Jutri posebna izdaja o enotni manifesta IS 1
‘	'	* h I ÉS'ill IH ik'7^-3 tó -K -J' y
.. ■■**""" ""  "	1 "* " "	fO
_ £■: ' !>
««morski dnevnik
Uha|atl v Tutu '3. maja 1946, njegov Pohodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-*** 1943 v vasi Zakriž ^ Cerknim, razmnožen 08 ciklostil. Od 6. do 17. ••ptembra 1944 se je tl-8kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-7* °d 18. septembra 1944 do 1. maja 1946 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8.
1945 pa v os v oboj e-*]®rn Trstu, kjer je Izšla za-onja številka. Bil je edini tiakanl partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
m
:n
I>
co
Z	Vi
z:	ui
C-	-fc-
i—t
!•••-:	l>
2:	Tj-
i—!
O
i>
O
O
o
ro
o
Ó
mm

mm p
b*:-. '	-Sriit

mm
in da kjmmm :fnl Stili tli
Srečko Kosovel
• ■#
M^^,ovlni Cena 500 lir - Leto XL. št. 119 (11.842)
Trst, nedelja, 20. maja 19
p<hij Ja tti/m boibo a ruti, bowo, Svoti boiboy m milu, mfimtlm niti slofiih srn, m imiskomnj, izjikmmnj,
timu j da sjioznatno étwj ohm
Davčne prijave do 8. junija
RIM — Rok za vložitev prijav dohodkov iz leta 1983 je za vse davkoplačevalce odložen do 8. junija, za državne uslužbence pa do konca prihodnjega meseca. Tako odločitev je sprejel včeraj finančni minister Visentini, u-poštevajoč, da so stavke v nekaterih uradih zakladnega ministrstva povzročile zastoj pri oddajanju davčnih potrdil (obrazcev 101) državnim uslužbencem, krajši odlog pa je priznal tudi vsem ostalim davkoplačevalcem »iz vljudnosti do članov senatne komisije za finance in zaklad (ki je predlagala tak odlog) in iz spoštovanja do parlamenta«.
Ustrezni zakonski odlok bo Visentini predložil na prihodnji seji vlade, ne bo pa vseboval predloga o odložitvi roka tudi za doplačilo dodatnega občinskega davka na zgradbe (SOCOF). Vsi lastniki stanovanj bodo torej morali do konca maja izplačati (na pošti ali v občinskih zakladnicah) ustrezne zneske.
V priredbi študijskega centra Nediža in Slori iz Čedada
Pravična zaščita slovenske manjšine tema Benečanskih kulturnih dnevov
ŠPETER — Za pravično pravno u-redilev slovenske manjšine v Italiji, je naslov letošnjih Benečanskih kulturnih dnevov, manifestacije študijskega centra Nediža in Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Čedada, ki je letos izjemoma trajala en sam dan. Gostja letošnje manifestacije je bila podpredsednica senata Giglia Tedesco Tato, kar je še zlasti pomembno sedaj, ko se je v senatni komisiji za ustavna vprašanja začela razprava o predloženih osnutkih globalnega zaščitnega zakona. Že sam naslov letošnje manifestacije torej priča o aktualnosti problematike. Be-nečanski kulturni dnevi že po tradiciji obravnavajo vsako leto nekatera specifična vprašanja in letos so nedvomno zadeli v živo, kar dokazuje tudi živahna razprava, ki se je razvila včeraj popoldan v veliki dvorani občinskega sveta v Špetru. Žal se poslanci, ki so zagotovili udeležbo,
srečanja niso mogli udeležiti zaradi parlamentarne razprave o draginjski dokladi, vendar na zasedanju vsekakor živahnosti ni manjkalo.
Po pozdravu Pavla Petričiča je Ferruccio Clavora spregovoril o nekaterih mednarodnopravnih aspektih manjšinske problematike in še zla sti navedel objektivne in subjektivne kriterije, po katerih lahko neko skupnost smatramo za manjšino: skupnost, ki govori drugačen jezik, ki je znatno manj številna od večine in jo sestavljajo državljani tiste države ter skupnosti, ki izraža voljo, da se prišteva k manjšini. Po teh kri terijih, ki jih je v okviru komisije OZN sestavil profesor Capotorti, so torej Slovenci v Italiji in z njimi tudi Slovenci videmske pokrajine manjšina.
Evropski poslanec Gaetano Arfè je nato obrazložil dosedanje delo evropske skupščine na področju manj-
Oh postavitvi druge zahteve po zaupnici
Vse kaže, da Craxi podira mostove med seboj in vso levo opozicijo
RIM — Spor med Craxi jem in levo opozicijo postaja vse ostrejši. Sinoči je vlada že drugič v 48 urah postavila vprašanje zaupnice. Minister za delo De Mi-chelis je predstavil sinoči resolucijo, s katero bodo, po mnenju predstavnikov večine, nevtralizirali številne resolucije, ki so jih predložili komunisti in druge opozicijske stranke. Večina se v bistvu boji, da bi med tajnim glasovanjem ob prvi priložnosti prišlo do veljave negodovanje, zlasti med demokristjanskimi poslanci. KPI, seveda, meri prav v nasprotno smer. V teku pa je tudi oster spopad glede interpretiranja pravilnikov. Danes zjutraj bo, kot izhaja iz koledarja, nova faza razprave, če se bo končala z zmago vlade je gotovo, da bo KPI nadaljevala, oziroma še povečala obstrukcijo in bodo spregovorili vsi njeni parlamentarci.
Včerajšnjo novost dneva v poslanski zbornici je predstavljala zelo odprta polemika med komunistično stranko
in predsednico zbornice, komunistko Nilde Jotti. Včeraj zjutraj je Jotti jeva zavrnila predlog komunista Spagno-Mja, ki je želel postaviti na dnevni red zakonski načrt o kazenskem postopku. Pa tudi sicer na splošno daje predsednica zbornice prednost skoraj vsem zahtevam večine.
V takem vzdušju se odnosi med komunisti in socialisti, kajpak, slabšajo iz dneva v dan bolj in bolj. V današnjem »Avantiju« je podtajnik Martelli napisal članek, v katerem prvič uporablja zelo ostre besede: »mešanica jezuitstva in makartizma«, »impresionantno naraščanje inkvizicije«, »žalitev za žalitvijo« itd. V nada ljevanju pa prehaja Martelli h grožnji s povsem nedvoumnimi izrazi, da bi znalo priti do odpovedi vseh levih zavezništev, in bolj na splošno tudi vseh odnosov, ki še vežejo (trenutno ni mogoče več reči do kdaj) komuniste in socialiste.	R. G.
šin in poudaril, da obstajajo v Strasbourgu prizadevanja, da bi listina o pravicah manjšin, ki jo je evropska skupščina odobrila, ne ostala ar hivsko gradivo. Tako so ustanovili biro evropskih manjšin, ki sedaj preučuje to problematiko. Senatorka Jelka Gerbec je spregovorila o postopku za odobritev globalnega zaščitnega zakona v senatu in poudarila, da Slovenci živijo v treh pokrajinah in jih ni mogoče razdeliti v skupine ter nekatere diskriminirati. Gerbčeva je še dejala, da je treba spregovoriti tudi o gospodarski problematiki, kajti treba je predvideti gospodarski razvoj krajev, v katerih živi manjšina, da se bo le ta narodnostno ohranila in razvijala.
Razprava je bila kot rečeno dolga in živahna. V njej so številni govorniki obravnavali pretežno problematiko Slovencev v videmski pokrajini: od problemov, ki se pojavljajo v občinskih upravah pri razpravljanju o manjšinski problematiki (Fabio Bo nini) do potrebe po slovenski šoli v Benečiji (Rafko Dolhar), od vloge, ki jo ima slovenska manjšina za enotnost dežele Furlanije - Julijske krajine (Renzo Travanut) do pomena poznavanja manjšinskega jezika in kulture s strani večinskega naroda (Darko Bratina), od problemov v zvezi z zaščito furlanske manjšine (Adrian Ceschia) do pomena gospodarskega razvoja za Benečijo (Giuseppe Blasetig).
Zasedanje je sklenila senatorka Giglia Tedesco Tato, ki se je navezala na številne govornike in sintetizirala sklepe razprave s potrebo, da pride čimprej do odobritve zaščitnega zakona za slovensko manjšino, pri čemer ne smejo biti Slovenci videmske pokrajine nikakor diskriminirani. Senatorka Tedesco Tato je namreč poudarila, da je v nasprotju z vsako logiko dejstvo, da se hoče najmanjša zaščita nuditi prav tistim, ki so najdlje italijanski državljani, kajti videmska pokrajina je v Italiji že več kot sto let. Podpredsednica senata pa je obenem poudarila, da
obstajajo politični problemi, ki j*(* bo treba rešiti in je dejala, da nikakor ne more biti optimist, kar zadeva rok, v katerem naj bi bil zakon za globalno zaščito odobren.
Ob koncu zasedanja so naslovili na rimske oblasti poziv, naj se razprava o globalni zaščiti čimprej nadaljuje in naj se zaključi z odobritvijo zakona, ki bo ustrezal potrebatn in zahtevam celotne slovenske manjšine.
V dopoldanskih urah pa se je senatorka Tedesco Tato srečala najprej s predstavniki slovenskih kulturnih organizacij videmske pokraji-ne, nato pa še z občinskimi upravitelji, ki so ji obrazložili sedanje stanje Slovencev v videmski pokrajin» in jo seznanili s svojimi prizadevanji za priznanje narodnostnih in družbenih pravic.
BOJAN BREZIGAR
IZJAVA TRENERJA SZ
»Protiolimpiade« na Vzhodu ne bo
DUNAJ — Glavni trener sovjetske atletske reprezentance A-leksander Ušakov je odločno zanikal, da nameravajo vzhodne države organizirati »protiolim-piado«.
Povedal pa je, da bodo pred in po losangelških igrah priredili vrsto pomembnih športnih tekmovanj, na katera bodo povabili odlične tekmovalce, med temi tudi olimpijske zmagovalce. Ta tekmovanja naj bi bila v Moskvi, Pragi, Vzh. Berlinu, Varšavi in drugod. Datume bodo določili v naslednjih dneh.
Ušakov je obžaloval, da mnogi odlični tekmovalci vzhodnega bloka ne bodo nastopili v Los Angelesu, odločno pa je zavrnil trditev, da pomeni sovjetski tilnik z iger tudi njihov »bojkot«.
Nevarni položaj v Zalivu pred varnostnim svetom
NEW YORK — V tem tednu se bo verjetno sestal varnostni svet OZN, da bi razpravljal o plovbi, ki jo v Perzijskem zalivu vedno boj ogroža vojna med Irakom in Iranom, šest arabskih držav iz Zaliva (Saudska A-rabija, Kuvajt, Bahre in, Oman, Katar in Emirati) je včeraj sklenilo vso stvar iznesti pred varnostni svet.
Istočasno pa je tudi Iran zahteval od OZN, naj takoj pod vzame primerne ukrepe proti Iraku, da ta ne bi več napadal ladij.
Kriza na tem delu sveta in grožnja,
da bo Zahod ostal brez dobav petroleja iz Zaliva, bo verjetno tema pogovorov vrha sedmih najbolj industrializiranih zahodnih držav, ki bo junija v Londonu. Po nekaterih vesteh so ZDA, Vel. Britanija in Francija že pred dnevi sklenile poslati svoja ladjevja v Zaliv Vsekakor pa je položaj na tem področju še naprej zelo napet, saj je tudi včeraj neko neznano letalo zadelo in potopilo 16.000-tonsko ladjo, ki je prevažala iz Španije v Iran jeklo.
Sindikalni boj v ZRN postaja vedno ostrejši
FRANKFURT — Prvi teden množičnih stavk, s katerimi hočejo zahodnonemški delavci ob enaki plači doseči pri svojih delodajalcih 35-umi delavnik, je stal - ZRN kakih 2.500 milijard lir izgube.
Bonnska vlada je zato pozvala sindikate in delodajalce, naj čimprej sklenejo sporazum, saj se boji, da bi nadaljevanje teh stavk prineslo veliko prednost tuji konkurenci.
V preteklem tednu so stavke neposredno prizadele sicer le kakih 40 večjih kovinarskih podjetij, toda zaradi pomanjkanja nadomestnih delov in polizdelkov so mnoga druga, zlasti v deželi Baden - Wurttemberg, zašla v hude težave.
Zdaj pa vse kaže, da se bodo stavke v ponedeljek razširile še na področje, kjer delujejo velike avtomobilske tovarne in zajele kar 100.000 delavcev, sindikati pa so že zagrozili s stavko, v kateri naj bi sodeloval kar poldrugi milijon kovinarjev v vsej državi.
Černenko za pogajanja o vesoljskem orožju
MOSKVA — Včeraj se je sovjetski partijski in državni voditelj Konstantin černenko zavzel za odprtje mednarodnih pogajanj, ki naj bi preprečila militarizadJ0 vesoljskega prostora. To je storil v odgovoru ameriškim? znanstvenikoma Richardu Garvinu ter Carlu Saganu, sta pred kratkim naslovila nanj poziv proti oboroževalni
tekmi.	,
Černenko je v svojem odgovoru med drugim posredno opozoril Združene države, naj si ne domišljajo, da s» bodo lahko zagotovile vojaško premoč z vesoljskim rožjem. Na tak njihov poskus bi Sovjetska zveza zn0-' la primemo odgovoriti.
Sovjetski voditelj pa je vsekakor izrazil preprič0' nje, da je mogoč sporazum, ki bi preprečil nevarno5 takšnega oboroževanja. Prvi korak v to smer bi po nj^ govem morala bati jasna odpoved velesil protisatelitskim sistemom. Sovjetska zveza se je za to že zavzela l00 skega septembra na zasedanju glavne skupščine OZN-
Nerazumljivo sporočilo goriškega občinskega odbora
Goriška občina nam je poslala naslednje tiskovno sporočilo, ki ga v celoti objavljamo:
Izvršni odbor Občine Gorica, v zvezi z manifestacijo, ki jo prireja skupnost Slovencev v Italiji v nedeljo na Trgu zmage (Travniku, op. ur.) v Gorici, ne more mimo ugotovitve, da — medtem ko se išče s konstruktivnim duhom in odprtim srcem u-skladitev obstoječih različnih stališč o pravni ureditvi zaščite za slovensko manjšino — se rajši nastopa s pobudami, ki grozijo ustvariti razmere nerazumevanja.
Občinski odbor potrjuje voljo — nedavno izraženo tudi z dokumentom, ki ga je izglasoval občinski svet — da pripomore k »pravičnemu in primernemu« zakonu za zaščito slovenske manjšine: ta smoter, da bo lahko uresničen, mora biti — v vsebini — uravnovešen in prikrojen različnim stvarnostim naše dežele in pokrajine, mora — v metodi, ki spremlja njegovo uresničevanje — preprečiti ponovno ustvarjanje že premeščenih nasprotij, spoštujoč zgodovino mesta in njegova čustva italijanstva.
Občinski odbor nazadnje spominja, da čaka na zakonski osnutek, ki ga izdeluje vlada: na njegovi osnovi se bo morala, na ustreznih forumih in
po skrbni in usmerjeni proučitvi, razviti razprava, prosta vsakega emotivnega nagiba in usmerjena v iskanje najprimernejše in najpravičnejše rešitve.
Vas ni sram?
Gorica evropsko mesto. Gorica središče mittelevropske kulture. Gorica do svojih sosedov Nove Gorice, Ljubljane odprto mesto. Gorica, danes pobratena s Sassarijem, že prej z Venlojen na Holandskem.
Dobrodošli v Gorici. Napise je postavila občinska uprava!
Kako lepo se vse to zdi.
Malo mesto, ki si išče poti iz svoje odmaknjenosti s poudarjanjem svojega kulturnega poslanstva preko svojih ozkih meja.
Kako visoki in plemeniti so njeni stiki.
Skoro sram me je.
Nihče od nas goriških občanov slovenskega jezika se ni tem njenim težnjam popolnoma posvetil. Celo nasprotno! Zaustavljamo njen zagon k širšemu, mittelevropskemu, evropskemu in kulturnemu svetu. Preozki smo in preskromni. Zahtevamo, da bi morali najprej oboji, slovenski in italijanski goriški občani, kulturno in o-
mikano medsebojno zaživeti, se obojestransko spoštovati, $e med seboj pobratiti.
V tem duhu zahtevamo naš globalni zaščitni zakon. Ne dojemamo, da že z našo prisotnostjo, z našo slovensko govorico vznemirjamo tenkočutno ubranost tistih italijanskih so-občanov, ki ta svoja stremljenja, svo-
jo demokratičnost razkazujejo raje v tujini kot doma.
Kaj naj naredimo? Kam naj se damo?
Na Travnik!
Tam je mesto za trdogovoreče, trmaste potomce tolminskih, briških, vipavskih in kraških puntarjev. Na Travnik, da nas bodo videli, da nas
bodo slišali vsi oni, ki bi nas na) raje ne videli in ne slišali.
Goriški občinski upravitelji! sto zaželenega pozdrava in podp0* naši današnji manifestaciji sptejeiU" te stališča do nas najbolj naspi0 nih sil.
Vas ni niti malo sram?
MIRKO PRIMOŽIČ
Računalniki in programski paketi za
u vozno - izvozna podjetja špediterska podjetja knjigovodstvo
IN FORD AT A Trst - Ulica Coroneo 1 - Telefon 753888
Predstavniki evropskih manjšin voščijo uspeh naši manifestaciji
Poziv k sožitju
Podpisalo ga je osem mladinskih organizacij
STRASBOURG — lz evropske prestolnice smo prejeli kratka, v ita lijanščini in francoščini napisana voščila za dober uspeh naše današnje Manifestacije, ki jo prirejamo zato, da bi od Italije čimprej prejeli globalni zaščitni zakon.
Voščilo je zares kratko, in lahko bi rekli tudi pomembno, saj so ga Podpisale za pravice manjšin v Evropi zavzete osebnosti.
Zato pa je toliko bolj dolg seznam podpisnikov tega voščila, ki ga rade volje v celoti ponatiskujemo, da bomo vedeli, kako v tem boju sploh nismo osamljeni, ampak da ga, poleg Slovencev v matični domovini in izven nje, pa poleg vseh naprednih in do nas poznanih prijateljskih sil, podpirajo tudi pripadniki drugih narodnosti v Evropi.
Henry Giordan, Okcitanec, raziskovalec pri Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, Pariz (Francija).
A mi and Keravel, predsednik Odbo-ra za obrambo in razvoj jezikov v Franciji, generalni tajnik Združenja »Emgleo Breiz« (za obrambo breton-scdne), Brest (Francija).
•l°an Dorandcu, generalni tajnik Odbora za obrambo in razvoj jezikov v Franciji, tajnik Federacije za o-brambo in razvoj katalonskega jezi-ka. Pariz (Francija).
Jean Haritschelar, profesor na Akademiji baskovskega jezika, Univerza v Bordeauxu (Francija).
Alexander Langer, deželni svetovale Liste za drugačno Južno Tirolsko, “°cen (Italija).
Andreina Emeri, deželna svetoval-ka Liste za drugačno Južno Tirolsko, Bočen (Italija).
Arnold Tribus, občinski svetovalec t,ste za drugačno Južno Tirolsko, Bočen (Italija).
Philippe Martel, predsednik Združenja Okcitancev »Obradors Occi-tans«, Pariz (Francija).-
Donali O’Riagain, generalni tajnik evropskega. urada za ogrožene manjšinske jezike, Dubin (Irska).
Yvo J. D. Peeters, direktor Centra ?a Preučevanje pravic etničnih skup-n°sti, Bruselj (Belgija).
Bruce Black, član Britanskega od-oora evropskega uradà za ogrožene manjšine jezika.
Antonello Paba, Kongres katalonske kulture, Sassari (Italia).
Frida Piazza, Ladinka, Orti sei, Bočen (Italija).
Hugo Valentin, predsednik Ladinskega ku tumega instituta »Micurà de Rii, Bruneck, Bočen (Italija).
Hilda Pizzinini, Generalno združenje Ladincev v Dolomitih, Ortisei, Bočen (Italija).
Luigi Menardi, podpredsednik Generalnega združenja Ladincev v Dolomitih, Ortisei, Bočen (Italija).
Lois Graffomara, direktor Ladinskega kulturnega inštituta »Micurà de Rti«, Bruneck, Bočen (Italija).
Eric Evans, profesor Univerze Car dif, Wales (Ve'itoa Britanija).
Hubert Iennises, Nemška jezikovna skupnost v Belgiji, Radio Belgija, Bruselj, (Belgija).
Durk Gorter, Evropski urad za o-grožene manjšinske jezike, Britsun (Nizozemska).
Domenica Minniti, predsednica Grškega združenja »Ghiaie tu Vua«, Bova Marina, Reggio Calabria (Italia).
Albert Verdoot, Center za sociološke raziskave Univerze v Louvainu (Belgija).
Hans Ronald Joergensen, generalni tajnik Federalistične zveze etničnih skupnosti (UFCE), Flensburg (Zahodna Nemčija).
Ernest Meyer, podpredsednik UFC E, Flemsburg (Zahodna Nemčija).
Anke Van der Goot, Inštitut za jezikovno intergracijo Groningen (Nizozemska).
Theodor Veiter, podpredsednik Mednarodnega združenja za manj razširjene jezike (AIDCLM), Trg (Avstrija)
Piero Ardizzone, Evropski urad za ogrožene manjšinske jezike, Rim (Italija).
A ina Moll Marques, Genenalitat de Catalunya, Barcelona (Španija).
Francese Vallveido, Kata onska so-ciolingvistična skupina, Barcelono (Španija).
Alain Nouvel, generalni tajnik AID CLM, predsednik Okcitanskega združenja v Montpellieru (Francija).
Josè Luis Lizundia Askondo, podpredsednik Akademije baskovskega jezika, Bilbao (Španija).
Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnostna vprašanja, Ljubljana (Jugoslavija).
Francois Perfettini, predsednik Združenja »Scola corsa«, Bastia (Francija).
Ferdinand Moschernross, predsednik Alžaške ljudske zveze Volksbund, Strasbourg (Francija).
Filipi Warash, predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov na avstrijskem Koroškem, Celovec (Avstrija).
Regina!d Vospernik, predsednik FU EV (Federalistična zveza evropskih etničnih skupnosti), Podravlje (Avstrija).
Karel Smole, predsednik Koroške enotne liste, Rož (Avstrija).
Marjan Šturm, tajnik Zveze sloven skih organizacij na Koroškem, Celovec (Avstrija).
Ivo Miller, predsednik Kulturnega združenja Hrvatov na Gradiščanskem (Avstrija).
Herbert Gassner, predsednik na rodne šae Hrvatov na Gradiščanskem (Avstrija).
Antoin Mac Cionnaith, Urad za o-brambo keltščine, Dublin (Irska).
Christel Peterson, predsednik Mladine evropskih narodnostnih skupnosti, Dorpuun, Severna Frizija, (Zahodna Nemčija).
Etelredo Pascolo, predsednik »Int Furlane«, Videm (Italija).
Lucia Sasso, Združenje furlanskih pisateljev, Radio Onde Furlane, Videm (Italija).
Senatorka Tedesco v deželnem svetu
TRST — Ob prihodu v našo deželo aa Posvet v Čedadu o pravični urejati Položaja slovenske manjšine je P°dprcdsednica senata Ciglia Tedesco . Petek obiskala deželni svet, kjer so k* sprejeli podpredsednik deželnega veta Ermano, svetovalec tajnik Peruti0 in svetovalec Bratina. Podpred-edmeo so sprejeli senatorka Jelka ^erbec, evropski parlamentarec Arfè, vj^Y.el Petričič od študijskega centra ediža in Ferruccio Clavora od SLO 1. dveh ustanov, ki sta pripravili čadski posvet.
F o je podpredsednik Ermano popravil senatorko Tedesco v imenu elotnega sveta, je poudaril, da je dejati svet vedno posvečal pozornost r'aojsinskim vprašanjem in da je dejati večkrat pri vladi in parlamentu P°kazala interes za odobritev zako->.'?.• ti bo zavaroval Slovence v Ita-Takšno svojo zahtevo je postavil 1 Prepričanju, da imajo manjšine od-acilno vlogo pri razvijanju prijatelj-Va med sesednimi narodi.
"ji
Italijanska republiška ustava jamči enakopravnost vseh državljanov pred zakonom in pravico manjšin, da jih ščitijo posebne norme.
Prepričani smo o pomembnosti in pomenu teh načel, za katere mislimo, da so temeljni pogoj za uresničenje popolne demokracije. Zaradi tega nalaga prisotnost slovenske narodne skupnosti v naši deželi slehernemu državljanu in institucijam moralno in državljansko dolžnost, da zagotovijo manjšini osnovne pravice, ki jih jamči ustava naše države.
V zvezi s tem so v tekoči zakonodajni dobi razne politične sile predložile parlamentu kar štiri zakonske osnutke. Ne nameravamo tu obravnavati posameznih predlogov. Kar hočemo glasno potrditi, je naša skupna volja, da bi bil sprejet v doglednem času, vsekakor že v tej zakonodajni dobi, zakon o globalni zaščiti, ki bi dejansko ustrezal stvarnim zahtevam slovenske narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Zgodovina in spori, ki so v zadnjem stoletju označevali življenje našega mesta, utegnejo biti razumljiv vzrok za težave, ki jih toliki Tržačani italijanske in slovenske narodnosti še danes občutijo, kadar se kritično spoprijemajo z dogodki lastne preteklosti in sedanjosti.
Mi mladi pa smo vseeno prepričani, da to nikakor ne sme postati izgovor za ponovno odložitev zaščitnega zakona. Že zakon sam more namreč potrditi vrednote današnjega dne, našega časa in načel, na katere se hoče večina mladih sklicevati, to so načela demokracije, strpnosti, spoštovanja in sožitja.
K pisanju tega poziva nas sili dejstvo, da smo tudi mi sami, v prvi o-sebi, doživeli posledice sovraštva in nacionalistične gonje, ki so se čisto
rodile iz napačne informacije mnogih mladih. Toda največja spodbuda nam prihaja od tod, ker smo opazili, da obstaja, kjer so se vrednote spoštovanja in solidarnosti uveljavile, široko hotenje istih mladih, da bi se medsebojno spoznali in si izmenjali različne izkušnje na zgodovinski, kulturni in človeški ravni.
Hočemo, da s strani mladih, ki so često pahnjeni na rob političnega in socialnega življenja, seže do tukajšnjega prebivalstva in oblasti sporočilo, ki vzbuja vero v premostitev obstoječih ločevanj, v dokončno uveljavitev spoštovanja nasproti teptanju pravic, dialoga nasproti molku, zaupanja nasproti nezaupanju.
Prepričani smo, da med nami vsemi obstajajo potrebni razum, občutljivost in volja za dosego teh ciljev.
Prosimo, da ne bi prezrli ali podcenjevali tega našega napora, ampak, da bi, nasprotno, v celoti sprejeli njegovega duha in namen. Povsem pripravljeni smo, prispevati svoj delež.
Prosimo samo, da ne bi bili v tem osamljeni.
Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Mladinska sekcija ACL1
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti Zveza komunistične mladine Italije (FGCI)
Zveza socialistične mladine Italije (FGSI)
Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala Slovenska zamejska skavtska organizacija Združenje italijanskih katoliških skavtov Veja R. S.
A. GERLI
L. Conestabo
cvetje in rastline
TRST
Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362
CZolao/tti
ARTIKLI ZA CVETLIČARJE
•	Keramika In vse za kompozicije
•	Velika Izbira trakov
•	Celofan — umetno cvetje
•	Celotne dobave za cvetličarje
TRST — Ulica Rigutti 13
Telefon: trgovina 750-524 - stan. 52-143
Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev, opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. vse sa down
'Juàlan,
ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIDALI 9 ULICA MADONNINA 5
A poiotota, ttv <f tènc 'potuto pov&Mtv r -àmpUv.
effetti jfet, tikat vtepovm,; iNojt ofàcU àCTpCL- tftooftjjpUhi ~ zeti JtifaK noMattpteZ
Z okrogle mize KPI o miru in varnosti poziv k denuklearizaciji Furlanije-Jul. krajine
»Mir in varnost v Evropi — kakšne pobude za denuklearizirane cone«: okrog tega žgočega in še nikoli prej tako aktualnega vprašanja se je predsinočnjim v veliki dvorani tržaškega Krožka za kulturo in umetnost razvila okrogla miza na pobudo deželnega vodstva Komunistične partije Italije, ki jo je vodil deželni tajnik KPl in kandidat za evropske volitve Giorgio Rossetti.
Na posvetu, ki mu je prisostvoval tudi jugoslovanski generalni konzul v našem mestu Drago Mirošič, so sodelovali načelnik sekcije za probleme miru pri osrednjem vodstvu KPI Renzo Giannotti, avstrijski sindikalist Gerard Fritz, predstavnik Centra za mir in razvoj pri tržaških AGLI Franco Codega, podpredsednik komisije za mednarodne odnose pri centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije Štefan Cigoj in odgovorni za probleme državne obrambe in oboroženih sil pri osrednjem vodstvu KPI Aldo D’Alessio. Nekdanji generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj je nastopil v zastopstvu predsednika omenjene komisije Jožeta Smoleta, ki se posvetovanja ni mogel udeležiti zaradi pravkaršnjega žalovanja v družini.
Deželni tajnik KPI Rossetti je u-vodoma nakazal ključno strateško geo-
politično lego Furlanije-Julijske krajine, ki je dobesedno posejana s strelišči, atomskimi minami in tujimi vojaškimi oporišči ter kot taka v primeru vojne zapisana popolnemu uničenju, saj bi od nje ostalo le »požgano ozemlje«. In vendar našo deželo odlikuje značilnost prijateljskega mostu med različnimi narodi in narodnostmi, med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjim svetom, je pripomnil govornik in povezal o-kroglo mizo in podobne prireditve, ki bodo še sledile, z bližnjimi evropskimi volitvami kot priložnost, ki naj Furlaniji . Julijski krajini omogoči potrditev in utrditev mednarodne vloge, ki ji pritiče. Voljo v tem smislu so odločno izpričali udeleženci mednarodnih manifestacij za mir, sožitje in sodelovanje, kakršni sta na primer bili ob meji v Gorici ter v Ljubljani. Italijanska država mora prisluhniti ljudski volji, prizadevati si mora za denuklearizacijo vsega Veneta, vse Furlanije - Julijske krajine in vsega Tridentinskega -Gornjega Poadižja, je pristavil Rossetti s pripombo, da se za takšen, več sto kilometrov denukleariziran pas potegujeta tudi Šved Palme in Zahodni Nemec Brandt, torej predstavnika držav, kjer prav zares niso na vladi levičarske sile. Gre za sku-
pen evropski interes, katerega zasledovanje nikomur ne veleva, da se izneveri zavezništvom.
Rossettijevo tezo o denuklearizaciji italijanske severovzhodne meje je nato osvojil senator Giannotti in polemiziral z rimsko vlado, ki je v Lizboni prišla na dan s pogumnimi predlogi, potem pa se premislila in izrazila vso solidarnost Atlantski zvezi ob namestitvi raket emise in per-shing. Zgledovati bi se morali, je dostavil Giannotti, po občinskem svetu v Trentu, ki je soglasno odobril resolucijo o denuklearizaciji tamkajšnjega ozemlja, pa tudi po desničarskih vladah Danske in Nizozemske, ki na lastnem ozemlju nočeta raket.
Avstrijski sindikalist Fritz, ki je tudi voditelj gibanja za mir, je rekel, da nevtralna Avstrija nikogar ne more ogrožati, in vendar jo obkoljujejo ameriške in sovjetske rakete. Zavzel se je za varnostni pas brez orožja in vojske od Skandinavije do Sredozemlja. Fritz je ostro napadel dunajsko vlado, ker prodaja orožje diktatorskim režimom, tako tudi Pinochetu.
Franco Codega (AGLI) je šel dlje in zahteval takojšnjo popolno odpravo vsega jedrskega orožja na sve-
tu, s katerim je moč danes kar o-semkrat uničiti Zemljo. Denukleari-zacija naše dežele je vsekakor dobrodošla kot prvi korak in zanjo bi se morala zavzeti z ustreznim sklepom tudi Tržaška občina in Pokrajina.
Štefan Cigoj je naglasil, da se tudi Jugoslavija zavzema za denuklearizacijo Balkana in tudi sicer vsega Sredozemlja, vendar je temu treba pripraviti trdno osnovo z vzpostavitvijo vzdušja iskrene miroljubnosti, prijateljstva, vzajemnega sodelovanja in zaupanja med sosedi po ita-lijansko-jugoslovanskem vzoru na temeljih Osima. V tem okviru, je poudaril Cigoj, igrajo sila pomembno vlogo etnične manjšine. Govornik je drugače ponovil vlogo neuvrščenosti Jugoslavije in njeno nasprotovanje vsakemu blokovstvu.
Aldo D’Alessio je pa dejal, da de-nuklearizacija ni mišljena kot enostranski ukrep, ampak kot sad dvostranskega sporazuma ZDA-SZ. Za Italijo bi odstranitev jedrskega orožja ne pomenila izstopa iz zveze NATO, temveč le sprejetje drugačne obrambne strategije. Problem bo treba vsekakor skušati rešiti na ravni evropskega parlamenta.
D. GAŠPERLIN
Petkov sestanek z IRI negativen
Predvčerajšnji sestanek med vodstvom zavoda IRI in delegacijo Furlanije - Julijske krajine, v kateri so bili poleg tržaških in goriš kih pokrajinskih ter deželnih predstavnikov sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL še deželni odbornik Rinaldi, predsednik goriške pokrajinske uprave Cumpeta in tržaški župan Richetti, ni obrodil zaželenih sadov. Pokazal je, da finančne družbe Fincantieri, Finsider in Finmare trmasto vztrajajo na svojih stališčih, saj se mimo preustro-jitvenih, to je okmitvenih načrtov, kot kaže, ne marajo lotiti programa o razvoju poldržavnega aparata, na katerem sloni gospodarstvo teh krajev.
Deželna delegacija je zahtevala od predsedstva IRI, naj pripravi temeljito študijo o razvojnih možnostih lati jedelstva, železarstva in strojegradnje, pa tudi seveda pomorskega gospodarstva kot takega ter informatike in še drugih, dodatnih industrijskih dejavnosti na najvišji tehnološki ravni. Predvsem pa je delegacija zahtevala spoštovanje s porazu mskega protokola, ki ga je vlada podpisala 14-februarja s sindikati.
• V četrtek, 24. maja, ob 19. uri se bo na svojem sedežu sestala gl-avna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT), ki ima na dnevnem redu celo vrsto rednih upravnih vprašanj.
Premiera gledališkega odra J. Štoka
»PARIZ JE PAČ PARIZ«
V SOBOTO NA KONTOVELU
Včeraj na slovenskem učiteljišču »Slomšek«
Prijetno srečanje s postojnskimi dijaki
Na Kontovelu se že nekaj mesecev člani amaterskega odra »Jaka Štoka« vneto pripravljajo na premiero, ki bo v soboto 26. maja. Za letošnjo sezono so izbrali komedijo v dveh delih »Pariz je pač Pariz«, ki jo je napisal Josip Tavčar.
V ospredju tega dela je motiv o-bogatele kraške družine. Najbolj pristna je figura zaostalega družinskega poglavarja, ki v svoji kmečki naturi ohranja najbolj zdrav pogled na svet. Njegova žena Mila je nezadovoljno bitje, razočarano od starejšega moža, Id ji ne izkaže dovolj pozornosti. Vsekakor p>a moža ne zappasti, ker bi obenem izgubila vse bogastvo. Njuna hčerka Iris je zdolgočasena od prevelikega udobja, denarja ter številnih randijev, ki se ponavljajo dan za dnem; vsekakor pa ostaja materialistično usmerjena in brez globljih pregledov na svet. Njej slična je sestrična Valentina, ki prihaja iz socialističnega sveta, a je tudi ona koketno in lahkoživo dekle.
Družinsko življenje je prepojeno s praznimi frazami in s prenarejenimi občutki; v to pusto vzdušje vdre Vittorio, skromni uradnik, ki vsekakor vzbudi nekaj zanimanja med ženskami. Tu se komedija zaplete in
postane igra interesov presameznikov. Razkrije se revščina današnje izmaličene in prek var jene družbe, ki ne gleda na moralne vrline človeka, temveč le na koristi, ki bi jih od njega imela.
Premiera je bila prvotno predvidena za konec prejšnjega leta, toda amaterji s Proseka in Kontovela so naleteli na težave, ki so dalj časa zavirale potek vaj. Glavni problem je predstavljalo pomanjkanje režiserja, zato so si morali igralci sami premagati tako z režijo kot s kostumi in z rekviziti, medtem pa je za sceno tokrat poskrbel mlad domačin. (Rušo)
Občni zbor gobarske družine
Slovenska gobarska družina Trst priredi v pretek, 25. maja, v Prosvetnem domu na Optčinah redni letni občni zbor. Prvo sklicanje občnega zbora je ob 20. uri, drugo pa ob 20.30 s sledečim dnevnim redom: otvoritev, čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora, predsedniško prerodilo, blagajniško prei-očilo, razprava o preroči-lih, razrešnica upravnemu odboru, volitve in razno.
Skupina štiridesetih dijakov postojnske srednje naravoslovno-matematič-ne in kovinarsko-strojne šole, članov krožka OZN, je bila včeraj z mentorjem prof. Francem Zupanom in še nekaterimi drugimi profesorji gost slovenskega učiteljišča »Slomšek«. Naši dijaki so se spreznali s prestojnski-mi med nedavnim Dijaškim obmejnim srečanjem Primorske, ki je bilo pred tednom v Postojni. Takrat je vodstvo
učiteljišča prevabilo člane krožka OZN tamkajšnje šole na obisk v Trst, Postojnčani pa so se prevabilu rade volje odzvali.
Tržaški dijaki so pričakali goste v preddverju telovadnice, kjer so jim gostje pripravili kratek, a zelo prijeten kulturni program z nastoprem mladinskega prevskega zbora in recitacijami.
Mentor prestojnskih dijakov prof.
Zuptan je v kratkem nagovoru orisal delovanje krožka OZN na šoli. Le-ta deluje že skoraj 20 let in se bavi predvsem z zunanjeprelitičnimi in no tranjeprolitičnimi vprašanji. V tem sklopu presvečajo dijaki še presebno prozornost problematiki slovenskih manjšin v zamejstvu. Že 10 let ima krožek stike s Koroško dijaško zvezo v Celovcu, prodobne stike pa bi želel navezati tudi s slovenskimi dijaki v Italiji. Prav v tem pregledu je prof; Zupan predlagal, da bi prišlo jeseni do skupnega izleta tržaških in postojnskih dijakov na Nanos, da bi se tako še pobliže spreznali.
Pozornost, s katero so naši dijaki sledili pretju in recitacijam (Polona Cerkvenik je recitirala Grudnovo »Nabrežino«, Mateja Janček pxa Košutovo »Slovensko izštevanko«)., pia tudi ritmični aplavz, s katerim so spremljali plesa ravnateljice šole in mentorja krožka OZN, protem ko je po stojnski dijak Emilijan Simšič raztegnil meh harmoniki, sta jasno dokazala, da si želijo še takih srečanj-
Do tega pa bo kmalu spret prišlo-saj je ravnateljica šole »Slomšek* El vi Slokar p» izmenjavi daril oh koncu »uradnega« dela srečanja pozdravila goste z obljubljajočim »Nasvidenje septembra na Nanosu!«-
OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII 83/121/66
OBVESTILO
Načrt za obnovo Trga Unità — prvi proseg ! Odobritev
Župan,
v smislu in na osnovi določb 28. člena zakona št. 457 z dne 5. 8. 1978, 22 člena deželnega zakona št. 23 z dne 9.4. 1968 ter 43. člena zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da je občinski odbor odobril s sklepom št. 726 z dne 5.3. 1984, ki ga je potrdil občinski svet s skleprom št. 262 z dne 20. 3. 1984 načrt za obnovo Trga Unità — prvi poseg, ki ga je sprejel občinski svet s sklepom št. 787 z dne 25. 10. 1983; odo britveni sklep je pokrajinski nadzorni odbor na seji dne 4.4. 1984 sproznal za zakonitega.
Sklep bo skupno z načrti depreni-ran v občinskem tajništvu in na prost vprogled vsakomur (soba št. 607 pri XIII. oddelku - Urbanistika in promet, 6. nadstropje občinske prela-če. Costanzijev prehod št. 2).
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si ga v uracILih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 21. aprila 1984 •	Župan
(dr. Franco Richetti) Namestnik glavnega tajnika (dr. Aldo Gerin)
V torek začetek kampanje KPI za evropske volitve
TRŽAŠKI ŠKOF BELLOMI V REPENTABRSKI ŽUPNIJI
Izjava neodvisnega kandidata Darka Bratine
Z javno manifestacijo v torek, 22. maja ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 bo KPI odprla kamprenjo za evropske volitve, ki bodo na sporedu v nedeljo, 17. junija. Zborovanje bo odpjrl partijski prokrajinski tajnik Poli, sodelovala pa bosta kandidata za evropski parlament Giorgio Rossetti in Darko Bratina, ki se predstavlja kot neodvisen.
Včeraj je medtem deželni odbor KPI objavil predstavitveno izjavo kandidata Darka Bratine. »Biti Slovenec z italijanskim državljanstvom — pravi Bratina v izjavi — zvest svojemu nacionalnemu izvoru, ki p>a deluje v italijanski stvarnosti, premeni na p»vsem očiten in naraven način občutiti evropreko proslanstvo«. Bratina se zavzema za valorizacijo naše dežele kot prevezovalnega člena med Evropre in Skupnostjo Alpre - Adria, pri čemer je treba v največji meri izkoristiti razvojne možnosti, ki so vezane na obmejno prezicijo v okviru osimskega s [»razuma in v zvezi z odnosi med EGS in Jugoslavijo. Prav
A----------------------------------
Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot
LJUBO in NADJA KOŠUTA
Vso srečo jima želi
ŠD Mladina
tako je treba valorizirati italijansko, slovensko in furlansko stvarnost, toda ne ozko lokalistično, preč pia v evropskem obsegu.
• Sindikat upokojencev spreroča, da bodo predstavniki te organizacije od jutri, 21. maja, dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na razpaago članom sindikata za izpolnjevanje davčnih prijav (mod. 740, IRPEF, ILOR itd.). Umik: vsak delavnik med 15. in 18. uro. Kot znano, zaprede rok za davčne prijave konec tega meseca.
Te dni se tržaški škof Bellomi mudi na prestoralnem obisku v reprentabrski župmiji in občim. V pretek je v spremstvu župmika Bedenčiča in škofovskega vikarja dr. Škerla obiskal Kulturno društvo »Kraški dom«. V Kraški hiši so ga pričakali odborniki in člani društva ter lep» število vaščanov. Predsednica Sonja Lazar je imela prezdrav-ni govor, v katerem je podala delovanje društva od ustanovitve do današnjih dni. Nato so gostu mladi člani društva predstavili utrinke iz vaške vsakdanjosti ter preudarili življenje kraškega človeka.
V pregovoru so domači recitatorji
KRISTALI ŠIRCA
TRST
Strada Vecchia dellTstrla 2 Tel: 820-762
NASPROTI STADIONA Velika izbira: kristala, lestencev, kuhinjskih predmetov, porcelana, daril.
POROČNI SEZNAMI
skušali pre jasni ti, kako je preteklo žiV" ljenje v nedavni preteklosti v teh krajih, kjer živi slovenski človek stoletja. Podali so tudi odlomke Ib™ in proze slovenskih književnih u stvarjalcev. Škof Bellomi se je v sa-" venskem jeziku zahvalil za lep * prisrčen sprejem in zaželel vsem mnogo sreče, članom društva p» vč\ liko uspeha pri nadaljnjem delu , prid vseh občanov. Nato si je »KO z velikim zanimanjem ogledal KrasK hišo in razstavo v umetniški gai6™: ter se zadržal dalj časa s prisobuJ™ in pregovarjal in zanimal za njih°v vsakdanje življenje.
Čez dva tedna razstava vin v Zgoniku
!.. 2. in 3. junija bo v Zgohi*^ jubilejna 20. občinska razstava
mačih vin. Prijavilo se je 25 razstav
____ - in ________:	trina >n
bili zastopani	„„
pa je na predselekciji izbrala za r ^ stavo le 6 vzorcev belega vina u1 vzorcev terana.	. ».
Občinska uprava bo sprejela v slu bo tečajnike, ki so izprelnile vsaJ -j' leto starosti in imajo zdravstveno kW žico. Zainteresirana dekleta naj vl0Z jo prošnjo do sobote, 26. t.m.
• Prihodnjo nedeljo, 27. maja, b° 1
T\/r~xi,~i	4---

Srečamo se ob 11. uri na Travniku
Odhodi posebnih avtobusov v Gorico
Padriče
9-00 izpred cerkve „ Gropada 9-10 s trga Trebče
8.30 s trga pri spomeniku Bazovica
8-	30 izpred spomenika pri cer-
kvi
Gročana
0-00 izpred spomenika na trgu Opčine, Bani, Frlugi
9-	00 izpred Prosvetnega doma na
Opčinah
Prosek
"•00 s Kržade
Križ
8-30 izpred spomenika Repen
» 00 s trga v Repnu Mačkolje
8-30 izpred spomenika (pri gostilni Tul)
Dolina
8-30 izpred zadružne gostilne Boljunec 8.45 z Gorice
Boršt
8-30 s križišča
_ Ricmanje 8.30 s trga Domjo
8-30 izpred Doma A. Ukmar Korošci 8.45
Milje
0-00 izpred avtobusne postaje . ■ Barkovlje
8	00 izpred barkovljanskega por-
tila
Sv. Ivan
8-30 s stadiona 1. maj Nabrežina
8.00 s trga pri spomeniku Šempolaj
8-15 izpred gostilne Gruden Prečnik
8-20 izpred gostilne Vedetta n „ Mavhinje 8-30 s trga
9	«t Ccr°Vlje
»•40 izpred gostilne Legiša občina Zgonik
8 00 Briščiki, Repnic, Zgonik » 00 Gabrovec, Salež, Samatorca
I3S
FOTOKOPIJE
Z ABONMAJEM
El|OGRAFICNI servis in vezava
ul' S»»««» 1«e (Univerza) Tel: «MM F' Severo 4 (Sodlšde) Teh 803S4
Množično za boljšo bodočnost
Danes je velik praznik za vse Slovence v Italiji! Na goriškem Travniku bo prišla do izraza naša trdna in odločna zahteva po pravični globalni zaščiti, brez katere smo sedaj drugorazredni državljani italijanske republike.
Vse naše organizacije od Trbiža do Miljskih hribov so se temeljito angažirale za današnjo manifestacijo, z velikim organizacijskim delom in z mobilizacijo, ki je zaobjela domala vsakega člana naše narodnostne skupnosti. V Gorico bomo iz Trsta odpotovali s posebnim vlakom (na razpolago je še nekaj mest), z avtobusi (iz praktično vseh vasi in iz predmestja) in seveda z avtomobili (najboljše v avtokolonah).
Tudi včeraj je enotna delegacija Slovencev v Italiji prejela več solidarnostnih brzojavk v podporo gori-ški pobudi. Župan Milj VViller Bordon je tako v telegramu napovedal u-radno podporo miljskc občinske uprave današnjemu shodu z obvezo, da se bo občina kot doslej tudi v bodočnosti prizadevala za pravice slovenske manjšine.
Podporo manifestaciji izražata tudi Movimento Trieste (Tržaško gibanje) in Gibanje za srednjeevropsko omiko, ki izrekata solidarnost naši skupnosti v boju za narodne pravice. Brzojavko enotni slovenski delegaciji je včeraj naslovilo tudi deželno vodstvo združenja kmetijskih obdelovalcev (Confcoltivatori).
Tudi Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture je izrazila upanje, da bi manifestacija Slovencev v Gorici povsem uspela.
• V prostorih sekcije KPI »F. Vi-
sintin« (ACEGA - ACT - ENEL) na Trgu Stare mitnice 11 bo jutri, 21. maja, ob 16.30 skupščina članov sekcije. Govor bo o vladnem dekretu o draginjski dokladi in o evropskih volitvah. Navzoč bo član pokrajinskega tajništva KPI Giorgio Canciani.
Umik posebnega vlaka za Gorico
—	odhod s tržaške železniške postaje ob 9. uri
—	iz Križa ob 9.15
—	iz Vižovelj ob 9.22
—	povratek: odhod z gor iške železniške postaje ob 14, uri
—	poskrbljeno za avtobusni prevoz z goriške železniške postaje do trga na Travniku
—	na vlak sprejemamo tudi zamudnike brez vozovnic
—	tisti, ki so že plačali vožnjo, naj prinesejo listke, ki so jih dobili ob plačilu
—	vozovnice veljajo samo za posebni vlak
—	organizacija posebnega vlaka je poverjena SPDT.
Pozivi naših organizacij
Taborniki RMV iz Trsta in Gorice se zberejo ob 10.30 pred palačo INPS na levi strani cerkve na Travniku v Gorici.
Srednja šola Ciril in Meotd (Odsek na Katinari), sporoča, da bo odhod z osebnimi avtomobili za Gorico danes ob 8.45 izpred gostilne »Gelmo« na Katinari.
Vsi Barkovljani, Gretarji in Rojan-čani se bomo danes, 20. maja, udeležili enotne manifestacije v Gorici. Odhod z osebnimi avtomobili oziroma z avtobusom bo izpred barkovljanskega portiča ob 9.00.
KD Ivan Cankar, Šentjakobsko kulturno društvo, Zavodski svet nižje srednje šole Ivan Cankar in Združenje staršev osnovne šole Josip Ribičič pozivajo k množični udeležbi na go-riški manifestaciji! Zbirališče avtomobilov na začetku Ul. Orlandini točno ob 9. uri.
KD Rovte - Kolonkovec poziva vse
Požar razdejal stanovanje
Včeraj popoldne je silovit požar, kj ga je povzročila eksplozija televizorja, popolnoma razdejal stanovanje družine Frandolic v četrtem nadstropju stavbe v Ul. S. Benedetto 10 v bližini tržaške športne palače. Gasilci so imeli mnogo dela, saj se je ogenj prijel vsega vnetljivega, ogenj in dim pa sta tudi poškodovala nekaj drugih stanovanj. Požar je terjal dve lažje ranjeni osebi, saj je 34-letna Franka Čeme por. Frandolic zadobila nekaj opeklin prve stopnje in druge stopnje in se bo morala zdraviti pet dni, njena sostanovalka, 47-letna Onorina 'Bubbi por. Calci,
ki ji je skušala pomagati, pa se bo zdravila tri dni zaradi zastrupitve s plinom.
svoje člane in prijatelje, da se v čim-večjem številu udeležijo shoda v Gorici! Odhod z osebnimi vozili bo ob
9.	uri s križišča Monte Sernio, Ul. Campanelle in cesta 202. Prosimo za točnost!
Smučarski klub Devin vabi vse svoje člane, naj se množično udeležijo manifestacije v Gorici! Zbirni prostor bo pri transparentu kluba ob
10.	uri na parkirišču pri Rdeči hiši, od koder bomo šli peš do Travnika. Zaželena je prisotnost v športnih dresih !
Kriške organizacije sporočajo, da je zbirališče za odhod v Gorico danes ob 8.30 pred spomenikom v Križu. Na Travniku se zberemo za transparenti, ki so jih pripravile vaške organizacije.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol ob veščata, da bo zbirališče za avtoko-lono za današnji shod v Gorici ob 8.30 na nabrežinskem trgu. Odhod bo točno ob 9. uri.
Vaške organizacije iz Mačkolj pozivajo vse vaščane, da se množično udeležijo shoda v Gorici! Odhod avtobusa in osebnih vozil bo ob 8.30 izpred spomenika NOB (pri gostilni Tul).
Slovensko stalno gledališče sporoča, da bo zbirališče za avtomobilsko kolono za današnji shod v Gorici ob 8.30 pred Kulturnim domom. Odhod točno ob 9. uri.
Ta teden ne bo seje
pokrajinskega
sveta
Tržaški pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 28. maja. Tako so sklenili načelniki svetovalskih skupin koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI in SSk) in LpT ob nasprotovanju komunistov, ki so zahtevali takojšnje sklicanje sveta. KPI je s tem v zvezi izdala tiskovno noto, v kateri med drugim tudi ostro graja ravnanje in delo predsednika pokrajine Claricija.
Jutri pa se bodo medtem nadaljevala pogajanja za sestavo novih odborov, ki so po odložitvi seje občinskega sveta obstala na mrtvi točki.
Sveža gomila na Proseku
Slovo od Bernarda Daneua
1.
2.
3.
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
bogato izbiro najboljše kave kakovostno kavo po najugodnejši ceni dnevno sveže praženo kavo na vašem domu bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 450 LIR
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji r° Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
Q
ÉÉ
rum
Konec preteklega tedna je na Proseku, Kontovelu in po Krasu tostran meje žalostno odjeknila vest o prerani smrti Bernarda Daneua, trgovca in kulturnega delavca, ki je v povojnih letih povezal svoje ime s kulturnim, šport-m gospodarskim delovanjem na Proseku in Kontovelu. Dinči, tako so ga domačini in prijatelji imenovali, je bil med vaščani in znanci priljubljen zaradi vedrega, veselega značaja, družabnosti in predvsem svojega zavzetega dela za rast nàse narodnostne skupnosti.
Dinči Daneu se je rodil pred 60 leti v družini trgovcev. Po drugi svetovni vojni, ki jo_ je preživel kot mornar, se je tudi on, kot brat in odločil za trgovski poklic. Vštric s tem se je začelo njegovo delovanje v vaških društvih in organizacijah. Kmalu po vojni se je
vključil v vrste nogometnega društva Primorje; nogometu je ostal zvest tudi v poznejših letih, pri ekipi veteranov. Bil je član domačega pevskega zbora Prosek - Konto vel, obenem pa tudi proseškega Gospodarskega društva.
Še posebno pomemben je doprinos, ki ga je dal domačemu Godbenemu društvu. V proseški godbi ni le igral trobente, temveč je bil domala vsa leta članstva v odboru. Bil je predsednik društva, njegov podpredsednik, gospodar, agilni organizator večerov, ki jih je društvo priredilo ob raznih priložnostih. Ko se je godba pred petimi leti pomladila, se je znal s svojim pristnim veselim značajem takoj priljubiti med mladimi godbeniki.
Zahrbtna bolezen ga je neusmiljeno iztrgala družini in vsej vaški skupnosti, ki se je v torek v velikem številu na proseškem pokopališču poklonila njegovemu spominu.
Dragi Dinči, naj ti bo lahka domača gruda. Ženi Nevici, hčerki E-lizabeti, sinu Robertu in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Danes partizanski praznik v Miljah
Miljska sekcija VZPI - ANPI bo ob 40-letniqi ustanovitve partizanskega bataljona »Alma Vivoda« priredila danes v krajevnem Ljudskem domu Partizanski praznik. Začel se bo ob 16. uri. Koncertu folklornega ansambla »Ongia« bodo sledili pozdravi partizanskih delegacij iz Buj, Kopra in Doline, govora Giulie Barut in Artura Calabrie ter plesna zabava v dvorani.
Dne 19. t.m. je preminila • naša draga
Antonija Simonič roj. Golob
Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župnijsko cerkev na Opčinah in od tam na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: sestra Iva, vnuka Ivo in Igor z ženo Cathy, nečak Branko z ženo Ano ter drugo sorodstvo
Opčine, 20. maja 1984
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Bernarda Daneua
se zahvaljujemo g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru in zboru V. Mirk, nosilcem krste, godbenemu društvu Prosek, ŠD Primorje, amaterskemu odru Jaka Štoka, Gospodarskemu društvu, mladinskemu krožku Prosek - Kontovel, učiteljstvu. Združenju staršev, staršem in učencem 1. razreda osnovne šole na Proseku in vsem darovalcem cvetja.
SVOJCI
Prosek, 20. maja 1984
ZAHVALA
Družina Terčon iz Mavhinj se najlepše zahvaljuje vsem, ki so počastili spomin pokojne
Juste Terčon
in jo pospremili 12. maja na zadnji poti. Posebna zahvala župniku dr. Markuži za pogrebni obred, zboru »Fantje izpod Grmade«, vsem darovalcem cvetja, zdravniku dr. Sarda-gni ter dobri in zvesti Mirandi.
Družina Terčon in sorodstvo
Trst, 20. maja 1984
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Ljubija Pangerca
Posebna zahvala duhovnikom, pevskemu zboru V. Vodnik, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Dolina, 20. maja 1984
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Kristine Vidmar vd. Birsa
se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala gospodu Miklavcu.
Žalujoči svojci Trst, 20. maja 1984
20. 5. 1981	20. 5. 1984
Ob 3. obletnici smrti naše drage
Eme Colja vd. Tomažič
se je srčno spominjajo
SVOJCI
Trst, 20. maja 1984
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
PRAVNI ASPEKTI POLOŽAJA SLOVENCEV V DEŽELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI PO PODPISU OSIMSKIH SPORAZUMOV
V sredo, 23. maja 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predaval bo magister Silvo Devetak.
pod pokroviteljstvom
ZKD
občine DEVIN - NABREŽINA
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Zaplešimo, zapojmo
V soboto, 26. maja, ob 18. uri v telovadnici v NABREŽINI
'GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
BALETNI VEČER
ob desetletnici Baletne šole S S G
Nastopajo gojenke in gojenci Baletne šole SSG ter solisti ljubljanskega baletnega ansambla. V soboto, 26. maja 1984, ob 19. uri.
kino
gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
E. Albee - GOSPA IZ DUBUQUA od danes, 20., do četrtka, 24. t.m., v Drami SNG v Ljubljani.
J. in W. Grimm - RDEČA KAPICA v jutri, 21. maja, ob 9. uri v otroškem vrtcu v Doberdobu in ob 11. uri v otroškem vrtcu v Krminu.
ROSSETTI
Danes, 20. maja, ob 20. uri — red 1. nedelja — bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek št. 10. Predstava traja 4 ure.
Jutri, 21. maja, počitek. V torek, 22. t.m., ob 20. uri (red torek).
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984 - V petek, 25. t.m., sedmi koncert.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Jutri, 21. maja, ob 20. uri: škuc - produkcija 83/84.
V	torek, 22. t.m., ob 11. in 17. uri: C. Collodi - N. Kuret »Ostržek«. Lutkovno gled. Ljubljana.
Velika dvorana
V	torek, 22. t.m., ob 20. uri: Letni koncert akademskega pevskega zbora T. Tomšič.
Okrogla dvorana
Danes, 20. maja, ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu«.
Ariston 17.00 — 22.00 »Carmen Story«. Režija Carlos Saura. Antonio Gades.
Eden 16.30 — 22.15 »L'ascensore«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 16.30 — 22.15 »Fratelli neUa notte». Ted Kotcheff. Igrata: Jane Hack-man, Fred Ward.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le pomo mogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Mat Dil-lon - American blue jeans«. M. Dillon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cristiana F. - Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«.
Grattacielo 16.30 — 22.00 »Delitto in formula uno«.
Mignon 16.30 — 22.15 »II grande freddo«.
Capitol 16.30 — 22.00 »Sotto sotto... strapazzato da anomala passione«.
Aurora 16.30 — 22.00 »Rusty il selvaggio«. M. Dillon.
Moderno 17.40 — 22.00 »Voglia di tenerezza«.
Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Al bar dello sport«. L. Banfi, J. Calà.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Diva«.
Radio 15.30 — 21.30 »Bachman dal pianeta Eros«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Porky's 2-11 giorno dopo«.
izleti
oii
ŠOLA GLASBENE
MATICE
TRST
V sredo, 23. maja 1984, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29
Diplomski koncert
MARKO BITEŽNIK - violina (razred prof. Cirila Veroneka)
prof. MOJCA ŠIŠKOVIČ pri klavirju
Na programu:	Leclair, J. S.
Bach, Paganini, Bravničar, Bruch
Vabljeni !
DANES
v ŠEMPOLAJU III. VAŠKI PRAZNIK
DANES, 20. maja od 20.30 dalje PLES z ansamblom TAIMS
Delovali bodo dobro založeni kioski (omleti, domače pecivo, meso na žaru, domače vino).
Krožek P. TOMAŽIČ priredi
v sredo, 23. maja, ob 20. uri v Ul. Capitolina 3
predstavitev letošnje knjige FRANCETA KLOPČIČA zbornika zgodovinskih razprav z naslovom
O PRETEKLOSTI DRUGAČE
Vabljeni!
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan
prireja dva enodnevna izleta: dne 3. junija v Trebnje - Mima (Dolenjska) z ogledom stalne razstave naivcev; dne 23. junija v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11 -telefon 732-858.
KD Slovan priredi dne 27. t.m. izlet na Koroško, v Celovec in okolico. Cena 25.000 lir. Za informacije in vpisovanje
Prireditve in sporočila kulturnih druStev in organizacij
KD Vesna prireja v petek, 25. t.m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu koncert dua Marko Bitežnik (violina) in Mojce šiškovič (klavir). Pred koncertom bodo odprli razstavo hobbijev, ki jo prireja mladinski odsek KD Vesna.
Mladinski odsek KD Vesna prireja v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu predvajanje diapozitivov »Čarobna Indija«, potovanje od Delhija do Madrasa in do vrhov Himalaje. Sledila bo predstavitev joge s praktičnimi vajami.
razna obvestila
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu — Donizettijeva ul. 3 — bo jutri, 21. maja, ob 20.30 okrogla miza o »Problemih vključevanja handikapira-nih v šolo in družbo«.
telefonirati na št. 040/226-286.		
		URNIK SPREJEMANJA OGLA-
		SOV IN RAZNOVRSTNIH OB-
ZVEZA CERKVENIH		VESTIL:
PEVSKIH ZBOROV		Vsak dan od 8. do 13. ure
priredi		Oglasni oddelek
danes, 20. maja, ob 18. uri v cer-		PUBL1EST - tel. 040/77 52-75
k vi v SKEDNJU		
		Samo osmrtnice in sožalja do
REVIJO ZBOROV		20. ure
ki bodo izvajali evharistične		Redakcija Primorskega dnevnika
pesmi.		tel. 79-46-72
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 20. maja BERNARD
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 — Dolžina dneva 15.07 — Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 9.47.
Jutri, PONEDELJEK, 21. maja
IVON
Vreme včeraj: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1009,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo po-oblačeno, morje mimo, temperatura morja 15,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Daniel Omari, Giada Messina, Caterina Zenellato, Daniele A-meruoso, Irene Giberna, Andrea Moretti.
UMRLI SO: 85-letni Emilio Quarantotto, 91-letna Antonia Golob vd. Simonič, 76-letni Giordano Višin tini, 67-letni Salvatore Milani, 66-letni Armando Vascot-to, 75-letni Michele Gorella, 83-letna A-delaide Kleinert vd. Policastro, 76-letna Emma Lorenzi vd. De Gaetani, 9l-letna Vittoria Cattaruzza, 77-letni Otelio Vinat-tieri, 91-letna Maria Calassi vd. Zaghi, 64-letni Giorgio Giurco, 85-letni Arturo De Stefani.
OKLICI: uradnik Luciano Cavo in u-radnica Loredana Grezzo, upokojenec Bruno Apollonio in uradnica Ilda Pia Vidmar, elektrotehnik Edvin Forčič in študentka Milena Rebula, delavec Enrico Ravalico in uradnica Gabriella Barbanera, tehnik Claudio Valentini in učiteljica Manuela Bubnič, uradnik Piero Bertazzoli in bolničarka Erica Ferluga, delavec Mauro Stroppolo in uradnica Antonella Bevilacqua, uradnik Antonio de Nardo in uradnica Maria Grazia Dapas, inštalater Mauro Balde in uradnica Susanna Berzi, pomorščak Dario Bortolo-
meo Petronio in čistilka Bruna Maria Crapaz, voznik avtobusa Albano Brusa-tin in gospodinja Gabriella Giardossi, električar Nevio Gratton in prodajalka Antonella Venier, geometer Rosario Cri-scuolo in otroška negovalka Patrizia Varin, podčastnik finančne straže Giovanni D’Auria in gospodinja Maria Coppola, komercialist Gian Michele Carboni in delavka Gloria Schirato, mesar Gaston Luis Berthoud in Lidia Maria Scher, delavec Edoardo Coslovich in u-radnica Rossella Masolini, uradnik Roberto Milani in uradnica Patrizia Lulli, strojnik Diego Lo Presti in uradnica Donatella Pascali, tehnik Guido Benci in študentka Silvia Donini, kamionist Flavio Macoratti in gospodinja Jacqueline Guzzi, uradnik Marco Zennaro in uradnica Patrizia Angela Cappello.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 52 84		53	59	69
CAGLIARI	52	37	89	35	50
FIRENCE	29	25	78	88	40
GENOVA	74	19	7	47	13
MILAN	22	61	5	68	24
NEAPELJ	76	59	88	11	15
PALERMO	49	13	44	27	47
RIM	9	23	52	80	19
TURIN	8	62	69	68	40
BENETKE	76	28	35	73	9
XXI 2	ENALOTTO 12 XI		1	2 X 1	
KVOTE:
12 — 21.570.000 lir 11 —	688.400	lir
10 —	62.000	lir
Sekcija KPI iz občine Zgonik iskreno čestita Stanki in Milošu ob rojstvu drugorojenčka
JERNEJA
Stanki, Milošu in Jagodi se je pridružil
JERNEJ
Ob tej priložnosti iskreno čestitata ter malemu Jerneju želita vso srečo v življenju
mešani zbor in odbor KD Rdeča zveza iz Saleža
mali oglasi
telefon 040 - 775275
NADALJUJE se osmica pri Dorčiju Sirku v Podgori. Toči belo in črno briško vino.
SILOSNA VRATA 600x800 mm, tesnjena z gumo, za okrogle stolpne silose, izdelujemo po zelo ugodni ceni 5.000 ND (lahko tudi z naročilnico). Dobite jih pri: Vrbovšek, Strmca 54/A, 63270 LAŠKO (ali pošljite naročilnico in jih dobite po železnici).
OSMICO je odprl Emil Mučič v Ruatr-jevi ulici v Štandrežu, kjer toči belo vino lastne proizvodnje.
RIVIERA prodaja nad hipodromom trisobno panoramično stanovanje v zadnjem nadstropju, z verando, terasami in garažo; v Ul. Bartoletti (v bližini velesejma) skladišče 55 k v. m, z industrijskim hladilnikom in možnostjo tovornega dovoza. Tel. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Skednju, Ul. Ponticello, 60 kv. m, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, veranda, avtonomno gretje na metan, garaža in parkirni prostor; v Ul. di Servola 2 sobi, majhna kuhinja, kopalnica, garaža, 1. nadstropje: 45.000.000 lir; v Ul. Venier 2 sobi, kuhinja, zadnje nadstr. : 28 milijonov lir. Tel. 040/224-426.
RIVIERA prodaja v Devinu stanovanja po 90. 110, 120 kv. m z vsemi udobnostmi in s pogledom na morje. Tel. na št. 040/224-426.
RIVIERA prodaja na Briščah (med Križem in Saležem) 3.000 kv. m veliko ograjeno in negovano zemljišče ter montažno hišico z zidano kletjo in garažo, možnost povečanja gradbene površine. Tel. 040/224-426.
ZAVAROVALNICA LATINA redno posluje v novem sedežu na Opčinah - Narodna ulica 28 (blizu openskega tramvaja), tel. 213-939. Agent Anton Feri.
OSMICO ima v Repnu št. 15 Emil Purič.
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25 v vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na št. 61034 od 17. do 18.
POTOVALNI URAD
»AURORA€
prireja naslednje izlete in potovanja:
26. in 27. maja — na PLITVIČ-KA JEZERA. Cena 89.000 Ur. 26. in 27. maja — na KRK. Cena 56.000 lir.
9. in 10. junija — na BLED in in v Bohinj. Cena 59.000 lir. Vabimo tudi na 1-tedenska poletna bivanja v BOVEC. Cena od 138.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu »Aurora« — Ul. Cicerone 4, telefon 60-261.
ure (Košuta).
PRODAM Renault 5 v dobrem stanju. Tel. 040/228-390.
PRODAM Fiat 850 z opravljenim tehničnim pregledom po dobri ceni. Tel. na št. 040/814-212 od 15. do 21. ure.
PRODAM Volvo 244 GLE letnik 1979 za 9.000.000 lir. Tel. 040/820-182.
PRODAM Fiat 127/900 v dobrem stanju. Tel. 040/228-370.
12. MAJA sem v Domu A. Sirk v Križu izgubil moško torbico z dokumenti in denarjem. Poštenega najditelja prosim, naj se telefonsko javi na St. 0481/884-110.
IŠČEM kakršnokoli poldnevno zaposlitev; dokončala sem tečaj tipkanja. Tel. 040/227-404.
STROKOVNI DELAVEC postavlja hidro-sanitame instalacije. Opravlja vsakovrstna popravila, nudi brezplačni predračun. Tel. 040/910-150.
SOS — iščem kakršnokoli zaposlitev, tudi začasno. Tel. na št. 040/228-813 od 12. do 13. ure.
NAPRODAJ nova, še nikoU rabljena prikolica za Goldoni stroje. Tel. na št 040/228-813 od 12. do 13. ure.
V SREDINI Gorice prodam polkletno stanovanje z ogrevanjem: 2 sobi, kuhinja, kopalnica, shramba in klet Teina št. 0481/85328.
DOBRE cene pri »Čistilnici - pralnici Vu-ma« v Dolini štev. 190 — tel. 040/228530 ter v Bazovici - Ul. Gruden 27. Obiščete nas!
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.
RAM železnina
IVI	STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
20 Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Industrijska cona)
DO M JO. 112 - Tai. S2tt7t
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Hranilnica in posojilnica na Opčinah
zadrugo z neomejeno zavezo OPČINE — BAZOVIŠKA UL. 2 — TEL: 212494
75. poslovno leto
Obračun z dne 31. decembra 1983
ZAUPANA SREDSTVA: hranilne vloge
in tekoči računi	67.031	milijonov
PODELJENA POSOJILA: portfelj, menična
in hipotekarna posojila, tekoči računi	34.240	milijonov
VREDNOTNICE:	17.408	milijonov
NALOŽBE PRI BANČNIH USTANOVAH:	18.443	milijonov
ČISTO PREMOŽENJE
IN REZERVNI SKLADI:	6.429	milijonov
POSLOVNI DOBIČEK:	1.439	milijonov
Hranilnica in posojilnica na Opčinah obvešča člane in cenjene stranke, da je ob novem znižanju uradne diskontne mere in z namenom, da bi olajšala pogoje za razne kredite, znižala od
15. t.m. za 1% obrestno mero na vsa posojila.
Hkrati obvešča člane in stranke, da se je obrestna mera na hranilne vloge in tekoče račune znižala za 0,75%-

y^m.

fm&m

Ki

ZA
NAŠE
PRAVICE
GORICA ‘Travnik, 20.maja 1984 ob 11. uri
Naš narodni boj in zgodovina
JOŽE PIRJEVEC
Od konca vojne je minilo 39 let, od londonskega memoranduma 30 let, od osimskih sporazumov 9 let, tisočletje se nagiba h koncu in Slovenci v Italiji, kakor nekoč Izraelci v babilonski sužnosti, sedimo ob reki časa in potrpežljivo čakamo, da po njenih valovih priplava barka naših uzakonjenih pravic. Čakamo in čakamo, včasih se zazdi, da se je na obzorju prikazalo jadro, ki dobro obeta, a kmalu se izkaže, da je samo jata morgana, rojena iz neomajne in od nobenih razočaranj okrnjene vere v našo pravdo.
Iz česa ta vera izvira, na čem sloni? V prvi vrsti iz naše zgodovinske zavesti, ki je dokaj različna od tiste, ki jo imajo narodi, s katerimi si delimo sosedstvo. Naša zgodovinska zavest ne temelji namreč na slavni preteklosti, na spominu na kro ne in carstva iz daljnih dni, temveč na bolj prozaični, a neovrgljivi trditvi, da na teh tleh smo, da smo se izoblikovali iz lastne notranje moči kot narodni obesek in da zaradi tega samega dejstva imamo pravico do obstanka znotraj države, v kateri nam je živeti. Ta misel, ki je temeljni kamen vsega slovenskega političnega razvoja in ki je tudi originalni slo-■ venski doprinos k narodnostnemu vprašanju v njegovih evropskih razsežnostih, ni seveda edini steber, na katerem sloni naša pravda. Omeniti je treba vsaj še dva, ki sta prav tako pomembna in odločilna pri oblikovanju naših zahtev in pri trditvi, da je rimska vlada do nas dolžnica. V prvi vrsti gre za spomin na dvajsetletno zatiranje pod liberalno in pozneje fašistično Italijo, zatiranje, kakršnega sodobna Evropa še ni poznala., saj je slonelo na misli, da je treba našo narodnostno skupnost v najkrajšem času in brez posebnih ob-zirov uničiti. Potem pa je seveda tu še naš osvobodilni boj, ki nas je uvrstil med branitelje svobode pred fašističnim in nacističnim mračnjaštvom in nam je rut k*,-cu prinesel venec zmage. Nas ni osvobodU nihče, mi smo se osvobodili sami.
Napeti odnosi med velikimi silami, ki so se začeli nakazovati še pred koncem spopada in so se v naslednjih letih zaostrili v pravo hladno vojno, so prispevali k temu, da smo se po osvoboditvi znašli zunaj meja matične domovine: Slovenci na Goriškem, v Reziji, v dolinah Tera, Nadiže in Kanala v Italiji, Slovenci na Tržaškem pa pod anglo-ameriško vojaško upravo. Nova Italija, ki je zaživela na razvalinah Mussolinijevega režima in ki si je v letih po vojni znala izkazati velikodušnosti, ki bi odtehtala stare krivice in zatiranja. Na Goriškem je sicer dopustila nekaj šol v našem jeziku, v Benečiji pa je brez pomislekov nadaljevala tisto politiko, ki jo je začrtala že Savojska dinastija od same priključitve dežele; politiko raznarodovanja in zanikanja najosnovnejših narodnostnih pravic tamkajšnjemu prebivalstvu. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da v upravnem ustroju republikanske Italije ni prišlo, tudi na zelo visokih položajih, do tistega preloma s preteklostjo, kakršnega bi si človek pričakoval. In, da ne govorimo v prazno, naj navedemo podatek, da je bil zadolžen za narodnostna vprašanja pri predsedstvu vlade v prvih povojnih letih Silvio Innocenti, ki si je kot bocenski prefekt pridobil dvomljiv sloves v mednarodnih krogih zaradi svoje zatiralne politike med Južnimi Tirolci.
Grof Carlo Sforza, v teh letih italijanski zunanji minister, je britanskim oblastem, ki so se pozanimale, kakšno politiko namerava voditi Italija do slovenske manjšine, dejal, da bo vlada zagotovila Slovencem najširše pravice, komaj Trst spet pride pod italijansko suverenost. Kajti samo v tem primeru bo znotraj italijanskih meja tolikšna manjšina, da se bo splačalo zanjo konkretno ukrepati. Značilen odgovor za človeka starega kova, ki je oblikoval rapalsko pogodbo in je še po drugi svetovni vojni očital Jugoslaviji, da je pogazila Usti mednarodni sporazum o katerem je bil prepričan, da predstavlja višek državniške modrosti. Dejstvo je pač, da marsikdo v italijanskih političnih krogih, ne samo v Rimu, temveč tudi v Gorici, še bolj pa v Trstu, ni razumel novih časov in ni znal stopiti, tudi kar se tiče odnosa do slovenskega življa, na nova pota.
Slovenci pod anglo-ameriško vojaško upravo in Slovenci v Italiji smo v tem času nadaljevali s politiko, kakršno smo oblikovali že pred prvo svetovno vojno in jo še bolj izbrusili v času med vojnama, pa tudi med osvobodilnim bojem. Ta politika izhaja iz ugotovitve, da obstajata na o-zemlju ob severnem Jadranu dva naroda, ki se medsebojno prepletala, in iz spoznanja, da je treba zagotoviti enemu in drugemu, ne glede na držav-
ne meje, ki so pač lahko takšne ali drugačne, možnost razvoja. Tudi v trenutku najhujših polemik in spopadov med nami ni bilo nikdar slišati ljudi, ki bi zanikali pravico italijanskega naroda, da živi tam, kjer je naseljen, pa tudi tisti omalovaževal ni in zaničljivi izrazi, ki smo jih bili deležni v preteklosti in smo jih še vedno deležni, niso nikdar prišli v naše besedišče. Tega ne moremo reči o številnih italijanskih silah, ki so nadaljevale z miselnostjo, podedovano od iredentizma in fašizma. Dejstvo, da se politične stranke v naši deželi niso znale znebiti zapuščine preteklosti, ki je prizadejala Italiji toliko zla, je vrglo mračno senco na celotni povojni razvoj v naši deželi in ni malo vplivalo k rasti in krepitvi tiste moralne in ekonomske krize, v katero smo zabredli. Angleži in Američani, ki so celih devet let upravljali Trst in o-kolico, so se prav dobro zavedali, da dviga pri nas fašizem znova svojo »ogabno glavo«, toda pred tem dejstvom so, predvsem iz strahu pred komunizmom, še preradi zapirali oči. Njihov odnos do nas je pogojevalo tudi prepričanje, da je Trst tako in tako treba vriniti Italiji in da zato ne gre dajati Slovencem prevelikih pravic, takšnih, kakršne bi Italijan ska republika po svoji vrnitvi le s težavo sprejela. Zaradi tego so zagotovili Slovencem le tiste osnovne pravice, ki jim jih niso mogli odreči, da se ne osramote pred mednarodnim javnim mnenjem, a nič več: šole, radio, svobodo tiska. Upravo mesta pa so od leta 1948 prepuščali na vedno bolj odkrit način tistim strankam in silam, ki so bile do nas povsem sovražne. Niti najmanj se niso potrudili, da bi slovenski jezik, ki naj bi bil po statutu Svobodnega tržaškega ozemlja enakopraven italijanskemu, uvedli v administracijo, čeprav so o-koliškim občinam dopuščali, d;i ga uporabljajo pri svojem delovanju. Zahteve Slovencev, da se avtomatično vrnejo slovenski priimki, ki so bili nasilno poitalijančeni, da se zaustavi razlaščanje naše zemlje, so naletele na gluha ušesa. Zavezniškim vojaškim oblastem se je zdelo že dosti, da dovolijo slovenske napise na nagrobnih kamnih in resno so se čudili, ker jim Slovenci za to koncesijo niso izkazali zadostne hvaležnosti.
Slovenci seveda niso stali križem rok: kdor ima priliko preučevati gradivo o tržaškem vprašanju v londonskih in washingtonskih arhivih, se ne more načuditi, koliko različnih pro.-testov, peticij, memorandumov so naše politične skupine in kulturna dru-
štva naslovila na zavezniške oblasti, čeprav iz njihovega zadržanja res m bilo mogoče upati, da se bodo stvari obrnile na bolje. In to toliko bolj, ker so italijanske politične sile budno pazile, da bi Angležem in Američanom le ne ušla kakšna poteza, ki bi bila lahko Slovencem v prid. Dejstvo, na primer, da so oblasti dale Slovencem na razpolago »Avditorij« ali da so kaj ukrenile za slovenske šole, je žalilo, kakor pravi De Castro, »nadvse globoka in rahločutna italijanska čustva« Tržačanov. Ko bi Tržačani bili manj rahločutni in imeli več smisla za mero, ko bi se bolj zavedali nuje, ki jo je poudaril Aleš Bebler, da se morajo ljudje na meji naučiti živeti skupaj, bi lahko o našem mestu pisali drugačno zgodovino. Toda, kolikor vem, noben tržaški ne italijanski politik in diplomat ni prevzel Beblerjeve misli. Samo De Gasperi je imel leta 1949 na Trgu Unità dovolj poguma ter poudaril — sklicujoč se na pogodbo o ribolovu, ki sta jo Italija in Jugoslavija pred kratkim podpisali — da je treba po miru med ribami pripraviti še mir med ljudmi. Množica ga je glasno izžvižgala.
Ta z nacionalističnimi strastmi nabiti odnos širokih tržaških krogov do Slovencev, odnos, ki je v marsičem pogojeval tudi rimsko politiko, ni dovolil, da bi prišlo do pametne rešitve tržaškega vprašanja. Londonski memorandum, ki sta ga Italija in Jugoslavija izdelali leta 1954, ni bil sad obojestranske želje po ureditvi ozemeljskega spora temveč bolj posledica prisile in pritiska Angležev in Američanov, za katere je bilo vzdrževanje močne vojaške posadke v Trstu že dolgo izredno težko breme: Lata 1953 je med svojim obiskom v Londonu maršal Tito v pogovorih s Churchillom izrecno poudaril, da je mogoče razvozlati tržaški vozel le tako, da se sporno ozemlje razdeli med Jugoslavijo in Italijo in da se slovenski manjšini, ki bo ostala onkraj meje, zajamčijo vse možnosti za nemoten razvoj. Ta zahteva je bila sicer sprejeta pri oblikovanju londonskega memoranduma, toda na način, ki je dopuščal dokaj ohlapno interpretacijo. STO je bilo razdalje no na obe državi, a nikjer ni bilo izrecno povedano, da je razdelitev dokončna. Italijanska stran take ja sne besede ni želela, češ da bi bila za njeno javnost nesprejemljiva. Z druge strani pa se je morala sprijaz niti z dejstvom, da nobena velika sila ne namerava podpreti njenih zahtev po coni B in da je dokončni problem meje prepuščen dogovoru med Rimom in Beogradom. Da v
tej smeri ne bo mogoče doseči velikih sprememb, je bilo že leta 1954 jasno vsem tistim, ki niso bili pripravljeni zapirati oči pred stvarnostjo. Teh pa je bilo pri nas malo in rimska vlada jih je v njihovih iluzijah s polovičnimi resnicami, z izjavami, ki bi v svoji dvoumnosti lahko tekmovale z izreki Pitije v Delfih, še podpirala. V okvir te politike, ki jo danes obsojajo tudi vidni predstavniki italijanske tržaške buržoazije, je spadal tudi odnos, ki so ga italijanske oblasti prevzele do slovenskega vprašanja po priključitvi cone A. Pri tem jim je tekst londonskega memoranduma nudil prikladno oporo, saj je odločal, da sporazum stopi v veljavo takoj po »parafiranju«, torej po podpisu obeh o-polnomočencev, ki sta ga izdelala v imenu beograjske in rimske vlade, in ni posebej poudarjal, da ga morata osvojiti tudi parlamenta obeh držav. Ta formulacija je dovolila rimski vladi, da s svojimi četami zasede Trst, a tudi da ne izpolni dolžnosti do slovenske manjšine, ki jih je odločal memorandum. Vlada ga namreč nikdar ni predstavila parlamentu v ratifikacijo in ga nikdar ni spremenila v zakon, ki bi imel veljavo znotraj republike. Talco je neki sodnik v naslednjih letih lahko upravičeno trdil, v zvezi z zahtevami o rabi slovenskega jezika na sodišču, da je zanj londonski memorandum ostal samo na ravni pobožnih želja, ki se niso (razen v nekaj primerih) spremenile v konkretne zakonske in upravne odločbe. Koliko krivde nosi pri tem tudi beb-grajska vlada, ki je odobrila tekst, na široko odprt najrazličnejšim manipulacijam, je odprto vprašanje, m katerega mora zgodovina šele odgovoriti.
Italija je prišla v Trst, kakor pravi Luzzato Fegiz v članku, ki ga je nedavno objavil, povsem nepripravljena. Glede Slovencev bi lahko rekli še več, namreč, da je prišla sovražno razpoložena. Kako naj si sicer drugače razlagamo aretacije in sodne postopke, ki so jih oblasti sprožile proti antifašističnim Slovencem zaradi njihovega delovanja med vojno, ali razlaščanje slovenske zemlje, ki se je po letu 1954 nadaljevalo s pospešenim tempom? Slovenci so sicer proti takšnemu početju na.vse kriplje protestirali, toda njihovi ugovori so bili glas vpijočega v puščavi. In to kljub temu, da so se v naslednjih letih na široko odprle meje in je Trst ekonomsko spet zadihal zaradi povezave z naravnim zaledjem, brez katerega ne more živeti.
LE VKUP, UBOGA GMAJNA
Le vkup, le vkup, uboga gmajna, hej a, hej o,
za staro pravdo zdaj bo drajna, he ja, he jo!
Zimzelen za klobuk,
punt naj reši nas tlačanskih muk!
Le vkup v poslednji boj, tlačani, hej a, hej o,
sedaj se kmečka gmajna brani, heja, hejo !
Puško, meč, kopje v dlan; za svobodo bije se tlačan.
Iz grajskih kvedrov teče vino, heja, hejo,
zažgali grofu smo graščino, heja, hejo !
Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri.
Na odnose med manjšino in večine) v naših krajih vse to ni imelo velikega vpliva, kakor tudi ni spremenila razmer v prvih šestdesetih letih ustanovitev Furlanije - Julijske krajine. Slovenci so si od dežele dosti pričakovali, predvsem zaradi te, ga, ker so končno zaživeli v upravni enoti, ki je obsegala celotno ozemlje,- na katerem so naseljeni. Prepričani so tudi bili, da bosta deželni svet in vlada pozorneje prisluhnila njihovim zahtevam kakor oddaljene rimske oblasti. Ti obeti pa so se kmalu izkazali za jalove, saj na primer deželni statut sploh ne menja slovenske narodnostne skupnosti, temveč le obljublja vsem državljanom enake pravice, ne glede na jezikovno skupnost, kateri pripadajo. Besede in obeti brez pravne teže, ki pa so vendar sprožili vrsto pomislekov in strahov ter narekovali ustavnemu sodišču, da prepove deželi kakršnokoli odločanje o manjšinski zaščiti, češ da spada to vprašanje v pristojnost parlamenta.
Prav v parlament so Slovenci v naslednjih letih uprli svoje oči, prepričani, da bo njihova zaščita zaživela šele tedaj, ko se bo med italijanskimi političnimi silami uveljavila misel, da je na tem področju nekaj treba storiti. Na začetku sedemdesetih let opažamo v tem smislu pomembne premike, saj so stranke, v katere so Slovenci vključent (socialisti, komunisti in Slovenska skupnost), vsaka zase predstavile parlamentu v razpravo zakonske °-snutke za zaščito naše narodnostt. Gre za proces, ki še dan>s ni zaključen in v katerega sta odločilno posegla, v drugi polovici seaemdese-tih let, dva dogodka. Leta 1975 sta Italija in Jugoslavija po dolgi diplomatski razpravi podpisali osimske sporazume, s katerimi sta dokončno določili razmejitveno črto na tistem področju, kjer to ni bilo storjeno že z mirovno pogodbo leta 1947. Bistvo osimskih sporazumov je bilo v rešitvi tega vprašanja, ki je grozilo, da v trenutku. krize spremeni naše področje v točko hude napetosti med °-bema državama. Ker je bilo treba rešiti omenjeno vprašanje čimpreb in to ne samo v interesu obeh držav, temveč tudi evropske varnosti. seveda ni ostajalo dosti prostora za iskanje prikladnejših dogovorov na področjih, ki niso bila tako pomembna. V zvezi z manjšinskim problemom sta se obe strani sprijaznili s formulacijo, ki je sicer koristna, Pa vendar nikakor ne dovolj razčlenjena, da bi narekovala eni ali drug1 vladi povsem točne obveze. Kajti °-člen osimskega sporazuma, ki ukinja londonski memorandum, obenem Pa nalaga obema podpisnicama, naj v okviru svojega notranjega prava zagotovita pripadnikom manjšin enako raven varstva, kot jo je določal P°' sebni statut, pomeni lahko mnogo, pa tudi ne. Kdor ve, da se dajo mednarodni dogovori natezati kakor harmonika, pač nad tako formulacij0 ne more biti navdušen.
Drugi dogodek, ki je odločilno vplival na naše razmere od podpisa simskih sporazumov pa do današnjih dni, je reakcija, ki jo je zapečatenji odprtih vprašanj med Jugoslavijo 'J! Italijo povzročilo v tržaški italijansk1 javnosti. Odklonilno stališče do dokončne rešitve mejnega problema do kvalitetnejšega sodelovanja z fu goslavijo na gospodarskem podrocP’ ki ga je izpovedal velik del tržaške:■ ga prebivalstva, seveda ni ostal z® Slovence brez posledic. Oblikovanj »Liste za Trst«, v kateri so se sj:T nile skoraj vse protislovenske s“ j ki so bile do sedaj razdrobljene v10 raznimi skupinami, je vplivalo celotno tržaško politično atmosfer in narekovalo vsem strankam ve°]4 ali manjšo mero previdnosti. Še va J bolj pa seveda osrednjim oblaste katerih pristop do naše narodnost0 skupnosti že od samega začetka P^ gojuje velik obzir do lokalnih javnikov, češ, vprašanje manjšine 0 mogoče rešiti vzporedno z zorenje italijanske (predvsem seveda tT?f-ške) družbe. A kaj, če bo ta druz° dozorela šele takrat, ko bo za maVT šino prepozno?
Dejstvo, da se je v parlament v zadnjem času le sprožil postoP za sprejetje zaščitnega zakona, °a. vlila nekoliko upanja. Vendar bi 0 lo nespametno, če bi si delali; Pr ^ več utvar. Ne smemo namreč P . zabiti, da se na papir da marstK napisati in da je od sprejetja kona do njegove uveljavitve v °saLj danjem življenju dolga pot. » perspektivi, bi dejal, moramo renati predvsem nase, na svojo trd vost, iznajdljivost in kulturno narodno zavest. Ne smemo P0?0^’ da se borimo za vrednote, ki segajo vrednote slovenstva: 9?e vprašanje odnosa med ljudmi i° ^ rodi, za vprašanje dostojanstva' ^g. se mu ne moremo izneveriti, ce čemo izgubiti nekaj na svoji veški vsebini.

Travnik bije kot srce Gorice
MARKO WALTRITSCH
»Ozračje je bilo soparno, tiščalo je m možgane in srbežilo kožo. V neskončno dolgih presledkih so tolkli Tjdarci cerkvene ure raz desni stolp Jezuitske cerkve v množice na Travniku krog stebra sv. Ignacija in mobilnega odra pred njimi. Okrog odra, ki je bil prevlečen z rdečim suknom, f6 je gibalo morje širokokrajnih klo-teikov. Bili so župani, ključarji in njožje iz dvanastij iz vse dežele. Pri-H so morali na povelje, da bodo videli umirati obsojene upornike. Izza °dra se je vzpel na deske človek v tesni obleki, rejen in mišičast, len *n gibek obenem, gladbo obrit, a s to-Jifco bohotno rastjo brade, da je bil kakor s sajami namazan. Smolnato temni lasje so bili kratki in kodram, noge so bile možu v kolenih krivo stisnjene. žvižgal si je neko skrajno revno melodijo s čudno strahotno ka-danco. Bilo je kakor da mož glumi z glasom svoj posel, ko dvigne meč ln ga nato trenutno spusti v tilnik svoji nesrečni žrtvi.
Ura je udarila devet. Ljudje ob rašteljskih vratih, ob Grabljah, so se zganili. Nemir se je tam razlil po vsem širokem trgu, mimo oken, streh *n podstrešij, od glave do glave. Odru rfajbližji kmetje so se pokrižali. Med zupane in ključarje sé je vrnila in Prerila čudna ženska in se postavila tdc pred oder. Nekdo se je vzneje-v°jil, kam rije baba...«
. Tako pričenja Ivan Pregelj v svo-jem romanu »Tolminci« opis tro-dnevnega klanja prvakov tolminskega punta, slovenskim kmetov, na go-riškem Traimiku v dneh 20., 21. in ‘3. aprila 1714. Pisatelj je znal na zelo spreten način v tem svojem delu °P}sati ves tolminski upor in tudi zaključek tega upora z usmrtitvami na Soriškem Traimiku. Tako kot on so te dogodke v svojih proznih in pesniških sestavkih opisali tudi drugi slovenski literati. Dovolili pa so si, k°j je pri njih običaj, »pesniško dovoljenje«, da marsikaj olepšajo ali spremenijo. Pregelj je namreč, da bi opij učinkovito opisal čakanje mno-Zrce na Travniku, napisal na »v neskončno dolgih presledkih so tolkli tjdarci cerkvene ure raz desni stolp jezuitske cerkve«. Spodrsnilo mu je ln v tem spodrsljaju je potegnil za seboj tudi tiste ilustratorje, ki so ob rožnih prilikah naslikali dogodke tistih dni na Travniku s tem, da sta karakteristična zvonika stala že takrat. Zvonika pa so zgradili in dokončali šele leta 1725, torej dobrih devet let po justrifikaciji. To seveda
ne odvzame vrednosti Pregljevemu pripovedovanju.
Cerkev jezuitov na Travniku so pričeli graditi leta 1638. Pravzaprav so takrat zgradili vodnjak, ki naj bi služil tako cerkvi kot bodočemu jezuitskemu zavodu. Temelje za cerkve so pričeli graditi leta 1654. Niso imeli sreče, kajti v božični noči leta 1655 se je, med gradnjo, zrušil precejšnji del severne stene. Temelji niso bili pravi. Cerkveno stavbo so dokončali leta 1680, vendar cerkev ni še bila uporabljiva. Pet let kasneje so pričeli graditi poleg cerkve samostansko zgradbo (ta je bila kasneje spremenjena v vojašnico; starejši Goričani se je bodo še spominjali, saj je bila stavba porušena šele med dvema vojnama). Zvonika so zgradili leta 1725, cerkev pa posvetili leta 1767.
V njej je bilo tako italijansko kot slovensko bogoslužje. Za župnike so bili pred prvo svetovno vojno slovenski duhovniki, tu je še danes, vsako nedeljo zjutraj slovenska maša, ki je bila dolgo let po drugi vojni, potem ko so jo odpravili v kapucinski cerkvi, edina slovenska maša v mestu.
Travnik je slovensko ime. Kaže na tisti travnik, ki je stal v srednjem veku in tudi kasneje pred mestnimi vrati, pred Reštelom, kjer so slovenski kmetje, takrat ko so prišli po o-pravkih v mesto, puščali svoje konje, vole in vprego. Tu je bil veliko let
tudi trg na katerem so kmetje in meščani zamenjavali svoje blago.
Ko se je mesto iz ozkih srednjeveških okvirjev pričelo širiti proti severu so meščani tu zgradili svoje hiše, kasneje se jim je pridružila tudi jezuitska cerkev. Tu je grof Turn und Taiis zgradil svojo palačo, ki je s spremembami postala kasneje vladna palača. V njej je danes prefektura.
Leta 1556 je bil Travnik priključen Gorici. Kljub temu da je bila mestna občina v rokah ljudi, ki so občevali nemško oziroma italijansko, je ime trgu ostalo vedno Travnik. Italijani so pisali »Traunik« in tudi na hišnih tablicah je tja do leta 1877 pisalo »Piazza Traunik«. Nekaj mesecev prej, 21. oktobra 1876, je goriški mestni svet, ki so ga vodili nacionalistično nastrojeni ljudje, namreč trgu spremenil ime v »Piazza Grande« in v marcu 1877 so. hišne tablice zamenjali.
Goriški Slovenci smo pa kar naprej trgu pravili Travnik. Ta naziv uporabljamo tudi danes. Enakega mnenja kot mi so tisti goriški Italijani, ki vedo. da živimo Slovenci in Italijani v Gorici tesno ob rami že stoletja. Trgovci na svojih slovenskih reklamah vestno in vztrajno pišejo: »Travnik«. Nikomur niti na misel ne pride, da bi na slovenski tekst napisal današnje uradno ime »Piazza Vittoria«, pa čeprav to velja že od začetka dvajsetih let.
• * *
Na tem trgu so goriški Slovenci v letu 1862 ustanovili Slovensko čitalnico, svoje prvo kulturno društvo. Imelo je svoj sedež v eni lepih stavb na tem trgu in bila dolgo vrsto let zelo aktivna, dokler se ji niso pridružila druga kulturna društva, ki so dobesedno preplavila Gorico. Tu pa je imelo svoj sedež tudi italijansko kulturno društvo Gabinetto di lettura.
Na ta trg so se leta 1906, ko je umrl pesnik Simon Gregorčič, zgrnile množice Slovencev iz vse dežele. Našteli do preko šest tisoč ljudi, ki so spremili svojega Goriškega slavčka na njegovi zadnji poti. V znak žalovanja so bile slovenske in italijanske trgovine zaprte. Le nekaj posameznikov se ni odzvalo vabilu po žalovanju in Gregorčiča obtoževalo ne vem kakih zločinov proti drugi narodnosti.
Slovenskih trgovin je bilo na Travniku veliko. Pravzaprav jih imamo še danes. Dovolj je, da pogledamo na napise nad njimi, pa bomo ugotovili, da je kar precej trgovcev slovenske narodnosti.
V Gorici smo Slovenci pred prvo vojno imeli trgovino že v svojih rokah. Imeli smo skoro vse trgovine, veliko jestvinarjev, veliko obrtnikov. Nismo pa imeli brivcev. Vsi so bili Italijani. Zaradi tega je Ludvik Co ter, ki je takrat odprl svojo brivnico prav blizu sedanje kinodvorane na Travniku, s ponosom napisal v svojem
reklamnem oglasu, da je on prvi slovenski brivec v Gorici.
Tu je bila v letih od 1945 do 1947 tudi slovenska ljudska čitalnica in knjižnica, v kateri so bile zbrane knjige, ki so jih marljivi Slovenci poskrili v času fašistične strahovlade. Na otvoritvi je spregovoril Andrej Budal. Na tem Travniku so imeli svoja stanovanja in ambulante tudi slovenski zdravniki; Lojz Krajgher, ki je v začetku dvajsethi let služboval in pisal v Gorici; Lambert Mermolja, ki je zbiral okrog sebe narodno zavedne mladeniče; Franc Marušič, ki je kljub težkim letom odšel v partizane in jim pomagal s svojo zdravstveno veščino; Karel Rutar, ki je prav tako šel v partizane in postal v letu 1945 predsednik Mestnega ljudskega odbora, tako da je za kratek čas bil doslej prvi in edini slovenski župan v Gorici.
Seveda ne smemo pozabiti, da je v prefektumi palači rohnel Benito Mussolini v začetku druge svetovne vojne, ko se je prišel pozanimat zakaj mu niso policijske in vojaške sile ugonobile slovenskega partizanskega upora in da se je potem pokazal tudi na balkonu prefekture.
Veliko bi še lahko pisali o Travniku, današnjem prometnem in trgovskem središču Gorice, ki je oživelo v zadnjih letih s prihodom slovenskih kupcev v mesto.
Travnik bo oživel tudi danes, ko se bomo na njem zbrali Slovenci iz Gorice in Goriške, Tržaške in Benečije, da izpričamo našo trdno in enotno voljo po globalni zaščiti, ki nam pritiče po italijanski republiški ustavi. Zbrali se bomo z drugačnimi občutki od tistih, ki so prepevali zbrane ljudi leta 1714, ko so morali gledati ubijanje tolminskih puntarjev, in tudi od tistih žalostnih ob Gregorčičevem pogrebu leta 1906. Zbrali se bomo s ponosom lojalnih državljanov italijanske republike od katere zahtevamo lojalno spoštovanje ustavnih določb.
V včerajšnji posebni prilogi je pomotoma izpadlo ime pisca člankov »Pregled boja Slovencev v Italiji za narodne pravice po II. svetovni vojni« in »Pomembnejše obletnice boja za naše pravice«.
Avtor člankov je MILAN PAHOR. Za izpad podpisa se avtorju in bralcem oproščamo.
. Uredništvo
V Rimu smo Slovenci za večino neznanka
BOJAN BREZIGAR
Rpkli so mi, naj bi ob priložnosti goriške ^vufestacijc nekaj napisalo o globalni zaščiti : ki gledaš na dogajanja z rimskega zorne ^kota,« so poudarili. »Pa pazi, da ne boš Ponavljal že znanih stvari, kaj novega napiši,« 80 dodali.
No, ta je pa lepa! Kaj novega napišem, ko Pn nič novega ni. Pri nas očitno marsikdo rm-kako si ves Rim prizadeva, da bi zavrl Postopek za odobritev zaščitnega zakona, skrat-da bi nam metal polena pod noge. Pa ni jr*®. Prebivalcem svetega mesta in tistim, ki “Pojo v rokah vajeti državnega aparata, se še ?n daleč ne sanja, kdo smo Slovenci in kaj ho-J'm°- Dva primera iz osebne izkušnje (a ni ^po moja). Ravnatelj neke rimske višje sredic6 šole, ki je pripravljala šolski izlet v Trst, v km6 srečala z neko našo šolo), me je po-Pbil, naj bi dijakom nekaj povedal o Sloven-vea Pel^al me je v natrpano. dvorano in napo-j®dcd. da bom govoril o... Slovencih. »O čem?« nilo množično vprašanje. Pazite, o čem, ne kom! Kajti za tiste dijake, osemnajstletni-• na pragu zrelosti, smo bili Slovenci špan-ii Vas' *P ni jih mogoče obsojati. Vedno so vedeli«, da v Italiji živijo Italijani, v Franciji rane ozi, v Španiji Španci in da je edino Vjca izjema, ker tam živijo štirje narodi. Tako Pise v knjigi.
, Seveda sploh presenečenja dijakov ni mogo-niti. razložiti. Govoril sem tričetrt ure in J0 Poldrugo uro odgovarjal na vprašanja, «rat nisem slišal običajnega vprašanja »Za-1 ne greste v Jugoslavijo, če hočete biti Slo-pjPPi'« kar me je nemalo razveselilo, kajti av na to vprašanje moramo zelo pogosto od : Varjati in marsikdaj naletiš na človeka, ki ; ~~ morda celo v dobri veri — prepričan, da i^j^Prašanje narodnosti politična ali kulturna
izbira
posameznika. Takega človeka težko pre-
pričaš.
Veodar pa je bilo vprašanje, ki so mi ga javili, še mnogo težje. »Zakaj so Italijani ^Pustili Istro, vi pa ste ostali V Italiji?« Težko ^rasanje težak odgovor, še zlasti, ker gre jj Pdade ljudi, daleč od vročih krajev ob me . v času hladne vojne. Dejal sem, da je to ^r politične izbire Italijanov, po drugi stra-v,P? navezanost Slovencev na rodno zemljo, ni, Slovenci, sem poudaril, se v te kraje Wl° Priselili v zadnjih letih, tu živimo že
več kot 14 stoletij, skratka, mi smo tu doma in zgodovina nam ni nikoli dala, da bi bdi ves naš narod združen v samostojni državi. Mislim, da sem jih prepričal.
Pa še eno vprašanje mi je ostalo v spominu: »Kaj pravzaprav hočete?«
Osemnajstletnim dijakom ne moreš zdrdrati stare pesmice, ki pravi, da hočemo globalno zaščito, brez diskriminacij glede na to, kje živimo in da je treba omogočiti celotni manjšini nemoten kulturni, družbeni in gospodarski razvoj, šablonske fraze so za mlade ljudi res samo fraze in zato sem se jim skušal izogniti. Dejal sem raje, da hočemo, da Italija prizna, da obstajamo, da zahtevamo samo to, kar Italijani že imajo in, predvsem, da naše pravice nikakor ne oškodujejo italijanskega naroda. Kajti, sem poudaril, če postavimo dvojezični napis Trieste - Trst priznamo, da v Trstu živijo tudi Slovenci, Italijanom pa ne jemljemo ničesar, kajti še na kraj pameti nam ne pride, da bi zahtevali samo slovenske table. Niti v tistih vaseh, kjer živijo samo Slovenci. Problem torej ni v tem, da se nekomu nekaj vzame, ampak samo da se manjšini nekaj prizna, torej problem volje, demokracije, ki — poleg vsega — terja malo finančnih sredstev.
Kako dolga razlaga za probleme, ki so nam dobro poznani!
Govoril sem o dijakih, vendar mislim, da bi taka razlaga koristila še komu, predvsem pa marsikateremu politiku — tudi iz naše dežele — ki je pod vplivom reakcionarnih gesel in torej nima na razpolago sredstev, da sam presodi in sam odloča o men demokratičnosti, ki naj jo država pokaže do Slovencev.
Drugi primer. Ko smo odpirali dopisništvo Primorskega dnevnika v Rimu sem moral seveda poskrbeti za navezavo potrebnih stikov. Priznati moram, da nisem imel večjih težav. Primorski dnevnik je v novinarskih krogih poznan, saj kolegi stalno in vestno sodelujejo v novinarski zbornici, v sindikatu in v drugih združenjih. S tega vidika torej odprta vrata. Nekoliko težje je bilo pri tiskovnih uradih. Ugotovil sem, da smo na ministrstvih in pri drugih institucijah v glavnem nepoznani. Vsi so bili sicer zelo prijazni (nekateri, resnici na ljubo, šele potem, ko so se ustrezno informira-
li.	Formula je naslednja: Telefonirajte čez pol ure, se bom pozanimal. In čez pol ure je vse v redu), vendar smo bili za veliko večino no-
vost. Da Primorski dnevnik obstaja in kaj pravzaprav ta časopis je, sta vedela le dva: načelnik tiskovnega urada Confindustrie in načelnik tiskovnega urada ministrstva za kmetijstvo (strasten smučar in prijatelj Gdrazda Vesela), ostalim je bilo treba to šele razložiti. Nič čudnega, saj ne zahtevamo, da morajo vsi vedeti za nas, vendar sem hotel to napisati, da {»udarim, da pogostoma, ko gre za naša vprašanja, ne moremo govoriti o pomanjkanju volje, ampak odpade dobršen del na popolno nepoznavanje naših problemov.
In nekje je to tudi razumljivo. Trst je daleč, Slovenci še bolj.
Pred dnevi so me kolegi iz tržaške redakcije opozorili, da je poslanec DP Franco Russo vložil zakonski osnutek o zaščiti slovenske manjšine. Osnutka še niso natisnili in ga torej v arhivu poslanske zbornice še ni bilo, zato sem se obrnil na urade parlamentarne skupine. »Nimamo ga,«" mi je sicer zelo prijazno odgovorila tajnica. »Edini izvod, ki smo ga prejeli iz Trsta je poslanec Russo podpisal in vložil.« V tem ni nič nenavadnega. tržaško vodstvo stranke je pripravilo osnutek in poslanci so ga vložili. To je pomembno, vendar nikakor ne odraža večje zavzetosti rimskih krogov za našo problematiko. Tudi pri večjih strankah je stanje precej podobno : vse je odvisno od vzdušja ki vlada v deželi Furlaniji-Julijski krajini pri deželnih vodstvih strank. Tam vedo, kdo smo Slovenci, katere so naše potrebe, katere so zahteve. Preko njih so rimski krogi informirani. Tako, na primer, v Rimu nikomur ni samo po sebi padlo na misel, da smo Slovenci na Tržaškem in Goriškem, Slovenci, oni v videmski pokrajini pa nekakšni barbari, menda potomci Atile ali kake druge ugledne zgodovinske osebnosti, ki je teptala te kraje: inf or macije o teh »resnicah« so jwejeli iz naše dežele.
Prvo, kar je torej potrebno, je premostitev ovir in še zlasti kulturnih pregrad v deželi Furlaniji-Julijski krajini, kajti v tem bodo vsebinske težave pri našem zaščitnem zakonu. Seveda počasnosti rimskega parlamenta ne bomo premaknili, je menda vsem jasno, kot je tudi jasno, da bo državni aparat postavil vrsto birokratskih ovir, tako pri parlamentarnem postopku kot tudi kasneje pri izvajanju zakona. Vendar je vsebinsko vprašanje daleč najpomembnejše in tega je treba rešiti na politični ravni.
Nekdo, imena sedaj ne bom napisal, da bi ne vzbujal odvečnih polemik, morda kdaj drugič — mi je v sredo dejal: »Vi Slovenci ste vsi enaki, zahtevate vse in takoj.« Z lahkoto sem mu odgovoril, da že štirideset let čakamo in nismo dobili nič. Vendar m to problem.
V	vprašanju se skriva očitek, da smo maksi-malisti, da nismo pripravljeni na pogajanja.
Res, o nekaterih načelnih vprašanjih se verjetno ne moremo pogajati, vendar se nedvomno zavedamo, da so za dosego sporazuma potrebna pogajanja in, če so si stališča zelo narazen, bo sporazum pravzaprav kompromis. Za pogajanja pa sta potrebna najmanj dva pogajalca.
Sogovornika žal zaenkrat še nismo dobili. Zahtevali smo sestanek s Craxijem. in z Romito, a ne eden ne drugi nista na zahtevo odgovorila. Le Romita je dal razumeti, da bo »kasneje« srečal manjšino. Naj to pomeni, da — če je res, da se nekaj premika — pripravljajo zakonska besedila mimo nas in bomo potem, ko bo vse narejeno, postavljeni pred izvršeno dejstvo? Upamo da ne, kot tudi pravimo, da niso več potre trne študijske komisije, še zlasti take ne, kakršna je bila Cassandrova, kjer smo bili Slovenci v veliki manjšini.
Nisem disfalist in to tudi nočem biti. Te svoje »rimske poglede« na globalno zaščito sem napisal zato, da poudarim dvoje. Prvič, kljub temu da je Rim »caput mundi« bodo politične odločitve o našem zaščitnem zakonu padle v Trstu, v Gorici in v Vidmu. Tega se moramo dobro zavedati. Drugič, še povečati moramo našo dejavnost, kajti če mi mesec dni molčimo, se v tem času tudi naša vprašanja ne bodo premaknila z mrtve točke. V prejšnji zakonodajni dobi smo morali, za začetek razprave, poslati v Rim nekaj sto brzojavk. V sedanji zakonodajni dobi smo morali, za začetek razprave, pripraviti vrsto manifestacij.
V	prejšnji zakonodajni dobi je, po uvodnih sejah, delo zamrlo. Uradno zaradi odsotnosti, bolezni itd. Dejansko zato, ker je bila taka politična volja strank večine. Sedaj ne smemo dopustiti, da bi se isto ponovilo. To pa bomo dosegli le s stalno pozornostjo, aktivno prisotnostjo na vseh ravneh. Kajti naš boj se ne izčrpa z eno pa še tako uspelo manifestacijo. Zmagana bitka še ne pomeni dokončne zmage, nas učijo stari vojskovodje in gorje, če M sedaj zapustili bojišče in čakali, kaj se bo zgodilo.
Množično in organizirano v Gorico !
Navodila in opozorila udeležencem manifestacije
Po sklepu enotne delegacije Slovencev v Italiji, na shod v Gorico ne bomo prišli s strankarskimi simboli!
Dobrodošli društveni prapori v čimvečjem številu!
Na Travniku se dobimo pravočasno, da ne bi z nepotrebnim tekanjem in zmešnjavo motili potek zborovanja!
• * *
Udeleženci, ki bodo potovali v Gorico z osebnimi avtomobili, naj poskrbijo, da bodo le-ti polno zasedeni!
športniki, člani športnih in kulturnih združenj in društev, pevskih zborov, taborniki, skavtje; v Gorico pridite v svojih dresih, uniformah in značilnih oblačilih!
* * ♦
Fotoamaterji, člani krožka Foto Trst 80: oskrbite se s svojimi fotografskimi aparati in kamerami, da bo ta edinstvena manifestacija čimbolje zabeležena na filmskem traku!
Program manifestacije na Travniku
Program nedeljske enotne manifestacije ob 11. uri na Travniku v Gorici. Zbiranje množice na trgu, po goriških ulicah in na Travniku, igrajo godbe na pihala iz Trsta in Gorice.
V imenu enotne delegacije pozdravi prisotne v slovenščini in italijanščini prvi govornik, predstavnik Slovencev videmske pokrajine Viljem čemo, sledi njegov govor in govori osta lih članov delegacije po naslednjem vrstnem redu:
za Slovensko kultumo-gospo-darsko zvezo Boris Race;
za Socialistično stranko Italije Jože Gej;
za Slovensko skupnost Rafko Dolhar;
za Svet slovenskih organizacij Marija Ferletič;
za Komunistično partijo Italije sen. Jelka Gerbec.
Ob zaključku bo napovedo-
valka Savina Remec v slovenščini in italijanščini prebrala telegrame, naslovljene na: predsednika republike Sandra Per-tinija, predsednika vlade Bettina Craxija in predsednika o-beh domov parlamenta, senata
Francesca Cossigo in poslanske zbornice Nilde Jotti.
Zborovanje bomo zaključili s skupno udarno in borbeno pesmijo združenih pevskih zborov in vseh prisotnih »Le vkup, uboga gmajna«.
Gostoljubje in okrepčilo
Vid Primožič, Gorica, Drevored XX. septembra 138, tel. 0481/82117
Milan Pintar — »Alla Luna«, Gorica, Ul. Oberdan 13, tel. 84374
Mirko Gravner, Vallone delle Acque 2 (proti Števerjanu) tel. 87428
Mara Možina — »Pri Mirotu«, Sovodnje, Ul. 1. maj 92, tel. 882017
Michela Devetak, Sovodnje, Vrh sv. Mihaela 48, tel. 882005
Adrijan Sirk — »La Subida«, Krmin, tel. 60531
Silvana Maligoj, Gorica, Trg Tommaseo 29 (za Kulturnim domom)
Silvana Mrak, Jazbine, Števerjan, tel. 390246
Branko Peric Poljane, Doberdob, tel. 78117
Bruno Pete jan, Sovodnje, Ul. Diaz 5, tel. 882084
Mario Peric, Doberdob, Ul. Roma 20, tel. 78000
Soban, Jamlje, tel. tel. 75044
Giuseppina Sadi, Sovodnje, Ul. 1. maja 101
Hmeljak — »Gostilna pri Francetu«, Sovodnje, tel. 882038
L
f radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - ivk/io - fv - radio - tv - radio - tv - radio - fv
Nedelja, 20. maja 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Ponedeljek, 21. maja 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RADIO
Nedelja, 20. maja 1084
Prvi kanal
10.00	Una sfida per tutti i tempi Rita da Cascia
10.40	Trio Drac:
La macchina fabbrica tempe -
11.00	Maša
11-50 Nabožna oddaja 12.15 Zelena črta
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	Dnevnik 1 - Vesti
14.00	Domenica in. . .
14.35, 16.45 in 17.55 Športne vesti
16.00	Discoring - glasbena oddaja
18.30	90. minuta 20-00 Dnevnik
20.30	H sipario strappato - film Režija A. Hitchcock, igrajo Paul Newman, dulie Andrews, Wolfgang Kieling, Lila Kedreva
22.30	Dnevnik
22.40	Športna nedelja
23-35 Dnevnik 1 - Nočne vesti 23.45 Mister Fantasy - glasbeni program
Drugi kanal
10.00	Veliki iz ja vaici :
Pianist Rudolf Serkin
10.55 Più sani, più belli - oddaja o zdravju
11.30	Una moglie in pericolo - film
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	19.45 Blitz
13.50	Piccoli fans
14.20	in 16.30 Blitz - šport
17.50	Nogomet: rezultati in lestvice
19.00	Ital. nogometno prvenstvo
19.50	Dnevnik 2 - Vesti
20.00	Dnevnik 2 - Nedelja sprint
20.30	Noi con le ali - 2. del
21.40 79, Park Avenue - 1. del TV priredbe
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45 Dnevnik 2 - Tednik o medicini
23.20	šola in vzgoja:
L’uomo degli insetti - 1. del
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.35	Tenco ’83 - 4. del
12.10	Dopo Sanremo ’84
13.10	Dnevnik 3 - Športne vesti Motociklizem
Tenis
19.00	Dnevnik 3
19.20	Deželni šport
20.30	Šport
21.30	Pavarotti v Turinu 22.05 Dnevnik 3
22.30	Nogometno prvenstvo B lige 23.15 Jazz club
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8-35 - 13.05 Teletekst RTV Ljubljana 8.50 Poročila
8.55 živ žav - otroška oddaja 3.45 Modro poletje - mladinska na-daljevantoa
10.15 Veliko mesto - TV nadalj.
12-00 Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.45 - 22.20 Teletekst RTV Ljubljana
15.00	Po domače:
Kvintet bratov Zupan
15.25 Poročila
15.30 Kunianovo:	P J v namiznem
tenisu
1^.25 Risanka
17.35 športna poročila
17.50 Polžaste stopnice - film
1910 Risanka
19-26 Zrno do zrna
19-30 TV dnevnik
20.00 Strici so mi povedali - TV nadaljevanka
21.15 Rodovi - dokumentarec
Tokratna pripoved teče po tirih.
_ Preprosto življenje, brez pretresljivih prevratov, na videz neopazno, toda trdno zraščene z objemom dveh, ne pretirano prijaznih rek, med tonami železa in žvižgi lokomotiv. Prav tu, v soteskah Save in Savinje, na stičišču starih prometnih poti, so korenine Glavačevih. Stara kovaška družina iz Radeč, katere usode potomcev so stkali tiri. Oče upokojen železničar, izučeni kovač, sin kovaškega mojstra še iz časa, ko so flosarji prevažali železovo rudo po Savi, je značilna korenina dobe in okolja, v katerem je živel. Trdo otroštvo, iz katerega se je ohranil zgolj spomin na delo, mladost, prežeta z vojaškimi absurdi in
grotesknimi pripetljaji, prvi koraki v samostojno življenje, prepolni negotovosti, dvomov in iskanja prave poti v okupirani deželi. Vojna zapusti svoje sledove. življenje v svobodi teče spet po tirih: delo, dom, otroci. Vse to pa spremlja ljubezen do glasbe, ki svojo potrditev najde v železničarski pihalni godbi. Sinovi železničarja se zapišejo železnici in godbi. Očetovo trdo življenje se prenese na mlajši rod. Tudi ta je upet med tire in soteski dveh rek.
Oddajo sta pripravila novinarka Gaga Stojan in režiser Igor Pe-diček s TV ekipo.
21.45	športni pregled
22.15	Poročila
Koper
15.00	Namizni tenis
16.30	Boks 17.25 Videomix
19.30	Stičišče TV D
19.45	Visoki pritisk
20.30	Veliki variete - film
22.00	Koncert kvarteta »Le Quattro colonne«
22.30	Vaterpolo
23.30	Emigracija - dok.
Zagreb
10.30	Otroška matineja
13.00	Družinski magazin - izobraževalna oddaja
13.30	O zdravilnih rastlinah
14.30	Planet opic - film 15.20 Nedeljsko popoldne
17.00	Filmi Bette Davis:
Mož, ki je prišel na večerjo
18.55 Risanka
19.30	Dnevnik
20.00	Strici so mi povedali - TV nadalj.
21.15	Zadnji lov - potopisna reportaža
ZASEBNE POSTAJE
,■ CANALE 5
Šport
*3.00 Superclassifica Show - glasbena , oddaja }4 °0 Kojak - TV film 3.00 La mia terra - film ,1?'50 u grande colpo di Surcouf - film ® 30 n ricco é il povero - TV nadalj.
6.25	n ricco e il povero - TV nadalj.
4.25	Flamingo Road - TV film
3'25 Lo sport preferito dall’uomo -film
10.00
10.30 H.30 12.00
13.00
15.00
17.00
19.00
19.30 20.25
22.15
23.15
}0.15
!5
13.00
14.00
10-30
17.00 8.15 19.30
RETEQUATTRO
Masters i dominatori dello spazio - risanka A Team - TV film Šport Šport
Fascination speciale
Due notti con Cleopatra - film
L’uomo di Rio - film
Nonsolomoda
Dynasty - TV nadaljevanka M’ama non m’ama show - nagradno tekmovanje Mai dire si - TV film Film
ITALIA 1
La spia dei ribelli - film
Bit
Šport
Dee Jay Televisione - Glasbena oddaja
Il mio amico Arnold - TV film Simon & Simon - TV fi rn Supercar - TV film R circo di Sbiruliho - otroška oddaja
20.25 Bene bravi bis, zabavnoglasbena oddaja
22.30	Venerdì’ 13 II - L’assassino ti siede accanto - film
TELEPADOVA
12.00	Tigerman - risanka
12.30	Shampei -risanka
13.00	Catch - Sport
14.00	FaLcon Gnest - TV nadalje^ vanka
15.00	Cara cara - TV film
17.30	Tigerman - risanka
18.00	Lupin IH. - risanka
18.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20 Vedo nudo - film
22.30	Tutti per uno - aktualnosti
23.30	Agente Pepper - TV film 00.30 Dimmi la verità - firn
TRIVENETA
10.00	Q.P. Coupons
13.00	Film 14.30, Dražba
20.00	II mondo di Joe - TV film
20.30	II diavolo che uccide cosi - film
22.00	Športna rubrika
23.00	La vendetta di Lady Morgan -film
1.00	Horoskop 1.15 Film
3.00	Programmi non stop
TELEFRIULI
13.30	Starzinger - risanka
14.00	Fogolar
19.30	Športne vesti ,
20.25 La mia amica Irma - film 22.15 Ciao Èva .dall’Italia con amore
23.30	Campagni di viaggio - film
Prvi kanal
10.00	Televideo
11.30	Uradni obisk predsednika Per-tinija v Vatikanu
12.15	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... Raffaella — zadnji poziv
14.05	Tribuna elettorale europea
14.15	Droga: che fare
15.00	Posebnosti iz Parlamenta
15.30	Šola in vzgoja :
Oceanografi ja: morski tokovi
16.00	Secret Walley — 15. epizoda
16.30	športni ponedeljek
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.06	I problemi del sig. Rossi Oddaja o potrošništvu
18.00	Osmi dan
18.30	D gran teatro del West:
Un bel giorno per impiccare -TV film
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Intrigo a Stoccolma - film Igrajo Pau Newman, Elke Som-mer, Edward. G. Robinson
22.40	Dnevnik 22.50 Gremo v kino
22.50	Posebnosti Dnevnika 1
23.50	Dnevnik 1 — Zadnje vesti
Drugi kanal
12.00	Che fai, mangi? — oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	La dinastia del potere — 6. nadaljevanje
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.35	Tandem
Musichiamo — nagradno tek.
15.45	67. Giro d’Italia - kolesarstvo
17.00	Vediamoci sul due - knjižne, gledališke in druge novosti
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
18.30	Dnevnik 2 - športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Dnevnik 2 - Spaziosette 21.20 79, Park Avenue - 2. del 22.06 Tribuna elettorale europea
22.25	Dnevnik 2 - Vesti
22.35	Sorgente di vita
23.10	Šola in vzgoja:
L’uomo degli insetti - 2. del
23.40	Dnevnik 2 - Vesti
Tretji kanal
14.00	Bolzano: Lahka atletika
15.00	L’Aquila: Rugby
16.00	Nogometno prvenstvo B lige
18.25	L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja:
L’evento di Ginevra - 1983: un anno fondamentale per la Fisica - 1. del
20.30	La scena di Napoli - TV priredba - 1. del
21.30	Dnevnik 3
21.40	šola in vzgoja:
Specializacija v medicini
22.10	R processo del lunedi 23.15 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 in 10.35 TV v šoli 17.05 - 22.15 Teletekst TV Ljubljana 17.20 Poročila
17.25	Zgodbe iz Nepričave - otroška serija
17.55	Posvetovanje s Cambridgeom -film
18.25	Podravski obzornik
18.40	Pet minut za rekreacijo
18.45	Zdravo, mladi 19.15 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
20.00	Primer Barbare Parsons -drama
20.55	Huda luknja - dokumentarec
21.30	Jazz na ekranu :
John Lindberg, George Lewis Duo
22.00	Dnevnik 2
Zagreb
16.40	TV v šoti
17.45	Slovenske ljudske pravljice
19.45 Zdravo, mladi
20.00	Klofuta javnemu mnenju -drama
21.25 Izbrani trenutku
22.00	En avtor, en film 22.20 Dnevnik
Koper
14.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bo posebna reportaža o enotni slovenski manifestaciji v Gorici ter košarkarska tekma Jadran - Maltinti.
17.00	Poročila 17.05 TV šola
17.30	Veliki variete - film
19.00	Športni pregled
19.30	TVD stičišče
19.50 Deset minut glasbe
20.00	Opera narave - dok. oddaja
20.30	Deček in veverica - TV film 21.20 TVD vse danes
21.30	Plesni korak
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	I complessi o fobie - aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40 Help! - glasbena oddaja
12.15	Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito - nagradno
tekmovanje
13.25	Sentieri - nadalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj. 16.50 Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	II ricco e il povero - nadalj.
22.25	Flamingo Road - TV film
23.25	Sport
00.25 Stalag 17 - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
8.45 Alberto il ciccione - risanke
9.00	Babil Junior - risanke
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Donne - film - 1. del.
12.30	Superamici - risanke
13.30	Fiore selvaggio - TV nadalj.
14.15	Magia - TV novela
15.00	Bistorte d’amour - film
16.50	II magico mondo di Gigi - risanka
17.20 Masters, i dominatori dell’universo - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	M’ama non m’ama - nagradno tekmovanje
20.25	La moglie in vacanza, l’amante in città - film
22.30	Maurizio Costanzo Show
00.15 Chi è Harry Kellerman e perchè parla male di me? - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Quando tramonta il sole - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim Bum Barn Laura - risanka
.4.00 Devlin & Devlin - TV film
15.00	Agenzia Roekford - TV film
16.00	Bim Bum Barn Lai abel - risanka
Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	II- principe delle stelle - TV film 19.50 I Puffi - risanke
20.25 La luna nel pozzo - glasbena oddaja
22.20	Bit
23.15	Samurai - TV film
00.15 La prima volta di Jennifer -film
TELEPADOVA
12.15	Cara a cara - TV film
13.00	Risanke
14.00	Marna Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadaljevanka
16.30	Peyton Place - TV nadalj.
17.30	Risanka
19.00	L'incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono - TV film
20.20	Dramma della gelosia - film
22.30	II momento della verità
23.30	Hawai Squadra Cinque Zero -TV film
00.30 II seme della violenza - film
TRIVENETA
9.30 H re del quartiere - film
12.30	Horoskop
12.45 Affari di cuore - TV film
13.30	Voghi - risanke
14.00	Jabberjaw - risanka
14.30	Dražba
17.00	TV film
18.30	Rum pole - TV film
19.30	Glasbeno srečanje
20.30	II marchio di sangue - film
22.00	II re del quartiere - TV film
22.30	Film
01.15	Film
OS.OOProgram non stop
TELEFRIULI
12.00	Insieme
13.30	Starzinger - risanka
14.00	Mariana, il diritto di nascere -TV film
19.00	Cara a cara - TV film
20.30	Šport
21.30	Prirpa dell’uragano - film
23.30	La morte non esiste - film
RADIO TRST A
8.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.45 Glasbeni potpuri;
10.00	Poslušali boste; 10.30 Mladinski
oder:	»Strahek«. Napisal Ottfried
Preussler; 11.00 Glasb, potpuri; 11.15 Neposreden prenos slovenske deželne manifestacije na Travniku v Gorici. Poročata Drago Legiša in Marjan Slokar; 12.40 Vera in naš čas;
13.00	Radijski dnevnik ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 -
19.00	Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
RADIO OPČINE
Oddaja na naslednjih frekvencah: 98.900 MGHW, 90.600 in 99.100 MGHW.
Do 10.00 glasba; ob 10.00 Prostor intervju ; 10.30 Jutranji val Radia Opčine - v studiu Mira in Marino; 13.00 Oddaja SKD Tabor; ob 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; dalje večerni in nočni val Radia Opčine.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00,	13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Objave; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja;
9.00	Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah;
16.00	Radio Koper na obisku pri avtorju knjige »Boj za obstanek«; 16.30 Primorski dnevnik ; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke (prva izvedba) Pavel Lužan: Izginjevalnik - Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši;
10.05	Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Pihalne godbe; 14.20 Humoreska tega tedna Guy de Maupassant: »Preudar-než«; 14.45 Z majhnimi ansambli; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Amaterski zbori tekmujejo - 8. oddaja iz radijskega tekmovanja 1983; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra Norman Corvin: čudežna gosenica -Na zgornji potici; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Glasbene razglednice;
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT;
23.05	Literarni nokturno Lewis Carroll: Pesmi; 23.15 Zaplešite z nami.
Ponedeljek, 21. maja 1984
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Dopoldanski zbornik:	Al-
manah: Sedma stopnja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle;
8.45	Glasbeni potpuri; 10.19 S koncertnega in opernega- repertoarja;
11.30	literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev;
12.30	Glasbeni potpuri; Gospodarska problematika; 14.10 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Božin Pavlovski : »West Aust«; 14.35 Tja in nazaj ; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Mata jur jan, posebnosti in omika Nedi-ških dolin; 18.30 Glasbene raznolikosti.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.45 Glasbene šole;
14.00	Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Naša pesem - Maribor 84; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Gla sba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani;
11.45	Plesna glasba ; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pisma iz. . .;
18.00	New dance; 18.45 Lirična glasba.
Dostojanstveno, mirno in odločno zahtevamo priznanje naših pravic
Jutri v Gorici in Sovodnjah podelitev bralnih značk
Praznik slovenske besede, praznik slovenskih otrok. Tako bi lahko poimenovali prireditve, ki se bodo jutri zvrstile na osnovnih šolah na Goriškem-Podeljevali bodo namreč letošnje bralne značke.
Slovesnosti bosta jutri dve: v Kulturnem domu se bodo zbralu učenci io učitelji osnovnih šol goriškega didaktičnega ravnateljstva. Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 9.30 bosta prisotna Niko Grafenauer in Mira Stupica ter predsednik odbora bralne" značke za zamejstvo Jože Zupan.
Na prireditev so se otroci dobro pripravili in naštudirali tudi priložnostni
šol iz Sovodenj, Vrha in Rupe se bodo zbrali, prav tako jutri, na slovesnosti, ki bo ob 10. uri v osnovni šoli v Sovodnjah. Kot gost se bo slovesnosti udeležil pisatelj Ivi Zorman.
Tako v Gorici, kakor v Sovodnjah bo bralno značko prejelo nad 500 otrok.
Do konca šolskega leta bosta podobni slovesnosti še v Jamljah, 9. junija in v Doberdobu, 13. junija.
Borci iz Ronk pobrateni s Solkanom in Opatjim selom
kulturni program. Učenci osnovnih
Omikano, demokratično in dostojanstveno, a zato nič manj odločno se bomo danes udeležili množičnega ir enotnega zborovanja na Travniku, manifestacije, ki ni in ne more biti zoper sodržavljane italijanskega jezi- ' ka, zoper predstavnike te ali druge stranke. Z množično udeležbo poudarjamo naše zahteve po zakonskem priznanju pravic, ki nam pripadajo kot skupnosti, pravic zajamčenih v italijanski ustavi, zapopadenih v mednarodnih pogodbah in meddržavnih sporazumih, a nikoli uresničenih.
S takimi občutki bomo danes prisotni na manifestaciji in z okrepljeno zavestjo, da lahko združeni in enotni dosežemo cilj, za katerega si prizadevamo že ves povojni čas, posebno pa zadnjih nekaj let.
Vsi v avtokolone!
Na današnjo manifestacijo bodo iz vasi odpeljale avtokolone. Vsi, ki bodo odšli na manifestacijo z osebnimi avtomobili, naj se zberejo na sledečih zbornih mestih:
ŠTANDREŽ,
pred Domom A. Budal	9.45
PODGORA,
pred spomenikom NOB	10.00
VRH, pred gostilno Devetak	10.00
SOVODNJE,
pred Kulturnim domom	9.45
GABRJE, pred sed. KD Skala	9.45
RUPA - PEČ,
pred kotalkališčem na Peči	10.00
ŠTEVERJAN,
pred sed. KD Briški grič	10.00
DOBERDOB,
pred osnovno šolo	9.45
JAMLJE,
pred spomenikom NOB	9.45
DOL - POLJANE,
pred gost. Peric pri Devetakih 10.00
Pred gostilno Peric se bodo ob tej uri združile vse tri kolone iz dober-dobske občine.
Združeni in enotni ne samo v političnem pomenu, združeni in enotni tudi v generacijskem pomenu. Današnje zborovanje ni samo problem mladih, ali vprašanje, ki naj bi ga reševali nekdanji prekaljeni in preizkušeni borci, ki so morda danes že nekoliko
Urnik
posebnih avtobusov za udeležence manifestacije
RONKE - RUPA:
Ronke (izpred šole).	9.40
Doberdob (šola)	9.50
Jami je (gost. Pahor)	10.05
Dol (spomenik)	10.20
Rupa (gost. Ožbot)	10.25
Rezervacije sprejema:	Magda
Prinčič (tel. 78154)
VRH - SOVODNJE:
Vrh (gost. Devetak)	9.45
Poljane (gost. Peric)	9.55
Gabrje (trg)	10.05
Sovodnje (Kult. dom)	10.15
Sovodnje (gost. Tomšič)	10.20
Rezervacije sprejema :	Zlatka
Pelicon (tel. 882032)
JAZBINE - PEVMA:
Jazbine (šola)	9.30
Valerišče (Križada)	9.40
Bukovje (sedež društva)	9.45
Križišče (avt. postaja)	9.50
Dvor (gostilna)	9.55
Oslavje (Lenz. bianco)	10.10
Oslavje (gost. Pepi)	10.15
Oslavje (kostnica)	10.20
Pevma (spomenik)	10.25
Rezervacije sprejemata za Šte-verjan Rihard Mizerit (tel. 884110), za Oslavje, Pevmo in Štmaver Berta Pintar.
upehani. Skupaj in enotno moramo nastopiti, kajti vsi smo del naše skupnosti.
Ob tem nikakor ne smemo pozabiti, da v naših prizadevanjih, v našem boju za priznanje pravic, za demokracijo, nismo in ne bomo sami. Z nami so demokratične italijanske stranke, ustanove in organizacije, e-notna sindikalna zveza, kakor zgovorno pričajo številne solidarnostne izjave, ki smo jih in jih še prejemamo. Z nami so vsi resnično demokratično čuteči državljani italijanskega jezika, čeprav je mogoče propaganda nacionalističnih in šovinističnih krogov v zadnjih dneh spet bučna in glasna. Nazadnjaški krogi se vedno boje demokracije, naš boj pa je boj za demokracijo in najbolj demokratične družbene odnose!
Solidarnost odbora za mir
Odbor za mir na Tržiškem izraža svojo solidarnost z manifestacijo, podporo zahtevi po hitri odobritvi zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in obsoja težko provokacijo samozvanega odbora za itali-janstvo Gorice, h kateri so pristopile tudi osebnosti strank, ki se proglašajo za »demokratične in evropske«.
Solidarnost županov s Tržiškega
Soglasje z današnjo manifestacijo so z brzojavko izrazili župani občin Škocjan ob Soči, Šempeter ob Soči, Fogliano Redipuglia, ki se s tem pridružujejo vrsti ustanov, združenj in organizacij, ki so podporo izrazili že prejšnje dni.
V Selcah so se včeraj pobratili bivši borci iz Ronk, Opatjega sela in Solkana. Svečanost s podpisom listin o pobratenju med člani sekcije VZPI-ANPI iz Ronk ter zavzema borcev iz dveh slovenskih obmejnih krajev je bila včeraj popoldne na prireditvenem prostoru v Selcah v okviru večdnevnega vaškega praznika.
Borci iz Opatjega sela in Solkana so prišli v Ronke že včeraj dopoldne in so se srečali s tamkajšnjim županom. Nato so si ogledali ronško letališče. Popoldanska svečanost se je odvijala v prijateljskem vzdušju med borci, ki so se med osvobodilno vojno borili z ramo ob rami. To bratstvo in. prijateljske vezi med slovenskimi in italijanskimi borci so poudarili vsi go-govomiki. V imenu domačih partiza-
nov je pozdravil predsednik ronške sekcije ANPI Umberto Blasutti, za goste pa sta pozdravila predsednik sveta krajevne skupnosti Opatje selo Zlatko Marušič in predsednik zveze borcev iz Solkana Zdravko Bašin. Vsi trije so v pozdravnih nagovorih podčrtali, da {»bratenje ni samo formalno dejanje, pač pa pomeni obnovitev vezi, ki so se skovale v zmagovitem boju proti okupatorju.
Zatem so predsedniki vseh treh borčevskih organizacij podpisali listine o pobratenju. Na prireditvi sta sodelovala tudi pevska zbora iz Ronk in O-patjega sela.
S tem se je zaključil prvi del postopka o pobratenju, ki predvideva junija srečanje v Opatjem selu, jeseni pa v Solkanu.
EKNOMEC
S
GORICA — Korzo Italia 76 Tel. 81032
STROJI IN OPREMA ZA URADE BLAGAJNE —
REGISTRATORJI SWEDA
KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA			
IN POSOJILNICA V SOVODNJAH			
BILANCA 31.	DECEMBRA 1983		
in primerjava med 1982 in 1983			
AKTIVA		1982	1983
Blagajna		29.528.544	67.316.681
Depoziti in tekoči računi bank		1.323.255.451	1.837.893.126
Lastne vrednotnice		671.014.570	1.262.680.128
Udeležbe		4.660.000	5.660.000
Eskomptni portfelj		415.255.609	485.207.681
Tekoči računi klientov		1.171.759.633	1.237.737.327
Hipotekama posojila		440.300.301	590.024.206
Osebna posojila		540.884.692	459.074.972
Menice in dokumenti na inkaso		9.029.200	64.286.478
Razni dolžniki		118.060.042	328.009.523
Oprema in stroji		25.753.940	26.367.540
Nepremičnine		23.257.286	86.257.286
Prehodna aktiva		52.937.616	69.975.285
		4.826 696.884	6.520.490.233
Razvidnostni računi		1.725.580.425	2.554.280.425
		6.552.277.309	8.974.770.658
PASIVA		1982	1983
Glavnica		105.000	105.500
Redni rezervni sklad		114.870.669	177.299.663
Posebni rezervni sklad		33.670.187	45.170.187
Revalutacijski sklad		—	63.000.000
Sklad za odpravnine		15.461.019	21.912.934
Sklad za amori, opreme in nepremičnin		15.706.078	21.720.467
Sklad terjatvenih rizikov D.P.R.	597/73:		
— čl. 66 I odstavek		42.004.715	55.609.715
Razni skladi		3.678.054	1.913.518
Hranilne vloge		3.871.397.527	5.083.642.294
Tekoči računi klientov		531.396.728	635.065.116
Cedenti menic in dokumenti na	inkaso	43.661.466	114.001.994
Razni upniki		56.860.390	187.353.264
Reeskont aktive		12.456.057	7.637.228
Dobiček poslovne dobe		85.428.994	106.058.353
		4.826.696.884	6.520.490.233 "
Razvidnostni računi		1.725.580.425	2.454.280.425
		6.552.277.309	8.974.770.658
Pričakovanje za izid volitev na sedežu št. 42 v Tržiču
Volitve danes in jutri
Veliko pričakovanje za današnje delne upravne volitve v Tržiču. Danes ob 7. uri bodo odprli volišče v prostorih srednje šole Randaccio, na Drevoredu Cosulich, kjer bo danes in jutri oddalo svoj glas le okrog 570 volivcev, vpisanih v volilne sezname sedeža št. 42. Volišče bodo danes zaprli ob 22. uri, odprli pa ga bodo ponovno jutri ob 7. uri. Volilci bodo lahko dali svoji glas do 14. ure.
Prvi, neuradni izidi, bodo predvidoma znani že v poznih popoldanskih urah, uradne izide pa bodo objavili šele v torek zjutraj.
Pričakovanje, kako se bodo odločili volilci ob drugem glasovanju (volili so namreč že lani junija) je med
Tel: 0481/72995 34074 TRŽIČ (GO) C.so del Popolo 66
strankami veliko in najbrž bo tudi nekaj sprememb v sestavi občinskega sveta.
Splošna skupščina v ladjedelnici
Novi teden se za delavce tržiške ladjedelnice pričenja v dokaj napetem ozračju, v negotovosti, v pripravah na zaostritev sindikalnega boja.
V podjetju bo jutri ob 8. uri skupščina vseh delavcev na kateri bodo podali oceno zadnjih pogovorov v Rimu in se dogovorili o pripravah na splošno stavko. Ocena, ki jo bodo dali sindikalni predstavniki bo po vsej verjetnosti negativna, saj zadnji pogovori niso prinesli v bistvu nič novega. Ni izključeno, da se bodo delavci že jutri odločili za zaostritev sindikalnega boja.
Danes slovesnost pri Peternelih
Pri Peternelih v Goriških Brdih bo jutri ob 15. uri, spominska slovesnost ob 40. obletnici partizanske bitke in nemškega divjanja v teh krajih. Komemoracijo prireja pokrajinski odbor VZPI-ANPI v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOB iz Nove Gorice.
Prireditelja obveščata, da bo ob tej priložnosti mejni prehod pri Neblem odprt tudi za prehod s potnim listom.
• V Tržiču so te dni pričeli urejevati križišče med ulicama Garibaldi in Roma. Premaknili bodo cvetlično gredo, ki je sedaj sredi cestišča in tudi drog električne razsvetljave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Corso Italia 89, tel. 84443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72480.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi danes ob 17. uri v KULTURNI DOM na revijo otroških pevskih zborov
PESEM POME A MM
Nastopilo bo 8 skupin z Goriškega.
Združenje
umetnikov
»Umetniki na Goriškem se ne čutimo ogroženi, ampak obogateni s pri; jateljstvom, ki nas druži z umetniki slovenske narodnosti«, sporoča s telegramom Vsedržavno združenje U' metnikov in s tem izreka polno solidarnost pobudi za današanjo manifestacijo.
Okrogla miza o evropskem združevanju
O evropskem združevanju bo tekla beseda na okrogli mizi, ki bo jutri ob 18.30 v konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici. Prireja jo krožek Rinascita. Govoril bo član Evropskega parlamenta Altiero Spinelli, sodelovali pa bodo še Pio Baissero, Pasquale De Simone in Otello Bosari.
razna obvestila
V teku je vpisovanje otrok v počitniške kolonije Vincencijeve konference. Letovanje bo v dveh izmenah in sicer od 7. do 30. julija in od 30; julija do 23. avgusta, v Come-gliansu. V občinah Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Ronke in Krmin se starši lahko oglasijo na županstvih, ali pri učiteljih, v Gorici v uradu za socialno skrbstvo v Ul. Baiamoli" ti. Na prošnji naj izrecno navedejo, da želijo otroka vpisati v slovensko kolonijo.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30—22.00 »Lolita, la governante erotica«. Prepovedan mia-dini pod 18. letom.
CORSO 15.30-22.00 »Cento giorni a Palermo«.
VERDI 15.15—22.00 »Voglia di tenerezza«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »Pinocchio«-
PRINCIPE 16.00-22.00 »Una poltrona per due«.
COMUNALE Danes zaprto
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.30 »Nore dirke Toma in Je1"' ryja«. 16.30—20.30 »Tootsie«.
SVOBODA 16.30 »Nore dirke Toma W Jerryja«. 18.30-20.30 »Največji roP
DESKLE 17.00 »Popajeve norčije«-19.30 »Stevardesa in gangsterji«-
Negativen odnos do Slovencev odraža tudi strah
Razmišljanje ob valu italijanskih pisem proti pravicam, ki jih zahtevamo Slovenci v Italiji
PAVEL STRANJ
Od časa do časa se v italijanskem tržaškem tisku dvigne, kot pravi val, javna razprava o naših pravicah. Zadnji val se je sprožil marca in je do danes naplavil preko 50 Pisem, večinoma italijanskih. Ta niso bila vsa uperjena proti nam; nekaj jih je bilo Poklonjenih, nekaj pa tudi razmišljajočih, ki Pomenijo tudi napor in iskanje poti k razumevanju. A te so bile vendar še izjeme; ve èina pisem je bila jasno in odločno proti Pašim pravicam.
Ta pisma so zanimiva iz več razlogov. Timo. ki so podpisana z imeni vidnih ali skri-l}h politikov so navadno propagadna. Takih je na Piccolu skoraj polovica. Preostala pisma Po so dokumenti tržaškega narodnostnega vzdušja, odnosa Italijanov do Slovencev.
če iz teh pisem odmislimo vse pravne in tehnične prevleke argumentov in skušamo prodreti v miselnost piscev, se prikaže zelo komplicirana slika. Razlaga te podobe bi zahtevala zelo temeljit pristop, morda se ga bo kdo kdaj tudi lotil; tu sledi le nekaj splošnih vtisov, J-j so se nabrali brez vsake analitične ambicije.
Prvo, kar prizadene slovenskega bralca, čeprav ni vedno jasno izražena, je odnos zanikanja in odrivanja Slovencev, ki veje iz teh pisem. Ta odnos do nas se verjetno lahko razloži na več načinov, a najbolj verjetni raz-l°0 je, po mojem mnenju, strah.
Iz zanikovalcev naših pravic diha zelo °ster strah, ki ima v sebi elemente še tistega drahu, ki smo ga vzbudili, ko smo se pojavili v teh krajih kot rušilci mest. Ko smo se £ deželi dokončno naselili smo vzbujali strah, *°t nosilci drugačne kulture. V novi družbeni Preditvi so nas podredili, a se strahu vladajoči sloji niso otresli. Zbali so se nas, ko smo kot Puntarski kmetje zažigali njih gradove in ogro iaH njih mesta. In zbali so se nas spet, kò smo se, kot proletarci, izrinjeni iz zemlje za-
čeli stekati v mesta in se organizirati v družbena in politična gibanja. Skušali so nas še enkrat, dokončno podrediti, s fašizmom, a kako zelo so se ustrašili, ko smo na to odgovorili z narodnoosvobodilnim bojem in udarili nazaj.
Ta strah so skušali še od nekdaj premagati, ali vsej uročiti na več načinov. Najprej z občutkom vzvišenosti, ki ga je dajala mestna tradicija, nato z žaljivimi vzdevki in s strašnimi kaznimi za upornike, a kljub vsemu se tega strahu niso zmogli otresti in še v trenutku največje premoči so pričevanje o njem vklesali v pročelje stavbe v središču Trsta. Mislili so, da so se nas dokončno rešili, in skušali so nas zbrisati iz zgodovine mesta z oznako »tujec«.
Kaj pa danes? Česa jih je strah danes? Odrinili bi vse čustvene razloge, ki jih na vajajo v svojih pismih. Nemogoče je, da bi mi lahko ogrožali italijansko sestavo Trsta. Tak strah, kvečjemu lahko priča o njihovem velikem občutku šibkosti. In saj res: njih pojmovanje italijanstva Trsta se izraža bolj kot iz svojih notranjih prvin, predvsem kot skupni imenovalec v. boju proti nekemu zunanjemu sovražniku. In ta sovražnik naj bi bili mi.
Torej čemu strah? Kaj je tako nevarnega v naših zahtevah? Očitno predpostavlja sprejemanje naših zahtev nekatere spremembe v družbi, vsaj na lokalni ravni in sicer spremembe v smeri večje demokratičnosti.
Ne verjamem, da večina piscev, skriva za svojimi nacionalističnimi pogledi kake jasne za nas družbene načrte. Verjamem pa, da njihov odklon do Slovencev prihaja neposredno iz njihove miselnosti; verjetno se niti ne zavedajo vseh družbenih posledic, ki bi izhajale iz njihove logike. Zato pa tem bolj verjamem, da je zanje odrivanje Slovencev, prava psihološka nuja; da tako rešujejo lastne nemogoče predstave o srnji vlogi. Potrdilo pravilnosti te teze bo prišel s časom: čim bolj bo Trst gospodarsko, družbeno in sploh propadal, tem bolj bodo potrebni miti nekdanje veličine.
nekdanje vloge italijanskega meščanstva in tem bolj potrebni bodo nekaki notranji »Judje«, grešni kozli, za vsa doživeta razočaranja in nemoč. Slovenci naj bi torej, služili kot nekak skupni sovražnik, ki naj bi dajal nov smisel miselnosti, ki skuša preživeti svoj poraz.
Ozkost te miselnosti nam dopušča le en izhod: Slovenci naj bi lahko postali subjekt le v kolikor bi sprejeli njihovo logiko; popolnoma enakopravni bi pa postali, le, ko bi nehali biti Slovenci. Danes nismo res enakopravni v njihovih očeh le zato, ker nismo še Italijani. Oni pa so demokratični, ker nam dopuščajo in dobrohotno svetujejo, naj postanemo že vendar enkrat Italijani.
To stališče pride do izraza predvsem v njihovem pojmovanju sožitja. Slovenci smo sprejemljivi, ko nas ni, ko ne ogrožamo njihovega zelo neuravnovešenega občutka varnosti. Dobri državljani smo, ko se ne pojavljamo kot skupnost izven naših ustanov; nehvaležni, pa ko se pojavljamo kot skupnost, tudi izven njih.
Zoper nevzdržnost takšnega stališča (zanikanja naših pravic in istočasnega zagovarjanja lastne demokratičnosti) rabijo nekaj stalnih metod. Na primer ironijo; slikanje neke bodočnosti, kjer bi vsi Tržačani morali krožiti s prevajalskimi slušalkami na ušesih in bi vsi Slovenci že ob rojstvu dobili (dedno) zajamčeno službo prevajalca.
Drugi tak prijem je kriminalizacija vseh Slovencev z očitkom o foibah. Tak argument potrebuje majhno predelavo zgodovinske perspektive: dovolj je začeti razmišljanja po prvem maju 1945. Z brisanjem zgodovine v njeni prostorski in časovni dimenziji se tako lahko prikaže Slovence kot dovolj hudobne, da ne zaslužijo nobene zaščite.
Verjetno je v tej površnosti nekaj več kot čisto sprenevedanje ali golo potvarjanje dejstev. Ravnodušnost s takero se tudi najbolj učeni dopisovalci Piccola izogibajo obdobja fašizma in prve polovice svetovne vojne, daje misliti. Kako je mogoče, da ne čutijo ali vsaj slutijo teh korenin, ki so se pod mestnim
tlakom razrasle v njegovo (mestno) podzavest? Do neke mere je že razumljivo, da je za poprečnega Italijana fašizem le nesrečna epizoda, kajti italijanski narod, kot celota ni še nikoli v sodobni zgodovini doživel nevarnosti uničenja. Kdor pa govori o narodni zavesti Slovencev v Italiji danes ne more mimo tega dejstva.
Verjetno obstaja zelo tesna zveza med zapiranjem oči nad tem zgodovinskim ozadjem in zanikanjem naših pravic. Verjetno bi priznanje naše skupnosti sprožilo verižno reakcijo priznanj, ki bi segle v neljubo preteklost. Zanikanje naše skupnosti je tudi zanikanje tiste preteklosti in odgovornosti.
Kakršne koli so korenine zanikanja naše skupnosti, mislim, da je čas, da vzamemo to zanikanje zelo resno na znanje in da se z njim spoprimemo. Tako, na primer, v zvezi z našo nesposobnostjo uveljavlajnja slovenščine v javnosti, lahko odgovorimo, da še trajajo posledice fašizma. Lahko celo trdimo, da na večini italijanskih javnih napisov visi tudi ne-nidni napis: »rezervirano samo za italijanski jezik« in to upravičeno imenujemo kulturna segregacija, ker je res tako. A to ni dovolj.
Dejstvo, da se ne borimo dovolj dosledno za uveljavljanje slovenščine v javnem življenju, nam mečejo v obraz, kot dokaz, da smo že odpisani; kot da so naše zahteve po zajamčeni rabi slovenščine v javnih uradih, neka pokora, ki jo vsiljujemo tudi Italijanom, ker drugega več ne zmoremo.
Mi se borimo za javno uradno priznano pravico do rabe slovenskega jezika ramo zato, ker smo prepričani, da je ta pravica bistvena za naš obstoj. Prepričani smo, da so nam oblasti dolžne dati uradno priznanje te pravice, ker nam niso še vrnile nekaj, kar nam jè že pripadalo. Vemo tudi, da zakon bi ne bil čudežno zdravilo, ki bi samodejno rešil problem naše samozavesti, a verjamemo, da je potreben, čeprav sam ne zadostuje. Borba za to pravico je borba s tistimi, ki so nas že odpisali.
Vinske pesmi v Bregu
Ob izidu prve plošče in kasete MPZ KD Valentin Vodnik iz Doline
Kot je v sliki ulovljen trenutek nekega življenja, tako je tudi tonski za-P’s dokument nekega časa, življenja, uspeha in dela nekega glasbenega trenutka. Na kaseti in plošči VINSKE fESMl V BREGU je ujet trenutek foškega pevskega zbora Kulturnega uruštva Valentin Vodnik Dolina. Le redkokateri zbor, ki deluje v težkih azmerah, odmaknjen od kulturnega središča, doživi dan kot ga je 28. aPrila doživel zbor iz Doline, ko je y Občinskem g edališču France Prešeren v Boljuncu predstavil svojo pr-'J° kaseto in ploščo. To je bil praznik Ue le zbora, ampak tudi vseh tistih, S ljubijo svoj jezik in svojo pesem. ato ima pričujoča plošča več pomest v’ ■'e dokument slovenstva v Italiji, ■uka današnjega zborovskega petja a Primorskem, je stilno izob’ikova-a- kaže okus povprečnega poslušal-
BERITE
JVovi
Matajur
ca in nosi v sebi skrito ljubezen do petja, s katerim najbolj neposredno izpovedujemo svet lastnih čustev in doživetij.
Misel o izdaji plošče se je porodila šele po'dveh letih uspešnega nastopanja zbora na številnih odrih z »Vinskim koncertom«, ki je nastal po zamisli dirigenta zbora in skladatelja Ignacija Ote ob iskanju novih oblik in vsebin zborovskega petja, s katerimi naj bi spodbudil pevce k resnejšemu delu pa tudi privabil publiko na koncerte. V ta namen je Ignacij Ota priredil za moški zbor ljudske pesmi MI SMO Z BREGA, VINCE RUMENO, ANCORA UN LITRO, KOD S’PA HODIL, NIKDAR NE BOM POZABIL, VINČEK MOJ, MI SLOVENCI VINCA NE PRODAMO, EN STARČEK, IVE VUGE PASE in u-g asbil pesem Janka Glazerja KLOPOTCI.
Čeprav je skladatelj nekatere narodne pesmi prekomponiral in jih harmonsko obogatil, je to napravil z veliko mero estetskega okusa in s prefinjenim občutkom za zvočnost narodne pesmi, saj jim nd odvzel ljudskega občutenja in elementarnosti doživljanja.
Na plošči so še ljudska PESEM O
MARTINU KEBRU, KANGALILEJ-SKA OHCET v priredbi Franceta Marolta, REZIJANSKA priredba Alojza Srebotnjaka, VINSKA dr. Antona Schwaba, BEVE COMPARE v priredbi zbora Monte Cauriol, VINSKA v priredbi Cirila Preglja, BRINDIAM Luigi ja Cherubini ja, ljudska pivska BRATJE in NA VIPAVSKEM Rada Simonitija na besedilo Ludvika Žoržu ta.
Poslušalec ob poslušanju p’ošče ali kasete ne sme in ne more pričakovati pevske tehnične in intonančne neoporečnosti, saj so člani zbora le ljubitelji petja različnih poklicev in različne stopnje izobrazbe. Neprofesionalnost petja nadomesti preprostost, prisrčnost, doživetost in prepričljivost izvedbe predvsem pa ljubezen do petja.
Pohvaliti moramo tudi izbor in vrstni red pesmi. Kaseto in ploščo, ki je sad vztrajnega in trdnega dela pevcev ter zborovodje Ignacija Ote, je založilo Založništvo tržaškega tiska d.d. Trst, snemali so v studiu Radia Ljubljana. Urednik in glavni producent je Tone Povž, glasbeni producent pa Marinka Strenar. Grafična oprema je delo Graficentra Trst.
MIRKO SLOSAR
novost na knjižni polici
Metamorfoze Pubiij Ovidij:
Ovidijeve Metamorfoze pomenijo enega najbolj očarljivih, vrhov antične pesniške ustvarjalnosti. V njih se je rimski pesnik Ovid spustil v tekmo z »rimskim Homerjem« Vergilijem in skušal ustvariti nekaj, kar ne bi zaostajalo za Eneido, nekaj kar bi bilo samoniklo, moderno in po obsegu večje. Metamorfoze so sestavljene iz približno 230 krajših zgodb, od katerih se vsaka konča z neko preobrazbo — iz kaosa v urejen svet, s preobrazbo človeškega ali živalskega bitja v rastlino ali žival in podobno. Zgodbe so nanizane tako, da prikazujejo svetovni razvoj od začetka stvarstva do pesnikove sodobnosti, pri čemer se pesnik v zadnjih zgodbah vse bolj približuje sodobnosti. Pri tem ni zgodovinar temveč svoboden preoblikovalec zgodovinske snovi.
Naš znani Janez Vajkard Valvasor (1641 1693) se je ukvarjal z mnogimi področji znanosti, bil je zbiratelj, založnik, risar, ob tem pa tudi vojak. Od likoval se je po veliki raziskovalni vnemi, vsestranskemu znanstvenemu zanimanju in ljubezni do domače zemlje.
Na svojem gradu Bogenšperku pri Litiji je ustanovil lastno grafično podjetje in začel izdajati topografska in umetnostna dela. Kot svoje drugo delo je izdal prav Ovidijeve Metamorfoze, oziroma knjigo s 96 ilustracijami, bakrorezi iz Metamorfoz. Pri izdaji sta sodelovala Andrej Trost, ki je bil glavni avtor bakrorezov pri Valvasorju in obenem učitelj mlajših upodabljalcev ter Matija Greischer.
Dva izvoda te knjige sta ohranjena pri nas, v Narodnem muzeju v Ljubljani in v študijski knjižnici v Novem mestu. Kmalu po izidu pa je Valvasor podaril ali prodal bakroreze Ovidijevih Metamorfoz tiskarju in založniku J. K. Mayrju v Salzburgu, ki je izdal novo izdajo tega dela z dodatnimi bakrorezi.
Ovidijeve Metamorfoze z ilustracijami Valvasorjevih grafikov po prvi izdaji je izdala založba Mladinska knjiga v faksimilirani izdaji. Poleg reprodukcij grafik v originalnem formatu ima sedanja izdaja spremno besedo, sesto ječo iz treh prispevkov. Branko Reisp govori o sami knjigi, to je o izdaji Valvasorjevih Ovidijevih Metamorfoz. Kajetan Gantar piše o Ovi dijevi pesnitvi in odmevih Metamorfoz v poznejši literaturi in umetnosti. O umetnostnozgodovinskem pogledu na Valvasorjevo izdajo Ovidijevih Metamorfoz pa razpravlja Emilijan Cevc v tretjem prispevku, dodanem grafičnim reprodukcijam.	'	si. Ru.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
------146_______
j Naslednji večer je partizanska trojka prišla v vas J* Potrkala pri Bizantu. Žena je, po uniformah sodeč, ^Pslila, da so Italijani in je takoj odprla. Ko pa je Ogledala partizane, se je vsa stresla. Zvezde na ka-aJl — teh pač ne nosijo Italijani...
»Z možem se moramo nekaj pomeniti!«
•Lahko, saj je doma!«
^ Bizant je skozi odprta vrata zagledal partizane, hi na misel mu ni prišlo, da bi bežal. Trdno je zgra-l dokaze za svojo nedolžnost. Krivdo je prevrgel na iteljieQ Takoj se mora oprati, sicer bo imel slej ali jj težave. Skušal je biti miren in neprizadet, pre-v? v n ie kil, da bo partizane prelisičil. Če ga bodo - eii s seboj, bo skočil... Sicer pa — kako naj bi zdaj
j, - - ocuu|, uu orvuvii... Sicer pa tih1fC*oma Pomislili nanj, ko ga niso izsledili v dese-Za .ih? Vse partizane in njihove pomagače je imel liuHVihravce Kratke pameti, za avanturiste,
brP7 mrV*i ki hrt cloi «li rtrm uniČPnF.
za peščico
brez moči, ki bo slej ali prej uničena, j. Bele ko je vstopil Peter s pištolo v rokah in za-Z&1 vanj s hladnimi očmi, ga je zaskrbelo.
»Naj fantje sedejo! Daj, žena, postrezi, otroci pa naj gredo spat! «
»Lahko tudi ostanejo,« je dejal Peter. »Sedli ne bomo, ker bomo kmalu odšli in nismo ničesar potrebni. Prišli smo zato, da bi razčistili, kdo je izdajal!«
»Naš že ni!« je S skrbjo dejala žena, ki ji je vsa kri izginila z obraza. »Menda je učiteljica in še kdo drug! Brez vzroka ni odšla z Italijani.«
»Kdo drug pa?« je vprašal Peter.
Bizant je takoj ocenil, da je Peter zelo neugoden izpraševalec. Pogledal je k oknu in spet k partizanom. Vsi trije so držali roke na orožju, eden pa je imel naperjeno cev strojnice naravnost vanj.
»Še manj ugoden bi bil Karlo,« je pomislil. On, Bizant, je nekaj let hodil k Bečanu v gostilno kvartat in prepevat, potem pa se je zapletel v spor zaradi živine, ki je bila zašla v škodo... Zdaj je preklinjal trenutek, ko se je začel udinjati karabinjerjem. Če bi bili karabinjerji kaj vredni, bi že davno imeli Bečanove, Petra in druge prekucuhe! Zdaj, ko jim teče voda v grlo, so se podvizali. On pa bo plačeval račune za njihovo nesposobnost, če bi mu bili dali vsaj pištolo...
Kot bi Peter bral njegove misli, je rekel:
»Bizant, vstani, dvigni roke in stopi k steni!«
Ubogal je brez besede.
»Obtožujem te, da si izdajalec slovenskega naroda. Izdajal si Bečanove in tudi (Iruge v vasi! «
»Brez dokazov me obtožuješ! Tako kot ti mene lahko obtožim jaz tebe. Nosil si podatke učiteljici, ta pa jih je pošiljala naprej!«
»Ne! Med nama je velika razlika! Mi imamo za tvojo izdajo dokaze, ti jih za mojo nimaš! Poročnik Zanni je poskrbel za to!«
Segel je z roko v žep in vzel ven dvoje podpisanih potrdil.
»Tu sta se podpisala ti in še nekdo iz vasi za prejeti denar!«
Ženska je padla na kolena in bruhnila v jok.
Bizant je bil razorožen. Pobledel je in rekel:
»Bil sem prisiljen poročati Italijanom, sicer ne bi bil dobil dela!«
»Torej priznaš, da si kriv?«
»Nisem izdajal sam. Vedeli so za vse, kar se je dogajalo v vasi!«
»Bizant, če ne bi bilo takšnih, kot si ti, bi bila danes naša vas cela, Bečanovi in vsi drugi pa doma! V imenu Osvobodilne fronte si obsojen na smrt!«
»Ne ga ubiti!« je zavpila ženska in se obrnila k Petru. »Ti ga boš sodil? Hodil si z italijansko učiteljico, pa sebe pereš!«	N
Napetost je narasla. Ženska ni mogla izgovoriti svojih misli do konca. Peter je vzdignil težko pištolo in rekel:
» Aretiran si in konec je s tabo!«
Ustrelil je izdajalca dvakrat v srce. Ko se je zrušil na tla, mu je pognal še eno kroglo v glavo. Potem je vtaknil pištolo v tok in dejal:
»Zapomnite si! Tako se bo zgodilo z vsakim izdajalcem slovenskega naroda! «
Sinoči pred izredno velikim številom gledalcev v drugi tekmi za prestop v košarkarsko B ligo
Jadran izbojeval pravico do tretje tekme
JADRAN — MALTINTI PISTOIA 70:63 (35:38)
JADRAN: Klavdij Starc, Raubar 2, Vitez 30 (4:9), Ivo Starc 5 (1:2),
Ban 20 (4:4), Žerjal 10, Daneu, Sosič 3 (1:2), Gulič, Vremec.
MALTINTI PISTOIA: Di Grazia 8 (2:4), Della Rosa 8, Daviddi 11 (3:6),
Sarti 6 (2:2), Carli 11 (5:8), Berti, Sesoldi, De Stradis, Gori, Giunti 19 (1:1).
SODNIKA: Pica in Gros iz Rima. GLEDALCEV: 3.500. PROSTI METI:
Jadran 10:17, Maltinti 13:21. OSEBNE NAPAKE: Jadran 18, Maltinti 19.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče.
Pred pričetkom tekme je Jadranov kapetan Peter Žerjal pozval vse navijače, da se udeležijo današnje enotne manifestacije v Gorici. Pred samim srečanjem je Jadran daroval gostujoči ekipi in sodnikoma priložnostne spominke. Pred pričetkom drugega polčasa pa so se z enominutnim molkom spomnili na včeraj preminulega košarkarskega delavca Cennija.
Jadranovci niso razočarali svojih, sinoči (kot je dejal Marko Ban), fantastičnih navijačev: v drugi tekmi za prestop v košarkarsko B ligo so namreč povsem zasluženo premagali moštvo Maltinti ja in tako izbojevali pravico do tretjega in odločilnega srečanja, ki bo v nedeljo, 27. maja, ponovno v Pistoii.
Ponovil se je izenačen in navdušujoč boj iz prve tekme v Pistoii, z razliko, da so tokrat naši fantje i-grali še bolj zagrizeno, odločno, da niso ponovili napak iz prvega srečanja in ob podpori čudovitega občinstva je bila zmaga tu. In povsem zasluženo!
Srečanje se ni začelo najbolje za naše fante. Preveč so bili živčni, ču-
tili so izredno pomembnost tega srečanja. Po drugi strani pa so gostje s točnimi meti od daleč in z dobro organiziranimi napadi premagovali Jadranovo consko obrambo. V 5. minuti so vodili z 10:6, v 7. min. pa že s 15:10. Odtlej pa se je začel izenačen boj za vsako točko, da bi si gostje ponovno priborili prednost 2 do 3 točk in jo tudi obdržali do konca prvega polčasa.
V drugem delu tekme so naši košarkarji dokaj slabo začeli. Gostje so namreč takoj povedli s petimi točkami razlike (22. min. 40:35), v 25. minuti pa vodili kar s sedmimi (44:37).
Tedaj pa so jadranovci v obrambi še bolj zagrizeno igrali in ob hitrem tempu igre tudi nadoknadili ves za-
ostanek. V 27. min. je bil namreč izid le še za točko v korist gostov (43:44), da bi nato v 30. min. naši že vodili z 51:48. Bile so to odločilne minute, v katerih je Jadran igral izredno samozavestno, odločno, poleta vno. V teh minutah si je tudi »zgradil« končno zmago. Strl je namreč odpor, sicer odličnih Maltintijevih košarkarjev in tudi zasluženo zmagal.
Za sinočnjo zmago gre seveda pohvaliti vse Jadranove košarkarje, ki so zares dali vse od sebe. Odigrali so gotovo eno svojih boljših prvenstvenih srečanj (Klavdij Starc menj celo najboljše). Tudi tokrat pa je bil najuspešnejši strelec Boris Vitez. Ne gre pa pozabiti tudi na odličen nastop Marka Bana pod košema ali pa na Petra Žerjala, ki je vnesel moštvu potreben tempo igre.
Gostje pa so tudi v Trstu pokazali, da so zelo dobra ekipa. Ponovno so nastopili brez svojega odličnega »be-ka« De Stradisa, kljub temu pa so bili našim skozi vse srečanje enako-
Izlet v Pištolo
Jadranovo vodstvo sporoča, da bo za nedeljsko tekmo v Pistoii priredilo izlet za navijače. Podrobnejše informacije o tem izletu bodo še javili.
vredni in so morali priznati premoč jadranovcem, le ko so ti pojačili ritem igre.
Slavje po sinočnji zmagi je bilo zares izredno. Po končanem srečanju so se Jadranovi košarkarji in njihovi navijači stisnili v en sam objem. Navdušenje v športni palači je bilo nepopisno! Marsikdo tudi od igralcev ni mogel zadržati solz.
Gostujoči košarkarji in njihovo vodstvo pa so našim čestitali.
Tudi v Jadranovih slačilnicah je bilo veselje nepopisno.
Trener Andrej Žagar je bil vidno ganjen, seveda prezadovoljen. Vsakemu fantu je posebej čestital, nam pa dejal: »Tekma je bila po pričakovanju težka. Tokrat je bilo verjetno odločilno o zmagi to, da smo napravili manj napak kot v Pistoii, pa tudi obramba je bila tokrat boljša. Zahvala pa seveda gre sijajni publiki, ki nam je bila v neprecenljivo korist, saj je znala vliti fantom samozaupanja prav v odločilnih trenutkih. Čestitam Maltintiju za športno in fer igro.«
Maltintijev trener Piemicola Salerai: »Ponovili so se v glavnem razpleti iz Pistoie, le da tu v Trstu smo mi igrali manj odločno kot doma, pa čeprav smo tudi tokrat imeli majhno
rezultatsko prednost v določenih trenutkih srečanja.«
Tekmo sta si ogledala tudi bivša Jadranova trenerja Peter Brumen in Valič.
Brumen je dejal: »V drugem polčasu je Jadran pokazal svojo pravo igro. Ko je namreč jadranovcem u-spelo razviti svojo prodorno igro, 0 zmagovalcu ni bilo več dvoma.«
Valič: »Najprej bi dejal, da je bil to fantastičen ambient, ki si ga vsaka ekipa želi. Sicer pa je bilo vse sijajno: tekma, publika . . .«
Jadranov kapetan Peter Žerjal: »Izid z Mal tinti jem smo sedaj izenačili. Te zmage se še kako veselimo. Sedaj pa se začne najtežje. Mislim seveda na odločilno tekmo v nedeljo v Pistoii.«
Klavdij Starc : »Tehnično je bilo srečanje izredno dobro. Upam, da bomo tudi v Pistoii igrali tako kot danes in da bomo svojim izrednim navijačem poskrbeli še za eno veliko zadoščenje.«
B. Lakovič
Fiamma v B ligo
Bocensika Fiamma je sinoči doma v drugi tekmi premagala S telanti iz Trevisa z 69:67 (30:26) in tak» napredovala v B ligo.
Kolesarska dirka po Italiji
Freulerju (Švi.) druga etapa
NOGOMET
SP leta 1990 v Italiji
ZORICE — FIFA je poverila Italiji organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva leta 1990. Mednarodna nogometna organizacija se je morala odločiti med kandidaturama Italije in Sovjetske zveze. Od dvajset prisptnih članov izvršnega odbora FIFA jih je glasovalo le šestnajst, od katerih 11 za kandidaturo Italije in 6 za Sovjetsko zvezo. Dodelitev organizacije svetovnega nogometnega prvenstva predstavlja za Italijo veliko priznanje in kot je dejal predsednik CONI Carraro, je to priznanje najboljše plačilo za resno in uspešno delo celotnega italijanskega nogometa.
• JUGOSLOVANSKI BOKSAR SLOBODAN KAČAR, ki je sedaj profesionalec, je na mitingu v Pesaru brez težav s k.o. v 4. krogu premagal Angleža Chiòsa Lawsona.
V 35. kolu drugoligaškega prvenstva bo Triestina igrala proti ekipi, ki si je že zagotovi a napredovanje v višjo ligo. To je enajsterica Aiulante iz Bergama, ki je menda največje pozitivno presenečenje prvenstva, saj so ji »izvedenci« pripisovali kvečjemu dobro uvrstitev. Atalanta pa si je zagotovila napredovanje z rekordno (za B ligo) serijo tekem brez poraza, saj je kar v 23 zaporednih tek-jnah odšla z igrišča neporažena. To pa je v prvenstvu, kakršno je drugo-ligaško, zadosten razlog za napredo vanje.
Tekma naj bi torej bila za tržaške ljubito’je nogometa prava poslastica, saj bi lahko Triestina, ki lahko da nes igra povsem sproščeno, darovala svojim navijačem še eno prestižno zmago v tem prvenstvu, ki je bilo za tržaške barve zelo pozitivno.
Žal pa bo morala ekipa stopiti na igrišče v okrnjeni postavi, saj bosta verjetno odsotna De Falco in Bra-ghin. Poleg tega pa pretresa tržaško društvo val nervoze g ede na odslovitev trenerja Buffonija, ki je znal v treh letih doseči cilje, ki so bili še pred nekaj leti prava utopija. Vprašljivo je torej, v kakšnem vzdušju bo potekala tekma, saj je jasno, da se podobne situacije vedno negativno o-dražajo na igro samo.
DANAŠNJE KOLO (ob 16.00)
Cesena - Arezzo, Triestina - Atalanta, Sambenedettese - Cagliari, Cave-se - Catanzaro, Lecce - Como, Campobasso - Empoli, Varese - Padova, Perugia - Palermo, Monza - Pescara, Cremonese - Pistoiese. (I. P.)
Massimo Giacomini novi trener Triestine
Massimo Giacomini je novi trener Triestine za sezono 1984/85. Bivši trener Udinese ja bo po 30. juniju zamenjal sedanjega trenerja tržaškega drugoligaša Adriana Buffonija. To je sporočilo, ki ga je včeraj izdalo vodstvo Triestine.
FIRENCE — Švicar Urs Freuler jc osvojil drugo etapo mednarodne kolesarske dirke po Italiji. Freuler je bil najspretnejšj (pa tudi malo nekorekten) v sprintu, v katerem je premagal svojega klubskega tovariša Gavazzila in vso skupino kolesarjev.
Francoz Laurent Fignon je ohranil roza majico. Danes bo na sporedu tretja etapa Bologna - San Luca (110 km).
VRSTNI RED 2. ETAPE
(Pietrasanta - Firence, 128 km)
1. Freuler (Švi.) 3.15’02” s poprečno hitrostjo 39,377 km ha uro; 2. Ga vazzd (It.); 3, Milani (It.); 4. Woj-tinek (Fr.); 5. Van Calster (Bel.) in vsa skupina kolesarjev v zmagovalčevem času.
1. jugoslovanska nogometna liga
Danes v Ljubljani Olimpija-C. zvezda
V 32. kolu prve jugoslovanske nogometne lige bo danes ljubljanska Olimpija igrala doma proti vodilni Crveni zvezdi. Ljubljančani so v zelo težkem položaju na lestvici in ne glede na »ime« današnjega tekmeca, marajo jurišati na zmago.
Včeraj sta v anticipirani tekmi tega kola Budučnost in Željezničar igrala neodločeno 1:1.
Včeraj je bila na sedežu Bic Pallacanestro Trieste tiskovna konferenc ca, ih kateri je novi predsednik Co-sulich (zamenjal je Saporita) številnim časnikarjem podal načrte za novo sezono, obenem pa odgovarjal tudi na številna vprašanju glede pravkar končanega nastopa tržaškega moštva v A-l ligi.
G ede na to, da je Bic proti koncu minulega prvenstva uvedel »tiskovni molk«, je bilo seveda vprašanj še in še. Uvodoma je predsednik Cosu-lich dejal, da je za novo sezono odbor dokaj spremenjen začenši s tehničnim vodjo kluba. Petazzija je namreč zamenjal Volsi, ki je doslej zelo uspešno de'al na ženskem košarkarskem področju. Simoncelli bo prevzel organizacijske posle, Moreni administrativne, v trenerski štab pa bo vključen tudi Dalla Costa.
Predsednik je tudi dejal, da so kot trenerja potrdili Maria De Sistija (Zavatto bo pomočnik), od igralcev pa bodo odstopili reprezentanta Al-
SKUPNA LESTVICA 1. Fignon (Fr.) 4.2315”; 2. Wojti-nek (Fr.) po 4”; 3. Moser (It.) po 4”; 4. Gaigne (Fr.) po 5”; 4. Visen-tini (It.) po 6”.
AVTOMOBILIZEM - FORMULA 1
Tambay in De Angelis danes v prvi vrsti
DUON — Francoz Tambay na renaultu in Italijan De Angelis bosta danes startala v prvi vrsti za VN Francije v formuli 1. Ferrarijeva voznika Albereto in Amoux sta dosegla 10. in 11. čas medtem ko sta Patrese in Cheever na alfa rotneu zasedla 16. in 17. mesto.
Sovodnje — Savognesc 1:2
(0:1)
SOVODNJE; Gergolet, R. Petejan, Pahor, Fiorente, Marson, E. Petejan, H. Kobal, E. Gergolet, Klanjšček, Laurenčič, Butkovič (Gomišček, Vi stette, Kovic, Krpan, Sambo, E. Kobal).
SAVOGNESE:	Predan, Zanutto,
Bragagnolo, De Sabato, Tornada, Ce-roia, Coren, Bordon, Rot, Chiagig, Balos (Caporale, Colombo, Dussig).
STRELCI; v 24. min. Coren, v 66. min. Butkovič, v 73. min. Dussig.
Utrjevanje prijateljskih stikov med goriškimi in beneškimi športniki je bil glavni cilj prijateljske nogomet-
berta Tonuta. V katero društvo bo Tonut odstopil, ni povedal, Cosulich pa je dejal, da so pogovori z nekaterimi zainteresiranimi klubi že v teku. Glede na dolg, ki si ga je društvo nakopičilo v prejšnji sezoni (manj gledalcev, veliki stroški s tremi Američani in Koračev pokal), je predsednik tudi podčrtal, da bo društvo v prihodnji sezoni stariate s »skromnimi cilji«, da bo vložilo veliko truda v mlade košarkarje in da bo skušalo z dejanji zopet pridobiti ugled in priznanje v našem mestu in seveda s tem tudi podporo gledalcev.
Glede nakupov novih igralcev je še prerano govoriti. Američan Dwight Jones bo vsekakor ostal v Trstu. Na naše vprašanje, kaj misli klub z Maurom Čukom, pa je Cosulich odgovoril, da je Mauro po končanem prvenstvu zopet začel trenirati.
»Z njim še nisem osebno govoril glede igranja, je pa na listi naših košarkarjev te že trenira z našim moštvom,« je dejal predsednik, (bi)
Slogasi
Ferroviario Opicina — Sloga Bar Alex	3:1
(15:11, 15:12, 8:15, 15:13)
SLOGA BAR ALEX: Bitežnik, Dra-šič, Milič, Hrovatin, Kralj, Brass, Krpan, Comari in Peterlin.
V povratnem srečanju je Sloga Bar Alex izgubila s Ferroviariom O-picina, vendar so slovenski odbojkarji kljub temu napredovali v D ligo, kar je velik uspeh. Gostje so v prvih dveh nizih dobro pričeli, a v končnici obeh nizov jim je delal precej preglavic sprejem in tudi servisov je bilo precej zgrešenih. Do preobrata je prišlo v tretjem setu, ko se je Sloga Bar Alex izkazala pri sprejemu in s tem je postal napad veliko bolj učinkovit, kar je bilo o-dločilno, saj so se morali domačini zadovoljiti samo z 8 točkami. Končna odločitev je praktično padla v
ne - tekme med ekipo Savognese iz Benečije to Sovodnjami, ki so se za to priložnost okrepile z nekaterimi igralci iz Doberdoba in Štandreža. Pobuda je spadala tudi v sklop številnih prireditev, ki se te dni vrstijo pred današnjo enotno manifestacijo na Travniku v Gorici.
Srečanje je tato zanimivo te lepih akcij je bilo veliko. Predvsem je prišla do izraza uigranost igralcev iz Benečije, ki nastopajo v drugi a-materski ligi, medtem ko se je pri Sovodenjcih poznala nepovezanost med igralci, kar je tudi razumljivo, saj so prvič igrali skupaj.
Rudi Pavšič
Tudi po 3. kolu 4. zamejskega balinarskega prvenstva se položaj ni bistveno spremenil na vrhu lestvice, saj ostajata dve moštvi s polnim številom točk. Začasno prvo mesto je prevzel Kras A, ki ima za spoznanje boljši količnik (66:29) v primerjavi s Poletom (66:31). Kras A je bil v obeh preizkušnjah precej boljši od Kraškega eterna, medtem ko je Polet po odličnem začetku v drugem srečanju večera precej tvegal proti Zarji.
Tudi ostali dve tekmi sta se končali z zmagama domačinov. V Doberdobu je slavila Gradina nad Gajo, v Nabrežini pa je Sokol nadigral Kras B.
IZIDI 3. KOLA
Kras A - Kraški dom 2:0 (1:5, 11:2); Sokol - Kras B 2:0 (11:1, 11:9); Gradina - Gaja 2:0 "(11:6, 11:3); Polet - Zarja 2:0 (11:0, 11:10).
LESTVICA
Kras A in Polet 6; Sokol 4; Gra-
v D ligo
naslednjem nizu, kjer je bilo Slogi dovolj izbojevati še točko za končni veliki uspeh. (P.M.)
Naš prapor Sošol — OK Val 3:1 (15:6, 12:15, 15:11, 15:5)
NAS PRAPOR: D. in P. Klanjšček. Komel, F. in M. Sošol, Bevčar, Mi" kluš, Bensa, Prinčič, Pahor, Gravner, Lovišči
VAL: Vogrič, Bastiate, Zavadlal. Mučič, Brajnik, Cej, Boškin, Gri-nover.
Naš prapor Sošol je sinoči osvojil slovenski derbi z Valom iz štandreža in tako zaključil prvi del final- j nega dela 1. moške divizije na Goriškem brez poraza. Brici so zasluženo zmagali, saj so zaigrali učink® vito in dopadljivo, toda tudi mlad1 igralci Vala so dokazali, da so dobro moštvo, kateremu primanjkuje le igralnih izkušenj, (ik)
Teniško prvenstvo Italije
Gomez - Krickstein finale v Rimu
RIM — Ekvadorec Gomez in Američan Krickstein sta finalista mednarodnega teniškega prvenstva v Rimu.
Gomez je včeraj v polfinalu brez težav premagal Argentinca Joseja Luisa Clerca s 6:3, 6:2, Krickstein pa J® prav tako z veliko lahkoto odpravo Urugvajca Diega Pereza s 6:4, 6:0-
Italijansko košarkarsko prvenstvo
Simac - Granarolo
Drevi bo v Milanu prva finalo3 tekma končnice italijanskega košarkarskega prvenstva med domačim Simacom te bolonjskim Granarolom-Italijanska TV bo na 3. sporedu P1"®" našala drugi polčas te tekme.
dina 3; Kras B te Gaja 2; Zarja 1> Kraški dom 0.
PRIHODNJE KOLO (23. 5.)
Gaja - Kras A; Kras B - P»1®.1.’ Zarja - Sokol; Kraški dom - Gra® na. (B.S.)
Osnovnošolska olimpiada
Uspela
Tudi letošnja že 6. osnovnošolska olimpiada, ki jo ob koncu šolskega 1® ta skrbno pripravi športna šola 7\s-/ je odlično uspela. Udeležba nasi mladih je bila tudi tokrat razve®xj ljivo visoka, saj je pomerilo m®, skoraj 400 otrok, ki so zastopa11, osnovnih šol iz Trsta in Milj. v med dvema ognjema pa so bile me za končni vrstni red od 4.
10. mesta, (G.F.)
Rokomet — dečki
Polfinale prvenstva dečkov: Kos vel - San Sergio 24:8; Cividin A Cividin B 34:3.
V 2. italijanski nogometni ligi
Triestina za prestiž
V prijateljski nogometni tekmi
Benečani boljši od Sovodenj
Na včerajšnji tiskovni konferenci
Več novosti pri Biču
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Kras A in Polet v vodstvu
i
Pred današnjim zborovanjem v Gorici
Bazovica - simbol našega boja
PREDSEDNIK ŠZ JADRAN DRAGO GANTAR
^Ne vrag, le sosed naj bo mejak!«
Res, da športniki in športni delavci o-koli športnega združenja Jadran znamo tudi izgubiti marsikatero tekmo, verjetno včasih tudi odločilno, kot se je kdaj izkazalo v preteklosti. Bile pa so to le posamezne izgubljene bitke, ki n‘so nikoli utegnile okrniti jeklene “°lje in visoke morale, ki sta in hočeta biti in ostati dika naših požrtvo-“olmh in vestnih jantov. »Nikoli pu-s*e v koruzo!-a smo se složno zakleli športniki in odborniki ter vsa •široka javnost ljubiteljev košarke, ki Jadran zvesto in bučno spremlja ta-fc° na domačih tleh v tržaški športni PaJači kot v oddaljenih mestih ši-r°ni severne in srednje Italije, kamor s' Ponosom nosimo slovenske barve,
slovensko besedo in slovenski športni duh. Podzavestno, a največkrat zavestno, smo skušali in često tudi uspeli prispevati k spoznavanju s strani naših italijanskih sodržavljanov naše slovenske biti na skrajnem vzhodnem obronku italijanske republike. Naleteli pa smo večkrat seveda na neokusne narodnostno nestrpne in včasih celo žaljive odnose do naših, atletov, ki najmanj spadajo v tisti zdravi in resnični šport, ki veže in prijatelji narode in rodove vsega sveta.
Prav odpravo takih odnosov, ki se žal prepogosto, ranljivo boleče pojavljajo, še prav posebej na teh tleh, iz katerih smo se rodili in zrasli, se bomo jutri, 20. maja, strumno zbrali na Travniku v Gorici in odločno potrdili našo večstoletno prisotnost v teh krajih, prepojenih s krvjo in potom naših davnih in sedanjih pradedov ter ponovno z neuklonljivo voljo zahtevali, da se nam na papirju zapišejo vse tiste pravice, ki nam po naravi in krvi pripadajo od tiste davnine, ko je prvi slovenski človek stopil na la žlahtna tla. Zbrali se bomo polnoštevilno atleti in športni delavci Jadrana.
Še prav posebej s srčnim apelom
se obračamo na vse naše zlate, zveste navijače, da skupaj pokažemo in dokažemo, da »puške« ne izpustimo iz rok, dokler ne bomo mirno in iskreno lahko dejali, da tudi v teh naših mestih in ostalih naseljih ob njih, v sleherni ulici »ne vrag, le sosed bo mejak!«.
PREDSEDNIK ŠD SOVODNJE D. PELICON
»Pomembna pobuda za vse Slovence«
»Prepričan sem, da nas bo danes na tej manifestaciji izredno veliko, saj smo tako pobudo potrebovali, da bi javnosti, predvsem italijanski izpričali naše zahteve, ki jih imamo že od povojnega časa sem. Mislim, da je ta pobuda zelo pomembna, tudi za nas same, da preverimo koliko ponosa je še v naših ljudeh, ponosa do materinega jezika, ponosa do naše skupnosti. Če nas bo danes na Travniku veliko in v to sem prepričan, potem lahko z dokajšnjim optimizmom gledamo ni jutrišnji dan.«.
Ob 50. obletnici usmrtitve bazoviških žrtev so naši športniki z množično udeležbo dokazali, da spoštujejo simbole našega boja in da si v okviru slovenske narodnostne skupnosti aktivno prizadevajo za dosego naših pravic. Na sliki: prihod športnikov k bazoviškemu spomeniku leta 1980
Prihodnjo nedeljo za 1. trofejo ZSŠDI
Zanimiv nogometni turnir
, Nogometna komisija ZSŠDI organica prihodnjo nedeljo, 27. maja, nogometni turnir za 1. trofejo ZSŠDI. V:a turnirju bodo sodelovala štiri dru «va in sicer: ZSŠDI Trst, ZSŠDI Go-.a, Športno društvo Tabor iz Sežane ln Športno društvo Koper. Ker bodo aa turnirju nastopile dve ekipi za vsa-"5° društvo se bo turnir odvijal na veh igriščih. Ekipe naraščajnikov odo odigrale srečanja na nogomet-oni igrišču v Dolini, enajsterice naj-mJajših pa v Repnu.
Prvo trofejo ZSŠDI bo osvojilo tisto riistvo, ki bo skupno v obeh katego-Jah doseglo največ točk. V primeru »lir16®3 števila točk pa bo odločala o /Oagovalcu razlika v golih in v pri-g,eru iste razlike bo turnir zmagala in 5®’ ¥ b° skupno dala več golov Ì” Pce bi bil še ta rezultat enak, bo °fejo osvojilo tisto društvo, ki se bo •p «arejši konkurenci boljše uvrstilo. smiVanje bo naslednje: za prvo me-0 10 točk, drugo mesto 8, tretje me-Jr 6| četrto mesto 4. Zbirališče vseh v §.0l??etašev bo ob 8. uri na igrišču uolini za naraščajnike in v Repnu
za najmlajše, kjer bo pred začetkom tekem žreb.
SPORED TEKEM:
9.00 prva tekma naraščajniki Dolina, najmlajši Repen; 10.30 druga tekma naraščajniki Dolina, najmlajši Repen; ob 15.00 mali finale najmlajših Repen; 16.30 finale najmlajših Repen; 15.00 mali finale naraščajnikov Dolina ; 17.00 finale naraščajnikov Dolina; 19.00 skupno nagrajevanje v Dolini.
To je prvič, da nogometna komisija ZSŠDI organizira tak turnir in v načrtu organizatorjev je, da turnir postane tradicionalen in prispeva k u-trjevanju vezi na obeh straneh meje.
(H. W)..
jš
Jagodi se je pridružil bratec JERNEJ
■ Stanki in Milošu iskreno čestita ŠK Kras. Jerneju pa želi obilo sreče v življenju.
mnenje	Aldo Rupel
Ob razvitju prapora Sokola
Telesna kultura in zlasti njen tekmovalni del sta navadno sinonim za dinamičnost, modernost, tehnicizem. Kadar sledimo državnim, evropskim, svetovnim prvenstvom, mednarodnim tekmovanjem, se nam v mislih izoblikuje slika o raziskavah, vadbah, tedenskih, mesečnih in celo letnih ritmih, ki so posledica znanstvenih raziskav in i-stočasno izziv za bodoča izboljšanja.
Kaj nas torej sili, da ob pomanjkanju časa, kadrov in sredstev posvečamo svoje sile pobudi, kot bo petkova v telovadnici Kulturnega doma v Gorici? Pobuda se vete na preteklost; veže se na oddaljeno preteklost. Veže se na tako preteklost, kakršna po svojih značilnostih, po zgodovinskih silnicah in po vrednotah nima mnogo skupnega z našim časom; vendar izhaja sedanjost prav
iz tiste danosti.
Sili nas potreba po ovrednotenju izvirov in izvorov. Sili nas dolžnost ovrednotiti tisto, kar je danes preživeto, a nam je bilo v preteklosti smerokaz. Končno je preteklost lahko učiteljica sedanjosti, kot pravi ena izmed naših krilatic!
V primerjavi z drugimi ustanovami, ki so živele in se razvijale pod pokroviteljstvom raznih oblasti, so zidovi naših sedežev prazgi in pusti, naša izložbena okna so revna, če jih in kadar jih premoremo. Marsikaj je zletelo skozi okna, marsikaj le ži pozabljeno na podstrešjih. Zgodi se, da po slučajnih in zapletenih poteh pride spet na svetlo predmet, ki simbolizira celotno obdobje, predmet - umetnina, ki sam na sebi dokazuje neko bogato stvarnost. Prapora goričkega telovadnega društva Sokol ni bilo v domačem mestu približno šestdeset let. To pomeni, da je tri četrtine svojega časa bil drugje. Prav gotovo ne po želji in svobodni izbiri domačinov. Odšel je v
dramatičnih okoliščinah in se rešil ravno zaradi odsotnosti. Ali ni zaradi tega njegov povratek že sam na sebi vzrok za praznik? Kar je za marsikatero drugo človeško skupnost nekaj običajnega, nekaj kar lahko meji na retoriko, je za nas pomembno in občuteno. Ta značilnost ni v nas samih, vsilili so nam jo drugi. Še vedno smo nezadovoljni pri odpravljanju vrzeli v gradivu, ki dokazuje našo kakovostno prisotnost. Pri tem, mislim, se krepi zgodovinska zavest, prepotrebna sestavina zavesti o lastnem mestu v prostoru in času.
Pri tem pa ne smemo delati napake, da bi gledali na vračanje sokolskega prapora samo s praktičnega vidika, kolikor bo to pač koristilo izoblikovanju zgodovinske zavesti zrelejših in mlajših. Kot je omejevalno mišljenje, da je preteklost važna samo toliko, kolikor koristi in ne sama po sebi, tako je ozko mišljenje skupnosti, ki se zanima samo za lastno preteklost. To velja za druge kot za nas.
Po končanem prvenstvu v 1. amaterski nogometni ligi
Vesna je izpadla na domačem igrišču
^Amaterska nogometna prvenstva so bovn|nx‘- V taboru posameznih klu-Pavi’ jL c*e*ai° Prve obračune. Tudi p0 Ja°i še vneto komentirajo potek ameznih prvenstev. Tokrat so po-saj ? kritični navijači naših klubov, enai¥ kda letošnja sezona za naše temi tence P°vsem neuspešna. Kljub Pravil-Sm0 se k°t običajno smo pri-Prv^T. statistični pregled posameznih severi S^6V’ kjer so igrale naše ekipe, riašihej<j Podr°bnimi podatki prav o
i 1- amaterska liga
bra ienstvo se je začelo 18. septem CiaPatU-¥ končalo 13. maja. Končne s 42 ie zagotovila ekipa Pierisa s ..Očkami na drugo mesto se je ni J . zaostanka uvrstil S. Giovanni 7 i° skupaj s Pierisom naprede obst.!'' | Promocijsko ligo. Kar se tiče in IjJj'Ka v ligi sta bila Is. Turriacc Prav1Sana že predčasno obsojena, Zorn V Cdnjem kolu pa je s pora Vesna*'0*-* ^>onziani izpadla še kriška
golov* kkmah je padlo skupno 481 lani ',PovPrečno 2,02 gola na tekmo V nri*1 Je bilo mnogo več 572 (2,35) golov em delu so strelci dosegli 'IV Naiv,UV Povratnem pa en gol manj lu Jn.,c golov (26) je padlo v 28. ko Kn i^Jt¥ari-Ì W Pa v 23. kolu.
Pi lye* zmag (17) je dosegla ekipa živel I’ najmanj poraizov (4) je do Pa j Giovanni, največ golov (51 ] tekorri- *a Pouziana. Vsi negativo ek j m P®. Pripadajo zadnjeuvrščen Para»,7Vrriaca, ki je doživela največ v (24), prejela največ (79) go
lov, dosegla najmanj (2) zmag, ter dala najmanj (13) golov. En rekord pripada tudi ekipi S. Canziam, ki je dosegla največ (16) remijev. Skupno v teku prvenstva se je 73 tekem končajo z neodločenim izidom (lani kar 92).
Sedaj poglejmo kako je igrala Vesna v povratnem delu prvenstva, ker sme statistični pregled prvega dela objavili 19.1.1984.
VESNA
V	nasprotju s prejšnima dvema se-
zonama, ko si je Vesna zagotovila obstanek v zadnjem kolu, je bilo letos obratno in je bilo zadnje kolo usodno za Križane. Zasedli so 14. mesto s 26 točkami (lani so bili z istim številom točk enajsti) in izpadli iz lige.	. ,,
V	prvem delu prvenstva je Vesna zbrala 13 točk (2 zmagi, 9 remijev, 4 porazi). V nadaljevanju pa so v osmih nastopih pred domačo publiko premagali Is. Tumaco, Ti s ar. o in Percoto, remizirali proti Gradeseju in Costalungi, ter podlegli S. Giovan-niju, Torviscosi in Panziani. V Križu je torej osvojila 8 točk, dala 9, prejela pa 6 golov.
V	gosteh so Križam igrali sedemkrat in premagali le Pro Fiumicello, remizirali proti S. Canzianu, Mugge-sani in Sangiorgini, zgubili pa proti Palmanovi, Roncham in Pierisu. Zbrali so le 5 točk, dali 4, prejeli pa 8 golov. Skupno so »plavi« v povratnem delu prvenstva osvojili 13 točk, dali 13, prejeli pa 14 golov.
V	15 nastopih pred domačo publiko
je Vesna osvojila 13 točk (3 zmage, 7 remijev, 5 porazov), dala 15, prejela pa 14 golov. V gosteh je zbrala prav tako 13 točk (3 zmage, 7 remijev, 5 porazov), dala 8, prejela pa 14 golov.
Skupni obračun Vesne je torej 26 zbranih točk (6 zmag, 14 remijev, 10 porazov), 23 danih, 28 prejetih golov.
Čeprav je v začetku kazalo, da Vesna letos ne bi smela imeti velikih problemov, saj je dobro igrala predvsem v gosteh, so v nadaljevanju Križani morda zatajili prav v gosteh. In če upoštevamo, da doma niso bili uspešni skoraj celo prvenstvo in da so prav v zaključnem delu ugnali z ekipami iz zgornjega dela lestvice, je bilo tak konec Vesne pričakovati. Navijači, ki so tudi letos v velikem številu sledili ekipi, so upali do konca, vendar letos ekipi podvig ni uspel.
Naj omenimo še, da je Vesna v povratnem delu prvenstva imela na razpolago tri 11-metrovke, katere je uspešno izvedel F. Candotti (2 Percoto, Costalunga) in proti njim so bile dosojene tudi tri (S. Giovanni, Costalunga in Pieris). Trener Vido-nis, ki je tudi letos moral sam stopiti na igrišče, je v teku prvenstva poslal na igrišče skupno 20 nogometašev, od katerih je le Penco igral vse tekme (v oklepaju doseženi goli) : 30 odigranih tekem Penco (2), 28 Sodomaco, 27 Pipan (2), 26 Bruno (5), 25 Bubnich, Gotti in Basiacco, 24 Zucca (3), 23 F. Candotti (5), Ludwig (4) in Jerman, 21 R. Candotti in Sedmak (1), 18 Somma, 14
Picchieri, 9 Kostnapfel (1), 6 Sava rin, 5 Acquavita, 1 Ugo in Vidonis.
» Bruno Rupel
Jutri začetek medvaškega odbojkarskega turnirja
Kot smo že poročali, se bo jutri začel prvi mešani odbojkarski medvaški turnir, ki ga prireja Športno združenje Sloga. Urnik tekmovanj je naslednji:
Jutri, 21. maja, ob 20.15 Bazovica
-	Padriče Gropada; 21.15 Opčine -Trebče - počivajo Bani; 23. maja.
20.15	Trebče - Bani, 21.15 Bazovica
-	Opčine.- počiva Padriče Gropada; 25. maja, 20.15 Trebče - Bazovica;
21.15	Bani - Padriče Gropada - počiva Opčine; 28. maja, 20.15 Bani -Bazovica, 21.15 Padriče Gropada -Opčine - počiva Trebče; 30. maja,
20.15	Padriče Gropada Trebče;
21.15	Opčine - Bani - počiva Bazovica.. Vse tekme bodo v telovadnici pri Banih. (Inka)
Kmečka banka v polfinalu
V okviru medbančnega nogometnega turnirja v Gorici je Kmečka banka s 4:1 premagale igralce Bance cattolice del Veneto in se tako vpisala med polfinaliste. Za slovensko banko so zadetke dosegli Kobal, Marvin in Berdon (2).
domači šport
Danes
NEDELJA, 20. maja 1984
KOLESARSTVO
18. POKAL LONJERJA
14.00	v Lonjerju: nastopajo kolesarji iz F-JK, Slovenije in Veneta.
NOGOMET
NAJMLAJŠI - POPRVENSTVO 10.30 v Križu: Vesna - Kras ZAČETNIKI - POPRVENSTVO
9.00	v Dolini: Breg - S. Vito; 9.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Primorje.
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.30 v Dolini: Breg - Prevenire; 11.00 v Trstu, telovadnica Morpurgo: Stella Azzurra - Bor.
ODBOJKA
DEŽELNI FINALE UNDER 15 MOŠKI 10.30 in 16.00 v Repnu: nastopa tudi Sloga.
DEŽELNI FINALE UNDER 15 ŽENSKE
10.00	v Centi:	nastopata tudi
Breg in Sovodnje Butkovič.
obvestila
F.C. Primorje
sklicuje jutri, 21. maja, v prostorih »Soščeve hiše«, Prosek 306, 19. redni občni zbor, v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora, 2. Poročilo predsednika, 3. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Razprava, 7. Volitve novega odbora, 8. Razno.
Naročnino: Mesečno 10.000 lir - celoletno 120 000 lir. - V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1800.00 din. za organizacij in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljna Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: pdvišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275, tlx 460270 EST I, Iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L ^ ZTT	fòrfll ^,en i,e,'i*nske
in tiska Y l Trst	H Hill<ve,e t»»°P'$n'h
r 1	založnikov FIEG
20. maja 1984
|
Krepitev dolarja in padec japonskega jena
Monetarni zapleti in negotovosti zaradi krize v zalivskem spopadu
RIM •— Potem ko je cena ameriškega dolarja v ponedeljek in v sredo nekoliko padla zaradi krize ameriškega denarnega zavoda Continental Illinois in zaradi odločnih posegov osrednjih bank zahodnih držav, je dolar izničil pocenitve in še pridobil nekaj točk. Razlogi tega vzpona so številni, a med ekonomisti prevladuje prepričanje, da je temu predvsem botrovala kriza v Zalivu. Med drugim vsi navajajo, da je ameriško gospodarstvo zabeležilo v prvem trimesečju 8,8-odstotno rast. Vsekakor pa je položaj precfej nejasen,
V Italiji je dolar začel svoje tedensko nihanje z vrednostjo 1.700 lir in je y sredo zdrknil na 1.687,75 lire. Konec tedna pa je že bil vreden 1.708,50 lire, medtem ko je bila njegova cena teden prej 1.706,25 lire. Podobna ni-
hanja je zabeležila tudi nemška marka, ki pa je v precejšnji meri občutila sedanje zahodnonemško stavkovno gibanje. Bundesbank pa je vseeno brez hujših posegov uspela preprečiti padec vrednosti marke. To pa ni u-spelo japonski osrednji banki. Japonski jen je namreč od vseh valut še
najbolj občutil posledice zalivskega zapleta. Japonska namreč uvaža več kot 65 odstotkov vse nafte prav iz zalivskih držav. Jen je torej dosegel najnižjo vrednost v zadnjih treh mesecih, tokijska borza pa je doživela tak udarec, kot ga ne pomnijo že trideset let.
DVA TISOČ BREZ STREHE
BOGOTA’ — Orjaški požar, ki je predvčerajšnjim izbruhnil v kraju Payan v zahodni Kolumbiji, -je upepelil večino hiš, da je sedaj približno dva tisoč oseb brez strehe nad glavo. Podrobnosti o požaru ni, prav tako niso znani podatki o številu ranjenih in mrtvih, saj je Payan obroben kraj, v katerem živijo iskalci zlata. Oblasti skušajo sedaj poslati v Payan reševalne ekipe z zdravniki, bolničarji, s šotori in z drugo opremo, da bi olajšale nevšečnosti prizadetih.
Italijani in angleščina
Nepravična
konkurenca
RIM — Slovenci smo že marsikdaj ugotavljali, da se Italijani težko uče našega jezika. Vse pa kaže, da je njihovo nežna je tujih jezikov splošnejši pojav. Tako so na primer nedavne raziskave pokazale, da sa Italijani med tistimi evropskimi narodi, pri katerih je znanje angleščine najmanj razširjeno.
Zakaj je temu tako? Na vprašanje je pred kratkim skušal odgovoriti florentinski. inženir Foscolo Focardi, ki je dolga leta živel na Angleškem in ki je iz službenih razlogov večkrat naletel na problem neznanja angleščine pri Italijanih. Temu vprašanju je posvetil daljšo študijo, ki je te dni izšla pri založbi Lucarini pod naslovom »Trattare con gli inglesi« (»Občevati z Angleži«j.
Po Focardijevem mnenju se Italijani težko nauče angleščine, ker je v primerjavi z italijanskim angleški jezik veliko bolj »kodificiran«. To pomeni, da imajo angleški izrazi v različnih kontekstih zelo različne pomene, ki jih je mogoče pravilno razbrati z uporabo tistega izmed številnih kodeksov, ki ustreza vsakokratnemu kontekstu. Ti kodeksi pa so seveda globoko povezani z angleško kulturo in sploh z angleškim načinom življenja. Zato Ficardi v svoji knjigi, ki je svojevrsten in vsekakor originalen angleški učbenik, posveča pri razlaganju angleške slovnice in besedišča veliko strani angleški zgodovini in miselnosti.
RIM — Zveza avtobusnih potovalnih agencij za turistične prevoze je naslovila na ministra za turizem in prireditve Lelia Lagoria pismo, v katerem zahteva bencinske oz. naftne bone ter znižano cestnino za liste italijanske avtobuse, ki prevažajo tuje turiste. Gre za olajšave, ki jih že imajo tuji turistični prevozniki in ki jih je italijanska vlada odredila, da bi spodbudila prihod tujih turistov v Italijo. Zaradi teh ukrepov pa trpijo škodo italijanske potovalne agencije. Jasno je namreč, da tuje potovalne agencije lahko nudijo ugodnejše cene in tako se dogaja, da se vse manj tujih turistov poslužuje italijanskih avtobusnih prevozov. Očitno gre za nepravično konkurenco.
Pustolovščina se je končala v zaporu
LJUBLJANA — štirje mladi Beograjčani, med katerimi trije mladoletniki, ki so bili oboroženi z dvema pištolama, so v četrtek ob 14.16 pri cestninski postaji na Brezovici pri Ljubljani razorožili miličnika in zbežali proti gozdovom. Ob 18.05 pa sta miličnika na konjih iz zaščitne enote milice RSNZ med Dobravo in Horjulom izsledila in pridržala vse štiri osumljence.
Ob 14.10 je delavec cestninske'postaje obvestil miličnika, Iti je bil v bližini, da neki fantje skačejo čez ograjo, kar tamkajšnji domačini pogosto počnejo. Miličnik je stopil do ograje : osumljenec mu je pokazal osebno izkaznico, drugi pa je ta hip nameril pištolo nanj. Potem ko so miličnika razorožili, so osumljenci zbežali proti bližnjemu hribu.
Miličnika na konjih sta opazila osumljence, ki so
čepeli do pasu v vodi. Razjahala sta in poiskala kritje ter se postavila tako, da sta ščitila drug drugega. Poklicala sta osumljence k predaji. . .
O osumljencih je za sedaj malo znanega. Kot so sami povedali, jih delavci organov za notranje zadeve v njihovem kraju dobro poznajo. Edini polnoleten med njimi je G. S. star komaj 19 let iz Beograda. Od tam so, kot je za sedaj znano, odšli 15. maja z ukradenim fičkom, ki so ga v Zagrebu pustili, tam pa so vzeli stoenko in se prepeljali do Ljubljane, kjer se je avto pokvaril. Peš so se namenili proti Postojni in pravijo, da so želeli priti v Italijo. Na poti so na Brezovici vlomili v vikend, nato pa se je skupina podala proti cestninski postaji. ..
TONI PERIČ
WkìmusterI Čudežni otok
(13.)
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
S.A.C.A.T.
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tu|e znamke avtomobilov
TRST. Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
T
informacije SIP uporabnikom ^ Plačilo telefonskega računa ^
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za III. dvomesečje 1984 in da so objave v časopisih trenutno edini način terjatve.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših lokalnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Kosmina Sergij
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS. REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200Ì23

— e —
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
OBVEZNISKA POSOJILA Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE
Sporočamo, da je v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil-vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.6.1984/30.11.1984 sledeča:
	Izplačljiv kupon 1.12.1984	POVIŠEK	KAPITALA
POSOJILO	%	6-mesečna razlika 1.6.1984 30.11.1984	Skupna vrednost dne 1.12.1984
1980 -1987 ovrednoteno (HENRY)	7,55%		—
1982 -1989 ovrednoteno [II. emisija (REDI)	8,-%	- 0,50%	+ 3,293%
Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavlje ne v Uradnem listu.
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30> goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona St. 308 z dne 29/5/1982.