Največji itoveniki dnevnik * Združenih državah Vcljc xa tj® leto • • • $6.00 Za pol leta » . . . • $3.00 Za New York cele leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 r lisi slovenskih delavcev T Ameriki. I i i The largest Slovenian Daily ta the United States. lasned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelse* 3—1242 Entered u Second Olssa Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y„ aader Act of Oongreu of March 3, 1879. TXLBTOH: CHelm 1—1341 No. 226. — Stev. 226 NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 27, 1937—PONEDELJEK, 27. SEPTEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. MUSSOLINI JE BH SVEČANO SPREJET V MONAKOVEM PRED DIKTATORJEMA KORAKALO 10,000 OBŠIRNE VARNOSTNE ODREDBE vojakov; iJaponci obstreljujejo kitajska mesta Diktatorja sta imela samo eno uro časa za medsebojni pogovor.—Pozneje sta se vsak v svojem vlaku odpeljala na manevre. — Mussolini je i-menoval Hitlerja za častnega narednika fašistično milice.—Evropa mora priznati politično, teh nično in moralno enakost Nemčije in Italije. MONAKOVO, Nemčija, 26. septembra. — Po deveturnih sprejemnih svečanostih se je Benito Mussolini odpeljal s posbnim vlakom na manevre v Mecklenburg. Četrt ure pozneje mu je s posebnim vlakom sledil Adolf Hitler. S tem sta se hotela izogniti nevarnosti, da bi bila pri kaki nesreči oba ubita, ali poškodovana. Pred obema diktatorjema je korakalo 10,000 najboljših nemških vojakov. Popoldne sta imela eno uro razgovor v palači princa Karola. Pri tem razgovoru sta bila navzoča tudi vnanja ministra baron Konstantin von Neurath in grof Ciano. MUSS0LINIJEV SIN JE DOSPEL V CAL1F0RN1J0 Protinazijska liga ga jc napadla v posebnem o-giasu. — Na letališču ni bilo nikakih demonstracij. FAŠISTI IMAJO VELIKE IZGUBE Fašisitčne postojanke pri Hueisci so bile uničene. V Madridu je bila odkrita zarota. PREDSEDNIKOVO MESTO NANKING JE PETKRAT POTOVANJE HOLLYWOOD, Cul, 26. septembra. •— Vittorio Mussolini je prišel v filmsko glav- Vse fašistične postojanke oko- MADRID. Španska, 26. septembra. — Španska vlada poroča, da je njena armada v severnem Aragonu blizu franco ske meje dosegla veliko zmago. MONAKOVO, Nemčija, 26. septembra.—Diktatorja fašistične Italije in nazijske Nemčije sta tekom svojega razgovora sklenila, da bosta zahtevala, da Evropa vpošteva in spoštuje "fašizem j in narodni socijalizem." Pozneje sta Hitler in Mussolini povabila tudi druge narode, da se pridružijo "rimsko-berlinski osi" v skupni obrambi proti komunizmu. O tem razgovoru ni bilo izdano uradno poroči-1 toda Virginio Gayda, ki spremlja Mussolinija, je svojemu listu \Giornale d'Italia" v Milanu po telefonu poslal poročilo o razgovoru. "Rimsko-berlinska os, " pravi Gayda, "ni blok, t-mveč odločna solidarnost. Ta solidarnost, ki se prične z Anglijo, Francijo in Poljsko, ni zaprta za noben narod, ki je prijatelj Nemčije in Italije." Dalje pravi Gayda, da mora biti vstvarjeno "popolno razumevanje in spoštovanje do fašizma in nacijonalnega socijalizma." Gayda pravi, da Mussolini in Hitler zahtevata, da mora Evropa priznati politično, tehnično in predvsem moralno enakost Nemčije in Italije. Mussolini je bil oblečen v svojo najbolj priljubljeno uniformo narednika fašistične milice, ko se je odpeljal na manevre. K sprejemu v palači princa Karola je Hitler povabil 400 najlepših filmskih in gledaliških igralk. Povabljen je bil tudi boksar Maks Schmelling, za katerega so se igralke mnogo bolj zanimale, kot pa za oba diktatorja. Mussolini je ob tej priliki imenoval Hitlerja za častnega narednika fašistične milice, kateri naslov je do sedaj imel s^rio il duce. Hitler in Mus* solini sta bila v svetovni vojni narednika v sovraž-Ni brezžičnega brzojava, če-j, | gar premoženje so cenili na nih armadah. j$25,000,000, je umrl primero- ROSTOCK, Nemčija, 26. septembra. — V nav-!1™ reven-zočnosti Hitlerja in Mussolinija so se vršili vojaški ^^^ manevri, kakršnih še ni videla povojna Nemčija, tional Broadcasting Company, no mesto, da se nauči izdelovati filmske slike. Ko se je pripeljal z aeropla-nom iz New Yorka, ga je na letališču sprejela v svoje varstvo opolicija, toda protifaši-jmeje. Vladni letalci poročajo, stičnih demonstracij ni bilo. I da so njihove bombe padale na Protifašistična liga za o-1 železniške vozove tako gosto, brambo ameriške demokracije ^ "i niti ena bomba padla za- pa je pokazala svojo nevoljo nad obiskom mladega Musso-inija s. tem, da je v filmskem listu objavila naslednji oglas: "Danes ima Benito Musso-| lini konferenco s Hitlerjem v Berlinu. Vitorio Mussolini je prišel v Hollywood. Prosil in tudi dobil je dovoljenje, da je bil prvi fašistični letalec, ki je bombardiral uboge Abesince. "Vsakdo ima pravico biti v Ameriki, toda mislimo, da njegova navzočnost ne daje razloga za družabne svečanosti. — Oni, ki ga pozdravljajo, odpirajo roke Hitlerjevemu prijatelju in sovražniku demokraci- je." Nekaj ljudi ga je pričakalo na Union Air Terminal letališču. Stal je za fotografije in je imel nagovor v slabi angleščini. Poslušalci so vzklikali, ko je rekel o" kalifornijskem vremenu. Nato pa je rekel: "To je moj prvi obisk v Ameriki in mislim, da je California zelo lepa." Mussolini se je nato odpeljal v hišo izdelovalca filmov Hala Roach, ki bo njegov učitelj. MAJHNO MARCONIJEVO PREMOŽENJE Guglielmo Marconi, iznajdi- Po Yellowstone paru so ga spremljali žena in dva kongresnika. — Kongres bo najbrž pozvan k posebnemu zasedanju. MAMMOTH HOT SPR., Yelowstone Park, 25. sep. — Predsednik Roosevelt si je o-gledoval danes naravne krasote Yellowstone Parka. To je bil zanj dan počitka. O politiki ni čili več sto železniških voz z razpravljal in se je vsaki večji družbi izognil. Spremljala sta ga le dva kongresnika in njegova žena. Večkrat je dal ustaviti avtomobil, da si je odblizu ogledal srne in rjave medvede, ki so vajeni obiskovalcev. Jutri se bo Roosevelt odpeljal dalje proti Zapadu. LITTLE ROCK, Ark., 25. sep. — Senatorica Hattie W. Caraway* je rekla danes: li Huesce so bile uničene. Republikanski letalci so uni- vojaki, ki so bili poslani proti republikancem blizu franco.-ke OBSTRELJEVALO^OAEROPLANOV sanghaj, Kitajska, 26. septembra. — Japonski letalci so bombardirali največja kitajske mesta, razun mesta, ki so jih Japonci zasedli. Vec sto civilistov je bilo ubitih in škoda na lastnini znaša več milijnov dolarjev. Strah in groza sta vladala v šestih največjih mestih, ki imajo miljon ali pa še več prebivalcev. Tenrly *00 -Olee Naroda" bhaja rank! dan iirumil nedelj In pnvlkfl* "GLAS NARODA". 21« W. 18th Street. New Y«fc. N. 1, Telephone: CHelsea 3—1242 Iz Slovenije ROOSEVELT IN GOEBBELS Na kongresu nemških nacijonalistov v Nuerenbergu je imel nemški propagandni minister dr. (Joebbels gromovit govor proti demokraciji ter je pretil demokratskim državam, da bodo kmalu izgubile 'svojo sedanjo vladno obliko. Goebbels ni neumen ek>v ek in najbrž ve, da je močno pretiraval. r>50 milijonov ljudi v angleškem imperiju in 125 milijonov ljudi v Združenih državah — da imenujemo le dve največji demokraciji — naj bi zavrglo svojo svobodo zastrante-ga, ker >e je tlalo od Mussolini ja potegniti za nos 40 milijo-ihv Italijanov (med njimi jih je polovica, ki ne znajo ne citati ne pisati), in ker drvi kakor koze za kozlom 65 milijonov Nemcev, ki so povečini politični analfabeti. 675 milijonov ljudi — neoziraje se na številna druge manjše demokracije — naj bi Goebbelsu na ljubo zavrglo svo jo svobodo in se dalo vkleniti v verige suženjstva, kot so se dali Nemci in Lahi? Nemškemu gobezdaču Goebbelsu je indirektno odgovoril predsednik Roosevelt. Priznal je, da se je vdržavah, ki jih vladajo diktatorji, nezaposlenost zmanjšala, to pa samo zato, ker dobi sleherni, ki hoče in more delati, delo v muneijskUi tovarnah. V teh državah vlada tudi red. toda ta red je posledica brezmejnega strahu pred izgubo osebnih svoboščin. — Diktatorji nam prerokujejo, — je dejal predsednik, — da bomo sledili njihovemu vzgledu. To mi, ki neomajno verujemo v demokracijo, odločno zanikamo. Moderni ljudje se ne bodo dali dolgo vladati enemu človeku ali majhnim skupinam. Prej ali slej bodo sami odločili, kdo naj jim vlada in Kako. Diktature so spravile svet v neznosen položaj. Oborože vanje narašča, državni dolgovi naraščajo; carinske ograje se uboj zaradi dolga Na povratku iz službe proti doaiiu se je kurjač državnih že-leanic Alojz Mohorko ustavil v Zgornji Gorici .pri Pragerskem, kjer je na dvoriščlu Jakoba Predikake neka družba popivala. Na prasznik 8. t. m. je bila namreč v Gorici gasilska tombola z veselico. Ker je o-stalo še nekaj pijače, so jo "po-spravili" naslednjega dne. Komaj je Moihorko prestopil dvorišče, je navalil nanj 77-letni preužitkar Anton (Vlofiga ter mu, ne da bi spregovoril kakšno besedo, ]X)rini'l nož v vrat. Mohorko je bil na mali v krvi. Napadalec je zavedajoč se svojega dejainja zbežal, okrvavljeni Mohouko pa za njim. Naposled je le dohitel svojega napadalca in se spopade! z njim. Zaradi zevajoče rane na vratu, pa so Mohorka kmalu zapustile moči, dokler ni končno omagal in se wzavostec zgrudil na tla. Opremili so ga takoj k bližnjemu zdravniku, ki je ugotovil, da ima Moliorko prerezano glavno žilo ckIvodnico. Odredil je takojšen prevoz v bolnišnico, kjer pa- j«1 napadeni \lohor-ko podlegel smrtonosni poškodbi. mačka — p02igal-ka Čudno se sliši, da bi mogla ta prijazna domača živalica povzročiti ]>ožar, toda vendar se imenuje Drakšla iii je ob 11. ponoči. 30. avg. je pa šla naznanit orožnikom, da leži mož ulbit ka'kih 150 m daleč od doma. Seve so jo orožniki takoj zagraibili in žena se je vdala; da je ona morilka. Pri hiši je 5 nepreskrbljenih otrok. Kakor poročajo iz SLtlneya, je ondi umrl kot "kralj iz Tu-bara" znani Šved Kale Petter-son. S to smrtjo se je zaključilo divje in pisano pustolovsko življenje. V mladih letih se je Pettenson, ki je bil rojen 1. 1875, odpravrl na morje, več krat se je z ladjo ponesrečil in mnogokrat so ga proglasili za mrtvega. Leta 1906 se je spet razbila ladja, s katero se je Petterson peljal Ln kot brodo-loiinca ga je morje naplavilo na obrežje otoka Tulbar, ki je severno od Nove Meckleuiburirke. Spočetka je kazalo, da >pa bodo ondotni ljudožrci pohrustali na slavnostni pojedini, vendar se uiu je posrečilo uiti kuharje-■veuiu loncu. Petterson se je izmiuznil h hčeri kanibalskega kralja in — kralj mu je dal hčer za ženo. Po njegovi smrti je Petterson pustolovski Sved, postal kralj kanubalov. Imel je devet otrok, ki jih je naučil švedskega jeeilka in jih poslal v misijonsko šolo. . Čeprav je moral Petterson kaj trdo vihteti žezlo nad svojimi divjimi podaniki, p avendar ni pozabil ne na svojo staro domovino in ne na civilizacijo. Na vse kri.plje se je trudil, de je divjake navadil civilizacije in da jih je predivsem odvadil njihovega kanibalskega življenja. Zgodovina pa o tem nič ne pove, kako da so ga taki divjaki sploh marali za kralja in ka j je imd Petterson na sebi, da so se ga sploh bali. Na vsak način ni bil kar napaden človek. Ko je Napoleon Bonaparte 22. junija 1793 zmagoslavno zasedel Kairo, so mu najvišje egiptovske oblasti poslale tri jako dragoceno izdelane meče, ki so bili .okrašeni z dragulji in biseri. En meč je obdržal Napoleon zase; drugega je po daril svojemu svaku, tretjega pa je dobil maršal Ney. Ko je Napoleonova slava zašla in ko se je bil še enkrat povrnil v Francijo (z Elbe), je Nev prelomil prisego, ki jo. je dal novemu francoskemu kralju in se je z vsemi četami pri-ditužil Napoleonu. Ko je bil Napoleon kasneje poražen, so hoteli Neva zapreti a Nev je izginil. Nepoznan in skrit je živel maršal na gradu Bosnique pri svojih sorodnikih. Nekoč pa, ko je Nev vprav občudoval slike v salonu, je nenadoma prišel obisk. Nev je stopil v dinitgo sobo, a je v naglici pozabil oni znani meč na stolu. Med gosti je 'bil pa tudi neki policijski častnik. Ko je zagledal meč na stolu, je vzkliknil: "Tukaj je (pa — ali Napoleon — ali pa maršal Ney!" Častnik je to vest koj sporočil dalje in Neva so zaprli in ga obsodili na smrt. Ko so mu hoteli pr«d ustrelitvijo zavezati oči, je vrgel rutico proč, rekoč: "Ali ste pozabili, da sem 36 let stal .^redi toče krogel?" In sam je zaukazal: "Ogenj! Živela Francija!" S temi besedami se je mrtev zgrudil na tla dne 7. deeemlbra 1815. Ista usoda je zadela lastnika tretjega meča, generala Mura-ta. Dne 13. oktobra 1815 je neustrašeno stopil pred puške, si razgalil prsi in kriknil: "O-genj!" — in je umrl. asnoani Peter Zgaga • • • • • • • • Najboljši dokaz tega je, da italijansko in nemško časo-,.»nje. Mačika je smuknila na- pisje ni smelo objaviti govora, ki ga je imel predsednik F. 1). Roosevelt na praznik ustave, dne 17. septembra. Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? RALUO TWMUTUO ialLH - liM - |7Jt - $11.45 _ na. m t IM $ VLU 9 NJS Ur Lir Ur f S3 Jt__Ur UM S1I2JM _ Ur tm 9117 Ji--Ur 9999 SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QORI ALI DOLI ftUh krt «fti«J to Mjto •11 Izplačil* v ameriških dolatjih 9 <19-— " - J us .JIMt -919— kr>jo lxptoOlo t zapu^a toliko in toliko otroka, ki jima nihče ni mogel kalite ter je bil rojen v Tri-prihiteti na* pomoč. Mati se je nidatu na Kraso> cel kilometer borila z vodo, naposled pa je tudi ona utonilo. angleški minister za vnanje zadeve, ki ima bas sedaj čez glavo dela. Na Daljnem iztoka so ogroženi interesi Anglije, d očim ji v Sredozemlju povzroči Italija velike preflavi- NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, -Cambria in Somerset okraju) na-: znan jam o, da jih bo obiskal naš novi potovalni zastopnilr FRANK AHLIN Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. Uprava Glas Naroda i "GLAS NARODA I pošiljamo v staro do-Smovino. Kdor ga ho-b če naročiti za svoje K sorodnike ali prijate-S lje, to lahko stori. — S Naročnina za stari kraj slane $7. — v Italijo tea ne ljamo. Važno za potovanje. Kdor Je HMojca p^tvaM t itari kraj ali dobiti km «d i—,> jiliitM, »jejuhi t ntM itnr*. Viled nate d^go-latoe akataje Via i—ril «01 aajboljte paJaMila la tail vm prtakriMii, da Ja fUiufr aa^aa la bltoc m m- develjeeja, aavaAla la ncaUvlJaaM Va SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bonai) 216 West 18th Street New York, N. Y. i .iii i i "Trinidad na Krasu!" Ni in mu ni Šlo v glavo. Šele po dolgem se mu je posvetilo, da sta dopisnik oziroma urednik mislila s tem lepo sosedo svetega Vida nad Beg-ajami — Sveto Trojico. . . e^p V soboto sem si dal prvič iz kart prerokovati. Neka Slovenka je bila tako prijazna. Do sobote nisem verjel v to copernijo, danes pa verjamem. Prerokovala mi je: 1. da ibom v kratkem napravil dolgo potovanje; 2. da me čaka huda bolezen; 3. da -bom nepričakovano nekaj denarja dobil; 4. da bom doživel veliko razočaranje. Prerokovanje se je še v soboto do pičice vresničilo. 1) Od 10 Avenue sem moral iti peš do 12. Avenue, ker se je bil bus nekaj popridil; 2) na vratu se mi je začel delati tnr, in bo trajalo najmanj pet dni, predno bo dozorel; 3) Ko sem kupil na jerseyski strani časopis, mi je dal prodajalec penny drobiža preveč; 4) po večerji stopim v shrambo in nagnem .nad kozarec opleteao galono. Niti kapljice ni priteklo iz nje, četudi sem bil trdno prepričan, da je v gakmi ie najmanj «a dva kozarca mnSka-telea. »i .. Šs.. . tli . -a. " O L 28 HAROlT'A" New York, Monday, September 27, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN ass-s- Kratka Dnevna Zgodba E. H. GALE: GLUHE BESEDE deževno cesto in spet nadaljevala: "Davi sva se strahovito .sprla. Komaj je bil odšel v pisarno, sem si pripravila kov-eeg. Odpeljala se bom z vlakom oh pol osmih in se preselila k tati Razi. Toda v stanovanju me ni več strpelo. Morala sem priti, da se razgovo-jrim." Ugriznila se jo v ustni- Stara mati je sedela pri oknu; poziibavaJa se je v gugal-niku ioi je gledala v neibo s črnimi oblaki. 4 4 Zmeraj ngol z menoj. Zdaj se je ves spremenil. Vse se je spremenilo. Priznam, da jako dosti dela. A vedno pa vendar ne morem soglašati z njim! Zdaj je vsega kanec!" Nekam oklevajo jo dejala' stara mati: 44Razumem, razumom." Vzola je veli'k alšbum z mizice kraj sebe. \ Pokazala je sliko prav maj-j * line gospe, rekoč:4 4 Ko ste vsto- j | l^J | v Ji^f-a pili v sobo, sem pravkar pr<- J d 0OACJ12L OlClft-listavala ta album." ! __ Pokazala je mi sliko prav j Vsakovrstne bolezni čreves-nilade gospe in vprašala: 44Ali ja, ki jih spremljajo večinoma bi ,me spoznali tule! Takrat som bila pevka. Prerokovali so mi sijajno bodočnost a jaz. sem se poročite s Fredom Ab-nerjem." Njene mile oči so se zasvetli-kale in nadaljevala je: -V Takrat sva bila jako mode- ga ob drogi pred debelim albumom. Mahoma je v kiuihmji bi-, la ura tri. - j 44Zdaj pa moram iti," je de-j jala Sali in drhteč smehljaj, ji' je husknil čez dbraz. 4 4 Mislim, da bom dala tej sobi ime "pri-sitgnišče uipanja.'' Tki sem sem se zatekla in rešila, kalkor se ladje zatečejo v zaliv, da uidejo nevihti. Zdaj grem domov, da pripravim kosilo. Oprostite, prosim, ko tako naglo .bežim!" Stara mati je smehljaje se dejala:: 44Le še kaj kmalu pridite! Ko bi vedeli, kako mi malo mladosti dobro dene! Saj sem tudi i^z še mlada., dasi mi tega ni videti!" Njen smeh je bil glasan in vesel. |44iZares nisem za nobeno rabo več na svetu, mncika," je zavzdihnila stara gospa, ko je Sali odšla. 44Tega malega dekleta je nekaj težilo, to sem dobro videla. Tako rada bi ji bila pomagala, a jaz sem gluha, ves, mucifca, tako strašno gluha, da nisem niti besedice razumela kar je rekla! Žal, niti besedice, veš maici'ka!" Iriske, bljuvanja in slabosti, se pogostoma upirajo vsem zdravilom. Zato je malo čudno, da se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja način zdravljenja, ki bi na prvi pogled ne bil priporočljiv za odpravo črevesnega katarja in njegovih pojavov. Gre za uživanje sirovih jjabolk v vsakovrstnih oblikah. Že po enem, dveh dneh je o- • i ^ i ^-i.-, o • paziti j)o jabolkih znatno m hotel popustiti. Sai vemo, ' ... . , , ., . • kako ie t<7 A slednjič «-va ua zbolJsan^e *>oln^ovega stanja. J. 1 + 1 ' 1 'Mučne, včasih nenehne driske le petdeset let potnpela drugi , ' . v .. „ . . ,, • z drugim, in se jeizplačalo!^ iztrebki Koliko sreče bi bila zamudila, j;lobe sPet SV0J° oblcajno °bh" če bi se bila ločila!" iko>, a ...... Ko je govorila, je obračala' če travnik priporoči cisto list za listom in Sali je videlajdieto z Jabolkl' se obl- spominke na inozemska poto-W110 upirajo zavoljo tega, ker vanja, na svečanosti, maškara- !80 U^dje navajeni ta pnpomo-de, na počitnice ob morju z o-|^ek uporabljati le za urejeva-deset let zakonskega življenja! j troki in na drage srečine, še "ja črevesnega delovanja v Ali je to sploh mogoče Izri ne tako daljne dogodke. Solza.[popolnoma nasprotnem smislu, blaizenositi na obeli starkih je i je zdrknila na neko stran. Sali Bolniki se v svojem oslabelem fija s sliko neke poroko. V sredi je bila stara mati v sva-tovfckem oblačilu, tako mlada še in ponosno se smehljajoča! Zraven je bila druga fotografija. Stara mati s svojim možem na dan zlate poroke. Pet- zajel Saliine poglede. Spet so ji solze privrele v oči. Ko je prišla stara mati s čajem v sobo, je dobila Sali, ka- jo upala, da je stara mati ni videla. Nato je v sobi vse utihnilo. Obe sta dolgo molče sedeli dru- Preko tisoč izvodov do zdaj prodanih! "Naši Kraji" KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLESKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . ! GOLICA... BEGUNJE... ST. LOVRENC NA DOLENJSKEM ... ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOC-CE PRI NOVEM MESTU ... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA POMNA . . . ROGAŠKA SLATINA . ITD. - 87 SLIK v finem bakroU&ku, tiak^ne jua dobrem papirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. Knjiga Vas stane — NAftOČfTE PRI: _ pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18tK ST., NEW YORK stanju zato boje, da bi se jim to stanje še bolj poslabšalo. Pri strogi jabolčni dieti, to je brez vsakega drugega dodatka, pa nastopa popolnoma nasproti učinek, namreč pomiritev črevesnih funkcij. Pri odraslih osebah in otrocih se težke infekcije v črevesih po dieti s sirovimi jabolki tako I uspešno zatirajo, da že po neko jliko dnevih ni opaziti nobenih povzročiteljev bolezni več. i Za to dieto so uporabna le zrela, sirova jabolka, ki jih je i treba skrbno olupiti in najbolje tudi nastrgati v kašo s steklenim strgalom. V skladu z bolnikovim stanjem niha količina jabolk, ki naj jih bolnik dnevno použije, med pol in poldrugim kilogramom. Ta količina za glad in žejo v splošnem zadostuje, če pa bolezen bolniku odvaja zelo mnogo vode, tako da je telo popolnoma izsušeno, tedaj se da žeja ponoči odpravljati z negslajenim čajem. Uspeh tega zdravljenja zavisi bistveno od tega, da ne zaužije bolnik nobene druge hrane razen jabolk. Ko se pokaže izboljšanje, je treba vriniti dan ali dva s posredovalno hrano, šele potem lahko preidemo na običajno 'bolniško hrano. Ce nam uspe ^bolnika prepričati, da ne more imeti jabolčna dieta, kakršno smo opisali, nobenih škodljivih posledic za njegovo stanje, tedaj je uspeh skoraj zagotovljen. Posebno prijetno je pri tej dieti .to, da jo lahko izvršimo doma in brez vsake nevarnosti. NABO&TE SB NA "GLAS NAHODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKE DNEVJIJK y - •' , -AiryRyr . KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST !6th STREET NEW YORK, N. Y. Znanstveni in .... ... . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 BtranL Vez... Titfa yez3 27fl stepal. Ceo» ..............1.40 Knjiga je namenjena v prvi vrsti 2* stavbno, UCna knjiga la Nemce ia sa one, ki bo nem- uuietuo ln strojno ključavničarstvo **r iele- Kine zmožni. zolivarstvo. AMERIKA IN AMERlKANCL Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani.. Trda vez. Cena......6— Opis posameznih driav; priseljevanje Slovencev; njihova druStva ln druja Doruuue ustanove. Bogato Ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. S**iavll dr. F. J. Kero. Vezano. Cena .......... ODKRITJE AMERIKE, spisal H. maj ar. Trije deU: 162, 141, 133 strani. Cena mehko ve*. Cena vezane Poljuden ln natančen opis odkriti* novega sveta. Spis se Clta kakor zanimiva puV38t ter je sestavljen po najboljših virih. .2.— PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 *tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri BURSKA VOJSKA. 96 strani. Cena .......... .40 nakupu prodaji notrebno. J»0 .60 .75 BODOČI DRŽAVIJANI naj narote knjižico -"How to become • eUlgcn of the United States". STATES. V tej knjigi eo vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Gena .................. J5t BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 DENAR. Spisal dr. Kari Engllfi. 286 strani. Cena ........................ M Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storiti vsakomur jadnoga. Pisatelj, ki je znan čeSki narodnogospodarski strokovnjak, je razgirll avo*~ delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca ; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami ««tifc krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvarl. 143 stranL S slikami. Cena ............................ GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... .60 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez?— zgodovina slovenske prestollce. PROBLEMI SODOBNE H LOM) KIJE Spisal dr. F. Veber. 341 gtrani. Cena .... .7» Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae Loče seznaniti z glavnimi čtoimi sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1-5« V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S sliknm!, 2S6. strani. Cena ........... ................. .90 SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .iallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... -50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal "črni kontinent". IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln zvezdoznan-■tvu. .50 IZBRANI SPISI dA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna broS. ..JO vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani. Ceua: I. Del .... .80....11. *>el JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena tidovez .... JO BroS. .... J5 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .8« KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. L25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO SPOMIN L Jože Lavtižar.) 343 strani. Cena......1.50 V tej knjgl obuja nag znani potoplsec župnik LavtIŽar spomine na svoj« brezStevUna potovanja. SANJSKA KNJIGA .......................... JO SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena .60 SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS........... ...............50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 ln 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-venskl slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellclta Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani, v^ana. Cena 1.45 V knj7B To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po usoren amerifikih učnlb knji* S alikaml Primerno m otroke, kater« hočete n*n<9tl slovenskega pravopisa. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 StranL Cena .......................* Ji VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. - 48 stranL Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, . glasbenika in Časnikarja. «. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1M7. 128 str. U.f Cena........JO Zbirka zanimivih spisov, k! so trajnega pomena. ^ VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JI Knjiga je lzfila ▼ založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mož- k» So s svojim .. delom privedli slovenski narod em tudi doma povedal, da opoldne ne bova pri kosilu, ako ]K) poroki ne bom takoj po telefonu sporočil. Prometen človek vedno naprej mi-sli in gradi." - "V resnici ste zelo bistroumen, prijatelj Klaus. Sicer pa v» Ija |K>vabilo na ženitovanje za ves dan." Klaus se smeje. "Saj vendar veste, Garda, da nisem boječ. Samo po kosilu mislim, tla l>om moral /.a trenutek skočiti na Burgver-ben, toda peljal se Itom z avtomobilom in ne bo vzelo samo pol ure." "Kaj pa boš na Biurgverbenu ga vpraša Werner. "Samo malenkost; j>ozabil sem oddati pismo, ki pa mora te danes }>oldnc ob štirih je bilo določeno, da se prične na velikem travniku v parku sva-tovailje z različno zabavo, kar imajo vaščani posebno radi. Garda je preskrbela, da IhxIo mize z vsemi dobrinami bogato obložene, pozneje pa bo ph s. Poročene« sta obljubila, do ostaneta na ženitovanju do zadnjega in da ne bosta kar izginila in se odpeljala na ženit-vanj~ko potovanje. Njune svatlte so se hoteli veseliti, kajti to je bila navada, katere so se strogo držali. KONVENCIJA V NYONU Slika je bila posneta ob otvoritvi konfernce v Xyonu ter poslana po radio v Združene države. Konfernce so se u-deležile razen Italije vse države, čijili posest mej: na Sredozemsko morje. Svrlia tega sestanka je bila — napraviti konec napadom na trgov.-kc ladje. Napade so vprizarjali italijanski submarini, dasi je Italija to dejstvo odločno zanikala. Konferenci je predsedoval francoski ministrski predsednik Delbos. .OOOOUUOOOOOCOOPOOOOOOOOQg *?lSite nam za cece rosnih 11-rtov, renervacijo kabin In pojasnila sa potovanja. % SLOVENIC PUBLISHING I COMPANY {Travel Bureau) j 216 W, Igtfc St.. New York \ KRETANJE PAENIKOY SHIPPING NEWS ZGODOVINA NE NADOMESTI LJUBEZN5 Gospoda pa, ki p!oli vse naslednje dni je imel dve-do šesturna predavanja* o starih Rimlja Ko pa pri kosilu opazi, da je na njegovi drugi strani sell* la Rena, je bil zelo zadovoljen in vesol. Na drogi strani Rene je sedel Hana, ki je bil s tem tudi zelo zadovoljen. Upal je, da se bo mogel kaj približati lepi m očarljivi tajnici svoje sestrične. Klaus pa je bil manj zadovoljen ter je že proti njemu zavzel bojevito stališče. Karol in teta Ana sta bila "predsednika" oanizja. Poleg očeta je sedela U*ia, poleg tete Ane pa Werner, poleg njega je sedela Garda, llans t>a je poleg Garde zaključil omizje. ' Klani* je skrbel za zabavo, da pogovor ne bi splaval v nevarne vode in z I .eno zbija vsakovrstne Šale ter je hotel tudi od Rene imeti dobiček in je poleg togal še skrbel, da Hans ni mogel Rene preveč mučiti s svojimi suhoparnostmi. Ker se je teta Ana bolj zanimala za jedi in se ni prav živo vmeševala v razgovor, se je mogel Werner tem bolj zabavati z Gardo in je marsikateri nežni, skrivni pogled poletel sem iii tja, inedtom ko je obe srci napolnjevala blaženost in tuga. Baron Karol tfanek se je p<»sehno zanimal za dobro vino, ki ga je še sam naložil v grajski kleti, od katerega pa v veliko žalost ni sedaj inile več mnogo dobička. Sedaj je moral avoje vino sam plač*-vati in to je seveda zelo vplivalo na kakovost vina. Ramo tako je bilo s cigarami. Žalostno gleda po kosilu, kako so bile ponujane okrog cigare, katere je pravzaprav kupil >am za sebe. 0, kje so oni lepi časi, ko je mogel na Gani in račun razkošno živeti s svojo družino! Sicer tudi sedaj nima nikakega vzroka za pritožbe, pa pri vsem tem mi'sli, da ima vzrok in pravico. Haifc je seveda Reno obsipaval z vsalkovnstnimi neslanostmi in se je smatral za posebno "