f';\ i-' r^SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ L- p°sta^e i gmppo Cena 500 lir Leto XXXVIII. ŠL 180 (11.308) TRST, sreda, 25. avgusta 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati * Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi KOMUNISTIČNA PARTIJA NAPOVEDUJE DOSLEDNO OPOZICIJO V svoji programski izjavi bo Spadolini največ pozornosti posvetil gospodarstvu Liberalec Bozzi bo vodil komisijo, ki l? proučila vprašanja reforme inštitucij _RIM — Predsednik vlade Spadoli-^ “stavlja svoj programski govor, 8® bo imel v ponedeljek v po-fan, zbornici. Govor bo prebral . z1® Pred poslanci, medtem ko bo natorjem poslal le kopijo, raz-tJ|Va 0 Pr°gram« vlade pa bo se-n * Potekala v obeh vejah paila-nta- Ob koncu naj bi poslanska dna-- .iu senilt izglasovala Spa-Tl .njJU fv' vladne krize in de 'J11 sestavi petstrankarske vladar, teml vprašanji se ukvarja Iti ffi2?t*slva KPI Luciano Barca, tj “lecle rešitve vladne krize pra da13 vlada ne bo rešila gospo-•kza . VPraŠAhj in bo še okrepila 8t^upani° javnosti v državne u d0 ?Te\ Kar zadeva »različno* vla-®»ic '*e Pre sistem, ^.,t Glede ponovne occ r>0 "j; niore biti druga kot skraj- stran; », dežela se bo spremenila v ogromno ječo, ustanovitev »novega Libanona* pa bo neizbežno povzročila novo bejrutsko bitko, ker ne bo sporazuma med raznimi libanonskimi verskimi skupnostmi. Kot končni rezultat bodo Libanon razdelili na dva dela. Džumblat je tudi obtožil kot «izdajalce domovine* tiste poslance, ki so s svojo pri sotnostjo omogočili, da je parla ment dosegel kvorum za izvolitev novega predsednika. Džumblatovo zasurbljenost delijo tudi drugi napredni muslimanski voditelji. Pri vsab je prisotna bojazen, da bi po umiku palestinskih borcev falanga poklala palestinsko civilno prebivalstvo zahodnega Bejruta in muslimanske levičarske borce, ki so se dva meseca borili ramo ob rami 9 Palestinci proti izraelskemu agresorju. Po vsem sodeč skuša sedaj Gema ye) razklali muslimanske vrste, kar mu je delno že uspelo v parlamentu. Trenutno ne bo ponovil pokola v Tal al - Zaataru. Vsekakor pa bo v imenu državne enotnosti in suverenosti skušal onesposobiti liba nonske oborožene levičarske oddelke. Nič čudnega torej, da si levica v Bejrutu želi podaljšanje mandata mednarodnih mirovnih sil, ki lahko po njenem edine preprečijo novo državljansko vojno. g? Ig® - *1*!S! p:č:r Palestinski borki čakata na tovornjak, ki ja bo odpeljal proti pristanišča, za mater in ženo borca, ki bo- sta ostali v E jrutu, pa je ločitev težka in boleča (Telefoto AP) javne storitve, kar se bo še stopnjevalo po zadnjem povišanju davka na dodatno vrednost (IVA), ki bo povzročilo vzporeden vzpon cen mnogih vrst blaga in storitev, v popolnem protislovju z zatrjevano politiko zajezitve draginje. Da ne gre za osamljen pojav, ki bi zadeval samo piemontsko prestolnico, pričajo prav tako ali še bolj zaskrbljujoči podatki, ki jih posredujejo druge občinske uprave zlasti v večjih mestih. V Bologni pravijo, da je pri njih še slabše, saj so avgustovski poviški pripeljali letno inflacijsko stopnjo na celih 18 odstotkov, torej krepko prek »odrejene* najvišje ravni. Za Milan bodo uradni podatki znani šele v petek, a strokovne službe preveva velik pesimizem, medtem ko so v Rimu kot po navadi bolj optimisti, a v obeh mestih poudarjajo, da bo poviške pripisati izključno podražitvi elektrike in javnih storitev. Nazadnje naj omenimo, kot obširneje poročamo posebej, da je statistični urad tržaške občine ocenil avgusta poviške cen na kar 2.1 odstotka, letno inflacijo pa na 18,9 odstotka, kar spravlja naše mesto (po dosedanjih podatkih) na nezavidljivo prvo mesto pri naraščanju draginje. Po drugi strani ni niti veliko u-pati na zaustavitev take težnje, saj se bodo električne tarife prvega septembra ponovno povišale (po odredbi vlade) za nadaljnja 2 odstotka, malokdo pa veruje v »vselečne* učinke nadzorstva nad cenami na debelo, ki naj bi ga vlada izvajala prek cenikov proizvajalcev in prodajalcev za 35 vrst blaga, ali z današnjim vstopom v veljavo (z veliko zamudo) navodila EGS o prodajah sadja in zelenjave na debelo po čisti teži. Confcommercio sicer zatrjuje, da bo ukrep, po katerem n« bo več treba plačevati tudi embalaže po ceni že itak dragih vrtnin, omogočil v enem letu pocenitev za 3 odstotke, toda Združenje potrošnikov ugovarja, da bodo grosisti podražili blago in bodo e-dino pridelovalci na slabšem. Sklep vlade o občasnem obveznem vlaganju cenikov pa ocenjuje organizacija potrošnikov zgolj za »znak dobre volje* vlade, ker bi šele označba cen ob vseh prehodih od proizvodnje do prodaje na drobno omogočila dejansko nadzorstvo, potrošniške zadruge Zadružne zveze pa naglašajo. da ponavadi indu-strijci vnaprej navijajo cene še pred rokom, ko je treba cenike predložiti, kot učijo izkušnje iz lanskega leta. Naposled naj še omenimo napovedi glede draginjske doklade, če bo inflacija naraščala po sedanjem ritmu: s prvim novembrom bi poskočila za nadaljnjih 17 točk, z najvišjim letošnjim vzponom. ANKARA — Turška vlada bo o-krepila varnostne sile v svojih diplomatskih predstavništvih. S tem u- krepom namerava omejiti število terorističnih akcij proti turškim državljanom v tujini. Argentina v krizi: odstopil minister za gospodarstvo BUENOS AIRES - Argentinski minister za gospodarstvo Jose Da-gnino Pastore je včeraj odstopil. Njegov odstop je sprejel predsednik Reynaldo Bigncne, ki se tako sooča po manj kot dveh mesecih s prva vladno krizo. Zdi se, da je Dagnino Pastore prišel navzkriž z Bignonejevo politiko, ker je predsednik republike obljubil sindikatom, da bo zvišal plače. Argentinski vrhovi se namreč bojijo pravcatega revolta delavskih množic zaradi nevzdržnega gospodarskega stanja (skokovita inflacija itd.). Dagnino Pastore je zasto-, pal politiko nekontroliranega razvoja liberalno kapitalističnih teženj. Drago Mirošič generalni konzul SFRJ v Trstu 'LJUBLJANA - Zvezni vršni svet je imenoval Draga Mirošiča za novega generalnega konzula SFRJ v Trstu. Drago Mirošič se je redil 15. 3. 1940 v Lokvi, po diplomi je bil sodnik v Sežani, sekretar komisije skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose, šef kabineta predsednika IS skupščine Slovenije, nazadnje pa namestnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje. NEW DELHI — Afganistanski u-porniki so 19. avgusta napadli zbor članov in visokih predstavnikov do mače komunistične partije v mestu Pagliam, ki .je oddaljeno približno 20 kilometrov od Kabula. Med spo padi so pobili in ranili več sto u deležencev srečanja, vodstvu pa je uspelo zbežati. Vest so včeraj v New Delhiju razširili zahodni diplomati, ki pa niso bili seznanjeni s podrobnejšimi podatki o številu žrtev. STAMBOLIČ NA CIPRU NIKOZIJA — Predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolič je prispel na uradni in prijateljski obisk na Ciper. Na letališču v Larnaki je Petra Stamboliča ter druge elane delegacije pozdravil ciprski predsednik Spiros Kiprianu. Ciprski predsednik je nato predsedniku predsedstva SFRJ Petru Stamboliču predstavil osebnosti, ki so bile na letališču ob prihodu jugoslovanske delegacije, med njimi predsednika ciprskega parlamenta Ladasa, zunanjega ministra Rolandisa. obrambnega in notranjega ministra Veniamija in druge člane vlade. Navzoči so bili tudi voditelji vseh političnih strank, poveljnik narodne garde general Janotu, starosta diplomatskega zbora in druge osebnosti. Jugoslovanski veleposlanik v Nikoziji Cvijeto Job pa je predsedniku Stamboliču predstavil Jugoslovane, ki živijo in delajo v ciprskem glavnem mestu. Stambolič je zatem pozdravil tudi večjo skupino Ciprčanov, ki so z jugoslovanskimi in ciprskimi zastavami in transparenti prišli na letališče, da bi zaželeli dobrodošlico gostom iz Jugoslavije. Po krajšem postanku na letališču se je predsednik predsedstva Jugoslavije Petar Stambolič z ženo in spremstvom odpeljal v pred stavniško palačo v Nikoziji, kjer bo tudi njegova uradna rezidenca. Ciprski predsednik Kiprianu bo v čast jugoslovanskega gosta priredil intimno kosilo, popoldne pa se začenjajo uradni jugoslovansko - ciprski pogovori, (dd) NA POBUDO GUVERNERJA ITALIJANSKE DRŽAVNE BANKE C1AMPIJA Minister Andreatta zmanjšal za odstotek eskomptno mero Banca d Italia je po tem ukrepu pocenila denar, ki ga nudi drugim bankam, od dosedanjih 19 na 18 odst. - Blagodejni vpliv na zadolženo italijansko gospodarstvo RIM — Zakladni minister Andreatta je včeraj na pobudo guvernerja italijanske državne banke Ciampija za en odstotek znižal eskomptno mero, od dosedanjih 19 na 18 odstotkov. S tem ukrepom je vlada praktično pocenila denar, ki ga državna banka nudi drugim bančnim ustanovam, kar bo postopoma zmanjšalo obrestne mere na kredite in tudi na hranilne vloge. Zakladno ministrstvo je pri spre- ............................■■■umu..................... POSEG ŠVICARSKIH SODNIKOV VZNEJEVOLJIL ITALIJANSKE PREISKOVALCE Calvi nakazal Carboniju 30 milijard lir MILAN, LUGANO — V Milanu se šušlja, da je Roberto Calvi nakazal več kot 30 milijard lir na Carbonijeve švicarske tekoče račune. Teh vesti, ki so prišle iz milanskih sodnijskih krogov, ni potrdil pomočnik državnega pravdnika Pierluigi DelLOsso, ki se je vrnil v Milan iz Lugana, kjer je predvčerajšnjim zasliševal skoraj 10 ur. s posredovanjem švicarske sodnice Carle Timball, Fla-via Carbonija. »Glede te zadeve — je izjavil pomočnik državnega pravdnika — ne morem in nočem govoriti. Ne gre za vprašanje, ki zadeva zasliševanje s posredovanjem švicarskega sodnika.* Milanski preiskovalec je bil očividno nejevoljen zaradi švicarskega sklepa, da se razbobna po vsem svetu, z uradnim sporočilom, vest, da so Carboniju zasegli bančne tekoče račune. Italijanska justica bi rajši molčala o tej zadevi, ker je preiskava v polnem teku. Kaj se bo zgodilo sedaj s Carbonijem? Švicarske oblasti ga tudi utegnejo obtožiti nezakonite posesti večjih denarnih pologov. Zadaj pa je še odprto vprašanje stališča italijanske justice. ki bi utegnila primakniti k že znanim obtožbam proti Carboniju, ki zadevajo ponareditev potnega lista in pomoči pri begu iz Italije, še prekršek prilaščeva-nja velikih denarnih vsot. O tem pa se do sedaj italijanski preiskovalni organi niso še izrazili. Zasliševanje Flavia Carbonija bi se moralo nadaljevati v luganskem zaporu «La stam-pa* prihodnji teden. Carboni je sicer izrazil svojo pripravljenost, da odgovarja na vprašanja milanskega sodnika, zdi pa se, da so njegovi zagovorniki nekoliko zaskrbljeni spričo zadnjega razpleta dogodkov. Včeraj se je zvedelo, da bo 13. septembra skupščina delničarjev novega sBanco Am-brosiano*. Sklenili so zvišati družbeni kapital od 1,8 milijarde lir na 600 milijard. Delničarji pripadajo skupini 7 bank, ki so prevzele nalogo rešiti, kar je še rešljivo. Ostaja še vedno odprto vprašanje starih delničarjev, toda o tem bodo govorili šele konec tega tedna. jemanju tega ukrepa upoštevalo več vzrokov. Najprej velja poudariti, da je eskomptna mera eden najj pomembnejših ekonomskih inštrumentov, s katerimi država pospešuje, oziroma upočasnjuje gospodarski razvoj. Visoke obresti na kredite namreč zmanjšujejo možnosti za investicije in obratno. Vendar so bile eskomptne mere in z njo povezane obresti v Italiji že tako visoke, da so dušile gospodarstvo. Sedanja enoodstotna pocenitev denarja bi morala v prvi vrsti prinesti nekaj novega zraku zadolženim podjetjem. S tem namerava vlada vsaj delno zajeziti naraščanje brezposelnosti, obenem pa je začela trend postopne pocenitve kreditev in oživljanja investicijske politike. Do postopnega znižanja eskomptne mere je v zadnjih mesecih prišlo v skoraj vseh zahodnih gos-podar-sko najbolj razvitih državah, zato so ta ukrep pričakovali tudi v Italiji. Da namerava država znižati eskomptno nf ro so med drugim napovedovali vedno manjše obresti pri državnih obveznicah, še posebej 3-mesečnih in 6-mesečnih BOT. Gospodarstveniki, ki so že precej časa zahtevali pocenitev denarja, so ob enoodstotnem zmanjšanju e-skomptne mere delno razočarani, saj so po nekaterih napovedih pričakovali več. Eskomptna mera v Italiji namreč še naprej ostaja najvišja med zahodnimi razvitimi dr- žavami. Na tej lestvici sledita Italiji Kanada in Francija s 15,60. oziroma 14.25 odstotka, v ZDA e-skomptna mera sedaj znaša 10,50 in se je v zadnjem mesecu postopoma zmanjšala, kar je omogočilo, da so tudi druge države pocenile denar, v Zahodni Nemčiji 9 odst., najnižjo pa imajo na Japonskem in sicer 5,50 odstotka. Večina reakcij na ukrep zakladnega ministra Andreatte je doslej ugodnih, častni predsednik liberalne stranke Malagcdi je poudaril, da ima znižanje eskomptne mere dvojni pomen, ekonomskega in političnega. Glede ekonomskega je po njegovem to jasen znak, da postopoma plujemo v mirnejše vode po visoki inflaciji in stagnaciji v zadnjih letih, kar naj bi vzpodbudilo italijanska podjetja, da se še aktivneje angažirajo za izvoz. Politično gledano, pa je omenjeni ukrep prav tako jasna podpora finančnih oblasti gospodarski politiki nove Spado-linijeve vlade. Manjšo mero zadovoljstva je pokazal generalni tajnik sindikata UIL Benvenuto, ki je dejal, da je to sicer ugodno znamenje, da pa pocenitev denarja ne sme ostati le simbolična. Zaželel je. da bi tudi italijanska vlada sprejela še druga potrebne ukrepe na tem področju, pri tem pa naj bi upoštevala razvoj gospodarske politike v drugih industrializiranih državah in ZDA. 1 TRŽAŠKI DNEVNIK PO AVGUSTOVSKIH POČITNICAH V začetku septembra bosta občinski in pokrajinski svet znova na delu Seja občinskega sveta bo v petek; 3. septembra, pokrajinski odbor pa bo jutri sklenil, kdaj bo zasedala pokrajinska skupščina ■ Nova pokrajinska uprava mora rešiti vprašanje vključevanja handikapiraaih Tržaški občinski svet se bo ponovno sestal v petek, 3. septembra; predvideno je, da bo župan Ceco-vini na seji predstavil podrobni program nove koalicije Liste za Trst in laiko - socialistov, s katerim bo upravljala občino; včeraj opoldne pa se je sestal občinski odbor. Pokrajinski odbor, ki mu načelju-je socialist Clarici pa bo zasedal jutri. Med drugim bo določil datum zasedanja prihodnje pokrajinske seje, ki bo vsekakor v prvih dneh meseca septembra; predvideno je, da bo tudi na tej seji predsednik Clarici predstavil podrobnostni program nove koalicije za upravljanje pokrajine. Sicer pa čaka novo pokrajinsko upravo že v teh dneh važna obveznost. Konec mesec?, bo namreč zapadel rok, ki je bil določen decembra lani za nadaljevanje tistih služb, s katerimi se skuša vključevati handikapirane osebe v družbo in v delovno okolje. Decembra lani se je namreč iztekel tretji načrt Evropske gospodarske skupnosti, ki je že kot prejšnja dva, razvijal in finansiral vrsto dejavnosti, katerih namen je integriranje handikapiranih v komunitarno življenje; tržaška pokrajina, ki jo je takrat upravljala komisarska komisija, se je odločila za nadaljevanje finansiranja teh dejavnosti vse do uporabe razpoložljivih fi-hančnih sredstev, ki jih je vsako leto nakazala v proračunu za te namene. Sedaj pa bi moral stopiti v veljavo novi načrt, ki pa z razliko od OD AVGUSTA LANI Življenjski stroški narasli za 18,9 od sto Po začasnih podatkih, ki jih je objavila statistična služba tržaške občine, so življenjski stroški na našem območju v tem mesecu poskočili za 2,1 odst. v primeri s preteklim julijem. V primeri z avgustom lanskega leta pa je povišek znašal 18.9 odst. V zadnjih dvanajstih mesecih (od avgusta lani do avgusta letos) so stroški za prehrano narastli za 19,7 odst., stroški za oblačila in obutev za 16,5 odst., stroški za električno energijo, plin. in goriva za 18 odst., stroški za stanovanje za 21 odst. in razni drugi stroški za 18,8 odst. prejšnjih predvideva le vključevanje handikapiranih v produktivni proces; pokrajinska uprava se mora zato odločiti, kako ga izvajati; medtem ko je skoraj gotovo, da bo rok, ki bo zapadel 31. avgusta podaljšala še za dva meseca, pa kaže, da je težnja nove pokrajinske večine prekiniti z dosedanjimi izkušnjami na tem področju, ki so gotovo dale tudi pozitivne sadove, in načeti z novimi. Vsekakor pa je tudi glede tega vprašanja potrebno resno načrtovanje, saj obstajajo vsi potrebni instrumenti, s katerimi omogočiti nadaljevanje služb za vključevanje handikapiranih. Sinoči izvršni komite PSI Danes sestanek med LpT ter laiko-socialisti V pričakovanju na prihodnjo sejo deželnega sveta, ki .jo .je predsednik Colli po dogovoru z načelniki svetovalskih skupin sklical za sredo, 15. septembra, se z večjo in tenzivnost.jo nadaljujejo sicer neuradna posvetovanja med strankami, ki jih vzporedno spremljajo tudi zasedanja deželnih in krajevnih vodstvenih organizmov zainteresira nih strank Tako se .je sinoči v Vidmu sestal izvršni komite socialistične stranke, ki je proučil sedanji politični položaj na deželni ravni v luči kriznega stanja in možnosti za njegovo premostitev; razpravljal .je tudi o stališču, ki se ga bo socialistična stranka držala do zaključka noga janj. Danes dopoldne, ob 11.30, pa se bodo na sedežu deželnega sveta v Trstu sestale delegaci.je Liste za Trst ter strank laičnega in socialističnega pola: predviden je tudi skupni sestanek med vsemi strankami dosedanje večine, to te med KD. PSI, PSDI, PRI. PLI in SSk, ki bi lahko bil odločilnega pome na za razplet kriznega stanja ni pa še točno znano, kdaj se bodo predstavniki teh strank sploh sestali. Sicer pa predvidevanja, da bi Furlanija - Julijska kraiina v kratkem dobila novo vlado, niso naibol.j rožnata; stranke dosedanje večine in Liste za Trst vztrajajo pri svojih stališčih, ki na so si precei oddaliena. Zelo kritično in polemično so se ne samo o odprtju krize, amoak tudi o ooteku noeaiani večkrat izrekli komunisti, najmoč- V priredbi Krajevnega Krožka komunistične mladine Zanimiv in pester program praznika ZKMI v Prečniku Na festivalu, ki se bo pričel v petek, bodo posebno pozornost posvetili glasbi Konec tedna bo v Prečniku pra znik komunistične mladine, ki ga prireja krožek ZKMI Devin Nabre žina. Ob tej priložnosti .je vodstvo ZKMI prosilo za sodelovanje tudi mladince, ki niso vpisani v ZKMI, so pa vendar aktivni v raznih krožkih in društvih. Pri sestavi programa so organizatorji izhajali iz ugotovitve, da klasične oblike šager ne zadoščajo potrebam današnje mladine, ki lahko najde razvedrilo tudi ob kultur nem programu in ne le ob plesu m pijači; upoštevali pa so predvsem dejstvo, da so želje mladih različne, vsakemu pa je treba posvetiti trenutek pozornosti. V petek bodo že ob 17.00 odprli kioske, ob 20 00 pa bo ples z an samblom Pomlad. V soboto bo ob 15. uri turnir v briškoli. ob 20. uri pa se bo pričel slovenski kulturni večer. Najprej bo na sporedu ples z ansam^ blom Ideja s Kopra ki bo prvič nastopil tostran meje. elani an sambi a so sprejeli povabilo Nabre žincev z določenimi pomisleki, češ da ne poznajo glasbenega okusa naše mladine, vendar so organiza torji mnenja, da mora biti mlad človek pripravljen sprejeti novosti, saj se koprski ansambel razlikuje od klasičnih ansamblov, ki jih mla dinci poslušajo na naših šagrah. Jedro sobotnega večera pa bo program glasbe, petja in kabareta Kot glavnega gosta so mladi povabili slovenskega kantavtorja Tomaža Domiclja. ki je naši publiki že znan, saj je že večkrat nasto pil tako na slovenskih kot na italijanskih prireditvah v Trstu ir. Gorici. Njemu bodo sledili TOZD Lopovi in pa skupina Kabaret. Večer se bo zaključil s plesom z ansamblom Ideja V nedeljo zjutraj bo ob 9.30 tekmovanje v skrlah, ob 10. uri ps bo ex tempore za najmlaiše Ob 19. uri bodo organizatorji zo pet odprli kioske, istočasno pa bo na sporedu koncert treh koroških kantavtork. Prva bo na vrsti Ma rinka Lugarič, nato pa bosta na stopili sesiri Eda in Silvija Velik. Sledil bo nastop še dveh italiian skih kantavtor.iev, in sicer Tržačanov Alfreda Lacosegliaza in Gior-gia Scale Večer se bo tudi v nedeljo zaključil s plesom, tokrat z italijanskim ansamblom »Gli altri baroni*. Prireditelji so poskrbeli tudi za politično plat praznika, zato bodo na Goliaku. kjer se bo odvijal praznik, na ogled tudi razne razstave. Gre torej za pester in alternativen program. Tisti, ki se bodo od zvali vabilu komunističnih mladincev, bodo brez dvoma našli točko, ki bo odgovarjala njihovim željam, veselega razpoloženja pa konec avgusta v Prečniku gotovo ne bo manjkalo, (dan) Urnik Rižarne Tržaška občina sporoča, da .je Ri žarna pri Sv. Soboti odprta za o-gled občinstva ob nedeljah in praznikih, od 9. do 13. ure, ob delavnikih. od 10. do 19 30, v pone deljkih pa je zaprta. Ta urnik bo veljal do 5. novembra. Po poletnem premoru so odprli tudi mestno knjižnico, ki je odprta vsak dan (razen nedelj in praznikih) zjutraj in popoldne, v sobotah pa samo dopoldne V teh dneh so v našem mestu odprli tudi vse javne muzeje, ki so bili zaprti zaradi počitnic. nejša stranka opozicije v deželnem svetu, ki so med drugim poudarili, da petčlanska koalicija nikakor ni izpolnila pričakovanj in jo je zato treba zamenjati; zavzeli so se tudi za drugačne odnose znotraj levice, predvsem med KPI in PSI. Državni prispevek za deželno kmetijstvo V Uradnem listu, ki je izšel v ponedeljek, je med drugim objavljen odlok ministra za proračun, ki nakazuje deželnim upravam 70 milijard lir za leto 1981 za posege v kmetijskem sektorju. Na Furlanijo - Julijsko krajino je odpadla ena milijarda in dvestodvainsedem-deset milijonov lir: najvišji prispevek je bil odmerjen sicilski deželni upravi, ki bo prejela okrog sedem in pol milijarde lir. PODPORA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNIM USTANOVAM Dežela nakazala dve milijardi za razvoj krajevnih univerz Vsota bo dodeljena tržaški in videmski univerzi ter Mednarodnemu centru za mehanične vede V okviru prizadevanj za izboljšavo in razširitev raziskovalnih in u-niverzitetnih struktur je deželna u-prava nakazala deželnim univerzitetnim in raziskovalnim ustanovam za obdobje 1982 - 83 dve milijardi in sto milijonov lir. S to vsoto bodo tržaška univerza, Konzorcij za razvoj univerzitetnega študija iz Vidma ter videmski Mednarodni center za mehanične vede lahko razpolagali za gradnjo in opremo objektov ter za nakup novih znanstvenih aparatur. Deželna uprava hoče s tovrstnimi podporami omogočiti nastanek dveh samostojnih univerzitetnih raziskovalnih centrov, ki bi lahko zadovoljili naraščajoče potrebe naše dežele na raziskovalnem področju. V ta namen se bo v prihodnjih dveh letih vsestransko zavzemala tudi za okrepitev Centra za znanstvene raziskave in Jadranskega zavoda združenega sveta ter za razvoj tržaške in videmske univerze in znanstveno - raziskovalnih ustanov v okviru le-te. Ministrstvo za turizem in prireditve je izdalo navodila, ki zadevajo podpore za gledališke dejavnosti v sezoni 1982/83. Za informacije je na razpolago urad za prireditve (soba št. 28) na prefekturi. ZA NOVA DELOVNA MESTA Natečaja tržaške pokrajine Tržaška pokrajina razpisuje natečaj za mesto upravnega funkcionarja. Pogoji so: znanje slovenščine, dopolnjena starost 18 let in diploma višje srednje šole. Natečaja se lahko udeležijo uslužbenci krajevnih ustanov. Pokrajina razpisuje tudi natečaj za dve mesti tipkarja in stenografa pripravnika. Udeleženci natečaja morajo imeti diplomo nižje srednje šole ter potrdilo o opravljenem tečaju strojepisja in stenografije. Kdor želi podrobnejših informacij, se lahko obrne na urad za osebje na tržaški pokrajini, Ul. Geppa 21. Včeraj 11 ladij v našem pristanišču V tržaškem pristanišču, je bilo včeraj privezanih 11 ladij. V stari luki so tri ladje tovorile razno blago namenjeno v Libijo, v Libanon in v Turčijo, preostalih 8 ladij pa je natovarjalo oziroma raztovarjalo blago v novem pristanišču. V prihodnjih dneh pričakujejo devet ladij, ki bodo v Trstu prevzele o-ziroma raztovorile pošiljke lesa, magnezita, starega železa in kave. Poleg teh ladij bodo ta teden priplule še nekatere trajektne in kontejnerske ladje, skupaj enajst enot. Pri petrolejskem terminalu pa pričakujejo tri večje tankerje. Več stečajev Po statistikah trgovinske zbornice je v mesecu juniju zaradi stečaja moralo prenehati z dejavnostjo devet podjetij iz naše pokrajine, medtem ko so v istem mesecu lanskega leta zabeležili pet stečajev. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so na trgovinski zbornici zabeležili vsega skupaj 32 stečajev. • V dneh 24. in 25. septembra bo v prostorih razstavišča na Monte-bellu zasedanje o vlogi Trsta v vsedržavnem in evropskem merilu v luči politike, ki se navdihuje ob krščanskih vrednotah. NA OBČINSKI TRŽNICI V UL. OTTAVIANO AUGUSTO Od danes dalje prodaja sadja in povrtnine po čisti teži Vsi trgovci na debelo še niso pripravljeni na prehod k novemu načinu poslovanja - Laže nadzorstvo nad cenami Danes stopi v veljavo tudi za trgovce na debelo zakon štev. 441 z dne 5. avgusta 1981, kar pomeni, da bodo tudi ti trgovci od danes naprej lahko prodajali svoje blago le po čisti teži. Zakon je bil svoj čas sprejet z dvojnim namenom: da bi omejili možnosti špekulacij v posameznih fazah trgovskega poslovanja in da bi prilagodili pravila italijanskega tržišča pravilom, ki veljajo drugod v Evropi. Zakon bo na Tržaškem prinesel nekaj sprememb le v poslovanje znotraj občinske tržnice v Ul. Ot-taviano Augusto, kjer so trgovci na debelo doslej prodajali sadje in povrtnino po kosmati teži, od danes dalje pa bodo kot rečeno lahko prodajali blago le po čisti teži. Kakšne posledice ho to imelo za trgovci na tržnicj pripravljeni na nov način posipanja? O tem smo se včeraj pogovarjali z ravnafteT^m tržnice V SOBOTO IN NEDELJO Mladina od Banov pripravlja šagro Mladina od Banov, ki je pred nekaj meseci ustanovila svoj krožek, bo v soboto in v nedeljo priredila v tem kraju vaško šagro s kulturnim programom. Obudili bodo tako spet staro vaško tradicijo in obenem v bistvu obnovili kulturno dejavnost, ki ima pri Banih bogate in globoke korenine, šagra se bo odvijala na vaškem trgu, prizadevnim mladincem pa bodo pri organizaciji praznika priskočili na porAoč tudi drugi vaščani. dr. B. Perlo. Glede drugega vpra šanja, nam je dejal dr. Perla, moram reči, da vsi trgovci še niso pripravljeni na novost, ki jo uvaja zakon. Ta namreč določa, da mora biti na vsaki embalaži poleg imena tvrdke in vsebine (na primer »namizno grozdje*), kar je veljalo že doslej, navedenih še nekaj podatkov, in sicer ime proizvajalca ali lastnika mbalaže, tara in mak simalen odstotek vlage, ki jo embalaža (pri sadju in povrtnini je ta praviloma iz lesa ali lepenke) v danih okoliščinah lahko vpije. Ni namreč vseeno, ali so v embalaži jabolka ali solata, oziroma ali pri haja blago iz skladišča ali iz, hla dilnice. V poprečju lahko računamo, da predstavlja tara pri sadju okrog 15 odst. in pri povrtnini 20 odst. kosmate teže. Za navedbo vseh omenjenih podatkov se lahko poslužujemo nalepk ali žigov, teh pa vsi trgovci prisotni na tržnici (48 Pismo uredništvu VRSTA VPRAŠANJ V ZVEZI S PRIIMKI IN IMENI Z največjim veseljem sem prebral pisma o strešicah v telefonskem imeniku. Nova črkarska pravda mi namreč razodeva, da tržaški Slovenci le nismo čisto otopeli in da se ne maramo vdati v božjo voljo tam, kjer si lahko pomagamo sami. Pismi- B. S. in Ingrid Kalanove imata še dodatno zaslugo, da sta problem razširili na ustanove. Jaz bi, če bo P.d. tako prijazen, da mi pismo objavi, šel naprej po njunih stopinjah z nekaj prav predrznimi vprašanji (ki pa ne izčrpajo problematike); 1) Kaj še čakajo po skoraj 40 letih relativne svobode imetniki poitalijančenih priimkov? 2) Zakaj ravnateljstva slovenskih šol ob podpori naših strank, sindikatov itd. ne zahtevajo za svoje dijake in profesorje vsaj dvojezična lastna imena na vseh uradnih dokumentih, kot so spričeva- la, imenovanja i.pd.? Novi uzus bi imel prijetno posledico, da bi na vseh neuradnih mestih uporabljali (ker bi vedeli zanjo) pravilno, se pravi slovensko obliko imena. Na primer v izvestju, v dopisih in sporočilih staršem ali v seznamu maturitetnih komisij v P.d. 3) Ko pišemo v naše podeželje in mesta, rabimo vedno dvojezično ime za naše kraje? 4' Koliko je slovenskih odvetnikov, zdravnikov in trgovcev, ki še nima dvojezičnih napisov na pisarnah, ambulantah in trgovinah? Bil bi že čas, da bi ob ustrezni akciji vsi kot en mož pokazali svojo organiziranost in solidarnost. Karel Bajc • Tržaška občina sporoča, da je botanični vrt v Ul. Marchesetti odprt za ogled občinstvu ob delavnikih od 9. do 12 ter od 15. do 17. ure ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Botanični vrt je odprt od 1. maja do 30. septembra. tvrdk s 54 skladišči ter okrog 100 branjevk, ki pa že prodajajo po čisti t^ži) še nimajo, in to predvsem zaradi tega, ker so prav v tem času tiskarne zaprte zaradi počitnic. Za nekaj časa si bodo trgovci pač pomagali tako, da bodo za vsako vrsto blaga postavili v skladišču poseben napis s podatki, ki jih zahteva zakon. Nekateri trgovci pa so prav v tem času zaprli svoja skladišča in odšli na počitnice, da bi lahko «od zunaj* vsaj nekaj časa opazovali razvoj novega poslovanja na tržnici. Sedaj pa k drugemu vprašanju. Za potrošnike sprememba ne bo prinesla — vsaj v teoriji — nič novega. Trgovec na drobno je doslej kupoval sadje in povrtnino po ko-smati težL prodajal potrošniku pa po je pri tem povišal ceno tudi za delež, ki ga predstavlja targ0 Zdaj bo tudi sam kupoval po čisti teži ter bo ceno za potrošnika dvignil le za delež, ki ga predstavljajo njegovi režijski stroški in seveda dobiček. K temu bi lahko omenili, da bo potrošnik odslej laže nadzoroval prodajalca na drobno, saj je vsakemu občanu dana možnost, da v določenem času tudi sam stopi na tržnico in nakupi po nekaj sadja in povrtnine »na debelo* ter da se seznani z ustreznimi cenami. Ker se bodo tako cene v skladišču na tržnici kakor v trgovini v mestu glasile na čisto težo, bo primerjava enostavna. Meščani lahko nakupujejo na tržnici vsak dan od 9.30 do 10.30 (ob sobotah od 9.30 do 11. ure), medtem ko imajo poprej (od 6.00 do 9.30) dostop na tržnico le trgovci na drobno, u-pravitelji menz, upravniki bolnišnic in drugih podobnih ustanov. V zadnjem času so dostop zasebnikov o-lajšali s tem, da omogočajo parkiranje osebnih vozil na dvorišču tržnice (parkirnina stane 350 lir). Zasebno nakupovanje se splača zlasti ob sobotah, ko cene nekoliko popustijo. Največji prihranek pa je možen pri tistih vrstah sadja in povrtnine, katerih je v danem letnem času največ na razpolago. Veliko slanih glob nediscipliniranim voznikom V prvi tretjini meseca avgusta so karabinjerji in agenti cestne policije naložili več slanih glob nediscipliniranim avtomobilistom in voznikom motornih koles. Sami karabinjerji so jih naložili kar 121, od katerih kakih trideset zaradi nevarne hitrosti; zaradi tega prekrška je sedaj treba odšteti 62.500 lir. številne slane globe so naložili tudi mladim vespistom in mopedistom, ki se večkrat vozijo s pridvignjenim prednjim kolesom. Agenti cestne policije pa so naložili kakih deset slanih glob zaradi prevelike hitrosti; za ta prekršek je treba plačati 150 tisoč lir. Skupno s karabinjerji pa so v prvih desetih dneh meseca avgusta zalotili osem avtomobilistom, ki so vozili z zapadlim vozniškim dovoljenjem: odšteti je moral vsakdo po 125 tisoč lir. Deželni tečaji za knjižničarje Deželni odbor je odobril uvedbo šestnajstih tečajev za knjižničarje in operaterje v knjižnicah naše dežele. Tečaji bodo od septembra do decembra in bodo potekali v pokrajinskih glavnih mestih in drugih centrih dežele. Za vpis v natečaje v go-riški in tržaški pokrajini zapade rok 15. septembra. • Tržaška občina sporoča, da za pade 31. avgusta rok za cepljenje psov proti steklini. Na zelenjadni tržnici Peter Viola od Korošcev slavi danes 70-letnico Vanes slavi spoštljivi 70. življenjski jubilej Peter Viola od Korošcev v Miljskih hribih. Kdo ne pozna klenega Slovenca in partijca, ki je že od leta 1949 neprekinjeno občinski svetovalep na miljski občini, tako da si zdaj vendarle in upravičeno želi na počitek, pa mu tega somišljeniki in tudi drugi de-mokratje skorajda ne dovolijo, ker so še naprej željni in potrebni njegovih tehtnih nasvetov, ki izvirajo iz trde protifašistične preizkušnje. Včeraj popoldne smo ga obiskali na njegovem domu, od koder oko zaobjame ves miljski zaliv in na-vrh seveda še obronke tržaškega Krasa v vsem njihovem jugovzhodno - severnozahodno razpenjajočem se milem in hkrati kamnito surovem loku. Panoramo smo si ogledali iz Petrove košato zarasle utice, v kateri pa ni ne mizice ne klopce: cSamo za razgled nam je,» je menil slavljenec i: ponosno pokazal tja desno v hrib, kjer mu uspevajo žlahtne trte. In ko smo brž krenili mimo Petrove zakonske družice Lidije, ki je na prostranem dvorišču štikala, v vzorno urejeno kuhinjo, nam je ponudil čašo zares domače kapljice. Ni nam bilo treba jubilantu postavljati nekaj vnaprej zasnovanih, togih, vprašanj: beseda je stekla kar sama od sebe, Peter nam je začel nizati dogodivščine in mejnike iz svoje preteklosti kot iz rokava, pa ne zato, da bi se morda s čimer koli rad postavil, ampak preprosto zato, ker jih še danes tako rekoč podoživlja, kot bi to bilo, če že ne včeraj, predvčerajšnjim. Peter Viola je bil rojen leta 1912, pač na današnji dan, v hiši, ki še sedaj stoji blizu njegovega zdajšnjega doma. Rodil se je v kmečko -delavski družini: na domačiji so obdelovali zemljo, hkrati pa službovali v ladjedelnici, saj iz zemlje ni bilo mogoče črpati toliko kolikor je bilo potrebnega za preživljanje doma. Značilno je, da je to bila pravzaprav *partkan$ka_,dxuj žina», ni ga namreč njenega člana, ki ne bi bil tako ali drugače sodeloval Vr.odporu, oziroma--neposrednem boju zoper nacifašistične okupatorje. To velja za slavljenčevega očeta — ravno tako Petra — in mater Marijo, kot za brate Mario- MiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiitniMiiiiiiiMiimiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiuim PO «0DH0DU» ASISTENTK V nekaterih otroških vrtcih se odpira vprašanje nezadostnega varstva otrok Kljub dvema učiteljicama bo za malike za določen ias skrbela ena sama oseba Pred pričetkom šolskega leta se navadno odprejo tudi številne težave, saj je šolstvo področje, kjer problemov nikoli ne zmanjka. Na eno izmed bodočih težav smo že opozorili, in sicer, da bodo asistentke v otroških vrtcih z letošnjim letom dobile uradniški stalež. Skratka, namesto dosedanjega dela v vrtcih, bodo opravljale uradniške službe v ravnateljstvih in drugih šolskih uradih. Teoretično to ne bi smelo predstavljati posebnih težav, zakon namreč predvideva dve vrtnarici za sekcijo. Pred 78. letom je v bivših vrtcih ONAIRC skrbela za o-troke ena sama učiteljica. Po novem bi torej moralo odpasti vprašanje, da ostane v razredu ena sama učiteljica. Pa ni tako, kajti kljub dvema vrtnaricama ostaja v razredu za določen čas ena sama moč, saj je delavni urnik vrtnaric 5 ur dnevno, oziroma šest, če je vrtec ob sobotah zaprt. Praznino so do sedaj zapolnjevale a. sistentke, točneje, vrtnarica je v primeru kakšne nezgode lahko računala na njihovo pomoč. Posebno v nekaterih slovenskih otroških vrtcih, kjer ni paralelk in ni drugega osebja (marsikje niti kuharic ni, ker prinašajo v vrtec hrano iz centraliziranih kulienj, ki oskrbujejo več vrtcev), bo problem ene same učiteljice občuten. Zgodilo se bo namreč, da bo vrtnarica (seveda ne povsod) ostala za določen čas v poslopju sama. Ni treba poudarjati, kakšna odgovornost je to, saj mora paziti na otroke do šestih let, ki potrebujejo stalno nadzorstvo. Vemo tudi, da po nekaterih šolah nimajo niti telefona, kar seveda položaja ne o-lajšuje. Z našim pisanjem smo odprli problem, s katerim se sicer srečujejo tudi sama didaktična ravnateljstva, saj ima skoraj vsako slovensko didaktično ravnateljstvo opraviti z vrtcem, kjer se bo zastavilo vprašanje prisotnosti ene same učiteljice. To pa bo težko rešiti, saj zakon jasno predvideva, da skrbni- po hudi mutci ha ma Ravnateljstvo podjetja «Miraman preprečilo zdravstveno preiskavo Pred približno tednom dni smo poročali o hudi nesreči na delu, ki je doletela Luigija Busia, elektrikarja v tovarni testenin »Mira-mare* pri Rižarni. Sindikalno združenje delavcev v jestvinski stroki je takoj po nesreči zahtevalo, da pristojne oblasti izvedejo preiskavo o razmerah, v katerih delajo zaposleni v omenjeni tovarni. Delavski svet tovarne je že pred časom opozoril na nevarnost takih nesreč zaradi pomanjkljivih varnostnih naprav in nezdravega delovnega okolja. Predvčerajšnjim je ekipa službe za medicino dela hotela pregledati delovne prostore obrata, kot predvideva tudi delovna pogodba, toda vodstvo tovarne ji je ta pregled onemogočilo. Sindikalno združenje delavcev v jestvinski stroki je takoj izdalo tiskovno sporočilo in obsodilo tako neodgovorno'rav- nanje vodstva ter obenem poudarilo, da ima ta dogodek še poseben pomen, ker se v podjetju ravnokar pogajajo za ureditev nekaterih bistvenih točk delovne pogodbe. Novinar dl Ragogna si je zlomil roko Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 58-letnega časnikarja Danteja di Ragogna, doma iz Ul. Picciola 1. Novinar je nerodno padel na čolnu, na katerem je sledil poteku italijanskega jadralnega prvenstva, ki je na sporedu te dni v Tržaškem zalivu. Di Ragogna, ki je urednik športnih strani tržaškega italijanskega dnevnika, je pri padcu utrpel zlom roke in bo okreval v petdesetih dneh. štvo poskrbi za učne moči, za o-stalo osebje pa občine. Težko pa je tudi od občin zahtevati, da poskrbijo za osebo, ki bo pazila, da se kaj ne zgodi. Smo že zapisali, da se bo ponekod zastavilo celo vprašanje, kdo naj odpira in zapira vrata. ker v določenem poslopju ni sluge. Ob vsem tem se odpira tudi problem pristojnosti in odgovornosti. Vemo, da uslužbenci v javnih upravah ne delajo tega, kar ni v njihovi pristojnosti. Po eni strani vladajo v strukturi osebja birokratski odnosi, po drugi strani pa obstajajo nekateri resni pomisleki. Če uradnik, ki ni za to poklican, menja na stropu žarnico in pri tem pade z lestve, bo imel resne probleme z zavarovanjem, ker je pač opravljal delo, ki ni v njegovi pristojnosti. Podobno se lahko zgodi tudi tam, kjer učiteljica skrbi za odpiranje in zapiranje poslopja, mislimo na primer na vprašanje tatvine; kdo v tem primeru odgovarja? Smo že pri malenkostih, vendar se nam zdi primerno prisluhniti na določeno zaskrbljenost vrtnaric in samih didaktičnih ravnateljev nad dejstvom, da so nekatere šole »osamljene*. Verjetno bo o tem problemu še tekla razprava. • Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova sporoča, da bodo vstopnice za zadnjo letošnjo predstavo Luči in zvoki po znižani ceni. Zato bodo listki za predstavo v italijanščini in angleščini, ki bo 31. avgusta, stali le tisoč lir. ta in Jakoba pa Ivana (Ninija), umorjenega aprila 1945 v Dachau in Karla, večkrat aretiranega m preminulega pred sedmimi letu w za hčerko Emo. Kako opisati Petrovo borbeno pot"! Tako je bogata, da se moramo o-mejiti na nekatere najvidnejše fP°' dobe*, še kot kratkohlačnik je ze vsevprek razdeljeval letake za praznovanje 1. maja. S 14. letom se ] zaposlil v ladjedelnici Sv. Marka > se seznanil z današnjim predsednikom združenja političnih pregam]am cev Postogno in drugimi vidnim predstavniki odporništva in leta W je bil sprejet v komunistično paTti' jo; že tedaj je okusil grenkobo zapora. V vasi je temeljito delova kot aktivist in pomagal Miljske hribe sejati z rdečimi zastavami, pr rejati mšagre» za denarne nabffK v. prid zaprtim antifašistom (nP ■ Božidarju - Nataleju Kolariču), neposredno sodeloval na tajnih > stankih s prevzemanjem teifctn nevarnih nalog, a medtem je n letel tudi na izdajalske element > s svojim požrtvovalnim delom je r tedaj marsikomu pomagal k rešit« • Peter se je odločno in javno zoper stavljal fašističnim ukazom P0®/ čevalne narave z glasno peto st~" vensko besedo, bil je med proW! nisti bučne delavske stavke je 1937 po umoru antifašista K°sseJL ja na osrednjem miljskem trgUi številnim protifašistom — Kloven cem ter Italijanom — je ? .-L. varno streho in pomagal pri njihJ. vem umiku tja na Barko. Z°rrij, aktivnega dela v OF so ga sPral' v zapore Coroneo in pretepali, na kar je bil obsojen na konfinacvn v Terranovi di Pollino blizu P tenze, kjer je dočakal zlom faf&rf pa tudi naletel na antifašista^ naravnane in premožne domačin' ki so tako njemu kot sotrpinoni skušali kakor koli pomagati; me temi je bil celo marešalo karam njerjev, ki je tudi sam imel brom v konfinaciji. Zadnje dni septembra 1943 sejf pa začela Petrova partizanska P°J posejana sicer z nevšečnostmi,-so jih porodila razna srečanja z o dogliovci pa tudi četniki. Pot S° vodila najprej v Gravino, kjer. je vključil v 1. prekomorsko gado, zatem na Vis, Hvar in čulo; sledile so pač tiste stra* bitke, ki jih dobro poznamo. ,j se je tako med drugim bojeval pr četnikom in Nemcem, od Vransn ga jezera do Benkovca, Like, varja in Petrovega polja, kjer je pridružil 13. brigadi Rade K čar; imel je čin vodnika, po novitvi 5. — slovenskega — ^a\IL. na je postal namestnik komana ta in nato komandant do 13. f>-ko je bil hudo ranjen v Šujic* 6. in 7. ofenzivo. Po dolgem Ijenjtt- je plemenito opravil P° ^ oddelkovodje v zadrski tororni dokazal globoko humanost v - 'da tam zapadenih nemških in 0 . gih ujetnikov ter hkrati voljo . brezkompromisnega spoštovanja ** je o delu kot sredstvu za tvmv' socializma. Po vojni, v rodnem kraju in j*j mem Trstu, je ognjevito vodu v korist delavskega razreda, radi tega je bil tudi zaprt; J* . j rej naključje, da je bil l. 1949, rečeno, izvoljen v občinski svet,.j0 ga danes njegovi tovariši noč rj izpustiti iz svoje srede. Slovenc- . prav tako ne: preveč je bil ,n £ aktiven, da ne bi še danes Jan odločilno pomagal v boju za dem-kracijo in ohranitev slovenstva V Korošcih in v miljski občini sploh. Bistveno je prispeval k P., ....................S*. nc/m Sl* spiun. Disiuenu je pt ispeuu, ---a, stavitvi spomenika 27 padlim F. fašistom od Korošcev in iz0.„M vanju domače godbe, s Kil Ferlugo je ustanovil Društvo o vencev miljske občine in pevski z■ «Jadran», danes predseduje a štvu »N. - B. Kolarič», poleg vzema partijske funkcije in je tržaškega vodstva združenja P1l(J. Učnih preganjancev. Novembra ni je od skupščine krajevne sk jj nosti Škofije prejel spominsko , stino kot udeleženec 11. sestanka dne 7. 12. 1941. (dg) Krožek «Foto Trst 80» prireja prvi nagradni natečaj za diapozitive kredi«* n» Krožek «Foto Trst 80» prire; pokroviteljstvom Tržaške " ji_ banke 1. natečaj diapozitivov prosto temo, ki je odprt vsem • ^ amaterjem iz Furlanije - J««S-krajine. Vsak avtor b lahko moval s štirimi diapozitivi, ki morali biti označeni z rdečo na spodnjem levem kotu v pravilnega predvajanja. Dela ^ d morali avtorji dostaviti od.. do 29. oktobra na sedež kro* Ulica sv. Frančiška 20, kjer bo ,, to 20. novembra nagrajevanje nw boljših del. 00’ Kolegice In združenje staršev novne šole «Karel Širok* izrek® učiteljici Anici Campani iskren® žalje ob izgubi drage mame. Zapustila nas je naša draga mama MARIJA BENCI por. VOUK Pogreb bo danes, 25. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: mož Karlo, sin Žarko z ženo Se-verino, hči Nevja z možem Adrianom, vnuki Tanja, Roberto in Dimitri ter drugo sorodstvo Trst, 25. avgusta 1982 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta) ^•morski DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 25. avgusta 1982 Kraški dom <*,anes' 25 avgusta, ob na dvorišču Kraškega mu-Ja v Repnu št. 20 nastop kitaristov Rujete1 Marko Feri in k. ko ?nštln ' gojenca Glas-matice iz Trsta. bn prjmeru slabega vremena fcJtP v ,mali dvorani ob-ke telovadnice v Repnu .^CvS^K. VABI fece, da se udeležijo vaje, oh ,nJutri- 26■ avgusta 1982, u.30 v društvenih prostorih. Jfi'0 velja tudi za vse Do-oo , !n ne(lolinčane, poseb-Dili l 'V ®de, ki bi radi pristo-* zborovskemu petju ja krožek od Banov prire- to 2-‘delovanju z vaščani v sobo-iko v necieljo. 29. avgusta, va-ljeni. ®r° pn Randl- Vljudno vab- '**£Lv*ta* Dolina- ki bi radi dnevn i,a ' sv°je pridelke na II. 20. “kmetrjstva, ki bo od 17. do kvijo * m .. v Boljuncu, naj se •eotomK m^mskem sedežu do 8. Sbra . v sobi št. 36. tudi Jrfesirani se lahko zglasijo Hi 25Hvno0nsko na št- 228110, 228127 Skim92 mterna 18. kov «,n°s.t vrtnarjev in vinogradni-0r>ani,: *van> Vrdela in Podlonjer ^ rainnV nedeli°- 29- avgusta, Ljudski ko razstavo vin na vrtu toasaoi3 d°ma v Podlonjer ju (Ul. ob ig 10.24i • Začetek praznika bo kisamhlP' tZvečer 1)0 za ples igral Krmlf „ O-lze Furlan*. prirei * ZKMI Devin - Nabrežina V 0edni V petek' 27- soboto, 28., in Praznit- Ji°’ 29' avgusta, v Prečniku ^ komunistične mladine. nreditve in sporočila kulturnih društev *n organizacij 4ie 4 ° onkovec Ženjan 46 priredi oionaini10 5' sePtembra 1982 tradi-SK(5» paznik solate. A odrla ;°!3vešča’ da bo Radio Trst reP°rtažo iz kolonij v J5. a,,„ ^°rjah pri Bledu jutri, Vit^gusta, ob 12. uri. Pono-18. urj uedeljo, 29. avgusta, ob Romunska pianistka v baziliki sv. Silvestra V baziliki sv. Silvestra bo drevi ob 20.30 koncert znane romunske pianistke Florenze Barbalat, ki bo tako otvorila že tradicionalno prireditev Glasbeni september. Barbalatova, ki je doma iz Bukarešte, je precej znana tudi v evropskem merilu. Na drevišnjem koncertu bo izvajala Beethovnove, Franckove, Lizstove in Paganinije-ve skladbe. Koncert bo na sporedu tudi jutri, oba večera je vstop prost. Kino Ariston 21.15 «Conan il barbaro*. Režija John Milius. S. Bergman, B. Davidson. Ritz Danes zaprto. Eden 17.30 »Arancia meccanica». Režija S. Kubrick. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 «L'ultima sfida di Bruce Lee*. Fenice 18.00 «Come porti i capelli bella bionda*. M. Vitti, R. Poz-zetto. Nazionale 16.00 »Pomo fantasie di un super dodato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 «L’ultima follia*. Režija Mel Brooks. FUodrammatico 15.00—22.00 »Ragaz-zine esperte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 «L’uomo che cadde sul-la terra*. David Bowie. Cristallo 17.00 «Agente 007: vi vi e lascia morire*. Roger Moore. Moderno 16.30-19.00-21.30 »Salo, le 120 giomate di Sodoma*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Danes zaprto. I.timiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Sexual pomo erotic ma-nia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «11 campo di ci-polle*. Drevi v devinskem portiču koncert godalnega kvarteta Devinski portič je v letošnji sezoni zaživel v pravo kulturno središče. Največ zaslug za to nosi krajevni organizacijski odbor, ki prireja drevi ob 20.30 v tem slikovitem naravnem gledališču koncert godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo Gessi, Malusa, Rabbito in Barucca. Skupina bo izvajala skladbe Luzzaschi-ja, Mozarta in Čajkovskega, pri priredbi večera pa sodeluje tudi Avtonomna letoviščarska ustanova. estitke uano* „ ------*----- Al tS"aznuje na® dragi mož in fojstni h KSANDER RAPOTEC 48. Jtlij0 ,an- še mnogo srečnih let mu 'ksij. fna. Marica ter hčerki A-D*0_ n Alenka z Robertom. SABiv. *maznuje drugi rojstni dan »elljo jjraj^ARIŽ. Vse najboljše ji Vinko." Razstave V galeriji TK - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava sodobne sloven- clzp CfrflfilčP V prostorih TKB - Ul. Filzi 10 razstavlja svoja novejša dela slikar Tomo Vran. Šolske vesti Ravnateljstvo državnega tehničnega zavoda Žiga Zois sporoča, da se začno popravni izpiti v sredo, 1. septembra, ob 8.30. Isto velja za oddelek geometrov, ki imajo sedež v paviljonu, B. Razpored popravnih izpitov je izobešen na oglasni deski v obeh oddelkih. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zv-.za opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vin ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta 1982, najkasneje do 6. septembra v trošarinskem uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vino in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.003 do milijona lir globe. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo prijave do 6. septembra in jih potem oddale pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase. maJe oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in nrispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane upnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00) Prosimo za razumevanje. Izleti .. h *£ Vi-atranec Ig°r. teta Olga in °anes Praznuje 70 let PETER VIOLA v.« ,e ::je m° Društvo Slovencev miljske občine °b rojstvu male TANJE 7Qnj!°*° obku I” mamici, mali » . zeWo mnogo levega ftVeL Nataša, Anica in Rada ., Obalno planinsko društvo Koper in Planinsko društvo Tomos organizirata dvodnevni planinski izlet 28. in 29. avgusta' na »Kafiin-Rbmbon*. Odhod 28. avgusta ob 5. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Prijave v društveni pisarni v Kopru, Čevljarska l/II do petka, 27. avgusta, do 18. ure. Cena izleta za odrasle 400 ND, za mladince 300 ND. Približno 0 do 9 ur hoje. Vodja izleta tov. Oblak in Bratož. Združenje Union Podlonjer - Sv Ivan priredi enodnevni izlet dne 5 septembra v bolnico Franjo. Infor macije in vpisovanje v Ul. Valdiri vo 30 vsak torek in četrtek od 17 do 19. ure. telefon 64459 ali 732858 Odhod ob 8. uri z Oberdankove ga trga. ^aj-danes ai’es. SREDA, 25. avgusta Sce LUDVIK ‘8-57 __ !‘d® ob 6.17 in zatone ob ^ vzido iina dneva 18.40 - Lu-Jmr, ®J- 13.12 in zatone ob 23.22. ČETRTEK, 26. avgusta BERNARD !? 25*5 oajvišja temperartu- inil8- uri Pinie’ na-'nižia I7 stopinj, ,®U.5 tn). stopinje, zračni tlak krt] „ Pada- veter jugozahodnik ^ skoraj Uro' v'a8a 60-odstotna, “ tetnoeaj (J;lsno- morje skoraj mir- ura morja 23,4 stopinje. ^Rojstva in smrti s? 'mij; to h°f1, 67-*lL^9' 88 letni Menotti Maz-5?, Maria h Luigi Mareschi, 68-let-3in0 'a, Benci por. Vouk, 69 letni vrl 81 letna Gabriella vJ^Voni a?,a,rince' 95 letni Augusto h "turi i,1Tletna Maria Svetina vd. Atetegjj tna Letizia Aragni vd. • 42 >etni Italo Cudicio. *1NEvNa SLUŽBA LEKARN hDtev0r^d 8-8» do 20.30) v*fhi„; ^ XX. septembra 4, Ul. Ul. Commerciale 26. Trg . ltefontane 39 in Trg Unitš 4. | ■S.OO in od 16.00 do 20.30) N(*NA SLUŽBA LEKARN SPft(,°d 20-30 dalje) Iontane 39, Trg Unitš 4, J9n' Opčine. t»SimeKARNP v OKOLICI 5' 0; tel 228 124. Bazovica: H Opčine: tel 211(101; 225 141; Božje polje 1U). I®1 226 596; Nabrežina: tel з. ’ ^Uan: tel 209 197; žavlje: и, ^n»TV|,:NA dežurna služba sl služba od 21. do J}.' Jo«. u> 'n praznična od 8. do 20. ud 21. do 8. ure predpraznična od 14. do «8-441. Opozorilo ACT Vodstvo ACT opozarja, da so s 1. avgustom stopile v veljavo nove cene vozovnic na mestnih avtobusih, ki znašajo, kot je znano, 300 lir za en odsek, 600 za dva in 900 za tri. Abonmaji pa stanejo po novem 8.000 lir za eno linijo ali odsek, 9.000 za dve, 10.000 pa za celotno omrežje. Porabniki, ki še imajo stare vozovnice ali abonmaje, jih lahko z doplačilom razlike zamenjajo z novimi v Ul. Genova 6 od 8. ure do 11.30. v Ul. Svevo 4 od 9. do 13. ure, pri miljski avtobusni postaji od 7. do 19. ure in pri openski remizi od 7. do 19. ure. Vodstvo ACT obenem opozarja uporabnike, da bodo odslej na račun potnikov, ki bi imeli zastarele vozovnice ali abonmaje, strogo aplicirali obstoječe predpise. ESEJšSSiaHH Dne 5. septembra bosta praznovala 50. obletnico skupnega življenja tov. Branimir Žerjal in Mariie Petaros (Boljunec 41). Ob tej priložnosti darujeta 20.000 za sekcijo KPI občina Dolina, 20.000 za glasilo Delo, 20.000 za Zvezo borcev Boljunec. 20.000 za TPPZ Pinko Tomažič. 20.000 za KD F. Prešeren, 20.000 za ŠD Breg, 20.000 za Cen ter za rakasta obolenja in 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. brata Alojza Starca darujeta sestri Marija in Ivanka 50.000 za pevski zbor Vasilij Mirk in 50.000 lir za KD Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Alojza Starca darujeta Maruška in Kiljan Fer-luga 20.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka Prosek - Kontovel. V spomin na Julijo Križmančič darujejo Celestina in Mario 10.000 ter Ivica in Rado 10.000 lir za osnovno šolo K. D. Kajuh, Gropade. V spomin na pok. Pavlo Persi novic vd. Ban darujeta Tončka in Bernardo 20.000 lir za Mladinski krožek Bani. Ob 22. obletnici smrti sestre Fa-nice daruje sestra Milka 10.000 za Dijaško matico in 10.000 lir za tržaške skavte. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ■ S.P.fl. TRET 7-' ULICA F. FlLZ' 10 - F, 1 24. 8. 1982 Ameriški dolar - 1.370.— Kanadski dolar 1.090.— Švicarski frank 664.— Danska krona 159.— Norveška krona 204.— Švedska krona 220.— Holandski florint 504.- Francoski frank 199.— Belgijski frank 24.50 Funt šterling* 2.375.— Irski šterling*""- 1.900.— Nemška warka 562.— AystrijskfisšfWgK!SS! 79,50- Portugalski escudo 15,- Pezeta 12.- Jen 4,50 Avstralski dolar 1.310,- Drahma 17.- Debeli dinar 22,— Srednji dinar 22,- CEZ TEDEN DNI PRIČETEK POUKA Število vpisanih otrok v vrtcih v glavnem ostaja enako lanskemu Podatki so sicer še začasni, bistvenih sprememb pa v prihodnjih dneh najbrž ne bo - V Krminu bo vrtec prevzela država MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 794672 VIKEND v Rakovem Škocjanu u-godno prodam. Ponudbe na ADIT-DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11. KUPIM knjige za prvi letnik trgovskega zavoda. Telefon 040/200494. PRODAM čebulice narcis. Telefon 040/229192. VELIKA izbira novega in rabljene nega pohištva — raznovrstni predmeti za razne prilike, razni telefonski aparati po konkurenčnih cenah. Pohištvo Biecher. Ul. Istria 27 - Trst. telefon 750113. IŠČEM hišo ali stanovanje v najem. Tel. 040/79-46 72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure. OSM1CO je odprl Josip Gruden v Samatorci št. 6/A. Toči teran in belo vino. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole Telefonirati od 13 do t4 ure na št. 040/774581 PRODAM zazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. ure na številko 040/226577. UPOKOJENKA, vdova, Slovenka, zdrava in brez otrok z lepo pokojnino išče v Trstu ali v okolici dvočlansko družino ali osebo za družbo. Pisati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »Upokojenka*. OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu Št. 18. Toči belo in črno vino. FC PRIMORJE zaposli hišnika na športnem igrišču na Proseku. Telefon 040/225945. ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A Soroca SEIKO DOXA Ulica TRST S Spiridlone Tel 60-252 Šolske počitnice se iztekajo. Čez teden dni se bodo ponovno odprla vrata v otroških vrtcih, čez tri tedne, točneje 15. septembra, pa se bo pričel pouk na šolah vseh stopenj. Trajal naj bi, vsaj po načrtih ministrstva, polnih 215 dni, z nekaj vmesnimi počitniškimi obdobji. No v naši deželi bo pouk, vsaj na nekaterih šolah, za nekaj dni krajši, kajti spomladi bodo volitve za deželni svet. Čeprav smo o številu vpisanih otrok v vrtce že poročali proti koncu junija, se k temu vprašanju ponovno vračamo. Toliko bolj, ker smo tik pred pričetkom pouka in so zatorej podatki, lahko rečemo, skoraj definitivni. V prihodnjih dneh po vsej verjetnosti ne bo bistvenih sprememb. Osnovna ugotovitev, ki jo velja posebej zabeležiti je, da ni bilo glede vpisa otrok napovedanega drastičnega upada. Vsaj za letos ne. Po posameznih krajih je opaziti sicer večja ali manjša nihanja, kar pa se je dogajalo tudi prejšnja leta. Po sicer nepopolnih podatkih, zgleda da bo skupno število otrok v glavnem isto kakor lani (276), ali pa celo rahlo višje. Podatki o vpisih v otroške vrtce v Gorici in neposredni goriški okolici so sledeči: Štandrež 36, Pod-gora 15, Pevma 18, Gorica, Ul. Vittorio Veneto 39, Ul. Čampi 30. V doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu je stanje sledeče: Sovod-nje 21, Rupa 26, Doberdob 44, Ronke 17. V vrtec v Števerjanu, ki ga u-pravljajo šolske sestre, je prijavljenih 30 otrok. Vse kaže, tako so nam vsaj zagotovili na županstvu v Krminu, da bodo z novim šolskim letom odprli tam državno sekcijo otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom. Lani je vrtec odprla občinska uprava v nekakšni začasni, oziroma prehodni obliki. Kakor so nam zagotovili na županstvu, so glavne ovire v zvezi z odprtjem novega razreda v državni režiji že premostili. Zbrali pa so tudi zadostno število prijav za obiskovanje pouka. Druga vprašanja pa bodo skušali rešiti v najkrajšem času, v sodelovanju s šolskim skrbništvom. Poleg številk o vpisu v vrtce v posameznih krajih, velja vsekakor zabeležiti tudi ugotovitev, da k pouku niso prijavljeni vsi otroci v starosti od tretjega do šestega leta. Posebnlj^fffettlJlh kjer je prebivalstvo sfovenske narodnosti v manj-fjprid. Z večjo an-f&MBBljr rfaf* vseh, predvsem pa s kapilarno akcijo osveščanja, prepričevanja in dokazovanja, pa tudi informiranja, bi prav gotovo uspeli v vzgojno - varstvenih ustanovah (in kasneje v osnovnih šolah) zajeti znatno večje število otrok. Za letos je morda že prepozno, ni pa za prihodnje leto. OB FOLKLORNI PRIREDITVI Kritike iz vrst mladine zaradi sodelovanja Izraela Na račun mednarodne folklorne prireditve, ki bo ob koncu tedna v Gorici, je slišati zadnje dni tudi precej kritičnih pripomb. Prihajajo zlasti s strani mladih, ki se čudijo nad dejstvom, da bo na prire ditvi, ki naj bi potekala v znamenju prijateljstva med narodi, sodelovala tudi skupina iz Izraela. To je tiste države, ki je prav te dni skle- nila še en poskus genocida nad palestinskim narodom. V' tem smislu smo prejeli tudi v naše uredništvo podpisano pismo, v katerem avtor opozarja predvsem na neobčutljivost organizatorjev, ki so na sodelovanje povabili tudi predstavnike Izraela. Pisma zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti. Prepovedan uvoz bojlerjev v Jugoslavijo Nek naš bralec je pred kratkim potožil, da jugoslovanski cariniki na mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini (pri nas se ta prehod imenuje Rdeča hiša) ne dovolijo uvoza bojlerjev. Dejal je, da je na prehodu Fernetiči pri Trstu tak u- voz bojlerjev v Jugoslavijo dovoljen, če potnik seveda plača carino. Pristojni carinski uslužbenec v Rožni dolini je na zadevno vprašanje odgovoril, da uvoz bojlerjev in sploh gospodinjskih strojev v Jugoslavijo ni dovoljen. To velja tako za tujce, kot tudi za jugoslovanske državljane. Ustrezna določba sodi v okvir zaščitnih ukrepov za razvoj jugoslovanske industrije bele tehnike. Izjema je mogoča le v primeru, da tuji potnik, torej tudi morebitni interesent iz naših krajev dokaže, da v Jugoslaviji poseduje hišo, stanovanje ali podoben objekt, ki ga je treba ogrevati z vodo. V takih primerih, ki pa so najbrž redki, carina dovoli uvoz bojlerjev, pri čemer ni treba plačati carinskih ali drugih pristojbin. PROBLEM SE P0NAVUA VSAKO LETO Marsikdaj smo nehvaležni do najzvestejših prijateljev To ugotavljajo ljubitelji avali pri ENPA, ki imajo poleti polno deta z zapuščenimi psi in mačkami Če je poletje za večino ljudi čas oddiha in počitka, so za mnoge domače živali poletni meseci najslabši. čas v letu. Pogosti so namreč primeri, ko neobčutljivi gospodarji ob odhodu na počitnice pustijo pse in mačke doma ali kar na cesti, kjer naj živali preživijo kot pač vedo in znajo. Takih primerov je sicer manj kot v prejšnjih letih, še vedno pa jih je preveč. Takega mnenja so pri ENPA, društvu za zaščito živali, kjer imajo v tem času največ dela. V mesecu juliju so jih namreč poklicali na pomoč 63-krat. V 12 primerih so nudili zatočišče živalim, od katerih so se 4 izgubile, 8 pa so namerno zapustili gospodarji. Ugotovili so deset primerov slabega ravnanja z živalmi, kar 51 pa je bilo primerov, ko so morali pobiti mladiče, ki so jih neodgovomeži pustili kar v obcestnih jarkih, med kupi smeti in drugod. niiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiinitiiiiimiitiiimi iiiiiiiHimiiimiiiinniHitiiiiiiiiiiiniii« Tokrat zares «gobe po dežju» Dež, ki je ob koncu prejšnjega tedna prekinil daljše sušno obddBje, ni napravil usluge samo kmetom, pač pa tudi gobarjem. Letošnja sezona je nasploh precej bogata z gobami. Doslej so jurčki in štorovke prihajali predvsem iz višjih gorskih predelov, saj je v naših krajih še prezgodaj za gobe. Po zadnjih padavinah pa lahko pričakujemo, da bodo kmalu zrasle tudi v nižjih legah. Gornji posnetek smo napravili na goriški pokriti tržnici, kjer prodajajo v teh dneh predvsem štorovke. Prodajalca na sliki sta nam povedala, da sta gobe nabrala v okolici Ljubljane. «Gobe so zelo lepe in seveda dobre,* sta nam dejala, «pa tudi veliko jih ie, tako da je cena precej nizka.* Za kilogram štorovk je treba v teh dneh odšteti okrog 4 tisoč lir, kar v tem času gotovo ni pretirano drago. Zaradi tega je med kupci precejšnje zanimanje, tako da gobe izginejo s tržnice že zgodaj dopoldne. Pri sosednih je nabiranje gob kaj- pak prosto, pri nas, v naši deželi pa tudi v sosednjem Renetu in Lombardiji pa omejeno. Gobe lahko nabira le tisti, ki ima posebno dovolilnico, nabere pa jih lahko največ dva kilograma na dan. Zato bo menda še najbolj primerno, če ta gozdni sadež, ki ga je v tem času dovolj, kupimo na tržnici. POUDAREK NA SODELOVANJU Z GORICO POLITIKA ZK ZA SOŽITJE IN PRIJATELJSTVO OB MEJI Povzemamo glavne misli iz prispevka sekretarja ZK Nova Gorka Aljoše Uršiča na kongresu v Beogradu V Novi Gorici je bil objavljen prispevek, ki ga je imel v svoji diskusiji na nedavnem XII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije sekretar občinske organizacije ZK Aljoša Uršič. Njegova razmišljanja in ugotovitve so aktualna tudi z vidika sedanjega stanja in odnosov na našem območju meje med Jugoslavijo in Italijo. Svoji diskusiji je dal naslov »Obmejno sodelovanje občine Nova Gorica v procesu podružbljanja mednarodne politike v okviru graditve dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo*. Uršič, ki je bil delegat na kongresu, .ie uvodoma naglasil: «Zveza komunistov je bila v obdobju med dvema kongresoma kot tudi te prej aktivni vzpodbujevalec in u-smerjevalec vsestranskega sodelovanja z vsemi demokratičnimi silami v obmejnem goriškem prostoru. Takšna politika in napori so gotovo prispevali k sklenitvi Osimskih sporazumov in prispevajo tudi sedaj pri uresničevanju duha teh sporazumov.* Ko je nadalje razčlenjeval stike ob meji, .je dejal, »v primerjavi s prešnjimi leti smo začeli medobmejne stike obravnavati bolj sistematično in smo opravili selekcijo teh stikov. V Novi Gorici sprejemamo le taka srečanja, ki imajo dolgoročne cilje in globjo vsebino. Tak pristop onemogoča, da bi sodelovanje vezali na posameznike in da bi slednje z njihovim odhodom zamrlo. Zaradi tega sodelovanje med raznimi organizacijami, strankami in političnimi silami postaja del sistemskih usmeritev in sestavni del delegatskega delovanja in odločanja v občini.* Tajnik Zveze komunistov v Novi Gorici je nadalje opozoril, da »s posebnim poudarkom v okviru našega sodelovanja z zamejstvom o-bravnavamo sodelovanje z občino Gorica v Italiji. To sodelovanje se je iz občasnih stikov med občinama razvito do sedanjega vsestranskega sodelovanja, ne samo med uradnimi predstavniki obeh mest, temveč tudi v najrazličnejših drugih oblikah. Naglasil je še, »imeno vali smo štiri medobčinske komisije za sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica. Vse komisije redno delujejo in rešujejo vprašanja, ki so v interesu obeh obmejnih občin.* Poudaril je tudi, «na vsakem našem srečaniu ima, bodisi v okviru družbenopolitičnih organizacij ali občine, vprašanje odnosa italijanske skupnosti in njenih subjektov do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji posebej temeljito in pomembno vlogo.* Delegat komunistov iz novogoriške občine na zborovanju ZK Jugoslavije je v svoji diskusiji še opozoril, »različne oblike sodelovanja so v znatni meri spodrezale korenine raznim fašistično . šovinističnim silam na goriškem območju, ki vedno bolj izgubljajo svoj vpliv in so se v preteklosti hranile na poskusih hladne vojne ter zavajale ljudi z demagogijo, ki je v izkrivljeni podobi prikazovala življenje in uspehe socialistične in samoupravne Jugoslavije.* Manifestacija delavcev Detroita Delavci tržiškega podjetja Detroit so včeraj priredili manifestacijo po tržaških ulicah ter zborovanje na osrednjem trgu pred županstvom Delegacija delavcev in sindikalistov se je na županstvu dalj časa Dogovarjala z upravitelji ter ocenila trenutni položaj ter možnosti razpleta krize, ki .ji za zdaj sicer še ni videti konca. Medtem iz ladjedelnice poročajo o novem posegu po dopolnilni blagajni, Začel naj bi veljati 6. septembra, zadeval pa naj bi nadaljnjih 50 delavcev tega velikega industrijskega podjetja z državno udeležbo. Skupno število delavcev brez z«do-slitve naj bi tako naraslo na 870. Od 6. septembra naj bi v podjetju začeli izvajati tudi sklep o rotaciji delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Od jutri do nedelje občinski praznik v Doberdobu V Doberdobu bo v prihodnjih dneh vrsta kulturnih in športnih prireditev, v okviru praznika, ki ga pripravlja občinska uprava, v sodelo vanju z društvi in organizacijami, ki delujejo v občini. Prireditve bodo na vrsti od jutri do vkl jučno ne delje, 29. t.m. Jutri zvečer, s pričetkom ob 9. uri, bo turnir v moški in ženski odbojki med moštvi iz občine ter dvema moštvoma iz pobratene Prvačine. Turnir se bo nadaljeval tudi v petek, ko bodo glavno besedo imeli otroci. V soboto bo nastopila folklorna skupina Sava Kranj, v nedeljo pa bodo izročili namenu obnovljeno občinsko nogometno igrišče. V soboto slovesnost ob zaključku MDA Kras 82 in Posočje 82 V soboto, 28. t.m., se zaključita obe delovni akciji na območju Primorske: MDA Posočje 82 ter MDA Kras 82. Zaključna slovesnost ob koncu mladinske delovne akcije Kras 82 bo v soboto ob 16.30 v Opatjem lelu, kjer bo govoril predsednik novogoriške občinske skupščine, Zorko Debeljak. Na sporedu bo tudi kul- turni program v izvedbi brigadirjev ter podelitev priznanj najuspešnejšim brigadam v letošnjih izmenah. Srečanje, oziroma sklepna prireditev se bo zaključila z brigadirskim večerom. MDA Kras je letos potekala že tretjič. V teh letih so mladinci zgradili 14.236 metrov vodovoda ter v celoti opravili zadano nalogo v korist krajanov. Slovesen zaključek delovne akcije Posočje 82 pa bo v soboto v dopoldanskem času (ob 10. uri po jugoslovanskem času) v brigadirskem naselju v Kobaridu. Prireditev bo tudi tu združena s kulturnim sporedom ter podelitvijo priznanj. Popoldne se bodo mladi vrnili na svoje domove. Slovesnosti v Opatjem selu ter v Kobaridu bodo prisostvovali tudi predstavniki republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Zaprle ulice med folklorno parado Med prireditvami v zvezi z mednarodnim folklornim natečajem, oo v nedeljo tudi tradicionalni sprevod folklornih skupin po mestnih ulicah. Da bi omogočil nemoten potek te prireditve .je goriški župan odredil prepoved parkiranja vozil na ulicah, po katerih bo šel sprevod in seveda prepoved vožnje po istih in bližnjih ulicah v času sprevoda. Prepoved zadeva Korzo Italia od spominskega parka proti središču mesta, nadalje Verdijev korzo do križišča z Ul. S. Chiara, pa še Ul. Boccaccio ter del ulic Cadoma in Brass. Prepoved stopi v veljavo v nedel.jo popoldne ob 15.30 in bo trajala do zaključka prireditve. Mestni redarji bodo poskrbeli za preusmerjanje prometa po stranskih ulicah. Poleg tega skrbi ENPA tudi za klateške živali in ranjene živali, ki se potepajo po mestu in v okolici. V ta namen so opremili manjše dostavno vozilo, ki je postalo kot nekak rešilec, ne za ljudi, pač pa za štirinožce. S tem vozilom so samo v mesecu juliju prevozili po cestah goriške pokrajine preko dva tisoč kilometrov. Prostovoljci, ki jim je pri srcu u-soda zapuščenih živali, se tudi potegujejo, da bi dobili primeren prostor, ki naj bi ga uporabljali za pse brez gospodarja, zlasti v nujnih primerih, ko je na primer zaprt občinski pesjak. Ko smo že pri pseh naj še dodamo, da se ENPA že dolgo časa poteguje, da bi v primerih, ko je treba pobiti živali, ne uporabljali več krutih metod, kakršna je na primer plinska celica, ki še deluje v goriškem pesjaku, pač pa uspavalno injekcijo. Tako delajo skoraj povsod drugod, zato se pri ENPA sprašujejo, kaj š« čaka Krajevna zdravstvena enota, ki je za to ogdovorna, da nekoliko ublaži trpljenje živali. Stvari, ki bi jih bilo treba narediti je še veliko, pravijo ljubitelji živali. Kljub temu pa se nekaj premika. Tako so s pomočjo občinske uprave odprli v Ul. Boccaccio majhno ambulanto, kjer skrbijo za sterilizacijo odraslih domačih živali. Brez smisla je namreč, da se rojevajo mladiči, ko pa jih je treba ugonobiti. Bolje je, da se prepreči rojstvo s tem, da na neboleč način steriliziramo rival. Prostovoljci, ki delujejo pri ENPA, nam torej dokazujejo, da je z drugačnim odnosom do živali mogoče marsikateri problem (ne pozabimo na steklino, ki jo prenašajo tud! klateške živali). Ni torej paradoks trditi, da bomo z nekoliko več ljubezni do živali postali tudi sami bolj človeški. Upokojenci bodo praznovali v Picrisu Na pobudo centra za ostarele * Pierisu bodo v soboto, 4. septembra, priredili na glavnem trgu v Pierisu »Praznik konca poletja*. Gre za prvo tovrstno pobudo, ki je namenjena predvsem starejšim, ne samo iz Pierisa pač pa tudi iz okoliških občin, čeprav bodo na prazniku dobrodošli vsi, tudi najmlajši. Kioske bodo odprli ob 18. uri, spored praznika pa predvideva družabne igre, zakusko, ples in še marsikaj drugega. Poskrbeli bodo tudi za avtobusni "prevoz iz drugih občin. Izkupiček praznika bodo namenili skladu za nakup manjšega avtobusa za center za ostarele. Razna obvestila Kmečka zveza opozarja živinorejce, da so še zmeraj v veljavi določila o premijah za teleta. Prošnje je treba vložiti v roku 30 dni od rojstva teleta. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v uradih Kmečke zveze - v Gorici v Ulici Malta 2. Cepljenje psov v raznih slovenskih vaseh bo danes po sledečem razporedu: na Poljanah od 8. do 8.45; na Palkišču od 9. do 10. ure; v Jam-ljah od 16. do 17. ure; v Gabrjah od 9. do 10. ure; na Vrhu od 10. do 11. ure. Seminar gledališke umetnosti, ki ga pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave prirejajo gledališke skupine iz Gorice, se bo pričel danes v pokrajinski sejni dvorani. Seminar, bo trajal 9 dni in je namenjen vsem, ki jih zanima gledališka umetnost. Izleti KD Briši i grič iz Števerjana prireja v nedeljo, 5. septembra, celodnevni avtobusni izlet h Gardskemu jezeru z obiskom safari - zoo vrta in Gardalanda. Vpisuje predsednik društva Rihard Mizerit samo še danes. • Na oglasni deski goriške občine je na ogled razpis natečaja za dodelitev 5 štipendij «Matilde Covacig* dijakom, ki so v šolskem letu 1981/ 1982 obiskovali italijanski klasični licej v Gorici in imajo bivališče v goriški pokrajini. V Štarancanu utonil 8-letni deček V ponedeljek popoldne je v Šta-rancanskem zalivu utonil osemletni deček iz Gradišča. Mali Paolo Bat-tistel je prišel na plažo v Štarancanu z očetom in bratcem. Z njim in nekaterimi sovrstniki se je nekoliko oddaljil od plaže, vendar ne preveč, saj te do tragične nesreče prišlo na krijj, kjer voda ni globlja od enega metra. Otroci so imeli gumijast čoln, s katerega so skakali v vodo. Pri enem od teh skokov je malega Paola verjetno obšla slabost in se ni več prikazal na površje. Prijatelji so mu skušali pomagati, priskočili so na pomoč tudi drugi reševalci, ki so poskušali z umetnim dihanjem. Toda za Paola Battistela je bilo prepozno in je izdihnil preden ga je rešilec pripeljal v tržiško bolnišnico, Kino (roriett CORSO Danes zaprto. Jutri: 1P.00— 22.00 »Aiutarr a sognare*. M. Me-lato in A. Franciosa. Barvni film. VERDI 18.00—22.00 «Spiaggia di san-gue*. D. Hoffman in M. Hill. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Pomo sex love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCKLS10R 18.00 22.00 «L’aereo piti pazzo del mondo*. PRINCIPE Danes zaprto. !\in'n Horiva in okolica SOČA 18.00-20.00 »Seks v 100 lekcijah*. Danski film. SVOBODA 18.00-20.00 »Dekle z» slovo*. Ameriški film. DESKLE 19 30 «Ilegalni ljubimci*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-«i, Raštel 52, tel. 83-349. POGREBI DANES: Ob 9. uri Angelo Nasig iz splošne bolnišnice v San Giovanni al Nati-sone; ob 9.30 Renato Andrign iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in glavno pokopališče. Zares izredna doslednost Homeini je že tako apomnslimanil* Iran in vse, kar je z Iranom v zveri, da morajo biti tudi francoske uradnice v pariški agenciji iranske letalske družbe pokrite «po muslimansko*, namreč s ašadorom* VTISI IN RAZMIŠLJANJA O TURNEJI «STU LEDU PO SARDINIJI VESELA DOGODIVŠČINA SE JE PRIČELA Ko smo se v petek, 23. julija, rano zjutraj zbrali na tržaškem kolodvoru, smo bili končno prepričani, da bomo na Sardinijo po vsej verjetnosti le prišli. Nihče sicer ni hotel priznati, da je zadovoljen in nekoliko vznemirjen obenem, ker se je »velika dogodivščina* le pričela. Začetek ni bil najbolj spodbuden: po pasje vročih dneh se je namreč prav tisto jutro ulil dež, ki sicer turnejske vročice ni pomiril. Nasprotno. Nervozo pa je podkrepil še neprijazni uslužbenec italijanske državne železnice, ki nikakor ni dovolil, da bi na vlak poleg osebne prtljage strpali še ogromen zaboj z nekaterimi nujno potrebnimi pritiklinami za razne plese. Kako, mi vendar brez zaboja ne moremo na Sardinijo. Ta človek nam streže po naši enkratni turneji. Vendar smo svoj prvi »sardinski* boj izbojevali srečno: pod geslom brez zaboja nikamor, so naši fantje odločno ponesli zaboj v kupe in ga budno čuvali. Pred takšno bojevitostjo so itali- janske železnice klonile. Bolj ali manj v ozračju šolskega izleta je potekala nadalje vožnja do Genove, kjer naj bi se zvečer vkrcali na trajekt za Olbio. Dobro razpoloženi smo se malce sprehodili po Genovi in se nato v navalu drugih potnikov vkrcali na trajekt. Dobili smo tudi pisemsko obljubljene kabine in tako nov dokaz, da gre tokrat zares. In zato smo že zvečer začeli resno »trenirati* za sardinsko turnejo. Med mornarji na trajektu so bili namreč tudi Tržačani, ki so po večerji v jedilnici organizirali nekakšen družabni večer. Izkazalo se je sicer, da je glavni pobudnik kriški rojak, ki je z našim kriškim predstavnikom obujal spomine in vtise na rojstno vas in njene prebivalce. Ostali moški člani skupine pa so razvili ves pivsko-pevski repertoar in z njim navdušili občinstvo. Od tistega večera dalje smo imeli tudi svoje bolj ali manj bodrilne himne, uspela plesna preizkušnja na gugajoči se ladji pa nas je uverila v naše sposobnosti. Spat PRIPOVEDOVANJA SOVJETSKE PISATELJICE J. RŽEVSKAJE Ob pomoči nemških zobozdravnikov ugotovljena Hitlerjeva istovetnost Odkritje trupel Goebbelsovih otrok - Hitlerjev zdravnik z rdečim trakom v gumbnici - Zdravnikova sodelavka, ki odkriva rentgenske slike in joče Eti. Bili smo v Bochu, v severovzhodnem predelu Berlina. Skupaj z nekaterimi frontnimi zdravniki sem se spustila v kletne prostore nekakšne kolnice. Sem so pred dvema dnevoma pripeljali Goebbelso-ve otroke — dečka in pet deklic. Zdelo se je, kot da deca spi. toda opekasto - rumena barva kože je kazala na zastrupitev s ciankalijem. Lasje deklic so bili speti z lasnicami. Ob strani je ležal Goebbels. Na počrnelem truplu je bila žolta kravata, bilo je kot na kaki pošastni maškaradi. Po zapovedi polkovnika Gorgušina so sem v Buch pripeljali tudi ostanke Hitlerja in Eve Braun. Dne 8. maja 1945 je doktor Faust Škaravskij opravil sodnomedicinski pregled Hitlerjevega trupla. Poročilo o pregledu se glasi: »V lesenem zaboju dolžine 163 cm, širine 55 in višine 53 cm nam je bilo dostavljeno zažgano truplo moškega ... Na telesu, ki ima značilne spremembe zaradi delovanja ognja, ni vidnih znakov smrtnih poškodb ali bolezni ... V ustih se nahajajo koščki stekla, ki sestavljajo del sten in dna tanke steklene ampule . . . Smrt je nastopila zaradi delovanja cianidnih spojin.* Tako piše v zapisniku, torej bilo ni nobenih drugih znakov, ki bi kazali na drugačne vzroke smrti. To je seveda nasprotno temu, kar piše zapadna publicistika. V tistih dneh nas seveda ni posebej zanimalo, kako se je Hitler pokončal. Pozornost pa lahko namenimo še tistemu delu sodnomedicinskega poročila, kjer piše: »Temeljna anatomska značilnost, ki more koristiti pri identifikaciji osebe, so čeljusti z velikim šte-sllom umetnih mostičkov, zob, kron, zalivkov*. Po vsem tem je seveda zanimanje za okoliščine Hitlerjeve smrti pri vojaškem poveljstvu ponehavalo. V prvi etapi iskanja je seveda sodelovalo precej ljudi, teda po osmem maju, ko so se izvidniki vrnili v svoje enote, sva skupino polkovnika Gorbušina se stavljala le major Bistrov in jaz kot,prevajalka ali tolmač. Toda prav osmega maja se je v tisku pojavila vest. da se Hitler nekje skriva Pomislili smo, ali naši dokazi dovolj prepričljivi ne le za današnji čas, temveč tudi za bodočnost. Ali smo d -volj storili za to. da bi se Hitlerjeva smrt in sodnomedicinski pregled njegovega trupla pokaza la tudi naslednja leta kot nesporna? .Poli;ovnik Gdrbušin je sklenil. da bo nesporne dokaze dobil: 8 maja me je poklical k sebi, izročil mi je škatlo, v kateri so bili Hitlerjevi zobje, povedal mi je. da z glavo odgovarjam za n eno vsebino, škatla je torej vse bovala neovrgljive dokaze o Hitlerjevi smrti, saj ni na svetu ALFA 1‘OMEO Z'NAHI>0 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK. HI. del Bosco 20. tel : 796348 in Miiamarski d evored 9. tel.: 414020 Maksimalne ocenitve va šili rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez mene, zamenjamo rabljeno za rablieno. ALFA ROMEO Al fetta 2000 78. Alfetta 1800 77-76. Giulietta 1600 78. Giulietta 1800 82, Alfasud 1200 TI 75, Alfasud Sprint veloce 1500 80, Alfasud 3 vrata t300 82. Alfasud 1300 79, FIAT 131 Racing 200 81. 131 Supermirafiori 1600 80. 131 Mi rafiori 1300 70 Panda 45 81, 127 Spori 79, Ritmo 75 super 81, RENAFLT 5 Alpine 81. 5 TS 78. INNOCENTI nova Mini 1000 81. MERCEDES Benz 2000 80 73. TRIUMPH Spitfire 1500 77. Cou pe 2000 77. FORD Fiesta 11 M) S 81, CITROEN Mehari 82 GS club 78 NAŠI RABLJENI AVTOMOBILI LMAJO 3 MESEČNO GARAN CUO. OBIŠČITE NAS! dveh, ki bi imela popolnoma enako zobovje. Bilo mi je zelo težko čuvati to škatlo prav tisti dan, ki je najavljal dneve zmagoslavja. Škatla me je obremenjevala in me tlačila s svojo vsebino. Bila sem zelo čudno in nenavadno razpoložena, zlasti če pomislim sedaj na tisti čas. Vojna je sama po sebi patologija in težko prevedemo v mirodobni jezik vse, kar se v njej dogaja. Ko sem se o polneči odpravila k počitku, sem mislila, kako naj ravnam s škatlo, kam naj jo zaradi varno-' sti postavim. Iz drugega nadstropja sem nato slišala glas, ki me je klical. Prišla sem v sobo, kjer so oficirji ob radijskem sprejemniku poslušali vest o brezpogojni kapitulaciji Nemčije. Nosila sem škatlo tudi potem, ko sem se po razmajanih stopnicah vračala v’ svojo sobo. Nenadoma me je nekaj obšlo, da sem se morala prijeti za stopniščno ograjo. -Tega-ne morem nikoli pozabiti. V času kapitulacije Nemčije stojim tu s škatlo, v kateri je spravljeno vse, kar je po Hitlerju ostalo. Na dan zmage. 9. maja, smo s polkovnikom Gorbušinom odšli iskat Hitlerjeve zobozdravnike. Ali jih bomo našli v kaosu porušenega mesta? S težavami smo se prebili do zgradbe univerzitetne klinike. Tu naj bi delal laringo-log prof. Karl von Eicken, ki je zdravil Hitlerja. V podzemlju klinike smo ga našli, delal je v obupnih razmerah. Povedal nam je. da je Hitlerja zdravil leta 1935, pa tudi po bombnem atentatu julija 1944, ko je bil prizadet njegov sluh. Med HiMer.ievimi osebnimi zdravniki se je profesor Eicken spora nil dr. Morella. ki je bil tudi zobozdravnik. Ni nam znal povedati, kje stanuje. Neki študent nam je prav tam povedal za prof Blaschke.ia, ki je bil prav tako Hitlerjev zobozdravnik; pripravljen je bil nas voditi k njemu. Na porušenem Kurfiirstendamu smo na št. 213 našli njegov dom. Ni ga bilo, ker je bil poletel v Berchtesgaden. To nam je sporočil dr. Bruck, ko smo ga srečali na stopnišču stavbe. V tistih dneh, ko je v Berlinu prevladovala bela barva kapitulacije, je doktor Bruck nosil v gumbnici rdeči trak — kot pozdrav in kot znamenje prijateljstva ter solidarnosti z Rusi. Prosili smo ga za sodelovanje in nam je kot sodelavko profesorja Blaschkeja imenoval gospodično Heusermann. Študent jo je odšel poiskat, mi pa smo sedli v udobna naslonjača ordinacij«. Dr. Bruck nam je govoril o svojem življenju, da je Žid in da je bila Heusermannova tudi 'njegova asistentka, kasneje ga*je pred na-isti tudi skrivala. Kmalu je Blaocliftfejeva pomočnica prišla. Ko ji je Bruck povedal, da jo potrebujemo, .je zajokala. Skušal jo je pomiriti in -zanimivo ju je bilo videti, saj sta predstavljala dva različna pola nacistične družbe: ona del Hitlerjevega persenala, on pa človek — izobčenec. Pogledala sem ju in pomislila, kako pestro in raz lično je življenje. S Heusermannovo smo se po razgovorili. Bilo ji je petintrideset let, njen ženin je bil učitelj, kot vojak pa na Norveškem, vendar ni bilo o njem nobene vesti. Profesor Blaschke je hotel, da bi z njim poletela v Berchtesgaden. vendar je odklonila. Polkovnik Gorbusin se je zani mal, če obstaja neka kronika Hitlerjevih bolezni. Potrdila nam je in začela iskati v kartoteki; videli smo kartone Himmlerja, Leya, Diet neha, Goebbelsa . . . Končno je Heusermannova našla tudi Hitlerjevo dokumentacijo, vendar ta ni vsebovala rentgenskih posnet- kov. Pomislila je ali niso morda v kanclerski palači. Poslovili smo se od dr. Brucka in študenta ter se skupaj s Heusermannovo odpravili v Reichskanzlei. Vodila nas je po palači, pripeljala nas je v prostor, kjer je dr. Blaschke ordiniral. Z njeno pomočjo smo našli rentgenske posnetke in zlate zobne krone, ki jih niso več uspeli dati Hitlerju. Presenetilo nas je. da neurje, ki je prejšnje dni zajelo stavbo, ni prizadelo tega kotička podzemlja. Odkrili smo resnico o Hitlerju. Bila je drugačna od tiste, ki jo je sporočal v svojem komunikeju general Dcnitz. da je Hitler padel v boju na čelu branilcev prestolnice nemškega imperija. Tudi je bila drugačna od tistega, kar je gOKorilreicbsiuhrer Hitlerjugen-da Axroann, da je zbral Hitlerjev pepel. Drugačna tudi od priče-vjmja-. Hitlerjevega šoferja Kemp-ke v knjigi; »Sežgal sem Hitlerja* ali od tega, kar je zapisal angleški zgodovinar Trevor Ro-per: »Tako ali drugače, Hitler ni dosegel svojega cilja. Podobno kot gotski Alarih, ki je bil po porušenju Rima leta 410 skrivnostno pokopan s svojimi privrženci blizu reke Busento v Italiji, tako je tudi sodobni rušitelj človeštva za vedno skrit pred človeškimi očmi.* O neslavni Hitlerjevi smrti piše Katbe Heusermann v svojih spominih takole: »Poglejte dobro — je ukazal polkovnik — in povejte nam, kaj je to, ali veste, kaj je to Vzela sem v roke zobni mostiček. Iskala sem zanesljivo znamenje. Našla sem ga, zajela sem sapo in v eni sapi spregovorila: ,,To so zobje Adolfa Hitlerja”.* Identifikacija, ki je opravljena s pomočjo Hitlerjevih zobozdravnikov. ie v svetu pri-nana kot nesporna. (Konec) smo odšli nadvse zadovoljni nad usodo in plesno-pevskimi sposobnostmi. Zato se nam je gostiteljica Sardinija naslednje jutro predstavila v nadvse vabljivi luči. Obala, kjer smo pristali, se sicer ne more pohvaliti s posebno prikupnostjo. toda nesporno, kar je bilo za nas poglavitno, je bila sardinska. Na pomolu nas je že čakal avtobus, pred njim spremljevalka, v njem pa člani skupine »Sban-dieratori di 4 distretti* iz mesta Cava de' Tirreni pri Salernu, s katerimi smo potlej složno prevozili skoraj ves otok in večer za večerom nastopali. Prvi stik je bil seveda oboje stransko nezaupljiv: mi smo z začudenjem zrli v skupino mladih fantov, ki so bili skoraj brez izjeme v toplem poletnem jutru oblečeni v temne trenirke, oni pa so v čudni tišini zrli na prešerno razposajeno druščino, ki je na vse zgodaj veselo razgrajala. Kasneje se je izkazalo, da znajo biti zali fantje z juge Italije še hrupnejši od nas. Še najprijaznejši je bil šofer Salvatore, ki je vse do razhoda, kljub zapletljajem, ohranil prirojeno dobro voljo. Tistega sobotnega jutra smo tudi končno zvedeli, kam bomo pravzaprav najprej šli. Potek naše turneje je bil namreč zavit v precejšnjo tajnost: razvoj dogodkov je sicer pokazal, da ne gre za kakšne nesporazume ali podobno, temveč predvsem za lagodno razpoloženje, ki je označevalo tudi organizacijo tako velike prireditve kot je bila «Sa Ferula*. Dnevno obveščanje, ki je velikokrat dobilo še krajši časovni razmik, je bilo po mnenju prirediteljev najbolj enostavno in najmanj obremenjajoče za vse za tiste, ki so obveščali in za tiste, ki naj bi bili obveščeni. Za našo miselnost, ki kljub vsemu še vedno izvira iz starih urejenih avstro-ogrskih časov, je bila negotovost včasih malce neznosna in ker se je s spokojnimi ljudmi težko prepirati, smo raje vse o-pravili v lastnih vrstah. Toda ostali smo pri prvem »sardinskem* dnevu tržaške folklorne skupine «Stu ledi*, ki se je tik pred desetletnico obstoja naslajala nad prvo turnejo vredno takšnega zvenečega imena. Organizator je odredil, da prvi, torej sobotni večer, nastopamo v Nuoru in tja nas je Salvatore tudi nemudoma odpeljal Ker smo bili na Sardiniji samo nekaj ur, smo bil; še precej nestrpni do vsega in zato mogoče nismo dovolj cenili gostoljubnosti domačinov, ki smo je bili deležni na začetku turneje. Z modrostjo, dso katere^sraoise ob koncu gostovanja le dokopali, smo ugotovili, da so bili prav v Nuoru ljudje najbolj prijazni, postrežba najprisrčnejša, vino naj slaj\še, kar je še posebej cenila moška zasedba skupine. Ker vsega tega še nismo vedeli, smo bili malce namrgodeni nad organizacijskimi hibami, kajti nismo še spoznali, da je takšno vodenje prireditev norma in ne slab odklon. Še jsto popoldne je naše sardipsko življenje zavozilo na stalne tirnice: po kosilu kratek počitek, nato priprava noš. obvezna in naporna zlasti za dekleta, nato vaja na prireditvenem prostoru, kratek premor, večerja in končno nastop, ki se je zavlekel pozno' v noč. NUORO — Prvi nastop v kraju, ki velja za kulturni in predvsem folklorni center Sardinije. Fantje so že ob kosilu odkrili sardinsko vino in se navdušili nad njiju. Vladalo ie /azposaieno in veselo vzdu- (Nadaljevanje sledi) ............................................................................................ ZARADI DRAGEGA GORIVA OBNOVLJENO ZANIMANJE ZA IZRIVNE ČOLNE šje, nekoliko manj vesele so bile oči. Popoldne smo v novem amfiteatru imeli pozicijsko vajo. Pod soncem so oči postale še bolj motne, oi nekaterim je v glavi ttolklo, kot da bi imeli kovačes. Objektivno, vročina je bila znosna, vino pa precej močnejše od tistega, na katero smo navajeni. • • « Nestrpno smo pričakovali, da pokažemo svojega kurenta, ki smo ga s tako muko prevozili v zaboju, prepričani, da bo doživel uspeh pri publiki, ko so se izza slačilnic pojavili imamutor,esh>. Najprej seveda z mamutonesi pod mikroskop: njihove maske so lepše od kurentove, ampak kurentova je zanimivejša; kurent ima manj zvoncev. Pravzaprav bistvene razlike ni: mamutonesi so prav tako strašni kot kurent, naši domači blumarji so seveda milejši, zvončarji prav tako, cerkljanski laufarji so pa že spet iste vrste. Matrica je torej ista: pošast, ki naj z zvonjenjem izganja zle duhove. Ob mamutonesih so se pojavili tissocadoresh, ki nai bi z vrvmi lovili duhove, ki so jih mamutonesi izbezali iz skrivališč. Dejansko so issocadoresi lovih na vrv dekleta. . Korak - skok, zvonjenje. Mamutonesi so se, s svojim ritmičnim in sinkopiranim korakom - skokom počasi pomikali izza slačilnic, mimo publike, po odru. Korak -skok, zvonjenje, udarjanje z nogami ob beton. Trajalo je morda deset minut, morda kai več. trajalo je toliko, da je v nas vzbudilo nekaj globoko skritega, zakopanega. atavičnega. Morda prastari strah pred demoni, ki naj bi jih zvonjenje izganjalo. Korak skok, zvonjenje, napetost, klic issocadoresa. znoj vod ovčjo kožo. napor. Nekateri so si sneli maske. Med potnimi sragami so se prikazale napete poteze, izmučeni obrazi, zamaknjenost, skoraj trans. Izginili sta domačnost in prijaznost. Prastari strah pred demoni, ki so med nami ali v nas samih ie postal otipih). Strah in ekstaza obenem. Amfiteater je iz-aubljal sroie jasne obrise, občinstva ni bilo več. Ostalo ie zvonjenje in udarjanje noo ob tla. Nekaj primitivno vabljivega in shrljivepa obenem ie bilo v tem. Civilizacija in racionalnost sta ta prastari strah odpravili, zakrili, zataiili. In vendar tam nekje med sardinskimi hribi je sled ostala. Zvonci so uspeli predramiti duhove. ali morda samo svo-min nanje. (sak) V Nuoru, ki sicer ni bila stali'a odlika sardinskih - prireditev, je bil nastop v lepem rimskem amfiteatru, kjer se je zvečer zbrala precejšnja množica ljudi. Tudi sardinska skupina, ki je nastopila tisti večer, je bila po zanimivosti nad povprečjem. Gre za skupino dio danes, radio jutri: 17-(l° .0 pO l.iak: 18.00 Studio ob 18.00: ^ Tihomi! Vide V*: «N"' 'f1” ,0.15 nat*, dir. Slavko Zlatic: Naš gost: 19.30 Srečanje ^ aj iu-nih akademii Jugoslavije m.; bPana 82: 20 00 Radirki dnev' 20.25 Obvestila in zabavno L,ji; ba; 20.35 Lahko > noč. °lr,;Ct8 20.45 Minute z ansamblom S'«'-» in Fanti s Prooro 21.00 Skladateljica Milana Jo' 21.25 Svcndsen: Oktet za 9(#: j/ op 3: 2? 05 Borodin: Odlomi.,,, opere »Knez Igor*: 23.00 ' ,9 rojakom po svetu: 23.15 Irl .so-tivna odda fa: 23 25 Iz naših » ^ redov: 24 05 Lirični utrinki1 'J Jazz pred no'nočjo; 1.05 ^ program - glasba. košarka 9. SVETOVNO PRVENSTVO V KOLUMBIJI Sodnika opeharila reprezentanco Jugoslavije za zasluženo zmago proti Sovjetski zvezi €Modri» so nerodno izgubili proti četi Gomeljskega - Panamec Perez sodil škandalozno, tako da mu je tudi domače nepristransko občinstvo grozilo JUGOSLAVIJA — SZ 94:99 (52:46) ^ sodnika Garcia (Arg.) in Perez (Pan.), gle- j.JUGOSLAVIJA: Kičanovič 28 (14:14), žižič 10, Jerkov 6 (2:2), Av-I^Hbaji^:*), ^'^an * (4:4), Radovanovič 16 (4:5), Dalipagič 18 (2:2), ,, SZ: Jeremir, g (4:4), Tarakanov 10 (6:6), Valters 10, Tkačenko 19 3'> Miškin 20, Jovajša 16 (2:3), Belostenij 4, Homicus 12 (2:2). planil na parket ob sodniški mizi tudi generalni sekretar FIBA Bora Stankovič in preprečil nepremišljeno dejanje naših dveh reprezen tantov. Mirno je Žeravica zaprosil, naj zapustimo prostor pred slačilnicami in pustimo igralce na miru, kaj ti že tako so doživeli preveč hudih trenutkov, tudi športnih ponižanj. Ostalo je le upanje, da še imamo možnosti za povratni dvoboj v ve likem finalu, če bi favoriti zmagali svoje tekme do konca. Toda tudi to upanje je bilo- vprašljivo, ker se lahko zgodi kaj nenadejanega*. Vse je namreč na 9. svetovnem prvenstvu mogoče. Zdaj to lahko zatrdno rečemo Stane Trbovc IZJAVE Ranko Žeravica: «Tako SP je ne smisel.* Trener Žeravica skoraj ni hotel komentirati igre. čeprav je priznal, da zamenjave v naši ekipi niso bi le enakovredne prvim možem, vendar ni hotel za nič kriviti nobenega izmed igralcev. <'Vsi odgovorni ljudie v mednarodni košarkarski federaciji FTBA naj dobro razmislijo kaj delajo Za kaj »forsiraio* Sovjetsko zvezo, ki tega ni zaslužila. Skoraj nič drugega nimam povedati. Povedal sem resnico, ne zaradi izgubl.jene tekme. ampak zaradi očitnega kršenja vseh moralnih pravil, če že ne sodniških in košarkarskih. Sodnika sta v prvem delu drugega polčasa dobesedno ustavila nas in Sovjetom omogočila, da so prešli v vodstvo. Naši igralci takšnega sojenja preprosto niso mogli sprejeti, ker to ni več športno, prvenstvo s takšnim soieniem in odločanjem o zmagovalcih izgublja svoj smisel. Ta večer je presegel vse me:e. In vedno znova sodijo na finalnih turnirjih na Slabši sodniki. To človeka, kaj šele igralca, ki .je ves napet in usmerjen v košarkarsko igro. mora vreči iz tira. To pa potem ni več košarka.* . -s Večna vojna Dvoboi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo se je začel že mnogo pred uradnim sodniškim metom v dvorani El Pueblo. Ne računajoč obdobja od krnskega evropskega or j — Izgubili smo prvi veliki živi' • * Toda kako? Prvič v , ‘jenju je zveznj trener Ranko j£av?ca dal izjavo za tisk, v ka-1® najostreje obsodil medna-košarkarsko federacijo FIBA, rf31’. Pa ni dovolil razgovorov z ti d® bi jih vsaj po tej pla-kkm^til' VsaJ t® večer, takoj po 'Briljantno so igrali naši ta ve-jf/ Ničesar jim ne morem kaj očiji- Dokazali smo, da smo bili ta boljši od Sovjetske zveze,* *0ejal Ranko Žeravica o igri sami. TakšnegB začetka se res nihče ni .dejal, še najmanj Gomeljski. ki s,cer dobil prvo bitko pred tek-l ' "aš predsednik Tupurkovski .je, vedno, prvi prišel v dvorano * vsedel na klop, ki naj bi jo imeli med tekmo. Precej za Jr ie prišel Gomeljski s svojim (jjbon' in hotel imeti isto klop. To-|. .Vse do ponedeljka zvečer je ve ^ °' da pripade klop tistemu, ki . Prvi zasede. Toda tokrat ,ie tudi . Pravilo prekršeno. Tupurkovski m.. Pametnejši popustil in pri !* v žreb. Kovanec je bila za SZ ti®11' ven, ven.* je skandiralo 15 pr® gledalcev, razburjenih zaradi ezovega soienia in upravičeno Jr"*Valo, da Panamec zapusti dvo-* J0, ker na košarkarsko igrišče in P°rt nasploh ne sodi. ar 68 odstotni met so imeli naši ie huern P°lčasu, Sov.iet' le 46. Skok d<* skoraj enak, naši centri so rfgli 20 točk. Tkačenko Vrani na drugi fin«" sam° 40. Preprečili smo ve-Jr Protinapadov, vračali z enako dvakrat tudi za 16 i K- Dalipagič je v prvem delu nJ Ptetal 5:5. Radovanovič je mi v»l v”?k in pod Tkačenkom r.ade Vr., • šele v 5. minuti je prvič 5*4 tudi Kičanovič in zadel. K^v.leti so bili umrtvičeni. pre-j r®ni' niso vedeli, kai počneio nif^ssmično obrambo niso mogli toc f' conske so se bali, ker so .5'ako zadevali. »Mno pa sta stol31!8 ra scen0 1^*8, ki sta se ustrašila previ-*Wa vod-stva Jugoslovanov. Še fi/b Pa sta vzela platno m SVa* i)tu v svo.ie roke v prvi polovici sesa polčasa. Povsem sta one tonila igro Jugoslovanov, sov-^ 31 Peterki dovolievala vse. Naši ajkrat protestirali, toda pre Do ,s> niso upali, ker ie bilo jas-°6fat mora Priti do pre- tjtij13 v igri, spremembe v rezul- minuti sta sodnika le pri »vo v *°vietsko peterko v vod J ' s* dve minuti sta počakala. venstva v Pragi, temveč samo čas tu v Caliju. Psihološko «obdelovanje* igralcev obeh taborov je že tradicionalno orožje obeh. vanj pa sodi seveda tudi sodniški par, ki prevzema to častno nalogo, da sodi dvoboj dre/: vodilnih svetovnih reprezentanc. *Vse to moramo razumeti, kajti oboji smo v istem loncu,* se je smehljal pred tekmo eden najboljših igralcev prvenstva kapetan A-natolij Miškin, v.čeprav večni tekmeci, mi in vaši, smo si vendarle v marsičem enaki. Od vaših košarkarjev doma zahtevajo, da premagajo nas, da so svetovni ali evropski prvaki, od nas zahtevajo, da premagamo Jugoslavijo in da smo svetovni ali evropski prvaki. Kol da je biti vicešampion ali tretji ne- vredno vaše ali naše ekipe. Nenehno razglabljamo kdo je višji, kdo je hiterjši, kdo več zna, kdo igra bolj moderno, katerega igralca je treba posebej paziti, kdo koga kopira. V vašem in našem taboru. Vilfan, recimo, ne sme preveč posnemati Slovnica, pa bo lahko vr hunski os, Radovanovič ne sme igrati kot Cosič, čeprav sta si v mnogih stvareh podobna. Da navedem samo en primer. Vi spet razmišljate, kako proti Tkačenku, kako ustaviti mene, Valtersa, Tarakano-va, Lopatova. In pošteno povedano, to ubija. Oboje. Kakor bi bila na tem svetu samo sovjetska in jugoslovanska košarka, poleg ameriške seveda, ki pa ima le več ravni Očitno pa se temu ne eni ne drugi ne moremo izogniti.* (st) lil KOLUMBIJA ”82 • KOLUMBIJA ’82 .....&ŠŽŽ8S -...... FINALNA SKUPINA Izidi 1. kolo: Španija - ZDA 109:99 (50:49); Sovjetska zveza - Avstralija 108:69 (53:30); Jugoslavija - Kanada 88:78 (50:39). 2. kolo: Španija - Kolumbija 137:84 (75:34); SZ - Kanada 114:83 (45:33); ZDA - Jugoslavija 88:81 (55:46). Počitek: Avstralija. 3. kolo: Avstralija - Kanada 84 proti 78 (44:30); Jugoslavija - Španija 108:91 (54:49); ZDA - Kolumbija 100:83 (44:40). 4. kolo: Španija - Avstralija 99:87 (53:50); SZ - Jugoslavija 99:94 (46:52); ZDA - Kanada 71:69. LESTVICA SZ Španija ZDA Jugoslavija Avstralija Kanada Kolumbija 464:326 436:378 358:342 373:358 240:285 308:357 160:270 SPORED Danes 02.00: Ko!umbsja - Avstralija; 04.00: Kanada - Španija Jutri 02 00: Kolumbija • Jugoslavija; 1)4.00: Španija - SZ Petek, 27. 8. 02 00: Jugoslavija - Avstralija; 04.00: ZDA - SZ ...... ...... Sobota, 28. 8. 02.00: hiuaua - Kolumbija; 04.00: ZDA - Avstralija; 20.00: finale za 3. mesto; 22.00: finale za 1. mesto. (Zaradi preglednosti smo navedli ure po italijanskem času). TOLAŽILNA SKUPINA Izidi 1. kolo: Panama - Kitajska 121:92 (63:54); Brazilija - Slonokoščena o-bala 102:79 (60:35); ČSSR - Urugvaj 111:84 (50:42). 2. kolo: Panama - Slonokoščena o-bala 117:83 (53:33); Brazilija - Kitajska 93:79 (59:32). 3. kolo: ČSSR - Kitajska 111:88 (54:40); Panama - Urugvaj 92:75 (47:32). 4. kolo: ČSSR - Slonokoščena obala 94:92 (46:40); Brazilija - Urugvaj 96:77 (52:43). 5. kolo: Kitajska - Slonokoščena obala 91:77 (39:39); Panama - Brazilija 86:85 (51:50). 6. kolo: Urugvaj - Kitajska 72:56; ČSSR - Panama 89:87. LESTVICA ČSSR Panama Brazilija Urugvaj Kitajska Slon. obala 405:351 503:424 376:321 308:355 406:474 331:404 V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA V Doberdobu otvoritev preurejenega igrišču Že danes začetek športnih prireditev s turnirjem v odbojki Konec tedna bo v Doberdobu slovesno. V okviru tradicionalnega občinskega praznika, ki ga občina prireja v sodelovanju z domačimi društvi in organizacijami, bodo pripravili tudi vrsto športnih prireditev. Ob tem pa bodo v nedeljo slavnostno otvoriti nogometno igrišče, ki so ga preuredili in razširili. Športne manifestacije se bodo pričele že jutri, v četrtek, ob 19. uri s kvalifikacijskimi tekmami v ženski in moški odbojki. Na turnirju bodo sodelovale ekipe MO — KD Jezero iz Doberdoba, KD Kras iz Dola in s Poljan, ŠD Jamlje ter ekipi iz Prvačine. Odbojkarski turnir se bo nadaljeval tudi v petek zvečer, v soboto ob 15. uri pa bodo na vrsti finalne tekme. Nedeljski spored predvideva ob 9. uri start pohoda na progi 10 kilometrov. Slavnostna otvoritev i-grišča pa bo ob 11.30, ko bo na vrsti tudi nogometna tekma mladinskih ekip. V popoldanskih urah. in sicer od 16. ure dalje, pa bo otvoritvena nogometna tekma med domačo Mladostjo in reprezentanco iz Nove Gorice, (pr) ATLETIKA PIZA — Pietro Mennea bo danes nastopil na »Mitingu prijateljstva* v Tirennii pri Pizi. Tekmoval bo v štafeti 4X100 m, nato pa poskusa srečo še na 200 m, da bi dosegel čas 21 ”24. ki bi mu dovolil nastop na evropskem prvenstvu v Atenah. Poleg Mennoe pa bodo na tam atletskem mitingu nastopili še nekateri zanimivi športniki oziroma atletinje, kot so Simeonijeva (skok v višino), romunka Jonescu (skok v daljino), Puica (1.500 m), medtem ko bo pri moških najbrž nastopil tudi Scartez-zini. .........................................................................iiimminmiinnm... KOLESARSTVO SP V LEICESTRU DEŽEVNO VREME OKRNILO SPORED Prvo zlato kolajno na svetovnem prvenstvu je v ponedeljek o-r*'ojil Švicar Freuler - Italijani tekmujejo s poprečnimi rezultati LEICESTER - Kar je veliko kolesarskih strokovnjakov predvidevalo, to se je tudi zgodilo: v Lei-cestru v Angliji dežuje, piha močan veter, tako da včeraj, vsaj do trenutka, ko pišemo, niso megli pričeti s preizkušnjami predvidenimi za drugi dan svetovnega prvenstva v kolesarstvu — dirkališčne vožnje. Tekmovanje bi se bilo moralo včeraj začeti ob 19. uri, vendar programa niso mogli izpeljati zaradi vremenskih neprilik. In težko ga bodo, kajti preteči mora precej časa, da se leseno dirkališče posuši in KOLAJNE Švica 1 — — Avstralija — 1 — Liechtenstein — — 1 da nudi kolikor toliko vame in normalne pogoje kolesarjem. Tudi pred dvanajstimi leti, ko je bilo SP v istem kraju, so imeli organizatorji podobne težave, vendar kaže, da izkušnje niso nič pomagale. Najbrž bo treba sedaj vep spored zrevo-lucionirati in tekmovati tudi pozno ponoči, da bi se tekmovanje zaključilo v nedeljo. Na dirkališču v Leicestru je bila slika včeraj dokaj siva. Kolesarji in trenerji so pesimistično razpoloženi, vreme je jesensko. Na tribunah ni žive duše, na pokriti tribuni pa je bilo nekaj deset gledalcev, ki so se ovijali v tople plahte. Sicer p>a sta bila včeraj na sporedu dva finala — hitrostna vožnja za ženske in kilometer s startom z mesta za amaterje. Poleg tega bi bile morale biti še kvalifikacije v keiri-nu, četrtfinale v zasledovalni vožnji za amaterje in repesaž srednje proge za profesionalce. In da se vrnemo k malce bolj vedremu prikazu naj zabeležimo, da je prvo zlato kolajno na letošnjem SP osvojila Švica. V ponedeljkovi vožnji za posameznike na točke (profesionalci) je zmagal Švicar Freuler. ki je res navdušil premra-ženo občinstvo. Za Švicarjem se je uvrstil Avstralec Sutton (srebrna kolajna) in tretji je bil Hermann (Liechtenstein), ki je osvojil bron. Italijan Bincoletto je zasedel šesto mesto ,s 30 točkami. KONČNA LESTVICA 1. Freuler (Švica) točk 64 2. Sutton (Avstra.) 52 3. Hermann (Liech.) 37 4. Frank (Dan.) 34 5. Clark (Avstra.) 32 6. Bincoletto (It.) 30 ti* šila h, -Ai soienia vnovič spreme **"krito ^e*cma odločena, nato pa SZ napiskala nekaj naoak Tu<)j moele več vplivati na igro. ^ Pressin? našim ni pomagal, šifri- ki Protinapadi so vsakič u-koJ! Ves trud in Gomeljski je na r.ncu slavil. Še drugič ta večer. se .ie. Kot se je proti Bra Naš - enak na^ln- Sef 'neu 51 (33:65). sovjetski ša 7.” °dstotek metov iz igre ie bil f46:8nCl J b skoki: Jugoslavija 21, ^Z SZ napake: Jugoslavija 27, kuf^o napako je dobil Jerkov, šio.^šosel več razumeti, kako ,ie v J/® tako soditi, izkliučen je bil ^.redzadn« Avdi.ia, ki ie od zadaj, ko .ie minuti ta d' Norpieusa od gJj*' v protinapad. fftiRuto.iski se je ves zadovoljen O ‘lal: »Saj sem vam rekel, da dj , p®°ti nam vaši imeli motiv, boj J1®30 igrati mnogo bolje, trd t>a I® bil. Naša pomembna zmaga.* Sto,nato sila grdo gledal, ko In ?JU omenili sojenje, hi hi?1®10 je manjkalo, da ob konta h??°. ostali brez dveh igralcev Proti afla*ievanje. Oba sta planila šolnikoma, toda takrat je ““"•»Hi,....................................mm.,...m..............i.......................umu.................................■•••....................................................mm................................................................................m V teh dneh poročamo o pripravah naših amaterskih nogometnih enajsteric. Tako smo pisali tudi o Zarji, ki bo nastopala v 2. AL in katere igralci prizadevno trenirajo pod vodstvom Vojka Kriimančlča, kar je razvidno s posnetka KOŠARKA MLADINSKO EF Italija in «modri» v polfinalu HASKOVO — Na evropskem ko šarkarskem prvenstvu za mladini e nadaljujeta Italija in Jugoslavija svojo zmagovito pot in sta se v bistvu že plasirali med štiri najboljše evropske peterke. Italijani so v odločilni tekmi premagali Fince precej lažje, kot so domnevali. Na koncu .je bilo kar 23 točk razlike, pa čeprav so Finci v drugem polčasu predvajali dokaj grobo igro. Pri Italijanih je bil najboljši center Carera, ki je dal petnajst točk, pri Fincih pa se je odlikoval le Kulonen s 14 točkami. «Azzurri» bodo igrali še danes proti Izraelu, vendar srečanje o ničemer ne odloča. V petek mS” se bodo v polfinalu najbrž šffeHi"'z Jugoslavijo, ki je v skupini v Dimi trovgradu pregazila vse svoje nasprotnike. REZULTATI A SKUPINE: Jugoslavija - Norveška 114:77; Bolgarija -Češkoslovaška 93:66; ZRN Francija 90:63. REZULTATI B SKUPINE: Izrael -Madžarska 92:86; Italija - Finska 88:65; Sovjetska zveza - Španija 121:99. KOLESARSTVO De Vlaeminck v «pokoj» BRUXELLES — Znani belgijski kolesar Roger de Vlaeminck je izjavil, da se ne bo udeležil SP v kolesarstvu in da bo opustil športno dejavnost. De Vlaemincka upra vičeno prištevajo med najboljše kolesarje zadnjih dvajsetih let, saj je štirikrat zmagal dirko Pariz - Rou-baix in trikra* dirko iz Milana v Sanremo. čeprav ni bil specialist za etapne dirke je enkrat zmagal tudi etapno dirko od Tirenskega do Jadranskega morja. Hlnault v reprezentanci PARIZ — Kljub disciplinski kazni je bil Bernard Hinault pozvan v francosko kolesarsko državno reprezentanco, ki se bo udeležila cestne vožnje na SP Dirka po Nizozemski ENTER (Niz.) — Nizozemec Jan Raas je zmagal na prvi etapi dirke po Nizozemski. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila njegova rojaka Lammertink in Stamanijder. NOGOMET DREVI OB 20.30 NA PROSEKU v Začetek II. memoriala «1. Race» Na turnirju sodeluje osem enajsteric ■ Otvoritvena tekma med Primorjem in Bregom ■ Priložnost za obračun prvega dela priprav Drevi sc bodo na proseškem igrišču prižgali reflektorji, prvič v le tošnii novi nogometni sezoni. Na igrišče bosta stopili enajsterici Primorja in Brega in s tem se bo tudi uradno začel turnir za n. memo rial «Žarka Raceta*. pred leti tragično preminulega dolgoletnega no gometaša proseškega moštva, ki pa je nastopal tudi pri drugih sloven skih društvih. Turnir, ki ga prireja FC Primo-rie s Proseka, je postal že kar tradicionalen in nezamenljiv nogometni dogodek. Zanimanje za tek-movanie je bilo vsako leto veliko, kajti posamezna moštva so prav na Proseku preveriala svo.io formo in uigranost po začetni fazi priprav. S pripravami so nekatere društva pričela prej, druga pozneje, o tem. kakšno stopnjo uigranosti so dosegla, pa se Irmo prepričali prav na tem turnirju. Že drevi bo torej otvoritvena tekma II. memoriala «Žarka Rače ta*. Svojo moč bosta pomerili, kot rečeno, ekipi'-Brega . in Primorša. Primor,ie bo letos nastopalo v IT. amaterski ligi, v vrstah tega društva pa je prišlo do precejšnji!', menjav tako v vodstvu kot tudi v igralskem kadru. Prosečani imajo po zadnjem občnem zboru novega predsednika in tudi ekipo bo letos treniral novi trener Milan Mikuš, ki je v prejšnjih sezonah sam bra nil barve Primorja. Prosečani so ostali tudi brez dveh napadalcev Di Benedetta in Novela, vendar bodo to vrzel skušali zapolniti s svežimi močmi. Tudi pri Bregu je prišlo do bistvenih sprememb. Ekipo bosta trenirala Igor Čuk in vratar Toni Gersinich, ki bosta skuša'a vključiti v enajsterico predvsem mlajše domače nogometaše. Breg pa sta letos zapustila branilec Klun in napadalec Samec, tako da bo že drevi moč ugotoviti, kam lahko meri enajsterica iz dolinske obči ne. ki bo letos sodelovala v Dl. amaterski ligi. Skratka, motivov za radovednost res ne manjka in upati je, da ne bi slabo vreme ponagajalo prirediteljem ter da bi turnir tekoče stekel. SPORED TEKEM Danes ob 20.30: Primorje - Breg jutri ob 20.30: Portuale - Zarja 27. t.m. ob 20.30: Fortitudo - Kras 28. t rn. ob 20.30: Ga'a - S. Giovanni 30. t.m. ob 20.30: polfinale VESLANJE NA LETOŠNJEM SP Luzern: boj za nasledstvo Luzern je pojem v veslaškem športu — svetovni center s takšno tradicijo, kakršno si je priboril Wimbledon v tenisu ali Wengen v alpskem smučanju — in veslaška proga na luzernskem jezeru je vsekakor med idealnimi tekmovalnimi progami, skupaj z Bledom in Rotseejem. Skiff je seveda najbolj cenjena disciplina v tem atraktivnem vodnem športu, jugoslovanski reprezentant Perica Vlašič pa je v letu 1963 osvojil naslov evrop skega prvaka v skiffu, kar je bil največji uspeh jugoslovanskega veslanja po tistem senzacionalnem zmagoslavju četverca brez krmar ja na olimpijskih igrah v Helsinkih 1952. Skiff je v zadnjih letih spet v žarišču zanimanja v jugoslovanskem veslanju, čeprav Milorad Stanulov (Begej) ni izkoristil veliko priložnosti na svetovnem prvenstvu na Bledu 1979, ko so strokovnjaki uvrščali Milorada Stanulova med favorite. Vendar ni vzdržal psihološke napetosti, pa je zasedel ^OGOMET KMALU PRVI NASTOPI 24 TRICSTINO IN CORIIIO KOLEDAR TEKEM C-l IN C-2 lige hla je nogometna zveza objaha, ffjjdhr prvenstev C-l in C-2 bodo nastopali Triestina in Prvenstvi se bosta začeli 19. frnjjjy'a in se bosta zaključili 5. .““3- Ekipe pa bodo vmes po-# r' nedelje, in sicer 26. de-*L »Jv. 3. januarja, 27. marca in l)4al^.!la- Skupno se bo tekmovanja V y *° 108 ekip, ki so porazdelje-*kliDiJ”e skupini C-l lige in štiri lCLC-2 lige. ■frio [.Preglednosti in prostora JtW.ahi8vili samo spored tekem Nji l, 'n Gorizie (v oklepaju da- ' kkem). 1 (skupina A) Sia.0!;0 <19-9-) Pr0 Patria •Tri-toJi,’ 2- KOLO (26.9.) Triestina -X„. 3- KOLO (3.10.) Fano - Tri-Pi- ' <■ KOLO (10.10.) Triestina -5. KOLO (17.10.) Vicen-ia; 6. KOLO (24.10.) Tri- N?lestini Sni' Trento; 7. KOLO (31.10.) Sl 'Triestina; 8. KOLO (7.11.) SrtL^tina; 9. KOLO (14.11.) VJa ' Carrarese; 10. KOLO (21. br®) Triestina - Modena; 11. Mascheroni bo tudi letos steber tržaške obrambe KOLO (28.11.) Padova - Triestina: 12. KOLO (5.12.) Sanremese - Triestina: 13. KOLO (12.12.) Triestina -Forll; 14. KOLO (19.12.) Parma -Triestina: 15. KOLO (9.1.) Triestina - Rondinella; 16. KOLO (16.1.) Mestre - Triestina: 17. KOLO (2S.1.) Triestina - Brescia. C-2 liga (skupina B) 1. KOLO (19.9.) Fanfulla - Gorizia: 2. KOLO (26.9.) Gorizia Ospitalet-to; 3. KOLO (3.10.) Pavia Gorizia; 4. KOLO (10.10.) Gorizia - Novara; 5. KOLO (17.10.) Rhodense - Gorizia: 6. KOLO (24.10.) Gorizia Mira; 7. KOLO (31.10.) Mantova - Gorizia; 8. KOLO (7.11.) Pordenone - Gorizia: 9. KOLO (14.11.) Gorizia - Mon-selice; 10. KOLO (21.11.) Gorizia -Lecco; 11. KOLO (28.11.) Vaghere-se - Gorizia: 12. KOLO (5.12.) Cone-gliano - Gorizia: 13. KOLO (12.12.) Gorizia - Legnano; 14. KOLO (19. decembra) Omegna - Gorizia: 15. KOLO (9.1.) Gorizia - Montebelluna; 16. KOLO (16.1.) S. Angelo - Gorizia; r. KOLO (23.1.) Gorizia - Per-gocrema. naše enajsterice na pripravah za nastop v amaterskih ligah Osnovni cilj Gaje je obstanek Ogrodji padriško • gropajske enajsterice v glavnem nespremenjeno V ponedeljek so začeli s pripravami tudi nogometaši «Gaje», ki so lansko leto zmagali v tretjeligaškem prvenstvu in si tako priborili pravico do nastopa v drugi amaterski ligi. Pred treningom smo vprašati trenerja Alda Kralja za mnenje o ekipi, ki mu je poverjena. «Ekipa je praktično ista od tiste, ki je lansko leto dosegla napredovanje v vil jo ligo. Edina novost je Mauro Kralj, ki je lansko leto igral pri Primorcu in bo letos ojačil napad naše ekipe. Skušali smo pridobiti še kakega novega igralca, pred vsem branilca, toda kvalitetni igralci so zahtevali preveč denarja, tako da smo se odločili, da bomo o-digraii to prvenstvo z nogometaši ki .jih imamo na razpolago Ekipo sestavljajo predvsem mladi igralci, ki so zato nekoliko neizkušeni, tudi glede na dejstvo, da vem po lastni izkušnji, kako trdo je prven stvo, v katerem bomo nastopali.* ŠZ GAJA 1982/83 VRATARJA Zdravko Kante (1952), Dlno Sancin (1962). BRANILCI Karlo Gabrielli (1961), Maks Grgič (1961), Igor Krlimančlč (1957), Robert Križmančlč (1964), Boris Rl-smondo (1951), Paulo Stranščak (1961), Aleksander Tomi (1963). VEZNI IGRALCI Marcello Bržan (1957), Stanislav Kalp (1949), Valter Kalc (1963), Marko Rismondo (1960), Radivoj Vrše (1953), Glanfranco Zippo (1955). NAPADALCI Sergio Bolcich (1948), Branko Grgič (1950), Mauro Kralj (1952), En-zo Pečar (1964), Dario Salvi (1963). PRIHODI Mauro Kralj (1952) — napadalec »Kakšen cilj ste si zastavili za to prvenstvo?* «Naš osnovni cilj je seveda obstanek v ligi. To pa ne do tako lahko, saj so skoraj vsi naši igralci zelo mladi in neizkušeni. Za dosego našega cilja pa bo neobhnd-no potrebna resnost in vztrajnost pri treningih ter navezanost ekipi in društvu. Gotov pa sem. da ne bo to težka naloga, saj sestavljajo našo ekipo igralci, ki' so domačini in so tudi med seboj prijatelji. »Kako bodo potekale priprave?* »S pripravami bomo morali po spešiti, saj že v soboto bomo odi grali prvo tekmo na memorialu »Žarka Raceta* na Proseku proti enajsterici San Giovanni.ia Nato pa se bomo udeležili turnirja Krasa. Predsednik Gaje Milkovič nam je povedal, da zaradi obnovitvenih del na igrišču na Padričah, bo Gaia v prihodnjem prvenstvu odigrala do mače tekme na pravokotniku v Trebčah. I P. komajda deveto mesto, medtem ko je bil Duško Mrduljaš (Gusar -Split) v- Miinchnu 1981 enajsti. V svetovnem merilu pa je zadnje desetletje minilo v dramatičnem dvoboju Petra - Michela Kolbeja (ZR N), ki je bil svetovni prvak v letih 1975, 1977 in 1981 in Pentti Karppi-nena (Finska), ki je slavil na olimpijskih igrah v Montrealu 1976 in Moskvi 1980. svetovni prvak pa je bil v letu 1979. Luzern 1982 bo vsekakor televizijska atrakcija, boj za nasledstvo Petra - Michela Kolbeja in Pentti ja Karppinena pa bo še posebej zanimiv. NDR bo tudi na luzernskem jezeru zagotovo svetovna velesila številka 1, kot je bila na svetovnem mladinskem prvenstvu, toda v skiffu ni imela najmočnejšega moža, če prav je bil Rudiger Reiche več krat zmagovalec velikih veslaških regat. Peter Michel Kolbe pa o-staja s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno s svetovnih prvenstev zagotovo brez protikandidata r~ knjigo rekordov. ACO PASTERNJAK Na pripravah ŠZ Bor vse v najlepšem redu ŠKOFJA LOKA — Priprave mladih odbojkaric in odbojkarjev športnega združenja Bor v šolskem centru »Boris Ziherl* v Škofji Loki potekajo izredno uspešno, kar pa je še najbolj važno in v obojestransko zadoščenje tako tečajnikov kot tudi trenerjev. Pogoji za vadbo so res idealni Prvi jutranji trening je v naravi. popoldan pa v lepi in funkcionalni veliki dvorani šolskega centra. Kljub temu da je poudarek pri vadbi na tehničnem izpopolnjevanju, se ne zanemarja niti telesna priprava. Tečajniki so se v ponedeljek dopoldan povzpeli na 1.026 m visoki Lubnik, kjer je res edinstven razgled nad vso Gorenjsko. Včeraj dopoldan pa .je bila na vrsti trim-steza. Obenern pa so bili naši mladi že v nedelji, popoldan seznanjeni z dokaj pestro in bogato zgodovinsko preteklostjo tega kraja ter si ogledali še muzej v škofjeloškem gradu. V prihodnjih dneh pa bo program še veliko bolj bogat in pester in seveda še toliko bolj zanimiv. Svež gorenjski zrak pa izred no dobro vpliva na zdravje ir, ape tit mladih borovcev, da si starši glede tega ne smejo delati prav nobene skrbi. 31. t.m. ob 20.30: polfinale Finalna tekma za tretje mesto bo na sporedu v petek, 3. septembra, ob 20. uri, veliki finale pa bodo odigrali dan kasneje, 4. septembra, prav tako ob 20. uri. Razumljivo je, da bodo vse tekme na proseškem igrišču. Tudi SZ zamenjala trenerja MOSKVA -- Sovjetska nogometna zveza je včeraj odstavila trenerja reprezentance Konstantina Beskova in ga zamenjala s 43-letnim Valerijem Lobaoovskim, ki .je doslej treniral Dinamo iz Kijeva. Novico ie posredovala agencija »TASS*, ki Beskova niti ne omenja. Lobanovski .ie že vodil reprezentanco Sovjetske zveze leta 1975 in 1976. Pod njegovim vodstvom je Dinamo iz Kijeva osvojil leta 1975 pokal pokalnih prvakov. NapoH — River Plate NEAPELJ — V glavnem mestu Kampanje bo drevi prijateljska tekma med Napoli.jem in argentinskim moštvom River Plate. Srečanje sodi okvir dogovora za prestop srednjega napadalca Diaza k italijanskemu klubu. ODBOJKA Kitajci v Rimu RIM — Danes bc dospela v Rim kitajska odbojkarska reprezentanca, ki bo v okviru priprav za svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Argentini, odigrala dve prijateljski srečanji z italijansko reprezentanco, v soboto v Battipaglii in v nedeljo v Ischii. Kicajc: se bodo udeležili tudi dveh mednarodnih turnirjev v Rimu in Parizu, kjer se bodo srečali z izbranimi vrstami Italije, Francije in Zahodne Nemčije. ATLETIKA Ovett protestira LONDON — Angleški olimpijski prvak v teku na 800 m Steve Ovett se verjetno ne bo mogel udeležiti evropskega prvenstva iz disciplinskih razlogov, saj se noče udeležiti selekcij za sestavo angleške ekipe, ki bodo na sporedu 30. avgusta v Crvstal Palacu. DVIGANJE UTEŽI Bolgar! najboljši SAO PAOLO — Na mladinskem svetovnem prvenstvu v dviganju uteži (do 21 let) imajo po polovici tekmovanja, po petih kategorijah (od 10) največ uspeha mladi bolgarski dvigalci uteži. Prvaka SFRJ SUBOTICA — Lanska državna teniška prvaka Živojinovič med člani in Renata šašak med članicami sta zmagovalca jugoslovanskega prvenstva tudi letos. OBVESTILA SZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za mladince. Tečaj, ki bo obsegal deset lekcij, se bo pričel danes, 25. avgusta, ob 8. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah danes, 25. avgusta, ob 8. uri. • • • ŠZ Gaja organizira izpopolnjevalni tečaj v tenisu za odrasle. Tečaj, ki bo obsegal 10 lekcij, se bo pričel danes, za. avgusta, ob 20. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah danes, 25. avgusta, ob 20. uri. • • • Košarkarska sekcija SZ Bor sporoča, da bo v ponedeljek, 30. avgusta, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja trenerjev. • * * Atletska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja odbora jutri, 26. avgusta, ob 19.30 na stadionu «1. maj*. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek FRST Ul Montecchi 6, PP S59 Podružnico Gorica Tel. (040) 79 48 72 (4 tinife) TUC 460270 Orevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6 00 din, za zasebnike mesečno 90,00, temo 900.00 dm. za orgamzaciie in podieua mesečno 120.00, letno 120o!oo! PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništva tržaškega tiska. Tret 11-5374 Stran 6 25. avgusta 1982 Za SFRJ 2hw račun S0101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Uubljart* Gradišča 10/11. nad., telefon 223023 Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 nirnf 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po forma«, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese ’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juli* krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a v Italiji pri SPI. ■ i član italijanstol Izdaja LJ ZlT zveze časopis"'!; Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trst založnikov REG TASS OBJAVLJA PONOVNE OBTOŽBE MARŠALA USTINOVA v Ženevska pogajanja o zmanjšanju jedrske oborožitve kamen spotike med velesilama Medsebojne obtožbe dajejo slutiti, da ne bo prinesel napredka niti jesenski krog pogajanj AVENIRISTICNE UNIJE IZ LONDONA Dopisnik Dela /.a Primorski dnevnik MOSKVA — Tisto, kar ni mogel doseči s sv o jim intervjujem maršal Ustinov, ko je pred par dnevi govoril o dosedanjem poteku ženevskih po gajanj o zmanjšanju jedrskegi oro žja v Evropi, je zdaj očitno dosegla agencija TASS. Po včerajšnji tukajšnji obtožbi, češ da ameriška sredstva množičnega obveščanja niso posvetila ustrezne pozorrtosti besedam sov jetskega obrambnega ministra, še več, velik del njegovih predlogov naj bi tudi napačno interpretirala in potvorila, se zdaj v Moskvi spet vsi vračajo k maršalovem intervjuju in v njem iščejo morebitna znamenja, ki bi kazala na nove elemente v sovjetsko - ameriških pogajanjih o razorožitvi. številne medsebojne obtožbe v so vjetskp - ameriških odnosih v zvezi z oboroževanjem in razoroževanjem v svetu že nekaj časa niso ničesar novega, vendar pa je včerajšnja obtožba agencije TASS. češ da Wa shington vodi »politiko široke dezin formacije ameriške javnosti, ko gre za važne mednarodne dogodke*, po svoje vseeno presenetila. Ni namreč samo pokazala, da melje propagandni stroj na obeh straneh hrupno in brez zastoja, ampak da je tudi pri- šlo v tem trenutku med Washinglo nom in Moskve do globoke kriz, zaupanja. v kateri nihče več nikomur ne verjame ali pa vsaj z rezervo in neresno pristopa k predlogom nasprotne strani. Veliko jezo .je povzročilo pred vsem to. ker .je v svojem intervjuju že Ustinov poudaril, da naj bi v zadnjem času zahodni tisk. predvsem ameriški in zabodnonemški, iznakazil sovjetska stališča na Dogajanjih v Ženevi in krivdo za za stoj pogovorov o zmanjšanju jedrskega orožja v Evropi enostransko pripisal Sovjetski zvezi, zdaj pa naj bi se baje isto zgodilo tudi z intervjujem sovjetskega obrambne ga ministra. TASS, z njim vred pa tudi vsi komentatorji v včerajšnjem sovjetskem časopisju pravijo, da je hotel Ustinov pred svetom s svo jim intervjujem ravno natančno po jasniti sovjetska stališča do razo rožilvenega procesa v Evropi in svetu, vendar pa mu po kritikah sodeč — vsaj v Ameriki to ni us pelo. Po malem se v Moskvi sicer tudi tolažijo, češ da potvarjanje sovjet škili pozicij, pa tudi maršalovega intervjuja, v zahodnih javnih ob čilih pravzaprav ne bi smelo biti ničesar presenetljivega, ker je pa< — kot .je v tej zvezi zapisa) TASS njih »prikazana točna ocena Poplave v Kaliforniji problemov razoroževanja v svetu*, kakor tudi konkretnih predlogov, ki sta jih obe državi podali na ženev skifi pogajanjih. Vendar na zdaj nihče v Moskvi ne more mimo tega, da ne bi obsojal ameriškega početja, saj se je po mnenju sovjetskih komentatorjev «jasno poka zalo*, da poskuša ameriška adini nistraeija storiti vse da bi svojo javnost prepričala o .jedrski premoči ZSSR nad ostalim svetom. že maršal Ustinov je v svojem intervjuju dejal, da Sovjetska zve za resno pristopa k pogajanjem v Ženevi, da pa — po njegovem mne nju — ža) «to ni moč reči za wa-sliingtonsko vlado*, /da' to tukaj vsi ponavljajo in zlasti kategorično zavračajo vsako možnost, da bi bii lahko sovjetski jedrski potencial večji od ameriškega. Ustinov pra vi, da je sovjetska delegacija v Ženevi dala predlog, ki naj bi privedel na evropskih tleh do znatnega zmanjšanja jedrske obrožitve, in da naj bi ta omejitev zajela široko področje od Severnega ledenega morja do Afrike in od sredine Atlantika do Urala. Po sovjetskem mnenj« naj bi bilo po teh predlogih v Evropi po petih letih samo 300 nosilcev raket srednjega dometa na obeli straneh, vendar pa — kot zdaj trdijo kremeljski inlerpretatorjj — ameriška stran «še vedno ne kaže pravega zanimanja za sovjetska stališča* in še naprej vztraja pri svojih predlogih o «načelni rešitvi* problemov oboroževanja v Evropi. To stališče pa — kot je bilo že neštetokrat rečeno tu v Moskvi — za Sovjetsko zvezo ni sprejemljivo, saj baje vodi v enostransko zmanjšanje sovjetskega jedrskega potenciala. Tako, kljub vsemu hrupu, ki je nastal ob intervjuju Ustinova, večina tukajšnjih tujih opazovalcev samo ugotavlja, da so po vsemu sodeč ženevska pogajanja v popolnem zastoju in da vsaj prvi. spomladanski krog pogovorov med ameriško in. -sovjetsko delegacijo ni prinesel nobenega napredka. To. končno, potrjuje tudi sam Ustinov, ki hkrati tudi takoj našteva vse pogoje, od katerih Sovjetska zveza ne misli odstopiti tudi v prihodn' in s tem vsaj posredno napoveduje, da bo tudi jesen v Ženevi vroča, mogoče pa celo vnovič brez kakršnegakoli približanja sovjetsko - ameriških stališč. Do takrat pa. kot izgleda. ostane jo medseboine obtožbe, katera od obeh velesil bolj zavira proces razoroževanja in podpihuje novo oboroževalno tekmo v svetu. TASS je že I dejal, da je zdajšnia ameriška administracija že da'a »embargo* na pravilno interpretiranje sovjetskih stališč v ameriški javnosti in da želi s svojimi »uradnimi verzijami* pognati svoj oboroževalni stroj po meslutenih razsežnosti*. DANILO SLIVNIK ja predvsem zaradi tega, ker si je velika večina turistov že prej nabavila vozovnice za zasebne tra jekte, ladje državne železnice pa vozijo na pol prazne. V poslanski zbornici čistijo z marmorja patino nikotina RIM — Skupine specializiranih delavcev v teh dneh marljivo čistijo marmornate stebre in obloge v predsobi in hodnikih poslanske zbornice na Montecitoriu. Z marmorja odstranjujejo rumenkasto patino nikotine. V zbornici je med zasedanji namreč prepovedano kaditi, zato poslanci in novinarji to nadoknadijo med odmori na hodnikih, kjer so sicer že večkrat nameravali prepovedati kajenje. Vendar bi vsaka prepoved bila zaman, ker predstavniki ljudstva v teh prostorih uživajo imuniteto. Posledice te razvade, ki je zameglila sijaj kamna, so se odločili odpraviti pred skorajšnjim srečanjem v Rimu 300 poslancev iz raznih držav. Njim bo tako dana tudi prilož nost, da bodo začeli z okajevanjem očiščenega marmorja. Japonska tovarna Honda je predstavila v Londonu moped z zelo zanimivo, pa čeprav nenavadno linijo Poplave, ki so v ponedeljek prizadete nekatera območja Kalifornije so povzročile dokajšnjo škodo, prebivalci pa so se ponekod morali reševati s čolni (Telefoto AP) MESINA - Na Siciliji tudi letos beležijo dolge vrste avtomobilov, ki čakajo na trajekte, da jih bodo pre peljali na celino. Do zastojev priha OB OBNOVITVI SINDIKALNE SEZONE PO DOPUSTIH Stroški za delovno silo ostajajo ključno vprašanje za nove pogodbe Tudi Confcommercio preklical sporazum e draginjski dokladi HiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniuiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiNiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB REAGANOVA UPRAVA ZA SEDAJ ŠE NI REAGIRALA NA IZZIV FRANCOSKE VLADE Francija z rekvizicijo podjetja Dresser obšla embargo na dobavo opreme za sibirski plinovod Francoska poteza še stopnjuje nesoglasja med ZDA in njihovimi atlantskimi zaveznicami RIM — Medtem ko se izteka čas velikih poletnih dopustov, ostaja slej ko prej vprašanje stroškov za de lovno silo, oziroma strukture mezd in draginjske doklade, osrednji vozel italijanskih meddružbenih odnosov. Na milijone italijanskih delovnih ljudi namreč čaka na obnovitev te dolgo zapadlih delovnih pogodb, ker dclodajaici pogojujejo začetek pogajanj s pristankom sindikatov, da se »prilagodi* premična lestvica, torej edino sredstvo za obrambo de lovnih prejemkov pred inflacijo, seveda za delavce na slabše. Včeraj je uradno odpovedalo sporazum iz leta 1975 o enotni točki draginjske doklade še združenje trgov cev Confcommercio, ki je o svojem sklepu obvestilo sindikate in predsedstvo vlade. Sedaj so torej spora zum preklicala vsa združenja zasebnih in javnih podjetnikov, z edino i-zjumo organizacije državnih petrolejskih podjetij ASAP. To predstavlja močno sredstvo pritiska na sindika te, da sprejmejo sočasna pogajanja o pogodbah in o celotni strukturi plač, čemur se je doslej enotna sindikalna zveza CGIL CISL UIL upirala, češ da bi imela taka pogajanja negotov izhod. Sindikat povsem upravičeno opo reka trditvi delodajalcev, da je pre-ustroj draginjske doklade predpogoj za obnovo delovnih pogodb, češ da bi drugače sama premična lestvica »požrla* vseh 16 odstotkov dovoljenega naraščanja stroškov za delovno silo in bi ne bilo prostora za nobene poviške plač. Saj so za htevki posameznih kategorij že u-poštevali načelno obvezo sindikalnega vodstva o omejevanju inflacijske ravni pod postavljeno zgornjo mejo 16 odstotkov. Toda sprijazniti se pač mora z dejstvom, da iz korišča fronta delodajalcev, s Con-findustrio na čelu, pozicijo sile, ki izhaja iz naraščanja brezposelnosti in iz pomanjkanja resne vladne politike za izhod iz proizvajalne krize. Zato se mora pač pripraviti na boj tudi na tem okopu in pripravlja svoje predloge za prilagoditev strukture plač in v tem okvire tudi draginjske doklade od leta 1975 objektivno spremenjenim razmeram (pomislimo le na razbohotenje inflacije in na u-ravnilovko, ki jo je povzročil »davčni grabež*), toda tako. da obrani najnižje dohodke in uvede pravičnejše nagrajevanje strokovnosti. Kot je znano teče o teh vprašanjih v sindikalni zvezi razprava že nekaj let, tu pa tam je prišlo tudi do notranjih polemik, podrobnejša stališča pa vse tri članice zveze še izdelujejo, z namenom, da se predstavijo pred nasprotno stran enotno. Študijski urad CGIL bo v prihod njili dneh objavil obširen dokument s predlogi o spremembi enotne točke draginjske doklade, o preustroju strukture plač in o drugačnem ob davčenju delovnih prejemkov, ki bo osnova za simpozij, ki ga bo največja sindikalna organizacija priredila septembra. CISL bo svoj dokument predložil konec septembra. UIL pa je tudi začel razpravo o teh vprašanjih v svojih vodstvenih organih,, kar daje upati, da bo sindikalna zveza čimprej Izdelala skup no stališče in ga bo enotno branila ored delodajalci in vlado. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ —- Francoska vlada je s prav nenavadno potezo presekala pravne vozle, ki so nastajali zaradi ameriškega embarga v zvezi z opremo za sibirski plinovod. Minister za industrijo je namreč preprosto podpisal dekret o rekviziciji podjetja Dresser - France, francoske po družnice ameriške multinacionalke Dresser industries inc. Reaganova administracija na izziv še ni odgovorila. v Beli hiši so se zadovoljili samo s pojasnilom, da še preučujejo morebitne gospodarske sankcije. V podjetju Dresser France so lani podpisali pogodbo za izdelavo 21 plinskih kompresorjev, namenjenih za sibirski plinovod. Trije so že nared za izročitev in danes v pristanišču Le Havre. kjer je tudi tovarna, pričakujejo sovjetsko ladjo, ki bo prevzela tovor. Pogodba francoski podružnici zagotav lja 1?0 tisoč delovnih ur in je vredna četrtino njenega letnega prometa. Vodstvo podružnice zaradi a-meriškega embarga ne bi smelo ne predati prvih kompresorjev ne na daljevati izdelave. V Veliki Britaniji, kjer imajo podobne težave, so Reaganovo zapo ro pred kratkim obšli bolj elegent-no, in sicer so uporabili določila posebnega zakona, ki vladi omogoča, da tudi v podružnicah tujih družb uveljavi nacionalne interese. V francosKi zakonodaji takih možnosti ni in zato so v Mitterrandovih štabih izbrskali zaprašen zakon iz leta 1938 oziroma njegovo nekoliko prožnejšo dopolnitev iz leta 1959, zakon, po katerem sme vlada v nekaterih primerih preprosto zaseči podjetje, ki sicer ni v državni lasti. Vse skupaj je kajpak samo ju-ricličen dežnik, kajti ameriška matična tiiša ne bo prav nič oškodovana. V bistre je minister za industrijo vodstvo podružnice razbremenil odgovornosti in prevzel nase morebitne mednarodne pravne za plete. Toda po obliki — navsezadnje gre le za «rekvizicijo», čeprav na papirju — je sklep francoske vlade klofuta Reaganu. Na francoskih tleh smo mi gospodar, je danes opoldne izjavil minister Che-venement. Nenavadna poteza je zaostrila tudi notranjepolitični boj v sami Franciji. Levičarski sindikati, zlasti prokomunistično združenje CGT, vladni ukrep pozdravljajo, medtem ko organizacije desnice ob privezu sovjetske ladje celo pripravljajo demonstracije Rekvizicijo je doslej največkrat uporabil De Gaulle, predvsem med večjimi stavkami, da bi zagotovil nemoteno proizvodnjo v ključnih sektorjih (elektro-distribucija, pekarne itd.). Proko-munistični sindikati, se danes posmehuje desnica, so tedaj vedno protestirali, stranke levice pa so sprejem zakonskega določila v tudi novo stopnjevanje nesoglasij med ZDA in njihovimi atlantskimi zaveznicami. VILKO NOVAK Norveški plin v Evropi šele v letu 1990 Gaullovih časih označile kot «raz bojniško dejanje*. Vse je zdaj seveda odvisno od ameriškega reagiranja. Toda Bela hiša doslej ni odgovorila niti na u-stno noto. s katero so članice EGS v začetku avgusta protestirale proti razširitvi embarga na evropske po družnice ameriških družb. Veliko hrupa za nič? Mogoče, nemara pa STAVANGER (Norveška) — Ob odprtju 5. mednarodnega sejma v Stavangeru, ki je posvečen petrolejski podmorski industriji, je ministrski predsednik Willkoch jasno in odkrito povedal, da zahodna Evropa ne bo mogla prejemati od Norveške zemeljskega plina pred letom 1990. Willkoch je govoril v navzočnosti kralja Olafa V. ter številnih tujih sodelavcev na sejmu. Med njimi je tudi italijanski Agip, ki ima na Nor-—, veškem družbo Norsk - Agip, ki so-De deluje pri podmorskih raziskavah Severnem morju. Bil je prav Agip, ki je menda odkril ležišča nafte «E-kofisk*. ki je za Norveško pravo bogastvo. Iz govora ministrskega predsednika Willkocha je razvidno, da so posebno ZDA pritiskale na Norveško, naj poveča svojo naftno industrijo ter naj dobavlja zahodni Evropi večje količine zemeljskega plina. To pomeni, da se Amerikanci resno bojijo sibirskega plinovoda in bi hoteli na ta način preprečiti odvisnost zahodne Evrope od energetskih virov na vzhodu. Norvežani so na te zahteve odgovorili z odločnim «ne*. Vsaj do 1. 1990 Norveška ne bo mogla povečati svojih dobav, čeprav so rezerve zemeljskega plina baje ogromne. Norvežani baje tega ne bodo storili, da ne bi spravili v nevarnost ravnotežja svojega blagostanja, ki ga je sedaj le malo načela gospodarska kriza (na Norveškem znaša poprečni dohodek na prebivalca letno okoli 14 tisoč dolarjev). Norveška vlada bo podpirala domača petrolejska podjetja, državna ali zasebna, toda le v smislu harmoničnega razvoja. Dovoljen bo pristop tudi tujim družbam. ki pa se bodo morala obvezati, da bodo skrbele tudi za izgradnjo ustreznih struktur na kopnem in se ne bodo pehale le za dobičkom iz črpanja nafte. OSLO — Na Norveškem so odkrili ostanke polarnega medveda, ki je živel pred več kot 10.000 leti. Norveški strokovnjaki zatrjujejo, da so doslej po vsem svetu odkrili ostanke le osmih tako starih medvedov. Načet ugled italijanske vojne mornarici RIM - V vseh povojnih letih » italijanska vojna mornarica se digrala tako bedne vloge kot v dneh, ko ima na dveh svojih djah «tuje* goste: kontingent > lijanskih mirovnih sil, predvsem P časnikarje, ki jim je malo m31 ugled in ponos italijanske^. mornarice. Edim večji izktoev« ladji italijanske mornarice « do» in «Caorle» sta se namreč kazali za kar sta v resnici; s preživeli barkači, ki za čudež ploveta. Vse se je začelo takoj P" odhodu. Najprej je imela «Cap ^ težave s krmilom, nato z OSJ0 t nega od vijakov, za dober konec p je električni mrk za nekaj ca®a nesposobil vso električno napeh in seveda klimatske naprave, ni bilo prijetno za nenavajen® P ložnostne stanovalce v razbeiJ®1 pločevini. Ladijski mojstri so vse te kosti* nekako popravili, a hpn, iznajdljivost ni bila kos eni od pogonskih gredi na admiralski, dji «Grado», ki je počila v nM nerodnem trenutku, ko so bile oči Italije uprte v malo brodori^ ki je plulo proti Libanonu. Na ^ in na nos so s helikopterjem P05^ na ladjo izvedence, a okvara J® la, kot kaže, med plovbo nep°Pr. ljiva. Medtem je ladja plula 4P® vično hitrostjo 6 vozlov (U kll0F trov na uro) proti svojemu eri njena dvojčica «Caorle» j® Pi* godila hitrost, civilni trajekt na Speranza* pa je moral v kr pluti okrog izkrcevalnih ladij. .. ne bi uničil svojih motorjev. ' , vom z zlatimi našitki ni Pre0S u. drugega, kot da so «Grado» P1*/., stili njeni polževi plovbi, saj Dr’ le tako »Caorle* in «Buona ranza* prispeli danes v Pr nem roku. Načelnik genera-s italijanske mornarice admiral nassi, pa je takoj zvalil krivdo druge, češ da mornarici prinianj^ je sredstev za remont svojih sta* ladij. . --.,3- Za tako neposrečeno opravi® ^ nje so takoj zagrabili radikalci, so s številkami v roki kako je mornarica letos P°ra .. kar 4.754 milijard lir za svoj ^ galomanski načrt gradnje ve bojnih ladij, obenem pa ie izmanjšala sredstva za vzdržev manj prestižnih ladij, radikalci (zmanjšala sredstva za vzdrževali "kalci *» to zahtevajo odstranitev admu** Monassija. iljni* Poveljnik jahte tri ure klical pomoč SANREMO (Imperia) - P°v'elJ"io večje jahte je včeraj, pribliz11?^ milj od obale Sanrema, skoraj “i zaman poskušal poklicati pomoč- ^ radi okvare na napravi, ki kaz® ^ količino goriva v rezervoarjih- • namreč ostal brez goriva, ladj8,,eli je bila prepuščena valovom. P® |9 urah je poveljniku jahte le usi* preklicati pozornost neke ladjo- VIDEM - Suša je doslej la precejšnjo škodo tudi kmeto ^ Furlaniji. Po nekaterih vesteh o’ pridelek koruze v zgornji Fn*;, ^ celo do 80 odstotkov manjši od skega. PIŠTOLA - Med letošnjimi d®K sti se tatovi niso omejili na klas ^ vdiranje v prazna stanovanja- -^gt bov na območju Pistoie so na Prl odpeljali 140 smrekovih hlodov- KLJUB GOSPODARSKI KRIZI, KI PESTI VSE RAZVITE DRŽAVE Slovenija je po odstotku zaposlenih daleč nad jugoslovanskim in evropskim poprečjem LJUBLJANA - V sterilnih statistikah in kazalcih o zaposlenosti v Jugoslaviji že več let pripada pomembno mesto Sloveniji. Ta republika že celo desetletje drži trdno v svojih rokah problem nezaposlenosti in preprečuje naraščanje števila prebivalcev brez delovnih mest. V francoski tovarni Dresser ao nared ze trije posebni kompresorji za sibirski plinovod (Telefoto AP) Stopnja nezaposlenosti v Sloveniji je občutno pod jugoslovanskim povprečjem. Znaša le 1,7 odst., kar je po tako menovanih mešanih merilih nizka raven nezaposlenosti, celo za visoko razvite države in Evropo sploh. •Ti podatki so del slovenskega recepta za pregon nezaposlenosti, ki ga je direktor strokovne službe zve ze skupnosti za zaposlovanje Slovenije Marko Selan pojasnil v pogovoru s Tanjugovim novinarjem. »V Sloveniji ta čas že dalj časa — ob majhni toleranci — lahko imenujemo obdobje polne zaposlenosti. Izrazito visoka je raven tako ime novane družinske zaposlenosti. V številnih družinah delata dva ali več članov. Poleg tega je med zaposlenimi 46 odstotkov žensk. To je naj-rišji odstotek zaposlenih žensk v Evropi, morda pa celo v svetu*, poudarja Marko Selan. Kljub nizki ravni nezaposlenosti pa slovensko gospodarstvo še ni prebolelo stare bolezni — relativno slabe strokovne strukture zaposlenih. Odstotek delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo je manjši kot v drugih predelih države, medtem ko je hkrati med tistimi, ki čakajo na delo, največ strokovno izobraženih, z drugimi besedami, struktura nezaposlenih je boljša od strukture zaposlenih, kar ima lahko zelo slabe in dolgoročno škodljive posledice za razvoj gospodarstva v celoti. »Letos smo posebno pozornost namenili letnim načrtom zaposlovanja. Sestavljata jih dve neločljivi celoti: politika zaposlovanja in bilanca za poslovanja,* pravi Marko Selan. , med njimi je takih, ki težko nMjj Zaposlovanje se bo gibalo v sme- jo delo zaradi manjših fizični ^ ri povečevanja dohodka in poprav- umskih sposobnosti. 6.500 pa J‘% ljanja kadrovske strukture. Vsaka ka na delo več kot pol leta. delovna organizacija mora v svoj kolektiv vključiti najmanj enega pripravnika na leto. Delovne organizacije morajo prav tako občutno zmanjšati honorarna in pogodbena dela. Po bilanci zaposlovanja v Sloveniji se bo stopnja zaposlenosti letos povečala za 1,1 odstotka, kar bi zagotovilo možnost za vključitev približno 12.500 novih delavcev in 4.500 pripravnikov. Predvidoma naj bi bilo med novozaposlenimi 70 odstotkov strokovno usposobljenih kadrov Glede na druge kraje države so v Sloveniji postavili proti nezapo slenosti še eno barikado. Gre za spremembe mehanizmov solidarnosti, pri čemer se povečuje tveganje skladov teh sredstev, da ne bi prihajalo do neprijetnih presenečenj. To je svojevrstna zaščita pred tehnološkim in ekonomskim viškom dela, ki se je v tej republiki prvič pojavil lani. Leta 1981 so v Sloveniji zabeležili tudi večje stečaje delovnih organizacij, verjetno pa bo letos to število večje. Ob približno 1 milijon 800 tisoč prebivalcev Slovenije dela skorajda vsak drugi. V družbenem in zasebnem sektorju je 804.718 stalno zaposlenih. Družbeni sektor daje delo 781.641 osebam, v gospodarski dejavnosti pa je 658 tisoč delavcev, od tega 125.000 v industriji. Trenutno je v Sloveniji 12 tisoč nezaposlenih. Približno štiri tisoč V Neaplju našteli 181 umorov NEAPELJ - V mestecu Af*rf* pri Neaplju so včeraj neznan® p, morili 56-letnega Marca Sad . ^ tra, ki je bil doma na omejen' časni svobodi. V zadnjih 16 ura"^ na območju Neaplja našteli 4 u re. Skupni letošnji seštevek oW? nov med zločinskimi skupinah jc tako povzpel na 181. BENETKE - Gosti roji muši®' t preplavili Benetke. Čeprav ne PlK8j