep »zamrznitve« cen (ohranitev cen na zadržani ravni), ki velja za vse proizvode in storitve, lahko sprejme le skupščina SFRJ. Pogoj za to pa so velika odstopanja v tržnih razmerjih in v cenah, ki onemogočajo izvajanja skupne ekonomske politike.določene vdružbenem planu ali rušijo enotnost jugoslovanskega trga. c) Organi za cene Med razpravo o osnutku »zakona o cenah« se je šele izoblikoval predlog, da se v okviru Sekretariata za tržišče in splošne gospodarske zadeve Zveznega izvršnega sveta oblikuje Zvezni zavod za cene, kot organ, ki bo prevzel arhivo, sredstva in del sodelavcev dosedanje Zvezne skupnosti za cene (SZZPC). Naloge in delovna opravila, ki jih bo opravljal Zvezni ŠIROKA POTROŠNJA Z računalniki do boljšega poslovanja Izgradnja informacijske mreže prav gotovo sodi med prioritetne naloge pri izgradnji delovne organizacije kot učinkovito delujočega poslovnega sistema. Kako potekajo dejavnosti v okviru te naloge v Široki potrošnji, smo povprašali v. d. direktorja področja za organizaciji in AOP Široke potrošnje Lojzeta Luskovca. Kako napreduje izgradnja mreže, ki bo temeljnega pomena za kakovostni premik pri gospodarjenju? Vemo namreč, da prav pomanjkanje pravočasnih, kakovostnih in točnih poslovnih informacij botruje prene-kateri napačni poslovni odločitvi, kar seveda neposredno pripomore k rezultatu poslovanja? Luskovec: »Od odločitve o načrtni izgradnji informacijske mreže do danes smo že precej storili, zato kolebanj ni več. Odločili smo se za sovlaganje v skupni povezujoči računalnik v okviru Iskre, to nam bo omogočilo precejšnjo pocenitev izdatkov za softvvare, saj naša udeležba pri nakupu računalnika Iskra Delta-—Digital 845 predstavlja let 15% celotne vrednosti naprave. Vendar bomo morali tudi ta sredstva zbrati z združevanjem med TOZD, ki bodo v celoten znesek 39,5 milijona dinarjev prispevale delež, sorazmeren s številom priključkov (portov) v posamezni temeljni organizaciji. Tako predvidevajo, da bodo v TOZD TV, Pržan priključili štiri terminale, v sežanski Elektoakustiki štiri, v vrhniških Antenah dva, v Železnikih enega, ker že imajo svoj računalnik in jim to zadošča, v spodnjeidrijski Montaži štiri, v TOZD Prodaja dva, v TOZD Raziskovalni institut enega in v DSSS enega. Kako bo s priključki v TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov v Retečah, se zaradi sedanjega gospodarskega položaja še ne ve. Skupaj bo torej v Široki potrošnji 18 terminalov, kar predstavlja natanko 15% možnosti, ki jih ima osrednji računalnik. Kako pa bo računalniška mreža »oskrbljena« s softtvareom? Luskovec: »V načrtu imamo nakup treh modulov proizvodno materialnega planskega sistema (PMPS), ki jih bomo instalirali v Železrilkih. Vzporedno z uvajanjem PMPS že poteka šifracija, še posebej intenzivno v temeljnih organizacijah Antene na Vrhniki in Elektromotorji Železniki. Pri tem opravilu nam pomaga Iskrin INDOK. Do leta 1990pa bo za izvajanje načrta izgradnje informacijske mreže potrebno za nakup softwarea nameniti še 4,1 milijona, dinarjev, stroški že vključujejo tudi izdatke, potrebne za uvajanje teh sistemov.« Stane Fleischman S seje aktiva ZB SOZD Iskra Ob izteku leta se navadno sestane aktiv Zveze borcev naše SOZD Iskra. Tudi letos, 18. t.m. so se zbrali, vendar je bila udeležba to pot bolj skromna, kot druga leta. Sestanka borcev so se poleg predstavnikov sindikata in mladine udeležili tudi predsednik KPO Boris Lasič ter člana KPO Zoran Polič in Boris Mužič. Zbrane borce oz. predstavnike aktivov ZB iz naših delovnih organizacij je pozdravil predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Tone Orožim in predal besedo predsedniku KPO SOZD Iskra Borisu Lasiču. Predsednik KPO je nato v kratkem borcem prikazal izpolnjevanje planskih obveznosti SOZD Iskra v letošnjem letu. Omejil se je le na bistvene pokazatelje in na težave, ki tudi Iskri niso prizanesle v tem poslovnem letu. Podrobnostim se bomo v tem zapisu izognili, saj bo o končnih rezultatih poslovanja še dovolj govora. Predsednik Boris Lasič se je v svojih izvajanjih dotaknil tudi prihodnjih nalog Iskre, še zlasti na področjih, ki so za Iskrin nadaljnji razvoj tako pomembna. Član KPO Zoran Polič je nato govoril o vsebini nekaterih problemov, ki tarejo Iskro, oz. spremljajo gospodarjenje, kakor tudi o obveznostih v prihodnjem letu in naslednjem srednjeročnem obdobju. Po končanih izvajanjih, sta predsednik Boris Lasič in Zoran Polič, odgovarjala na nekatera vprašanja članov aktiva ZB. Sledila so kratka poročila o delu aktivov ZB v posameznih Iskrinih organizacijah, kjer pa je bilo ugotovljeno, da se število nekdanjih borcev iz leta v leto opazno zmanjšuje. Predstavnik ZB iz Avtoelektrike je poročal, da so že stekle priprave na dan borc^ — dan Iskre, ki bo prihodnje leto v Novi Gorici. Zbrane borce sta ob koncu seje pozdravila še predsednik ZSMS in predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha in borcem zaželela mnogo uspehov v noven letu. —c— DO AVTOELEKTRIKA DO AVTOELEKTRIKA Priprave na dan Iskre so že stekle Morda se vam zdi malce čudno drage bralke in bralci, vendarle je res. Priprave na praznovanje dneva Iskre, dneva borca, ki bo prihodnje leto v mestu cvetja in mladosti v Novi Gorici, so stekle. Minulo soboto je bil namreč 1. sestanek odbora za organizacijo te naše velike manifestacije, katere organizator je Iskra — Avtoelektrika Nova Gorica. Člani odbora so_ pod predsedstvom Roberta Žerjala, pomočnika glavnega direktorja spregovorili o načinu poteka tega tradicionalnega srečanja Iskrašev, o lokaciji, virih finansiranja, vsebini paketa, programu itd., skratka o vsem tistem, kar naj bi zadovoljilo 17 tisoč udeležencev, kolikor jih pričakujejo prihodnje leto v mladem mestu, v Novi Gorici. Danes vam lahko že sporočimo, daje lokacija prireditve znana, in sicer je v samem centru Nove Gorice, ob skupščini občine, kjer je prijeten borov gozdiček in prostrana zelenica ob širokih ulicah. Sicer pa, mnogi gotovo še niste pozabili 4. julija 1977, ko je bilo praznovanje dneva Iskre, dneva borca v Novi Gorici, na istem mestu pa se bomo zbrali tudi prihodnje leto. Čeprav nas loči od našega srečanja še dobrih šest mesecev, pa se vseeno ni čuditi, da so priprave že stekle. In to samo zato, da se boste na dan praznovanja počutili tu v Novi Gorici kot doma, kar najlepše. Marko Rakušček Med 2.000 zaposlenimi prek 500 krvodajalcev Plemenitost brez primere bi lahko poimenovali srečanje, ki je bilo minuli petek, 14. decembra v novogoriški Iskri — Avtoelektriki. Preko 200 delavk in delavcev seje zbralo na tradicionalni prireditvi v čast krvodajalcem, ki jih je med 2000 zaposle- nimi tu v Šempetru kar preko 500. Žal nam ni uspelo dobiti števila krvodajalcev še iz ostalih, dislociranih TOZD Avtoelektrike. V tem primeru bi bil odstotek krvodajalcev napram številu zaposlenih še večji: Kljub vsemu pa smo prepričani, da odstotek pove vse in res izraža plemenitost brez primere. Srečanje je otvoril in pozdravil navzoče sindikalni delavec iztovarne malih zaganjalnikov, v imenu vodstva delovne organizacije pa seje zahvalil za plemenita dejanja vodja splošno kadrovskega sektorja Karel Brenčič. Slavnostni govornik je bil sam predsednik odbora RK Nova Gorica Marino Boštjančič, kije med drugim dejal: »Spoštovani Iskraši, vesel sem, da vas lahko pozdravim v tako velikem številu, še bolj vesel pa sem nad ugotovitvijo, da vas je prav iz Iskre vsako leto več na krvodajalskih akcijah. S plemenitimi dejanji prispevate k zbiranju dragocene življenjske tekočine in tudi po vaši zaslugi je novogoriška občina visoko nad republiškim povprečjem v darovanju krvi. Letos seje akciji darovanja krvi odzvalo kar 441(1 prebivalcev iz novogoriške občine, to pa je 8 odstotkov vsega prebivalstva«. Po ponovni zahvali in čestitkah je podelil krvodajalcem, ki so že 20krat darovali delček sebe posebna priznanja, Franc Štanta iz Tovarne generatorjev in elektronike pa je prejel priznanje za 30 krat darovano kri. Seveda pa so bili med udeleženci srečanja tudi taki, ki so že prek 30 krat darovali kri. Še eno prijetno dolžnost je opravil predsednik novogoriškega rdečega križa. Skupščina Rdečega križa Slovenije je podelila DO Iskri Avtoelektriki posebno jubilejno priznanje za krepitev solidarnosti, humanih odnosov med ljudmi, napredek zdravstvene kulture in aktivnost pri razvoju organizacije RK Slovenij. Jubilejno priznanje je podelila skupščina ob svoji 40-letnici obnove in delovanja v samoupravni socialistični družbi. Marko Rakušček Tudi v letošnji zimski sezoni lahko najamete kočo Mladost na Krvavcu. Najemnina znaša 700 din dnevno. Prijave zbira Rajko Kožar, tel: 2952. Dopisujte v glasilo Iskrini likovniki razstavljajo V kranjski IskriTelematikina Laborah je odprta že tradicionalna razstava del likovnikov Iskrašev, posvečena spominu rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prav tako kakor so se na prireditvi v Delavskem domu predstavili literati, se predstavljajo likovniki in menijo, da je povsod običaj slaviti Prešernov spomin ob 8. februarju, dnevu smrti, vendar je rojstni dan vsaj toliko pomemben, morda celo več. Zato so si izbrali 3. december in obe prireditvi sta že tradicionalni. Slike in skulpture je za razstavo izbral dr. Cene Avguštin, kar počne izredno nesebično in dorovoljno že več kot deset let. Takega mentorja si lahko zaželi vsako društvo. V lepem razstavnem prostoru na Laborah prikazujejo svoja dela slikarji: Vida Štembergar, Mladen Radojčič, Martin Goričanec, Šebrek, Franc Guček, Zlata Volarič in kipar Jože Volarič, ki razstavlja jeklene varjene plastike. Naj ob tej priložnosti povemo, da bodo poleg še drugih razstav slikarji in kiparji sodelovali tudi v vsakoletni akciji slovenske zveze kulturnih organizacij iz Ljubljane, ki pripravlja republiško likovno razstavo. Letošnja temu je »tara arhitektura«. Dela bodo člani žirije izbirali v januarju Zlata Volarič ZAHVALE Ob smrti našega dragega moža in očeta FRANCA KOŠNIKA se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje,- darovana venca, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi poslednji poti, vsem njegovim sodelavcem v Iskra Kibernetika TOZD Orodjarna žena Anica in sinova Tomaž in Bojan. Ob smrti mojega očeta se najtopleje zahvaljujem sodelavcem DO ERO — oddelek stiskalnic za izkazano pomoč in izrečena sožalja Olga Košir. Ob smri drage mame FRANČIŠKE ANDOLJŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem, montaže Stikal, posebno pa še tehnični kontroli za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Jožica Pelko. zavod za cene, so bolj kot na izvajanje ukrepov, usmerjena na analitično svetovalne naloge. | Vzpostavljeno bo tudi neposredno sodelo-i vanje med Zavodi za cene in drugimi organi družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi s I samoupravnimi organizacijami, skupnostmi ; in gospodarskimi zbornicami. Kadar bi Z1S izjemoma predpisal ukrepe neposredne kontrole cen v smislu potrjevanja cen ali evidentiranja pred njihovo uporabo, bo to delo opravljal Zvezni zavod za cene za zvezno pristojnost. Medtem ko se za druge družbenopolitične skupnosti morajo šele oblikovati dokončne oblike teh organov in njihove pristojnosti ter delovne obveznosti. Ta naloga izhaja analogno iz zveznega zakona tudi za republike in pokrajini, ki morajo dose-I danje Skupnosti za cene preoblikovati v Zavode za cene. Zavodi za cene bodo prvenstveno analizirali položaj posameznih panog in grupacij v primarni delitvi, učinkovitost uporabe I proizvodnih dejavnikov in konkurenčno sposobnost na tujih trgih ter z analizo cen in j njihovo objavo pomagali OZD pri oblikovanju cen. Na podlagi teh podatkov pa bodo spremljali, preverjali ter ocenjevali pričako-i vana gibanja cen ter tudi dajali pobude za | ukrepe ekonomske politike. Prav tako bodo I lahko predlagali ukrepe neposredne kontrole t cen in jih v določeni meri tudi izvajali. »Zakon o cenah« predpisuje obveze ZIS-u, da predpiše sestav Sveta, ki se bo oblikoval pri , Zveznem zavodu za cene, katerega naloga bo ! usklajevanje interesov in sodelovanje z vsemi forumi in asociacijami združenega dela. V I Svetu bodo imeli svoje piedstavnike državni I organi uprave, druge zvezne organizacije j (sindikat, SZDL, itd ), gospodarska zbornica j in splošna združenja, znanstvene organizacije in instituti. Stališča, iniciative, mnenja in I predloge sprejema Svet z večino glasov svojih ' članov. I d) Kazenske določbe Med kazenskimi določbami je predvser značilno povišanje kazni za posamezne gospe darske prestopke in prekrške ter uvedb varstvenega ukrepa. To je odvzem premožen ske koristi, dosežene z razliko med ceno, p kateri je bilo blago prodano ali opravljen storitev in po predpisih oblikovano ceno. Dosedanji »zakon o cenah« tega določila ni vseboval in tudi sodna praksa ni bila taka, sedaj pa to precej zaostruje posamezna razmerja na področju cen. Kazni so predpisane tako za družbeno pravne osebe (OZD) kot za odgovorne osebe v njih, kot tudi za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in lastnimi sredstvi. Kot smo že navedli, je kazen predpisana tudi, če skupina enakorodnih proizvajalcev skupaj določa elemente ali celo oblikuje enake cene za enakeizdelke. lo določilo bo vsekakor delovalo v smeri graditve medsebojne konkurence, ki bo zaostrila borbo za potrošnike in bo pripomogla k ponovni uveljavitvi tržnih zakonitosti. Sankcionirani so štirje gospodarski prestopki (kazen od 200.000.- din do 1.000.000.- din) in dva gospodarska prekrška (kazen od 20.000,- din do 100.000,- din) za OZD, analogno k temu pa tudi kazni za odgovorne osebe od 10.000 - din do 50.000,-dtn oziroma od 5.000.- din do 20.000,- din. Kazensko je sankcioniran kot gospodarski prekršek tudi, če se cen za izdelkeali storitve po individualnih naročilih ne določi v fiksnem znesku ali se jih uporablja po izteku dogovorjenega dobavnega roka. Ta določba je ostrejša, kot je bilo predvideno v osnutku zakona. Praksa bo morala pokazati, kako se bo to dejansko izvajalo. e) Prehodne in končne določbe V zadnjem poglavju s prehodnimi in končnimi določbami seopredeljuje način izvajanja ekonomske politike na področju cen v letu 1985 in seveda prenehanje veljavnosti dosedanjega zakona ter vseh aktov, sprejetih na njegovi podlagi. Pri tem ne preneha veljavnost cen. ki so bile oblikovane v skladu z dosedanjimi predpisi in veljajo vse do tedaj, ko se iste spremenijo pod pogoji in na način ter po postopkih, ki jih določa ta novi »zakon o cenah«. Če se cene ne spremenijo v skladu z določili po tem zakonu, je to gospodarski prestopek (višja kazen). Prav tako je določeno, da morajo OZD v treh mesecih od uveljavitve sprejeti lastne samoupravne splošne akte, v katerih bodo določile postopek in pristojnost organov upravljanja pri oblikovanju cen. Gospodarska zbornica Jugoslavije pa mora v enakem času določiti postopek za ponovno proučitev cen, kadar to zahteva 1/3 kupcev vsakega proizvoda ali storitev. Enako pa se obvezuje pristojne izvršne organe družbenopolitičnih skupnosti, da vtem času uskladijo (sprejmejo nove) predpise, s katerimi se ureja oblikovanje cen (režimi) in razmerja v cenah v skladu s tem »zakonom o cenah«. To določilo v osnutku ni bilo vsebovano, pripomore pa k temu, da ne bi umetno zavlačevali s predpisi, ki bi onemogočili čimprejšnjo praktično uveljavitev novega zakona v vsakdanji praksi. Določeno je tudi,da bo ZIS predpisal režime oblikovanja cen za leto 1985 tako pri proizvodnji, kot pri prometu. IV. KAKO SE BOMO V ISKRI PRIPRAVILI NA IZVAJANJE NOVEGA »ZAKONA O CENAH« Med prvimi nalogami je vsekakor izbor in opredelitev elementov za oblikovanje cen, ki jih bo potrebno samoupravno sprejeti v obliki samostojnega »pravilnika« ali v okviru dopolnitev k obstoječim samoupravnim aktom. Pomembno je, kaj bodo zajemali in kakšna bo vsebina elementov, napodlagi katerih bodo oblikovali cene. Ta del je za sedaj prepuščen samoiniciativi posameznih samoupravnih organizacij. Poizkušamo vam našteti nekatere od možnih elementov: L razmejitev načina proizvodnje v: a) redno serijsko proizvodnjo — za neznanega kupca, b) proizvodnja po individualnih naročilih, posebnih tehničnih zahtevah — za znanega kupca; 2. razmejitev uporabnih vrednosti proizvodov: a) na proizvode za investicijsko porabo, b) na proizvode za reprodukcijsko porabo, c) na proizvode za širokopotrošno porabo — za končnega kupca. Vse to je potrebno na ustrezen način razmejiti tudi v skladu s L točko ter istočasno določiti, kje se bodo cene oblikovale samostojno in kje ter kako na podlagi skupnih elementov, opredeljenih v soodvisnosti z drugimi delavci v samoupravnih sporazumih ali pogodbah (za reprodukcijo). 3. naslednji element bo vsekakor analiza tržnih možnosti za prodajo, ki bo obsegala najmanj: a) konkurenco v domači proizvodnji, b) konkurenco iz uvoza, c) analize gibanja prodaje in zalog posameznih izdelkov, d) že sprejeta naročila in druge elemente povpraševanja po naših izdelkih, itd. Skratka, potrebno bo dobro poznavanje trga in možnosti prodaje po določenih cenah. 4. V naslednji fazi bo potrebno izdelati piimerjalne arihlize gibanja svetovnih cen predvsem: a) cene v izvozu za enake ali podobne izdelke, b) cene pri uvozu za enake ali podobne (zamenljive) izdelke, c) inodomicilne cene, d) razmerje cen vhodnih gradiv za proizvodnjo pomembnejših izdelkov v primerjavi s produkcijsko oziroma prodajno ceno in v primerjavi teh razmerij na svetovnem trgu (relativni deleži vrednosti vhodnih gradiv na enoto proizvoda); 5. Za primerjavo realnega vrednotenja materialnih dejavnikov za proizvodnjo vsakega izdelka bo potrebno izdelati in spremljati materialne kalkulacije. Te naj bi služile strokovnim službam v TOZD za podlago pri določanju cen in istočasno kot informativna podlaga za obveščanje delavcev o pravilnosti odločitev za oblikovanje cen na predlagani ravni. 6. Podatki o učinkovitosti gospodarjenja, ki smo jih analizirali in prikazovali že dosedaj, naj bi obsegali: a) potrebno akumulacijo za željeni razvoj dejavnosti, v katero je posamezni izdelek uvrščen, ki je lahko individualno določena (znotraj TOZD) ali celo družbeno verificirana. Merilo za to je akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, b) bruto osebni dohodki na zaposlenega, c) dohodek na zaposlenega in dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi, d) fizični obseg proizvodnje na zaposlenega, e) analiziranje izkoriščenosti vgrajenih kapacitet, itd; 7. Sledijo še podatki o elementih, na podlagi katerih so v TOZD (organi upravljanja, ne samoupravni organi) planirali dohodek in spremljajo njegovo realizacijo, itd. Prav gotovo boste v posameznih TOZD soočeni še z drugimi elementi, ki so pomemben dejavnik pri odločanju o cenah, in jih boste vgradili v samoupravni splošni akt. Glede na to, da v vseh TOZD že obstajajo pravilniki za oblikovanje cen, sprejeti v skladu zobstoječim zakonom, bomo verjetno te pravilnike ustrezno preoblikovali v skladu z novim »zakonom o cenah«. O nadaljnji usodi priprav na izvajanje novega »zakona o cenah« vas bomo sproti obveščali. JUBILEJNE NAGRADE ZA LETO 84 V i OZD ANTENE Zaradi pomanjkanja prostora v zadnjih številkah Iskra žal šele danes objavljamo krajši zapis iz TOZD Antene na Vrhniki, kjer so ob dnevu republike proslavili jubilante dela. Jubilante dela je najprej pozdravil predsednik sindikalne organizacije TOZD Lado Horvat, za njim pa je besedo povzel direktor TOZD Antene Viktor Mramor. Jubilantom je povedal nekaj besed o izpolnjevanju letošnjega poslovnega načrta in o nalogah, v prihodnjem poslovnem letu, hkrati pa se jim je zahvalil za njihova prizadevanja v obdobju, za katera so prejeli jubilejne nagrade. Ob tej priložnosti so jim pripravili v tovarniški menzi tudi slavnostno kosilo in jim izročili ustrezne jubilejne nagrade. Le-te so prejeli: Za desetletno delo: Djordjevič Mirjana Miljkovič Traja Pišek Stanislav za dvajsetletno delo: Jeranče Jože Jesenovec Janez Jovanovič Fani Kavčič Helena Petrič Marija. Rus Marjan za tridesetletno delo Igl Silvester Nagode Janez Prebil Jožefa Recek Veronika Smuk Serafina Zorc Vinko st. —JC— KANIN VABI Komisija za šport in rekreacijo TOZD Zunanji trg v Iskra Commerce bo organizirala od 2. do 9. marca prihodnje leto 7-dnevno smučanje na Kaninu. Prebivali bomo v hotelu Kanin v Bovcu. Cena za zaposlene v Zt je 15.600 din, za zunanje udeležence pa 16.600 din. V ceno je vključenih 7 polpenzionov, avtobusni prevoz, tedenska smučarska vozovnica, možnost smučarskega tečaja, tekma v veleslalomu, bazen, savna. Prijave sprejema tov. Cvek, 213-213 int: 22-47 do vključno 28. decembra 1984. Komisija za šport in rekreacijo TOZD ZT Smučanje s tečajem za šoloobvezne otroke v času zimskih počitnic Glede na to, da večina staršev nima organiziranega varstva otrok v času zimskih šolskih počitnic, organiziramo v času od 28.1.1985 do 1.2.1985 učenje smučanja za začetnike ter nadzor za otroke, ki že smučajo. Od ponedeljka (28. 1.) do petka (1. 2.) bo otroke ob 7.30 avtobus odpeljal izpred DO Iskra Avtomatika na Kotnikovi 6 v Podkoren, od 16. do 17.30 pa se bodo vračali. V ceno 4.800,00 din bo všteto: — smučarska tedenska vozovnica 2.000,00 din (400,00 din na dan) — obrok enolončnice, ki bo vsak dan drugačen 900,00 din, (180,00 din na dan) — avtobusni prevoz 1900,00 din (380,00 na dan) Organizirano bo brezplačno shranjevanje smuči in pancerjev. Otroci bodo smučali in se učili smučanja pod strokovnim nadzorstvom smučarskih vaditeljev ter za delo z otroci usposobljenimi delavci. Prijave bo od 15. 12. 1984 do 10. 1. 1985 sprejemala služba za družbeni standard na Kotnikovi 6. Ob prijavi boste vplačali akontacijo 2.400,00 din. V primeru velikega interesa, bi organizirali tečaj in smučanje tudi od 4. 2. do 8. 2. 1985. Časopisne novice V spodnjeidrijski Iskri so zadnjo novembrsko soboto slovesno odprli novo proizvodno halo, kjer bodo poslej izdelovali kompresorske elektromotorje za konvertibilno tržišče. Pridobili so tudi nov laboratorij z najsodobnejšimi aparaturami. Naložba, ki je sad skupnega vlaganja Iskre in beograjske firme Brodoimpeksa, je veljala 120 milijonov dinarjev. Direktor te velike srbske trgovske organizacijeTomislav Pantovičje ob otvoritvi dejal, da se bo poslovno sodelovanje med obema kolektivoma poslej še utrjevalo. Že letos bo na osnovi tega sodelovanja Brodoimpeks na srbskem tržišču ustvaril 800milijonov dinarjev prometa. Primorske novice. »■Med proizvajalci delov za televizorje obstaja nekakšno sodelovanje, vendar pa se mi končni proizvajalci enostavno ne poznamo.« Takoje povedal na sestanku proizvajalcev radijskih in televizijskih aparatov predstavnik Iskre Ivo Štemberger. Na razpravi so manj govorili o sami lemi srečanja — »usklajevanje načrtov razvoja in krepitev poslovanja organizacij grupacije radijskih in televizijskih aparatov« in več o dobro znanih problemih proizvajalcev televizorjev, reprodukcijskem materialu, cenah in administrativnem posredovanju. Po besedah direktorja Iva Štembergerjaso že leta 1960 poskušale organizacije izdelati skupen televizor, vendarje celoten program kaj hitro padel v vodo. Tudi kasneje je bilo več pobud za sodelovanje, vendar prav tako brez rezultata. Iz vsega, kar so govorili na sestanku, izhaja, da bi morali o tej tako pomembni temi najprej razpravljati v Gospodarski zbornici med poslovodnimi strukturami. Ljubljanski Dnevnik. Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj in predsednik Gospodarske zbornice Marko Bulc sta se v Kranju udeležila pogovora o tem, kako pomagati Iskri—Telematiki iz sedanjih hudih težav. Do konca leta seji obeta za 2.5 milijarde dinarjev izgube. Združena Iskra pa lahko pokrije le 1.1 milijarde dinarjev. Na razgovoru so poudarili, da bo treba s pomočjo bank in rezervnih skladov čimprej normalizirati proizvodnjo. Finančna, tehnološka in predvsem tudi nujna kadrovska sanacija Telema-tike pa bo mogoče le z učinkovitim prizadevanjem vse združene Iskre. Za boljši razvoj vsega Iskrinega programa teleinformatike pa bo treba zagotoviti tudi del družbene akumulacije, saj se ta perspektivna dejavnost nikjer ni sposobna razvijati sama. Delo. V šišenskih obratih PA P (Podjetja za avtomatizacijo prometa, ki je kooperant Iskre), se je mudilo 18 turških inženirjev in tehnikov, da bi se seznanili s signalnovarnostnimi in komunikacijskimi napravami, kijih bosta Iskra in PAP dobavila turškim železnicam. V Sloveniji se bodo turški sodelavci tamkajšnjih železnic nudili približno mesec dni. Obisk predstavnikov turških železnic, ki ima tako rekoč izobraževalni značaj, sodi v okvir sklenjene pogodbe med Iskro in turškimi železnicami za izvoz, kompletnih .signalnovarnostnih in komunikacijskih naprav v vrednosti 45 milijonov dolarjev. Ljubljanski Dnevnik. V 1 uzli končujejo montažna dela pri novi telefonski avtomatski centrali vrste metaconta z zmogljivostjo 14 tisoč priključkov. Dela bodo končali januarja naslednjega leta in zatem povezali naselja Sjcnjak, Soline, Slavi novica. Sim in-han, Požarnice in druga mestna naselja. Nova centrala bo ena od na jmodernejših,'izdelala pa jo je Iskra iz Kranja. Centrala metaconta ima vrsto prednosti pred dosedanjimi, kot so avtomatsko bujenje, skrajšano izbiranje številk itd. 1 renutno je na tuzlanski pošti 1.000 prošenj za montažo novih priključkov. Večernji list. Zagreb. Zbral in uredil Marjan Kralj 8. šahovski festival ISKRA 84 Tudi letos smo šahisti kranjskih delovnih organizacij KIBERNETIKE, TELEMATIKE in ERO organizirali šahovsko srečanje. Tradicionalni šahovski festival je že osmi pd vrsti ter je mednarodnega značaja, nastopajo pa tudi šahisti iz drugih republik. Turnir prirejamo v počastitev praznika Dneva republike 29. november. Nastopilo je 44 moških in ženskih ekip, ki so bile razvrščene v šest kvalitetnih skupin. Najboljše ekipe iz vsake skupine so prejele pokale in nagrade. Tehnični rezultati: I. skupina: 1. Domžale 23 1/2 točk; 2. Iskra Ljubljana 23 točk; 3. Murka L Lesce 20 1/2 točk; 4. Sloga I. Ljubljana 18 1/2 točk; 5. Stol Kamnik 17 točk; 6. Sloga II. Ljubljana 12 točk; 7. — 8. ŠD Kranj in ŠD Jesenice 11 1/2 točk; 9. Iskra — Projektiva 7 1/2 točk. II. skupina: 1. ŠK Sava I. 22 1/2 točk; 2. Isk-- ra —: Kibernetika 20 1/2 točk; 3. TZ Litostroj 17 1/2 točk; 4. Šolski center Iskra 15 točk; 5. Iskra Zmaj 14 1/2 točk; 6. ŠK Šenčur 9 točk; 7. Murka — Lesce mladi 7 točk; 8. ŠS Tomo Zupan — Kranj mladi 6 točk. III. skupina: 1. Iskra Commerce 20 točk; 2. SDK Kranj 18 1/2 točk; 3. Iskra Telematika 16 1/2 točk; 4. Keramika Mladenovac 15 točk; 5. Iskra Avtomatika 14 1/2 točk; 6. Solčava 12 1/2 točk; 7. Planika Kranj 9 1/2 točk; 8. Iskra Tela 5 1/2 točk. IV. skupina: L Gumar Kranj 22 1/2 točk; 2. LTH Škofja Loka 19 1/2 točk; 3. Elan Begunje 19 točk; 4. Iskra Ero 15 točk; 5. Iskra — Kibernetika vzdrževanje 14 1/2 točk; 6. Color Medvode 13 točk; 7. PTT Kranj 5 točk; 8. Planika Orodjarna Kranj 3 točke. V. skupina: L Iskrasistemi 22 1/2 točk; 2. Tekstilindus Kranj 20 točk; 3. — 4. SK Feist-ritz. Avstrija in Iskra Števci 14 točk; 5. B 52 — Kranj 12 točk; 6. ŠV Sava II. Kranj 11 točk; 7. Zlit Tržič 9 1/2 točk; 8. Iskra Telematika RR 9 točk. VI. skupina — ženske: L Domžale 5 točk; 2. ŠD Kranj 4 točke; 3. Murka Lesce 3 točke. ’ Za uspešno izvedbo 8. šahovskega festivala ISKRA 84 se moramo zahvaliti sindikalni konferenci DO TELEMATIKA ter TOZD MKD, pokrovitelju festivala, ki nasje tudi denarno podprla. Vse priznanje pa velja tudi članom organizacijskega odbora s predsednikom ing. Jožetom Cimpermanom na čelu ter šahovskim sodnikom, članom ŠD ISKRA. Vinko Zorman Uspeh kegljačev iz Trbovelj Kot vsako leto je tudi letos v novembru potekalo občinsko prvenstvo v kegljanju. Trboveljska Iskra je tokrat nastopala kar s tremi ekipami, tako v tekmovanju 6 x 100 lučajev, kot v borbenih igrah. Najprej je potekalo tekmovanje na 6 x 100 lučajev, kjer je sodelovalo 32 ekip. Naša prva ekipa je zasedla odlično tretje mesto z 2427 podrtimi keglji in za drugo uvrščeno ekipo REK Premogovniki zaostala za en sam kegelj, čeprav v tej ekipi nastopajo sami aktivni kegljači, bodisi Rudarja, ali Partizana iz Trbovelj... V prvi ekipi so nastopili: Tone Kramar, Milan Tanšek, Srečko Slapšak, Roman Plahuta, Štefka Lopan ter Zvone Izgoršek. Prva Iskrina ekipa je osvojila solidno 13. mesto, medtem ko je tretja ekipa prehitela kar trinajst ekip. Vrstni red 6 x 100 lučajev je bil: 1. Cementarna Trbovlje 2526, kegljev 2. REK EK Premogovniki 2428, kegljev 3. ISKRA Polprevodniki 2427 kegljev itd. V borbenih igrah je prva Iskrina ekipa spet zasedla tretje mesto, tudi tokrat en sam kegelj za drugo uvrščeno Cementarno. Druga ekipa je zasedla 10. mesto, medtem ko je bila tretja ekipa 23. Vrstni red v borbenih igrah: REK EK — TET 521, Cementarna 504, Iskra Polprevodniki 503 kegljev, itd. Da je bil uspeh še bolj popoln pa so poskrbeli posamezniki, ki so se kar trije uvrstili v finalni del posameznikov. Iz prve ekipe sta to bila Tone Kramer s 437 keglji ter Milan Tanšek s 410 keglji, iz druge ekipe pa je to uspelo Dušanu Kajzerju s 421 keglji. V finalu so metali 4x25 lučajev. Tu pa sta svoji mesti popravila Milan Tanšek in Dušan Kajzer, medtem ko Tonetu Kramarju ni uspelo, ampak je zdrsnil za dve mesti. Konči rezultat naših fantov je bil, 5. Kramar 854, 8. Kajzer 827, 10. Tanšek 815 kegljev. Torej kegljači Iskre IEZE, TOZD Polprevodniki Trbovlje so častno zastopali tako svojo TO kot DO in tudi celotno Iskro. Zvone Izgoršek ISKRA—AVTOMATIKA URNIK REKREACIJE NOGOMET: vsak petek od 20. do 22. v dvorani kasarne Ljuba Šercerja na Topniški cesti; ODBOJKA ženske: vsak torek od 18.30 do 20.30 v dvorani gimnazije Šentvid; KOŠARKA — ODBOJKA: vsak četrtek od_ 18.30 do 20.30 v dvorani gimnazije Šentvid; KOŠARKA moški: vsak torek od 16. do 17.30 ure v dvorani na Ježici; KEGLJANJE moški in ženske: vsak ponedeljek od 14. dalje na kegljišču Maksa Perca; TRIM KABINET v Savskem naselju, Belokranjska 2 (namizni tenis): vsako sredo od 15.30 do 17.30 vsak petek od 17.00 do 19.00 vsako nedeljo od 8.00 do 10.00. Prosimo, da se rekreacije redno udeležujete v čim večjem številu in vam želimo veliko športnih užitkov! Iz tujega strokovnega tiska Bencin brez svinca V tujem strokovnem časopisju se vedno znova pojavljajo članki o avtomobilskih kaializalo-tjih in bencinu, ki mu v prihodnje ne bodo več primešali dodatnih snovi, zlasti svinca. Ker so naši severni sosedje že pričeli s prodajo takšnega bencina, je nemara dobro, da se vozniki seznanijo z nekaterimi že dognanimi dejstvi. Za razstrupitev izpušnih plinov sla obvezna tako ustrezni bencin, kot katalizator. Bencin brez svinca ne obstaja, gre /e za bencin, ki ima mnogo manjši odstotek svinca. Nadalje, uporaba takšnega bencina brez ustreznega katalizaroja ni smiselna, ker izpušni plini še vedno vsebujejo škodljive dušikove okside ali diokside. Nasprotno pa vozilo z uporabo katalizatorja, toda ob normalnem bencinu, ni zaščiteno, ker svinec razje obloge katalizatorja, ki so prevlečene s platino. Bencin z manjšo vsebnostjo svinca torej ne ščiti okoljav zadostni meri, marveč je samo prvi pogoj za uporabo katalizatorja. Platišče iz steklenih vlaken A vtomobilsk i konstruk tor ji so že zdavnaj ugoto vili, da so avtomobilska platišča (obroči na kolesih) pretežka. Zato v novejšem času že izdelujejo platišča iz lahkih kovin. Sestrska družba Goodvear koncerna z imenom Motor Wheel Corporation pa je izdelala novo vrsto platišča iz umetne snovi, ojačene s steklenimi vlakni z mnogo manjšo maso. Platišča dveh dimenzij so že prevozila 6 in pol milijona km tako na Aljaski (pokrajina z izjemno nizkimi temperaturami) Teksasu (s skoraj tropskimi temperaturami). Izkušnje so potrdile, da v naslednjih letih ne bo več kovinskih platišč. Cena bo nekaj višja od cene jeklenih serijske izdelave, vendar nekoliko nižja od cene že uveljavljenih platišč iz lahkih kovin. Indija v znamenju računalništva Novi indijski predsednik Radjiv Gandhi. sin pokojne Indire Gandhi. je velik ljubitelj računalništva. Že ob svojem prvem nastopu je izjavil, da se bo posluževal modernih metod za vodenje države s pomočjo računalnikov. Eden od prvih njegovih ukrepov je bit. da je Indija znižala carine za uvoz strojne in tudi programske opreme računalnikov. Za uvoz strojne opreme je sedaj carina le 5% v primerjavi s prejšnjimi 80%, za programsko opremo pa 60% v primerjavi s prejšnjo lOOVo. To velja za vse uvožene sestavne dele. medtem ko je za izgotovljene računalnike carina še 60% od prejšnjih 135%. Indijski sekretar za elektroniko S. R. Vijagkarje izjavi! na tiskovni konferenci, daje s tem Indija odprla vrata za tuje računalniške proizvajalce. Avstrijske železnice Avstrijske, zvezne železnice se lahko pohvalijo, da se v lanskem letu ni ponesreči! niti en potnik po njihovi krivdi. S tem so Avstrijci na svojih železnicah dosegli največjo varnost v vsej svoji zgodovini. Leta 1982 je umrlo še 5 železniških potnikov, 26 pa jih je bilo ranjenih. Nazadovanje nesreč z odškodninskimi zahtevki je pripisati poglobljenim progam na postajah in samozapiralnemu sistemu vrat potniških vagonov. Po lastni krivdi je lani umrlo 33 ljudi, za polovico manj kot leto dni prej. V glavnem zaradi samovoljnih prehodov čez tračnice in nepazljivosti pri železniških prehodih. A vstrijske ceste so v istem obdobju, to je lani, terjale 1.756 življenj, kar 64.784 ljudi pa je bilo ranjenih. Avstrijci so tudi izračunali, da bi se moral potnik voziti neprekinjeno 400 let, da bi — statistično vzeto — umrl pri železniški nesreči, seveda brez svoje krivde. Avtomobilska avtomatika Ameriški Fordje izdela! sedaj šliristopenjsko avtomatiko za zobniško gonilo, kine porabi nobene dodatne energije. Avtomatični prenosnik s preprostejšim krmiljenjem, udobnejšo vožnjo in večjo zanesljivost je moral voznik do sedaj plačali z višjo ceno avtomobila in celo 10% večjo porabo goriva ter nekoliko manjšo zmogljivostjo. Nova konstrukcija ima več tehničnih posebnosti. Tako se motor vrli pri četrti stopnji (overdrive) s 25% manjšim številom vrtljajev, pri sunkovitem pritisku na stopko za plin pa avtomatika prestavi zobnike v prosti tek. Sprememba hitrosti je še vedno možna z ročnimi prestavami zaradi vožnje navzdol v prvi in drugi prestavi, kjer motor zavira, vendar pa hidravlična zaščita varuje motor pred blokiranjem, zlasti ob zamenjavi vožnje naprej in nazaj. Fordovo lastno konstrukcijo avtomatike z oznako A 4 LD (automatic—4—speed-lockup over drive) bodo izdelovali v francoski tovarni v Bordeausu. najprej pa je sistem namenjen za vozila vrste Sierra. Keramični motor Japonski proizvajalec dizel motorjev Isuzu Motors je izdelal elektronsko krmiljen turbomotor. Novi dizel motor ima najpomembnejše dele iz keramike, kot so bali, obloge valjev, obročki itd. Zaradi elektronskega krmiljenja pri vbrizgavanju goriva in povratnega izkoriščanja energije deluje motor z maksimalno stopnjo učinka. Ta je za 30% večja v primerjavi z dosedanjo vrsto dizel motorja. Deli v izgorevalnem prostoruso izdelani iz različnih keramičnih snovi, kot so silicijev nitrit, cirkonij in aluminijev oksid. Zanimivo je. da motorni več hlajen na običajnih 500 do 600° C. marveč ostaja nehlajen pri približno 1.00CP. energijo izpušnih plinov pa spet izkorišča. Kerni več hladilnega sistema, ni več ventilatorja, vodne črpalke, hladilne mreže, kljub temu pa motor od zunaj ni toplejši zaradi dobre termične izolacije. Celot en sistem sedaj še preizkušajo in ni še zrel za serijsko proizvodnjo. Nebotičniki Zgodovina nebotičnikov se je začela leta 1920, seveda v A meriki, leta 1931 pa so zgradili že 381 m visoki Enipire State Building v Ne\v Vorku. Od takrat vnema za visoke gradnje ni pojenjala tako, da so zrasli nebotičniki že po vsem svetu, razen morda na potresno izredno ak tivnih področjih. Trenutno je najvišji nebotičnik sveta 443 m visoki Sears To\ver v Chicagu. Svetovno prvenstvo kani prevzeti spet Ne\v York, ki načrtuje 591 m visoki nebotičniški kompleks. Zbral, prevedel in priredil MarjatvKralj DO AVTOMATIKA Zimski dopust 84-85 na snegu Kot v preteklih letih smo tudi letos organizirali oddih v zimskih središčih in sicer v Kranjski gori in na Bledu. KRANJSKA GORA — v zasebni stanovanjski hiši 4 in 2 posteljne sobe 15. 12. 1984 — 10. 3. 1985 — cena: prenočišče za dan je 370,00 din za otroka, ki spi pri starših se doplača 180,00 din na dan — turistična taksa: 28,00 na dan BLED — penzion Mlino 19. 1. 1984 — 9. 2. 1985 — cena: poln penzion 1.300,00 na osebo — polpenzion 1.150.00 na osebo — turistična taksa 60,00 din Prijave oziroma rezervacije zbira Služba za družbeni standard, Kotnikova 6, tel. 312-322 int. 259 od 8. 11. 1984 dalje, kjer dobite tudi. dodatne informacije. Ob prijavi oziroma rezervaciji se vplača akontacija 2.000,00 din, kise v primeru odpovedi ne vrača, razliko do polnega zneska pa je treba poravnati do pričetka koriščenja kapacitet. Lahko pa se odločite tudi za zimski dopust iz ponudbe aranžmajev Kvarner Expressa, kjer delavci Iskra— Avtomatika lahko koristijo popust 5— 10%, njihovi družinski člani pa 5% popusta. o Rezervacije sprejema Kvarner Express FILIALA Ljubljana, Vegova 2, tel. 321-980, kjer vam bodo posredovali tudi vse dodatne informacije. Želimo vam prijetne počitnice na snegu! Služba za družbeni standard