Pred desetimi leti
je Partija pozvala jugoslovanske nat ode na oborožen odpor
Pred 10. leti je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije pozval vse jugoslovanske narode, naj strnejo svoje vrste in dajo svoj delež v boju za svobodo. »Proletarci vseh predelov Jugoslavije na svoja mesta, v prve bojne vrstel Strnite svoje vrste trdno okoli vaše avantgarde Komunistične partije Jugoslavije!• pravi poziv med drugim. Končal pa se je z besedami: tNaprej v poslednjo in odločilno bitko za svobodo in srečo človeštva!*
V tistih-težkih dneh pred desetimi leti, ko so fašistične horde zasužnjile skoro celo Evropo, ko so fašisti po krivdi vladajoče klike pri nas pregazili našo domovino in se pripravljali na nov roparski pohod, je vodstvo Partije pozvalo naše narode v gigantsko borbo proti fašističnim osvajalcem. Partija je takrat temeljito proučila položaj in prikazovala, da je pot fašističnih osvajalcev pot uničenja vsega naprednega in demokratičnega. Že prej je naša Partija opozorila na posledice divjctškega pohoda fašističnih zavojevalcev. »Vsemu svetu je danes jasno, da vsa dosedanja popuščanja fašističnim osvajalcem niso rešila miru, niti svobode malih narodov, temveč nasprotno, samo utrdila pozicije vojnih hujskačev — nemških, italijanskih in japonskih imperialistov, ki so zaradi svojih osvajalnih ciljev začeli novo imperialistično vojno in odkrito teže za tem, da spravijo ' ves svet v najstrašnejše klanje, kakršnega ne pomni človeška zgodovina, c
Naša Partija, predvidevajoč takšen razvoj dogodkov, se je že prej pripravljala, da na čelu svojega ljudstva gre v boj proti zasužnjevanju. Ze leta 1940 je bila pri Centralnem komiteju KPJ osnovana vojaška komisija, ki je že takrat začela pripravljati vse potrebno. Ko jp. Nemčija napadla Jugoslavijo, so mnogi partijci šli v borbene enote, toda izdajstva buržoaznih vrhov je pregloboko vdrlo tudi med vojsko. Po razsulu jugoslovanske vojske je pričela Partija živahne ptipra-. ve za oborožen odpor. Dne 10.- aprila 1941 je bila seja Centralnega komiteja KPJ, kjer so sklenili, da bo večina članov CK odšla v razne kraje naše domovine in da bo tam organizirala vse potrebno za Ijud-sk'o vstajo. Tega dne je bil tudi ustanovljen Vojni komite na čelu s tovarišem Titom in sprejet sklep, da se Politbiro CK KPJ preseli v Beograd zaradi lažjega vodstvq odpora. Nekaj dni kasneje je CK naše Partije izdal razglas, v katerem je pozval vse naše narode, da strnejo svoje vrste in ne klonejo, ker bodo komunisti in celoten delavski razred Jugoslavije vztrajali v prvih vrstah narodne borbe proti osvajalcem do končne zmage. V tem razglasu je Partija obljubila, da bo še bolj vztrajno organizirala ljudsko borbo proti okupatorju in njihovim hlapcem, proti netenju nacionalnega ■ sovraštvu ter za bratstvo vseh narodov Jugoslavije in vseh narodov na Balkanu. Kako Ztlo jt bil potreben tudi boj za enotnost med narodi Jugoslavije, nam najbolj jasno govori tedanji položaj. Fašisti so izkoristili najbolj mračne sile, ki so povzročile bratomorno klanje med Srbi in Hrvati, med muslimani itd.
Maja 1941 je bila v Zagrebu partijska konferenca, na kateri so bili prisotni partijski voditelji iz Srbije~ Hrvatske, Slovenije, Črne gvre, Bosne in Hercegovine■ ter Vojvodine. Na tej konferenci so vsestransko pretresli tedanji položaj ter sprejeti naloge, ki jih je bilo treba izpolniti za pripravo in organizacijo osvobodilne in revolucionarne borbe. Po tej konferenci so partijski voditelji iz posameznih predelov imeli konference s partijskim članstvom po oblasteh in okrožjih. Na teh konferencah so izbrali in utrjevali vojne komiteje, utrjevali partijsko organizacijo ter sprejemali sklepe za organizacijo oboroženega odpora, V tem času so že bili tiskani nešteti letaki in razglasi, p gozdovih so že bile prve partiidnske skupine; zbirali so orožje itd. Tako so tekle priprave splošnega ljudskega odpora ob neposredni pomoči članov našega partijskega vodstva, 27. junija pa je bil ie osnovan tudi glavni štab narodnoosvobodilnih partizanskih odredov namesto prejšnjega Vojnega komiteja. Komandant glavnega štaba je bil tovartš Tito.
Nadaljevanja na 2. strani.
Proletarci vseh detel, mdrttiUe »el
Poštnina plačana v gotovini
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Ljubljana, petek, 22. junija 1951
ŠTEVILKA 145.	—	LETO	XII. — CENA 5 DINARJEV
Ureja uredniški odboj - Odgovorni urednik Vlado Vodopivec UrednUtvoi Kopitarjeva ul « - Oprava Kopitarjeva «11 -Telefon arednlitva In apravei 5J-® do 5J-8S - Telefon oarofi nlikega oddelka 10-80 - Telefon »claanega oddelka 8S-K3 -Številka *ek. ra« «4 90*31-0 - Meeeftna narotalna 120 din -PoStnl predal itev. (J — Tlak tlakame »LJndake pravice«
DR. VILFAN O DELU EKONOMSKE KOMISIJE ZN ZA EVROPO
JUGOSLAVIJA JE ZA VEČJE GOSPODARSKO SODELOVANJE EVROPSKIH DRŽAV
Beograd, 21. junija (Tanjug). Pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Jože Vilfan, ki je kot jugoslovanski delegat sodeloval pri delu .zadnjega zasedanja Ekonomske komisije OZN za Evropo, je odgovoril po vriiitvi v Beograd na nekaj vprašanj sodelavcu beograjskega radia.
Ko je govoril o pomenu zadnjega zasedanja, te komisije, je dr. Vilfan poudaril, da je bila na tem zasedanju dana priložnost, da se pregleda, kaj je bilo storjeno in kako si posamezne države članice dejansko prizadevajo uresničiti ekonomsko sodelovanje v Evropi, ki je po uradnem stališču vseh držav članic Komisije najboljši temelj za mir.
Nato «e je dr. Vilfan dotaknil dela Ekonomske komisije v lanstkem letu in poudaril; da so razen Francove Španije, ki nima’dostopa v Evropsko ekonomsko komisijo, vse države izven sovjetskega bloka udeležene pri delu tehničnih odborov komisije. Zastopniki sovjetskega bloka pa pridejo komaj enkrat na leto ria zasedanje Komisije in izirabijo to ■ priložnost edinole v propagandne namene. Sovjetski blok si je na zadnjem zasedanju Komisije prizadeval, da z ekonomskimi gesli prepreči izdajo kakršnega koli ukrepa za varnost posameznih držav in si s tem zavaroval vse prednosti, ki jih ima ta b-lok zaradi višine svoje sedjnie oborožitve. Formulacij^- spreminjevalnih predlogdv in resolucij zastopnikov sovjetskega bloka so bile zelo skrbno naravnane k temu smotru.
. 0 prispevku delegacije FLRJ na zasedanju Gospodarske komisije za Evropo je dr, Viflan dejal, da je jugoslovanska delegacija opozorila na dejstvo, da : je stvarna rešitev temeljnega vprašanja, to je zboljšanja življenjskih pogojev na sve-
Podaljšanje vojaške obveznosti ▼ ZDA	'
Washington, 21. junija • (Tanjug). Predsednik ZDA Truman je podpisal zakon, po katerem bodo odslej .novačili mlade Američane! ko bodo izpolnili 18 let starosti, vojaški rok pa bo trajal dve leti. Doslej so klicali mlade Američane k vojakom, ko so izpolnili 19. leto, vojaški rok pa je trajal 21 mesecev. Ta zikon mora še potrditi Kongres ZDA.
trt ki je odvisno od vprašanja oborožitve, mogoča edinole v okviru OZN na podlagi omejitve, zmanjšanja in ureditve oboroževanja. Ravno jugoslovanska delegacija — je rekel dr, Vilfan — je bila poklicana, da zastavi sovjetskemu bloku vprašanje, zakaj se morajo druge države oboroževati, Jugoslovan sika delegacij? je bila poklicana, da reče Sovjetski zvezi, naj preneha s svojo dosedanjo politiko, ker potem tudi Jugoslaviji' ne bo treba skrbeti za svojo neodvisnost in za razvijanje svoje -nacionalne obrambe.
Dr. Vilfan je še dejal: »Jugoslovanska delegacija je imela priložnost, da ob konkretnih primerih pokaže na možnosti gospodarskega sodelovanja, ki so v Evropi še vedno podane in je dala vzpodbudo za to, da se te možnosti kar najbolje izrabijo. Jugoslovanska delegacija je na tem zajedanju ugotovila, da so njen« prejšnje vzpodbude glede tega že'rodile 6ad in da je postala Ekonomska komisija za Evropo poglavitno orodje OZN za izvajanje tehnične pomoči Evropi. Jugoslavija je imela od te pomoči tudi neposredne koristi, toda -njena spodbuda je zamišljena kot pomoč vsem državam, ki čutijo potrebo, po tem pri svojem nadaljnjem ekonomskem razvoju.*
V Lahe Sutcessu razpravifolo o možnosti
prchinilve sovražnosti na Hordi
Washington, 21. junija. (Tanjug.) Danes se je v AVashingtonu začela konferenca zastopnikov držav članic OZN. katerih čete se bore na Koreji. Namen posvetovanja je, da bi rešili vprašanje poziva Severni Koreji in Pekingu, da se prenehajo sovražnosti vzdolž 38. vzporednika.
Zastopnik ZDA Dean Rusk je zastopal stališče, da bi bilo najbolje, če bi poslal poziv Truman v imenu vseh članov OZN. katerih čete se bore na Koreji. Temu predlogu pa se je uprl britanski delegat, ki je predlagal, da bi poslali skupni poziv. Udeleženci konference so se zedinili, da mora vsebovati poziv pogoj, da se prekinejo sovražnosti na 38. vzporedniku. Niso se pa mogli sporazumeti o vprašanju, če je treba v pozivu poudariti, da se morajo po prenehanju sovražnosti začeti pogajanja o perečih problemih Daljnega vzhoda. Zastopnik ZDA je izjavil, da mora vsebovati poziv samo zahtevo za prenehanje sovražnosti.
Konferenca še vedno traja.
*
New York, 21. jun. (Tanjug.) »New Tork Times« piše, da je švedski veleposlanik v Pekingu Torsten Hamer-strom obiskal ministra za zunanje zadeve LR Kitajske Ču En Laja ter ga vprašal, če ima kako sporočilo za Zdru-
Zapadne sile bodo še enkrat predlagale konferenco štirih zunanjih ministrov
Washlngton, 21. junija. Kakor' poroča AFP, pričakujejo v Washingtonu, da bodo ZDA, Velika Britanija in Francija še enkrat predlagale, da bi bila konferenca štirih ministrov za zunanje zadeve brez dnevnega reda, čeprav je \4ada ZSSR že odklonilno odgovorila na tak predlog.
V washingtonskih krogih sodijo, da pušča sovjetski odgovor vendarle priprta vrata, ker v njem ni izrečno rečeno, da bi ZSSR odklonila udeležbo na četverni konferenci, če prej ne bo določen dnevni red, Hkrati pa dvomijo v iskrenost želje Sovjetske zveze, da bi sprejela konstruktivne sklepe, prav tako pa menijo, da sovjetska vlada ne. .želi pred svetovno javnostjo prevzeti nase odgovornosti *a neuspeli pogajanj.
Mossadegh o nacionalizacij v Perziit
Teheran., 21. junija (Tanjug). V govoru, ki ga.je imel sinoči po radiu, je predsednik perzijske vlade dr. Mossadegh izjavil, kakor poroča- AFP,. da delegacija Anglo-irahske družbe skuša zavlačevati poganja ter da bo zato ukazal, naj se takoj začne izvajati rakon o nacionalizaciji petroleja.	•
Mossadegh je poudaril,' da je pripravljen storiti vse, da bi pokazal čimveč po-mipljivosti za rešitev tega resnega vprašanja, pripomnil pa je, da Perziji ni dru-
Evatt novi predsednik *av«tralske laburistične stranke
Cambera, 21. junija. Agencija France Presse poroča, da je bil ■ dr. Merbert Evatt včeraj soglasno izvoljen, za novega predsednika avstralske laburistične stranke namesto nedavno umrlega predsednika te stranke Chiefleva. Evatt je bil predsednik Generalne skupščine OZN in eden izmed avstralskih delegatov v San. Franciscu., leta .1945.,. ko je bila ustanovljena OZN.
New York, 21. jun. (Tanjug.) Glede na brzojavko med sovjetskim delegatom v OZN in predsednikpm Varnostnega sveta za mesec junij Jakovom Malikom ter predsednikom informbi-rojskega svetovnega kongresa pristašev miru Jolliotom Curiejem, sodijo v krogih Združenih narodov, da je za vsem tem skrita prav gotovo kaka večja sovjetska spletka. Značilno je, da je Malik določil za razgovore z delegacijo informbirojskih pristašev miru čas od 25. do 27. junija. S tem v zvezi opozarjajo, da je Malik odgovoril Curieju na njegovo brzojavko kot. predsednik Varnostnega sveta in, obe brzojavki sta bili objavljeni kot ,uradna dokumenta Sveta.	■
V tem primeru je Malik nastopil samovoljno brez kake odobritve A ar-nostnega sveta. Znano je, da Malik od 1. junija do danes še ni sklical članov Varnostnega sveta na sejo. Ameriška delegacija je izjavila, da delegacija informbirojskega kongresa, pristašev miru ne bo dobila dovoljenja za vstop v ZDA. Tu sodijo, da je prav to smoter zadnjih sovjetskih potez: ZSSR želi, da bi v svoji propagandi naslikala to stvar tako, kot da se ZDA in Organizacija združnih narodov bojita mirovnega predloga. Mnogi delegati v Združenih narodin pa sodijo, aa ni izključeno, da hoče ZSSR po dolegatih
te informbirojske organizacije sporočiti note predloge za prenehanje vojne na Koreji.
Poročile Thoreza Bodeta o delu UNESCO
Pariz, 21. junija^ AFP poroča, da je generalni direktor' UNESCO Thorez Bodet • poročal na letni konferenci -o delu -te mednarodne organizacije v preteklem letu. Thorez Bodet je mftd drugim poudaril naslednje uspehe delovanja UNESCO: ustanovljeni so bili Mednarodna zveza vseučilišč, instituti in mednarodne zveze tehničnih združenj, dfuštta za sociologijo, politične in gospodarske vede so že imele tvoje ; kongrese. Storili so potrebne ukrepe,-da bi olajšali medsebojno seznanjanje in ukrepe za medsehojno pomoč med posameznimi državami- Odobrene so bile štipendije za študente, kupljene so bile knjige, storjeni so bili ukrepi, da se poveča število šol na Bližnjem Vzhodu za otroke palestinskih: beguncev in = sklenjeni-so bili- sporazumi o nakupu prosvetnega, • znanstvenega -in kulturnega gradiva.
Y. poročilu je nadalje rečeno, da je v načrtu, da bodo v roku 12 let v raznih krajih sveta ustanovili šest centrov za prosvetljevanje nepismenih. Za finansiranja teh ustanov bo petreb-oih 12 milijona«	.	• - -
gega izhoda, če hoče zagotoviti svojo go. spodarsko in politično neodvisnost, kot da tevede nacionalizacijo petroleja. Na koncu je pozval Mossadogh perzijski narod, naj o«Une. popolnoma; miren.
Avstralska pomoč arabskim beguncem
N*w York, 21, jun. (Tanjug). Avstralska vlad*- je dane* sporočila generalne, mu sekretarju OZN, da- bo dala 600.000 dolarjev v sklad-Združenih narodov za pomoč arabskim beguncem h Palestine. Po poročilu AFP je dala - avstralska vlada na razpolago temu skladu za prvo polletje 250.000 dolarjev, za drugo polletje pa - 350.000 dolarjev. Ko j«-svoj sklep sporočala: Združenim narodom, je avstralska vlada izrazila prepričanje, da bo sklad Združenih narodov omogočil arabskim beguncem iz Palestine, da se znova pridružijo gospodarskemu - življenju Srednjega Vzhoda.
Sindikalne organizacije morajo okrepiti skrb za ilvljenske koristi delovnih ljudi
V sklepih' 14.7 plenuma Centralnega odbora -ZSJ, ki je bil te dni v Beogradu, poudarjajo, da morajo sindikalne organizacije vzporMno z-delom na političnem in kulturnem dvigu delovnih ljudi okrepiti aktivnost in skrb za neposredne življenjske koristi delovnih.ljudi. To nalogo bodo sindikalne organizacije izpolnjevale s sodelovanjem -z: delavskimi sveti in upravnimi odbori podjetij.-" •• Plenum je tudi dal sindikalnim organizacijam nalogo, da se morajo boriti za brezpogojno izpolnjevanje zakonitih in pogodbenih obveznosti do delavcev in uslužbencev, da zahtevajo, da se spoštujejo predpisi o 8-ttrnem delavniku in obveznem tedenskem počitku- in da ne dovoljujejo nepotrebnega nadurnega dela. Sindikati se morajo prizadevati, da se izvajajo odredbe o higienska-tehnični zaščiti dela, zlasti o zaščiti žene in učencev v gospodarstvu,-Od-sindikalnih funkcionarjev in aktivistov se zahteva, da morajo vsestransko proučevati določbe našega delovnega prava in da z njimi seznanijo množice delovnih ljudi.
Plenum je sklenil, da morajo sindikalne' organizacije mvijati čim tesnejše sodelovanje- z- organi ljudske oblasti in sveti državljanov-pri izdajanju odločb o lokalnih in komunalnih vprašanjih, da okrepe aktivnost na zboljšanju prehrane v delavsko-uslužbenskih restavracijah in menzah, da delajo na izboljšanju higienskih pogojev v podjetjih in ambulantah in na vsestranskem zdravstvenem pro-jveUjevajvju delovnih ljudi,
London, 21. junija (Tanjug). V Londonu sodijo, da je nota, ki jo je izročil Gromiko, spravila konferenco namestnikov na isto točko, na kateri je bila pred mesecem. Daviinji londonski časniki trdijo, da pomeni zavrnitev predloga, ki so ga dale zahodne šile minuli petek, pravzaprav konec pogajanj, čeprav sovjetska vlada predlaga, da bi s« konferenca nadaljevala.
Današnji »D’aily Telegraph« piše, da bodo zastopniki zahodnih sil verjetno sporočili Gromiku, da po njihovem mnenju ni razloga, da bi nadaljevali brezuspešne diskusije. List zaključuje z besedami: »Tako ravnanje sovjetska vlade bo privedlo po treh mesecih neprestanih pogajanj do neslavnega zaključka konference .
Na tržaškem velesejmu
bo razstavljalo 22 držav
Trat, ,21. junija. — Na letošnjem tržaškem velesejmu, ki bo od 28. junija do .8. julija, bodo razstavljala svoje izdelke podjetja iz 22 držav. Od držav vzhodnega bloka bosta udeleženi Češkoslovaška in' Madžarska. Tudi Jugoslavija bo razstavila svoje izdelke. Po mnenju direktorja velesejma bo letošnji promet precej presegel lanskega in bo znašal verjetno milijardo lir.
žene narode. Ču En Laj ni odgovoril ha to vprašanje. V Washingtonu opozarjajo na dejstvo, da Peking ni dal nobenega odgovora na zadnje predloge za prenehanje sovražnosti na 38. vzporedniku. Peking je prezrl tudi tri zadnje predloge generalnega sekretarja OZN.
Tokio, 21, junija fUP). Patrulje Združenih narodov so vkorakale danes v Kesong, zadnje važno kitajsko-severno-kotejsko prometno križišče južno od 38. vzporednika. Kesong leži severozahodno od Seula. Patrulje generala Ridgwaya niso naletele na nasprotnikov odpor. Kitajci drže eamo še nekatere griče severozahodno od Kesonga, ki jih prečka 38. vzporednik.
. Na. drugih delih korejskega bojišča danes ni bilo večjih akcij. Zahodno od Jončona so Kitajci ovirali napredovanje patrulj združenega poveljstva. Na vzhodnem delu bojišča, zahodno od Kangsonga, se fronta ni premaknila, čeprav so trajale borbe dva dni.
•
Toldo, 21. junija (Tanjug). Po daviš-njem sporočilu 8. armade, ki ga prenaša UP, so sil« združenega poveljstva včeraj popravile svoje položaje na zahodnem in vzhodnem delu korejske fronte. Nasprotnik se je le slabo upiral. Zahodno in severozahodno od Jončona je nasprotnik odbil patrulje združenega poveljstva. Vzhodno od Kumhve so sile združenega poveljstva omeiile svoje delovanje na iz-vidne čete, pri čemer je bil odpor sovražnika slab.
Štab 5. letalske armade sporoča, da je' izgubil nasprotnik v zadnjih štirih dneh v letalskih bitkah nad severozahodno Korejo devet letal raznih tipov. Dva ameriška lovca sta uničena, enega pa pogrešajo. ,
V davišnjem poročilu glavnega štaba severnokorejskih sil, ki ga prenaša Tass, j« rečeno, da je bil 9. junija na vzhodni obali Koreje potopljen nasprotnikov rušilec, ki je skušal bombardirati mesto Čongdžin. Sporočilo dalje pravi, da so v noči 19. junija skupine severnokorejskih bombnikov na več mestih napadle koncentracije nasprotnikovih čet in povzročile težke eksplozije in velike požare. Protiletalska obramba je sestrelila 21. junija štiri nasprotnikova letala. Sporočilo pripominja, da se severnokorejske in kitajske enote še naprej srdito bore z nasprotnikom, kateremu zadajajo hude iegube v ljudeh in materialu.
ZDA ne lele, da bi generalna skupščina prekinila z delom
Washington, 21. junija. (Tanjug.) Zastopnik ameriške delegacije v OZN je izjavil, da so ZDA proti temu, da bi Generalna skupščina zaključila svoje delo- ZDA sodijo, je dejal ameriški zastopnik, da je to leto nevarno in da je možnost za nove sovjetske agresije, zato ne žele, da bi Generalna skupščina prenehala z delom.
Tiskovna konferenca Achesona
Washington, 21. junija. (Tanjug.) Ameriški zunanji minister Dean Ache-son je izjavil na tiskovni konferenci, da-je ameriška-vlada zelo vznemirjena zaradi neuspeha' britansko-perzijskih pogajanj. Dodal pa je, da ZDA upajo, da . so še zmeraj odprta vrata za pogajanja med- perzijsko vlado 'in Anglo-iransko petrolejsko družbo. ■•••
Ko je govoril o noti, ki jo je ČSR poslala ŽDA zaradi kršitve svojih meja, je Acheson rekel, da je ameriška vlada zavrnila trditve v češkoslovaški noti, obenem pa protestirala, ker kršijo češkoslovaški obmejni organi mejo
ZVIŠANJE CEN TEKSTILNEGA .-BLAGA
London, 21. junija. (Tanjug.) V Veliki Britaniji se bodo zvišale cene bombažnega blaga, umetne svile, moškega in otroškega perila- ter drugih tekstilnih izdelkov. Podražitev se bo gibala od i% do 35% ter bo začela veljati od 5. julija.
NOVA TOVARNA AVTOMOBILOV V IZRAELU .
Haifa, 21. junija. Reuter poroča, da so ob navzočnosti predsednika izraelske vlade Ben Guriona v Haiff odprli tovarno za montiranje avtomobilov, v kateri je zaposlenih; 300 delavcev. Tovarno je zgradila ameriška tvrdka Kavser Fraser. Tovarna bo letno napravila 3000 avtomobilov ter je v načrtu, da bo postala najvažnejše industrijsko podjetje Izraela. Sklenjene so že pogodbe za'dobavo avtomobilov v vrednosti 4,5 milijona dolarjev Franciji, Finski, Turčiji ip raznim južnoameriškim državam. Računajo, da bo izvoz avtomobilov donašal Izraelu toliko deviz, kolikor jih donaša- celotni izvoz dtrufloriji Miteženr. -.. .
ameriške cone v Zahodni Nemčiji. Acheson je nato sporočil, da so češkoslovaška oblastva obvestila ameriško vlado, da ne bodo izpuščeni ameriški piloti, ki so se pomotoma spustili na češko ozemlje z ' dvema reaktivnima lovcema, dokler ne bo končana pre iskava 0 tej zadevi. Vlada ZDA pa je zavrnila češkoslovaški protest zaradi oddaj radijske jx>staje »Svobodna Evropa«, ki po Achesonovih besedah ne pripada ameriški vladi, ampak je last neke zasebne organizacije.
V odgovoru na vprašanja novinarjev je Acheson na koncu še povedal, da ne ražunajo s sklicanjem sestanka sveta Severnoatlantskega pakta, čeprav je bilo to vprašan je na dnevnem redu nedavnih, razgovorov med prizadetimi silami.
NORVEŠKI NAČRT ZA ZGRADITEV' INDUSTRIJE
Oslo, 21. junija. (Tanjug.) V poročilu o razgovorih, ki, jih je imel predsednik vlade Gerhardsen v Washing-tonu z ameriškimi uradnimi krogi o obnovi Norveške, je rečeno, da bodo v severnih predelih države začeli velika dela za industrijski dvig države. Ti .kraji so konec vojne utrpeli veliko Jkodo. Kakor poroča Reuter, je v načrtu graditev električnih central, ki bodo: dajale 6. milijonov kWh električne energije, tovarna jeklenih zlitin ter rudnik pirita. Te investicije-bodo stale 500 milijonov norveških kron oziroma nad 60 milijonov dolarjev. Računajo, da bodo del izdatkov krili s podporo iz inozemstva.
Italijanske reparacije za Grčijo
Atene, 21. junija. Reuter poroča, da jle pri italij inskih tovarnah naloženih 9,2 iftilijona dolarjev za dobavo opreme, potrebne za izvedbo grškega programa elektrifikacije. To blago bo dobavljeno n* Miua jsep*i*oij.
IRANSKI VOZEL se je še bolj zadrgnil
Ze pred nekaj dnevi je menil angleški
konservativni list »Vorkshire Post«, da so zahteve iranske vlade v vprašanju petroleja verjetno samo manever, ki naj bi dal iranski vladi čimugodnejši položaj za pogajanja z Angloiransko petrolejsko družbo. Tudi drugi britanski listi so mislili, da je upornost iranske vlade bolj navidezna kakor pa stvarna. To svoje mišljenje so opirali predvsem na težaven finančni položaj, v katerem se je znašla iranska vlada letos spomladi, točno od aprila dalje, ko je Angloiranska petrolejska družba nehala plačevati nekatere pristojbine. Razen tega so menili, da je položaj iranske vlade Šibek tudi zato, ker so baje pokazala nekatera plemena južnega Irana, nad katerimi iranska vlada ni imela nikoli popolnega nadzorstva, da se hočejo v ugodnem trenutku osvoboditi vpliva vlade.
Ti zaključki britanskega tiska pa so bili bolj subjektivni kakor objektivni, saj so, kakor se je zdaj pokazalo, podcenjevali odločnost pa tudi sposobnost iranske vlade, da reši petrolejski spor v interesu Irana. Po mnenju agencije »France Pres-se« so se se trudili angleški predstavniki, da bi pridobili predvsem na času. Tik pred prekinitvijo pogajanj so celo pozvali iranske delegate, naj obiščejo znane rafinerije v Abadanu v južnem Iranu. S tem so jim hoteli pokazati, da ne bodo nikdar sposobni upravljati z ogromnim tehničnim in komercialnim aparatom, ki je skoncentriran na petrolejskih poljih južnega Irana. Angleški predstavniki so s svoje strani Sirili govorice, ki jih je angleški tisk sproti natisnil, da bodo v primeru skrajne zaostritve odnosov umaknili ves tehnični in upravni personal in tako praktično onemogočili vsako delo na petrolejskih poljih.
Vendar pa iranska vlada te grožnje ni vzela resno.
V ultimativni noti je zahtevala iranska vlada, da jim mora Angloiranska družba izplačati 75% dohodka, in sicer od 20. marca t. 1. dalje.
Na Reko je prispela nova skupina naših izseljencev iz Amerike
V torek je priplula na Reko iz New Yorka naša ladja »Srbijac, s katero je prispela v Jugoslavijo nova skupina naših izseljencev. V stari domovini bodo ostali dva meseca. Obiskali bodo Opatijo, Dubrovnik in druge turistične kraje. Ladja »Srbija« je pripeljala 6.100 ton blaga, večinoma živila in stroje. Odplula bo nazaj v ZD£. odkoder bo pripeljala novo skupino naših izseljencev iz Amerike.
Izšla bodo vsa Njegoševa dela
V okviru praznovanja stoletnice smrti velikega jugoslovanskega pesnika Petra Petroviča Njegoša pripravlja beograjska založba »Prosveta« izdajo njegovih celotnih del. Za zdaj pripravlja Gorski venec, lirične pesmi ter Lučo Mikrokozmo, Slo-bodijado, Srbsko ogledalo, Ščepana Malega. slovar Njegoševega jezika, bibliografske zapiske o Njegošu in njegovem delu in prvo knjigo pisem. »Prosveta« namerava ta dela izdati do konca leta, še dve knjigi pisem ter »Album o Njegošu in njegovi dobi« pa bo izdala prihodnje leto. V novi izdaji bodo nekatera še ne objavljena Njegoševa pisma, slovar in nekatera bibliografska dela. Uredniški zbor, ki so v njem najboljši poznavalci Njegoša, med njimi Radovan Lalič in Vido Latkovič, je zasnoval celioitno izdajo kot kritično in pripravlja malone k vsakemu sestavku ustrezni komentar.
Film o Njegošu
Na pobudo odbora za praznovanje stoletnice Njegoševe smrti, snema podjetje »Lovčen-film< na Cetinju dokumentarni film o velikem pesniku. Scenarij, ki ob seg3 glavne momente iz Njegoševega življenja in ustvarjanja, sta napisala književnik Ratko Djurovič in prof. Danilo Lekič. Film režira Velimir Stojanovič, snema pa Vladeta Lukič iz Beograda.
KOMEMORACIJA V SPOMIN VLADIMIRA NAZORA
Kulturno društvo »Vladimir Nazor« je priredilo dne 19. t. m. v konc«tni dvorani »Istra« v Zagrebu komemoracijo v počastitev druge obletnice smrti velikega hrvaškega pesnika in borca Vladimira Nazora. Program so izvajali komorni trio, moiki pevski zbor in solisti, ki so izvajali dela domačih in tujih skladateljev. Na sporedu so bile tudi recitacije Nazorjevih pesmi »Cvrček«, »Razgovor mrtvimi« in »Radost«.
Angleški predstavniki so sicer pristali na te zahteve, toda z nekaterimi omejitvami, ki jih pa iranska vlada ni hotela sprejeti. Tako so prišli do prekinitve pogajanj. Spor, ki se je prej vsaj formalno vodil med Angloiransko petrolejsko družbo in iransko vlado, se je zdaj spremenil v odkrit spor med angleško in iransko vlado.
Kakšne bodo posledice prekinitve pogajanj je težko reči. Tudi v Britaniji nihče ne zanika, da ne gre v primeru iranske nafte za to, ali je odlok o nacionalizaciji iranske petrolejske industrije zakonit in upravičen. Laburistična vlada se naravno ni mogla postaviti na stališče, da bi bil isti ukrep, ki ga sama doma zagovarja, nezakonit v neki drugi državi. V tem primeru bi le dokazala da ni dosledna in da ne razume zgodovinskih nujnosti v svetu.
Pač pa trdijo v Angliji, da se bo moral najti kompromis med ekonomskimi in strateškimi interesi Velike Britanije, ki dobiva iz Irana 20 do 25% uvoženega petroleja, in upravičenimi interesi Irana. Ce bi angleška vlada zanikala te interese, bi s tem tvegala, da si nakoplje sovraštvo muslimanskega sveta pa tudi azijskih narodov, ki gledajo s simpatijo na osamosvojitev Irana.
V Washingtonu, kjer gledajo na stvar bolj mirno, pa so še vedno prepričani, da ni nobene nevarnosti, da bi zapadne sile zgubile iranski petrolej. Ne izključujejo pa, da bi lahko Velika Britanija izgubila svoje investicije na iranskih petrolejskih poljih in dobičke od prodaje iranskega petroleja, Ti znašajo z nekimi drugimi ugodnostmi (zmanjšana cena petroleja za britansko mornarico) in raznimi tantijemami okrog 275 milijonov dolarjev letno.
Iranska vlada je po zadnjih poročilih že izvedla zakon o nacionalizaciji iranske petrolejske industrije. S tem je pokazala, da v tem vprašanju ni pripravljena pristati na noben kompromis in da govori v interesu Iranskega ljudstva. Prav tako je sklenila, da bo prevzela nova iranska nacionalna petrolejska družba vse posle prejšnje mešane družbe.
Razumljivo je, da so izzvali ti ukrepi v Angliji precejšnjo reakcijo. Zunanji minister Morrison je med drugim izjavil, da bo Velika Britanija zahtevala intervencijo mednarodnega razsodišča v Haagu, ki naj bi zavarovalo angleške pravice v Iranu, dokler se to vprašanje ne reši.
Iran je zdaj poleg Koreje eno najvažnejših žarišč svetovne politike. V Nadiusu 00 km okoli Teherana je 33 milijard barilov petroleja, polovico petrolejskega bogastva zapadnega sveta. »ZDA ne bodo zato nikoli pristale, da bi te rezerve padle v roke potencialnega sovražnika,« je še med vojno izjavil Lloyd Henderson, bivši pomočnik ameriškega zunanjega ministra. To njegovo izjavo tudi zdaj često citirajo.
Po mnenju francoske tiskovne agencije pa se ameriška vlada ne bo preveč
izpostavila v sporu za iranski petrolej, ki predstavlja »le« 5% svetovne proizvodnje. Ameriški petrolejski strokovnjaki so prepričani, da bi bile nadomeščene te izgube z intenzivnejšim izkoriščanjem petrolejskih rezerv v Saudijski Arabiji in Kuveitu. — Vendar pa je problem v tem, da bodo po dosedanjih računih britanske rafinerije sposobne šele 1953. leta zamašiti vrzel, ki bo nastala i izgubo rafinerije v Abadanu.
•in
Nekaj o SKZ in odkupu mleka
Nadaljevanje s 1. strani.
Tako je Partija v najteijih dneh dokazala, kako pravilno razume svojo doli nest do svojega ljudstva in tudi do mednarodnega delavskega gibanja. Samo za radi tvoje samostojnosti in zrelosti, zaradi sposobnosti ter povezanosti s svojim ljudstvom ter zaradi svoje odločne borbe za pravice delovnih ljudi, je lahko naSa Partija popeljala nate narode v revolucionarni boj za svobodo in neodvisnost, hkrati tudi za obrambo vsega naprednega na svetu.
Kot takrat, naSa Partija tudi vseh teh 10 let kaže, kako se je treba boriti za na rodno neodvisnost, boriti za napredek vojni in revoluciji, kakor tudi proti pri tisku revizionistov marksizma, ki ga izvaja birokratska kasta Sovjetske zveze s svojimi sateliti že vet kot tri leta na naio domovino.
Zgodovinskih dejstev ni mogoče potvarjati. In zgodovinsko dejstvo je, da je naša Partija pred desetimi leti povedla jugoslovanske narode v hoj za nacionalno in socialno osvoboditev in da pravil nost te poti pred zgodovino nihče ne more oporekati. Mi smo ponosni, d« imamo takino Partijo, da imamo takšno partij-tktt eodttiMk
Splošne kmetijske zadruge v radovljiškem okraju, razen tistih v Radovljici, Bohinjski Bistrici in morda še kje, niso najboljše. V mnogih urejujejo poslovanje in »čistijo« račune, ki so marsikje zelo zamotani, tako, da je 'le težko ugotoviti, kaj se je v zadrugi dogajalo v preteklih letih. Ureditev tega, revizije torej, pa so v zadrugah prav potrebne, če hočemo, da bo v bodoče poslovanje točno in da bo lahko vsak zadružnik vedel, kje njegova zadruga šepa in kaj je dobrega v njej. Cisti računi, to je predpogoj dobrega dela in prav to hočejo v radovljiškem okraju najprej urediti.
Poglejmo, kako je z zadrugo v Žirovnici, kakšne možnosti ima za delo in kako dela. Zadruga združuje deset vasi in ima okoli 120 članov. Najlepše uspehe bi lahko splošna kmetijska zadruga imela pri živinoreji. Na pobočjih Karavank ima veliko planino Bevščico, kjer bi lahko redili najmanj 1000 ovac. Ker Je Bevšči-ea visoka planina, bi bilo treba zgraditi tam vsaj zasilne staje, tako, da bi se lahko živina ob slabem vremenu zatekala pod streho. 0 tem so že govorili, le uresničili tega še, niso. Ovčereja, ki bi morala biti glavna panoga te zadruge, propada, čeprav je bilo pred 50 leti v teh krajih tudi po več tisoč ovac na paši. Zaradi tega ker na omenjenih pašnikih na pobočjih Stola in Bevščice ni drobnice, pa propadajo tudi pašniki (drobnica jih gnoji) in grozi nevarnost, da se bodo zelena pobočja še prenaglo spremenila v skalnate strmine. Lani bi zadruga lahko kupila v Kranju 1000 plemenskih ovac, prilike pa ni mogla izkoristiti, kar ni imela finančnih sredstev. Lahko trdimo, da je zadruga brez denarja zato, ker slabo gospodari. JKmetje so letos posejali precej solate, računajoč, da jo bodo lahko prodali, ker je bilo povpraševanje lansko leto veliko. Imeli so prav. Kajti tudi letos solate ni preveč. Večje količine bi znižale ceno, česar pa se kmetje ne boje tako zelo, kot si nekateri mislijo. Žal pa je zadruga, oziroma njen odkup tako neorganiziran, da ji kmetje zaman ponujajo to solato in jo sedaj, ker jim pač ne kaže drugega, krmijo prašičem. Zadruga ima tudi mizarsko delavnico, ki pa ni prav njč do-bičkanosna, ker poslovodja dela več zase, kot pa za zadrugo. Ker je zadruga slabo vodena, tudi med kmeti ni zanimanja za njo. Na občni zbor je prišlo 23 članov, ki so potem izvolili upravni odbor, čeprav niso imeli potrebne večine. Pri tem slabi moč zadruge še to, da jo vodijo nameščenci zadruge in ne upravni odbor, kot bi bilo pravilno. Nameščenci se nam-reč ne čutjjo prav nič odgovorni pred upravnim odborom in delajo več ali manj po svoje. Zaključek bi bil takle: zadruga ima vse možnosti za lep razvoj, od tega bi imeli koristi vsi kmetje, žal pa tega še zdaleč ne izkoristijo.
Dobro pa so začeli v bohinjskem kotu. Irvolili so medzadružni odbor, ki bo ponovno dvignil ugled bohinjskega sirarstva, ki je v zadnjih letih vidno propadal. Preje je imelo sirarne Odkupno podjetje, ki pa je zbrano mleko v glavnem oddajalo takoj naprej in je večina sirarn ostala neizkoriščena, $e pred ukinitvijo "bveznaga odkupa mleka je okraj vrnil sirarne splošni kmetijski zadrugi. To je dvignilo zanimanje za sirarstvo v celi dolini. Kmetje so takoj začeli obnavljati
v radovljiškem okrafu
sirarne, ki so bile precej zapuščene in zanemarjene. Ker je le malo dobrih strokovnjakov za sirarstvo, so takoj poskrbeli za kader in vzeli v uk nekaj mladincev. Ko pa je bila ukinjena obvezna oddaja mleka, so takoj začeli sirariti in na trgu, predvsem na Jesenicah je že precej odličnega bohinjskega sira, ki po kakovosti daleč presega vse druge vrste.
Posebno poglavje pa je v radovljiškem okraju odkup mleka. Kljub temu, da iz bohinjskega kota ne pride na trg skorajda nič svežega mleka, ga kljub temu prodajo kmetje iz ostalih Ifrajev več kot ga je prej oddal ves okržj. To je vsekakor lep uspeh, saj so v Bohinju zbrali do 600 litrov mlpka vsak dan. Vse bi bilo končno v redu, če ne bi bilo vprašanje cen tako zamotano. V vaseh radovljiškega okraja odkupujejo mleko po povprečni ceni 17 in pol dinarjev (povprečno ceno omenjamo zato, ker v nekaterih zadrugah merijo tolščo v mleku in se cene gibljejo zaradi tega od 15 do 19 din. Tako razlikovanje je hvalevredno, saj kmetovalci zato skrbe, da bi oddali čimbolj še mleko).
Iz okraja pošljejo na Jesenice približno 1250 litrov mleka na dan, kar je za Jesenice premalo. Zato mestno podjetje »Mleko« odkupuje mleko tudi v tolminskem okraju, kjer pa je povprečna cena 27 dinarjev. za liter. Cena je v tolminskem okraju višja predvsem zaradi tega, ker kmetje mleko predelujejo v sir in surovo maslo, ki ga lahko na obmejnem bloku zamenjujejo za izdelke iz sosednje dežele.
Tudi to bi bilo končno v redu, če ne bi mestno podjetje prodajalo vse mleko po 28 dinarjev. Podjetje zasluži pri vsakem litru iz radovljiškega okraja 10.50 dinarjev. Tudi če računamo, da stane prevoz za liter mleka iz tolminskega okraja na Jesenice 3 dinarje in da uvozijo na Jesenice od tam 2500 litrov mleka ima podjetje, če dobro gospodari najmanj 10.000 dinarjev dobička vsak dan. Kmetje iz radovljiškega okraja se upravičeno izprašujejo, zakaj gre ta dobiček v žep mestnemu podjetju in ne splošni kmetijski zadrugi. Zadruge nikakor ne morejo dobiti na Jesenicah lokala (vse mogoči izgovori), kjer bi same prodajale mleko in zaslužile dnevno 12.600 dinarjev, ki bi jih koristno uporabile za obnovo pašnikov, za katere nimajo kreditov.
Vse kaže, da mestno podjetje in odsek za trgovino in preskrbo kaj čudno razumeta intervencijo in uporabljata mleko iz radovljiškega okraja za nekakšno kritje svojih stroškov. Odkupovalec podjetja je v Ratečah dejal kmetom, da smatra podjetje ceno 17.50 dinarjev za »intervencijsko ceno« in da mleka dražje ne bodo plačevali. Kmetje so namreč izpraševali tega nameščenca, kam gre denar, ko vedo, da njihovo mleko prodajajo na Jesenicah po 28 dinarjev in bi ga zato tudi oni radi dražje prodali, če že nimajo svoje trgovine, ki bi jim vrnila dobiček. Kmetje v radovljiškem okraju nimajo namena dvigati cene, gre pa jim za dobiček, s katerim bi si lahko pomagali in je to popolnoma upravičena težnja. Mestno- podjetje pa jih pri uresničenju tega z nekakšnim monopoliziranjem odkupa ovira.
Iz teh razlogov stoji še druga nevarnost. Delavci iz Jesenic bodo hodili kupovat mleko raje na podeželje in bodo po nepotrebnem dvigali ceno mleku. Po drugi plati pa bodo nekateri delavci postali tudi v tem pogledu še bolj odvisni od kmeta, kar je že tako ali tako značilno za Gorenjski kot. Delavci se namreč vdi-njajo pri kmetih zato. da dobe kak pridelek ceneje. Če bo mleko na Jesenicah kar naprej dražje, že takoj za mestno mejo pa ceneje, bodo vsi ti pojavi še bolj izraziti.
V Begunjah so stvar uredili tako, da dobi kmet. ki mleko odda za Jesenic® dva denarna bona, dva pa odstopi kmetu, ki daje mleko delavcu ki stanuje v vasi. Tu ni nevarnosti, da bi delavec navijal ceno, ker dobi vsak kmet stimulacijo v bonih. Pa tudi udinjal se ne bo kmetu, ker je zadovoljen s ceno. to je 17.50 dinarjev. (Iz tega je razvidno, da delavci na Jesenicah kupujejo mleko po 28 djn, v vaseh okoli Jesenic pa po povprečni ceni 17.50 din).
Skratka stvar je zamotana. Prav gotovo pa drži to, da bi morale imeti zadruge na Jesenicah svojo trgovino in da jih pri tem mestni forumi ne bi smeli ovirati. Če bodo v teh trgovinah prodajali mleko nekaj ceneje, bo to le prisililo mestno podjetje, da bo skušalo dobiti tudi v Tolminu mleko cenejše, ali pa bo iskalo drugih virov n. pr. nabava mleka iz kranjskega okraja. Tako, kot delajo sedaj, pa je napačno.	mš
Pripombe k Hanku ,o plačevanju uslužbencev v trgovinah v splošnih hmeflishih »drogah*
Članek pomeni vsekakor iniciativo od spodaj — navzgor in je prispevek pri reševanju gospodarskih problemov, kar je posebno v današnji fazi razvoja našega gospodarstva potrebno.
Uredba, ki predpisuje nagrajevanje (plače) v sektorju zadružne trgovine obstoji in se je treba, dokler ne bo spremenjena. po njej ravnati. Ne morem si zamisliti, kakšne posledice bi nastale, ako bi vsak okraj, vsaka OZKZ. urejevala sistem plačevanja po svojih vidikih. Vsekakor bi v sistemu fonda plač nastala prava zmeda, ki bi onemogočala v sedanji fazi pravilno kontrolo nad njim, pa najsi to kontrolo vrši narodna banka ali
DROBNE GOSPODARSKE VESTI
Pomoč ameriških Slovencev
Mariborska plinarna je izpolnila petletne naloge
Maribor, 21. junija
Kolektiv mariborske plinarne je izpolnil petletne naloge za preskrbovale mesta s plinom. Kolektiv plinarne je povečal proizvodnjo plina za 50*/*, koksa z* 45%, katrana pa za 100%.
Idrijske čipke na tujih trgih
Trgovinska agencija »Dom-eksport« v Ljubljani, ki se ukvarja i izvozom izdelkov domače obrti, je prodala letos na tujih trgih za dober milijon din raznih predmetov lesne galanterije, čipk, vezenin, pletarskih izdelkov in izdelkov umetnostne obrti Najbolj se v zamejstvu zanimajo za sloveče idrijske čipke, ki 60 jih izvozili za 427.000 din. Okrajni ljudski odbor in čipkarska zadruga v Idriji sta dobila za čipke 390.000 deviznih dinarjev. Agencija bo v kratkem odprla v Ameriki nadrobno trgovino, kjer bo prodajala najdragoeenejse predmete, katerih proizvodnja le ni tako velika, da bi mogla zadovoljiti povpraševanje velikega trga.
Začeli smo izdelovati avtobencinske cisterne
V nekem našem vojaškem podjetju so izdelali prvo serijo avtobencinskih cistern, ki jih rabijo za polnjenje letalskih rezervoarjev z bencinom. Znani 60-letni tehnik Ruk Petar, major Vukotič Nikola in drugi člani tega delovnega kolektiva so najprej izdelali nažrte in nabavili potrebno orodje in material. Ko so potem uspešno izdelali prototip, so začeli ustvarjati pogoje za serijsko proizvodnjo, ki je bila prav tako uspešno izvedena. Cisterna sprejme vase v treh minutah priblii-no 50001 bencina, v letalski rezervoar pa jih spravi v petih minutah. V kratkem bodo vsa naša letališča dobila te cisterne.
Makedonske delovne zadruge izvažajo pridelke na tuje trge
Kmečke delovne zadruge Makedonije bodo Uvozile letos na tuje trge več tisoč ton kmetijskih pridelkov, za katere bodo dobile nad 82 milijonov deviznih dinarjev. 18 milijonov bodo porabile za nakup traktorjev, kamionov in drugega Invenlarja za mehanizacijo svoje proizvodnje Ze v prvih mesecih letošnjega leta so Uvažale na tuje trge zgodnje sočivje in druge pridelka, xa katere so dobile 2,300.000 devičnih dinarja«. S tam denarjem m kupila
34 velikih traktorjev. Razen zgodnjega sočivja, sadja, drobnice in mlečnih pridelkov bodo izvažale tudi blago, ki z njim doslej niso računale, kakor so želve, riževa slama, sirk, pijavke itd. Mnoge zadruge si zdaj prizadevajo povečati količino pridelkov, za katere se tuji kupci posebno zanimajo.
Prvi odseki nove avtomobilske ceste Banja Luka—Jajce
Republiiko podjetje za ceerte v Banji Lukt je zadelo graditi avtomobilsko cesito Banja Luka—Jajce. Prvi odsek med Banjo Luko in Karanovcem. bo dolg 2700 m in delavci so se zavezali, da ga bodo dogradili do Dneva republike. Nova avtomobilska cesta bo speljana ob levem bregu Vrbasa.
Nagrajevanje kmečkih delovnih zadrug v Istri
Ljudski odbor istrskega okrožja je podelil nad poldrugi milijon nagrad kmečkim delovnim zadrugam in kmetom, ki so leto« spomladi posadili največ sadnih sadik. Leto« so posadili v jugoslovanski coni STO nad 17.000 sadik oliv, orehov, breskev in drugih vrst sadja ter 300.000 novih trtnih *adik.
V 45 letih je izdelal 15 milijonov kosov opeke
Petinšestdesetletni Marko Prpič iz Našle, eden najstarejših opekarniških delavcev v Jugoslaviji, je izdelal v 45 letih nad 15 milijonov kosov strešne in zidne opeke. Toliko opeke ne izdela povprečno v enem letu nobena opekama v Jugoslaviji. Prpič je sicer že upokojen, pa je vendar ie vedno zaposlen v našicki opekarni kot skladiščnik.
Pretirano draga hrana v Splitu
Letoviščarji, ki potujejo skozi Split ali ki preživljajo počitnice v tem mestu, se pritožujejo, da je hrana pretirano draga. V restavraciji C kategorije stane zrezek 120 din, pa je komaj 150 gr mesa v njem. Prikuho je treba plačati posebej. Kosilo težko dobiš izpod 200 din. Tudi druge jedi niso nič cenejše. Človek bi mislil, da so živjla na trgu tako draga, kar pa ne drži, saj stane kilogram teletine 150 din. V hotelih in restavracijah se izgovarjajo, da je hrana zato tako draga, ker morajo kriti stroške za vzdr ževanje OMtfe % rimddh mcMedlk,
Slovenski ameriški narodni svet SANS v Clevelandu je poslal 13.000 kg moke za revne vasi v Sloveniji, zlasti v Slovenskem Primorju. Na po>ti U Amerike je tudi za dobrih 3000 dolarjev zdravil, predvsem penicilina in vitaminoiznih zdravil. Ameriški Slovenci 60 poklali v staro domovino tudi dvigala za veliko otroško bolnišnico v Ljubljani, ki bo kmalu dograjena.
Sočivje in presno meso se je v Zagrebu pocenilo
V torek so začeli v Zagrebu v prodajalnah državnih kmetijskih posestev in kmečkih delovnih zadrug ceneje prodajati sočivje in presno meso. Solata je zdaj po 10 din, kumarice po 45, grah po 22, koleraba po 16, zelje po 25, čebula po 35—40, novi krompir po 50 din.
Cene padajo na vsem trgu. V zadnjih dvajsetih dneh so padle za 25%, izvzem-ši žito, prekajeno meso, mast in moko.
Cene moke in Sta so poskočile približno za 10%. Sadje je še vedno precej drago, ker je intervencija šibka, češnje proda' jajo po 50—70, jagode pa celo 150 din Pocenilo se je tudi presno meso. Ovčje meso prodajajo po 120, teletino po 135, govedino pa po 145 din. Mnogo pričakujejo od 15 novih zadružnih prodajaln, ki jih bodo odprle zadruge iz Baranje.
V Beogradu »e je vino in žganje v trgovini na debelo pocenilo
Prejšnji teden se je v Beogradu vino in žganje v trgovini na debelo precej pocenilo. Vino »ružieo« ki ima 12 manganov, ponujajo kot vagonsko blago po 126 do 132 din liter, medtem ko |e bilo prej po 144 do 158 din. Državni davek je vračunan. Slivovko ponujajo po 200 do 262 din, tudi z vračunanim državnim dav. kom. Letos namreč računajo i bogato letino sliv in drugega sadja, pa tudi vinogradi kažejo dobro. Zato so začele cene vina in žganja padati.
Zadruge koprskega okraja odpirajo prodajalne
Zadruge koprskega okraja bodo v kratkem odprle r •odajalne. Dve prodajalni bosta v Kopru v novem poslopju
mestne tržnice, po ena pa v Piranu in , -	.	„	„
Izoli. Za pridelke, prodane v prodajal- I razstave pripravlja tudi loterijo. Vrednost nah, bo primala zadružna zveza zadru- dobitkov bo znašala okrog 2 milijona (tam 16% t banih » vestno trgovino. I < narjev.
kdor'koli že. Torej se je nujno treba držati še obstoječih predpisov, na drugi strani pa vplivati in se boriti z utemeljenimi predlogi za spremembo do sedaj obstoječih navodil. Seveda ne samo po Časopisu, ampak tudi potom merodajnih forumov, ki so vedno rade volje pripravljeni vsak pa tudi najmanjši predlog, ki je v korist skupnosti, podpreti in v okviru obistoječih možnosti sprovesti v življenje. Če bi OZKZ. predno je začela s svojim novim načinom nagrajevanja uslužbencev v zadrugah, rajši predložila svoj predlog pravočasno tja, kamor ji je bilo svetovano, vsekakor ne bi prišlo do godrnjanja uslužbencev zadrug, ko so le-te predložjle narodni banki svoje zahtevke v izplačilo. Še več, vodstvo OZKZ je bilo pravočasno opozorjeno, da tak način izplačevanja plač, kot so si ga oni osvojili, ne more priti do realizacije, dokler se njih predlog, ki bi ga naj bili predložili v proučitev, ne odobri za vso državo. To pa je jasno, da se ne more zgoditi v enem dnevu, ampak je treba predlog preštudirali predno se izda predpis, ki v temelju spreminja dosedanji način delovanja si§tema plačevanja. Mislimo, da jo v tem pogledu narodna banka, ko je zavrnila izplačilo plač na »novi način«, pravilno ravnala, ni pa pravilno ravnala podružnica, če je suhoparno odklonila izplačilo plač po novem načinu. Dolžnost uslužbencev Narodne banke je v prvi vrsti, da čuvajo obstoječe predpise, nadalje pa, da pravilno tolmačijo in pojasnjujejo strankam, kaj morajo napraviti, da bodo svoj predlog oživotvorile.
OZKZ bi morala svoj predlog z vsemi utemeljitvami, ki pa morajo biti podkrepljene tudi s prepričljivimi številčnimi pokazatelji, čimpreje dostaviti V rešitev merodajnim forumom.
K. G.
Opomba uredništva: Objavljeni članek, ki so nam ga poslali tovariši iz Narodne banke, ima namen_ razložiti samo pravilnost ravnanja podružnice v Krškem, ki je zavrnila izplačilo po predlogu, ki ga je dala OZKZ. Navzlic temu, da smo v članku »O plačevanju uslužbencev v trgovinah splošnih kmetijskih zadruge pozvali na širšo razpravo in razložili v temeljnih obrisih predlog krške OZKZ so v razpravi doslej razen banke (ki je v članku omenjena zaradi tega ker je odklonila plačilo) ni oglasil nihče. Menimo, da bi bilo pravilno vsaj oceniti predlog krške OZKZ in ga potem bodisi utemeljeno odkloniti, ali pa pomagati da se uveljavi.
Nad 12.000 predmetov za razstavo lokalne industrije in obrti Srbije
Okrog 1300 proizvajalcev bo razstavilo nad 12.000 najrazličnejših predmetov na razstavi lokalne industrije Srbije od 7. do 22. julija. Razstava bo v poslopju Tehnične visoke šole v Beogradu in bo čisto komercialnega značaja. Vsak razstavljeni predmet bodo lahko obiskovalci kupili ali naročili pri proizvajalcih. Prvikrat bodo razstavljeni tudi izdelki iz polivinila. Največ bo izdelkov lesne, kovinske in usnjarske galanterije Odbor za organizacijo
Pred sezono tujskega prometa
Tujski promet ima v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji in Dalmaciji, že stare tradicije. V zadnjih leiih pa se je zanimanje zamejcev za Jugoslavijo že povečalo. Jugoslavija postaja zanje čedalje bolj privlačna — ne samo zaradi svojih prirodnih krasot, ampak tudi zato, ker dobiva kot demokratična in napredna država čedalje večji ugled v svetu.
V prvih letih po osvoboditvi se tujski promet pri nas ni mogel razvijati. To je razumljivo, saj spričo ogromne škode, ki jo je bila naši državi prizadela vojna, nismo mogli nuditi zamejskim turistom tistih ugodnosti, ki so si jih lahko privoščili drugje. Letos pa je naše gostinstvo že doseglo tisto stopnjo, na kateri se lahko začne tujski promet razvijati v širšem obsegu. Tudi druge težave, ki so razvoj tujskega prometa zavirale, so v glavnem odstranjene. V mislih imamo predvsem težave v prometu in vprašanje konkurenčnosti.
Da lahko konkuriramo v tujskem prometu drugim državam, nudi zdaj naša oblast zamejskim turistom pensione po enakih cenah, kot veljajo za člane sindikalnih podružnic na letnem oddihu (70-od* stotni popust). To pa samo pod pogojem, če plačajo v devizah, to se pravi z boni in dinarji, za katere zamenjajo devize. Ugodnost popusta pa imajo ne samo v pensionih, ampak pri vseh ostalih storitvah.
Glavne ovire za razvoj tujskega prometa pri nas so torej odstranjene — v ostalem pa je odvisno od nas vseh, zlasti pa od gostinskega in prometnega osebja, kako se bo tujski promet razvijal. So stvari, ki se nam morda zde malenkostne, pa vendar lahko vzbudijo slab vtis. Zlasti je važno, da naši ljudje spet osvoje tradicionalni čut gostoljubnosti in vljudnosti, ki je v zadnjih letih — vsaj na videz — zelo upadel.
Za pospeševanje tujskega prometa imajo naša podjetja zelo ugodno stimulacijo. Vsako podjetje ima namreč pravico do 30% od tistih deviz, ki jih plačajo zamejci za njegove usluge. Do deviz bo tako prišlo lahko mnogo podjetij, ker bodo tujci precej potovali. Potovanja v grupah bo organiziral »Putnik«. Ogledali si bodo naše prirodne lepote, pa tudi življenje v naših zadrugah, podjetjih itd.
Sto tn sto vagonov lesa lahko prihranimo
Ne bo odveč, če na kratko povemo, kako velik je gospodarski pomen tujskega prometa. Za izgradnjo našega gospodarstva rabimo mnogo deviz. Lep del deviz pa lahko pridobimo prav s tujskim prometom. Lahko rečemo, da je to najlažja pot do deviz. Pomislimo, koliko dela in skrbi je potrebno, če hočemo izvoziti n. pr. nekaj vla kov lesa. Za razvoj tujskega prometa pa nam ni treba ničesar iz važati — potrebna pa sta nam predvsem postrežljivost in vljudnost.
Kaj pomeni za naše gospodar stvo tujski promet, nam pove že to, da pridobimo ob 14-dnevnem bivanju 14 zamejcev pri nas toliko deviz, kolikor jih dobimo v zamej stvu za vagon rezanega lesa. Ali:
kolikor jih dobimo v zamejstvu za I po predpisih, ki veljajo za imetni-vagon vina.	I	ke	teh bonov. Planinske postojanke
Gospodarsko važnost tujskega prometa pa lahko spoznamo tudi po tem, če pogledamo, kako ga propagirajo druge države, n. pr. Italija, Francija in Avstrija. Znano je, da je Avstrija krila deficit trgovske in plačilne bilance z dohodki iz tujskega prometa.
Podjetja, pripravite se za sprejem zamejskih turistov!
Rekli smo, da pripravlja »Putnik« za zamejske turiste krožna potovanja, na katerih se bodo le-ti ustavili v mnogih podjetjih. Zato je potrebno, da se vsako podjetje natančno seznani z vsem, kar bo dolžno storiti, če se turisti pri njem oglasijo. Oglejmo si poglavitne stvari, ki jih morajo podjetja vedeti.
V penzionskih gostinskih obratih imajo zamejci pravico do nižje penzionske cene, če plačajo storitve z »vaučerjem« (napotnico »Put-nika«), Ta cena velja za cel penzion ali za posamezne storitve (zajtrk, kosilo, večerja, prenočišče). Enake ugodnosti imajo zamejski gostje v državnih prehodnih gostinskih obratih. Le-ti so jim dolžni nuditi storitve, ki jih plačajo z »vaučerjem«, po penzionskih cenah.
Ce zamejski turist ne razpolaga z »vaučerjem«, nima pravice do penzionske storitve, pač pa si lahko izbira jedila po jedilnem listu in ima pri ceni storitve 70% popusta, če plača račun v turističnih bonih in dinarjih. Na prosti penzion inozemski gost nima pravice. Do 70-odstotnega popusta pa ima pravico tudi pri vseh ostalih gostinskih storitvah, tudi postranskih (pranje, likanje, kopanje itd.), če plača s turističnimi boni in dinarji.
Sobe oziroma ležišča v hotelskih sobah imajo določene cene v okviru penzionskih cen, zato plača turist te storitve pri »Putniku«, kjer dobi napotnico, s katero se izkaže v hotelu. Te napotnice so plačljive v polni vrednosti, t. j. brez popusta, s turističnimi boni in dinarji. V slučaju, da ni odprta Putnikova poslovalnica ali če je ni v bližini, lahko prevzame hotel od turista bone in dinarje, vendar mora v 24 urah oddati bone najbližji poslovalnici »Putnika«. Ce gost ne more ali noče plačati s turističnimi boni, se mu zaračuna določena cena x 3.33, in plača ta znesek v dinarjih. Cena apartmajev je prosta in ima gost 70% popusta, če plača s turističnimi boni in dinarji.
* Zamejski gostje pa imajo pravico tudi do 70-odstotnega popusta pri nakupu v trgovinah, če plačajo s turističnimi boni in dinarji. Prav tako imajo pravico do popusta pri vožnji na železnici, avionih in Put-nikovih avtomobilih. Prodajanje kart s popustom je pridržano samo večjim železniškim postajam, zato je potrebno pojasniti turistom, ki potujejo do manjših postaj, naj si nabavijo karte za odhod in povratek.
Državna podjetja, ki prejmejo od turistov bone, morajo le-te poslati najbližji podružnici Narodne banke v svrho regresa. Bone lahko sprejemajo tudi privatna, zakupna in zadružna gostišča, vendar nimajo pravice do regresa, pač pa lahko
so pray tako dolžne sprejemati turistične bone in odobravati popust, ki ga dobe povrnjenega potom svoje Zveze.
Spričo navedenih ugodnosti je pričakovati, da bo v letošnji sezoni prišlo k nam mnogo več zamejskih turistov kakor lani. Gotovo pa jih bo drugo leto še več, če bodo letos odnesli dober vtis. Kakor že rečeno — mnogo je odvisno od vljudnosti gostinskega in prometnega osebja, pa tudi od vseh drugih ljudi, ki bodo prišli s turisti v stik. V nekaterih gostinskih podjetjih je še vedno pracej robatosti. Tako je n. pr. vprašal turist nekega natakarja na ljubljanskem kolodvoru, kdaj odhaja vlak, le-ta pa mu je odgovoril: »Ali ne vidite, da imam ■bel predpasnik? Vprašajte železničarja!« — Tak odgovor je več kot nevljuden, lahko rečemo — nedostojen!	—fi»
Hude posledice pretekle zime v gorah
Ilidža vas vabi
Jugoslavija Je tako bogata letovi-ščarskih in izletniških krajev, d* je marsikdo skoraj v zadregi, kje naj preživi svoj letni dopust. Takšen lep kraj je tudi kopališče Ilidža pri Sarajevu.
Prirodne lepote Ilidže očarajo vsakega obiskovalca. Kopališče obdaja-
Snežne padavine, ki eo preteklo | strašno gospodarile in podirale vse zimo zasnežile in zametle vse poti v stanove in senike v gorah, malo jih gore, niso dovolile niti alpinistom, | je, ki so ostali nepoškodovani. Pla-j_ i.' «nwio^!i; im nroi^Vnaiii	zovi pa so resno ogrožali tudi posa-
mezne kmetije in gorska naselja, posebno velja to za gorenjo in zadnjo Trento ter Koitnico, Plazovi so odnašali gozdove v ogromnih kompleksih in zemljo do golih skal. Izredni plazovi so se pojavili v dolini Vrat, ki so pridrveli z grebenov Skmata-rice in Dovškega križa in udarili po žlebu med Plazmi globoko v dolino, skoraj da niso prek Galerij drveli tja do struge Bistrice. V Boginju so plazovi iz Lisca pobrali ves gozd in zemljo in zatrpali izvir Save Bohinjke.
Planinske postojanke so še dokaj dobro prestale letošnjo hudo in izredno zimo. Le malo gorsko zavetišče pod Spičko je bilo delno poškodovano. Pridni in skrbni gorniki so ga pred nedavnim rešili strašnega snežnega oklepa. Gorskim reševalcem je zima s svojimi strahotami naredila veliko škodo. Požrtvovalni reševalci so z žulji in znojem komaj zgradili zavetišče št. 4 na Bušju pod Dolkovo špico. Viharji in ogromne količinp snega pa so ga skoraj popolnoma uničili.
Prijazni Roblekov dom, ki je ena najbolj udobnih in domačih planinskih postojank, je komaj ušel pustošenju. Viharji so na njem potrgali sideme vezi in malo je manjkalo, da bi delovni Radovljičani morali pobirati pod Begnnščico žalostne ostanke ponosnega doma. Nova planinska postojanka na Rrižkih podih, ki se mogočno in ošabno razgleduje nad Trento, je to strašno zimo odlično in dobro prezimila.
Vso zimo pa so skrbni Gorjanci iskali planinsko postojanko Tržaško kočo na Doliču. Vse iskanje in prizadevanje je ostalo čez zimo brezuspešno, tudi najboljši poznavalci okolice s skrbnim Boštjanom iz Ra-dovine niso mogli izslediti usode te planinske postojanke dolgo v pomlad. Šele preteklo nedeljo je skrbni Boštjan pri obhodu zapazil žalostne ostanke polomljene strehe. Takoj so organizirali »reševalno odpravo«, ki je s kopanjem v ogromne količine snega ugotovila stanje postojanke. Snežne mase, ki so vso zimo pritiskale z ogromno težo na preperelo streho, so jo zdrobile v slemenu.
da bi pomerili in preizkusili 6voje sposobnosti in znanje. V pretekli zimi so gore samevale, niteogaT niso pustile k sebi, le redki smučarji so skozi doline prek ogromnih sesutih plazov prišli komaj do dolinskih zatrepov, dalje niso mogli. Planine so samevale, edini gostje so bili sneženi meteži, mečave in plazovi ter viharji, ki so strahovito vihrali ln gospodarili po gorah.
Gore so zahtevale v pravi zimi tudi tri smrtne žrtve, in to mladega in veliko obetajočega mladca Martina Aplenca, ki se je smrtno ponesrečil na prehodu od Presedljaja h Korošici: snežni plaz, megle in viharji so zahtevali tudi žrtev Ernesta Derganca, oskrbnika planinske postojanke Korošice pod Ojstrico; najbolj tragična pa je bila smrt gorekega nosača Janeza Cvetka iz Bohinja na poti iz Komne proti planinski postojanki pri Sedmerih jezerih.
Ogromne padavine pa niso zahtevale samo smrtnih žrtev. Velika je bila škoda, ki so jo povzročile ogromne mase snega, in Še več strahot in škode so povzročili plazovi, ki so se v pretekli zimi razbesneli v taki meri, da tega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Ogromne padavine so
a do danes je že spet lepo urejen in mnogi izletniki, invalidi in bolniki najdejo tu mir in počitek.
A ne le to. Izredno usodno podnebje n termalna voda Ilidže uspešno zdravita kronični revmatizem _ mišic in sklepov, išias, ženske bolezni, nev-ralgijo, tlebitas, farstenijo in mnoge
ob 14-dnevnem bivanju 13 zamej-1 plačujejo storitve s prejetimi boni cev pri nas pridobimo toliko deviz,' v državnih gostiščih in trgovinah
V času prehoda zime v pomlad in še posebej iz pomladi v poletje smo na žalost zabeležili zopet dve smrtni planinski nesreči. Nesreči sta bili posledica nepremišljenega početja, podcenjevanja nevarnosti gora, nezadostne opreme in neznanja rokovanja z njo. Opozarjamo planince, naj nikdar ne hodijo v gore z nenakov*-nimi čevlji, strma in poledenela snežišča bodo letos skozi vse leto nevarna. Nevama snežišča so na južnih pobočjih Planjave pri prehodu iz Jermanovih vrat Kamniškega sedla prek Brane na Okrešelj ali skozi zloglasno Boštjanico. Ne podcenjujte snežnih vesin na južni strani Skute in Štruce, Mali in Veliki Podi so zahtevali že veliko planinskih smrtnih žrtev. Grintovec je za vsakogar nevarnost, zato bodite previdni pri prečenju strmih predelnih snežišč. Prehod iz Koroškega sedla na Greben in dalje proti Krvavcu ni tura za vsakogar in za pomanjkljivo opremo, nenakovane čevlje ali brez cepina in potne palice. Izogibajte se strmih snežišč v severnih pobočjih Prosijnika in Mojstrovke. Med poletjem padajoče kamenje je tudi nevarno, zato ne prožite kamenja in ne ogrožajte ostalih gornikov. Trganje planinskega cvetja je nedopustno, prepovedano in kaznivo. Na žalost so morali mnogi skrunilci in vandali tega bogastva naših gora plačati svoje nepravilno početje s smrtjo.
Prosimo markacijski odsek pri Planinski zvezi Slovenije, da nemudoma in pospešeno popravi škodo, ki jo je letošnja zima napravila v gorah na planinskih poteh, da temeljito popravi in primemo zavaruje vsa planinska pota, da bodo sposobna in varna za vse obiskovalce gora. Oskrbnike planinskih postojank pa prosimo, da prepričevalno opozarjajo obiskovalce in da jih odvračajo od nepremišljenih početij. Naloga nas vseh je, ki ljubimo gore in planinstvo, da z vsemi sredstvi, z dobro besedo in najboljšimi nasveti preprečujemo planinske nesreče, ki zahtevajo preveč dragocenih življenj.
Planinske postojanke so dobro založene z izdatno hrano, planinski svet je prav v tem času tako razkošno lep in radodaren, da bi bilo škoda, če ne bi prihajali v gore naši delovni ljudje na oddih, ki ga zaslužijo. — U. z.
Zasedanje zadružnega sveta Krani-okolica
Kopališče v Illdžl obdajajo veliki, lepo urejeni parki, kjer j® ob nedeljah mnogo sprehajalcev tudi iz Sarajeva
jo prelepi parki. Drevored mogočnih platan vas povede do stotine vrelcev, kjer izvira reka Bosna. Pred so Mii ti izviri prepleteni z mostički, pod katerimi so. se v senci visokih dreves skrivali ribniki, da je bil ves kraj kot pravljična pokrajina. A te lepote eo bile namenjene le ra®mm agam in begom, ministrom in banom. V vojni je tudi ta kxaj zelo trpel,
OBRAT »TESTENINA« BO TREBA RAZŠIRITI
V mestnem podjetju v Škofji Loiki imajo veliko dela. Obrat dela neprestano in komaj zmaguje vsa naročila, saj oskrbuje s testeninami vse delavsko uslužbenske menze in restavracije v okraju in večkrat postreže tudi Jesenicam. Tudi privatnih naročil ne zavrača, škoda je le, da ima samo dva moderna stroja in to stroj za mešanje testa, za predelavo testenin in prav zgledno in higiensko čisto sušilnico. Tako prideluje dnevno največ nekaj nad 200 kg izdelkov, kar je doslej največja zmogljivost in ne zadošča vsem potrebam. Obrat bi bilo nujno potrebno razširiti, tako da bi res zadostil vsem življenjskim potrebam. — M.
druge bolezni. Zdravilna moč Ilidže je že dolgo znana. O njej so pisali razni zdravniki, ki so kvaliteto Ilid-žinih žveplenih izvirov primerjali s slovitimi svetovnimi kopališči. Po zgodovinskih virih so se v njih zdravili že Rimljani.
MLO Sarajevo skrbi po svojih najboljših močelj za kopališče. Sedaj urejujejo ogromni park in izboljšujejo prometne zveze s Sarajevom. Lokalni vlaki vozijo vsake pol ure, redne so tudi avtobusne zveze Hotel »Srbija« sprejema delovne ljudi iz vse države, da tu preživijo svoj dopust.
Poleg kopanja v kopališču se je tu ,	_______ ____________
prijeta« ohladiti v reki Železnici in ; reji niso bili povsod enako uspešni. Bosni, spočiti se v prelepih oarpih in To so popolnoma zanemarili v KDZ alejah, v romantični okolici Ilidže | Kokrici in Zabnici. V nobeni KDZ alj pa naredti izlet k izviru Bosne i pa niso organizirali kokošereje. ki in v planino Igman, kjer so se slavne prinaša lepe koristi in je za življe-partizanske ent>te bojevale že 1. 1941- nje važen činitelj.
V nedeljo dopoldne se je v mali dvorani sindikalnega doma v Kranju zbralo nad 60 članov zadružnega sveta Kranj okolica iz vseh 20 KDZ okraja na zasedanje zadružnega sveta. Zadružni svet je razpravljal o perečih gospodarskih ter organizacijskih vprašanjih v naših delovnih zadrugah. Pokazal je njih uspehe, kakor tudi pomanjkljivosti ter nakazal smernice bodočemu delu.
Poročilo o delu upravnega odbora zadružnega sklada v Kranju je podal tov. Pavel Sirk, ki je v njem kritično analiziral dosedanje slabosti naših zadrug, ki niso dovolj skrbele za utrjevanje in razširitve svoje moči, temveč dajale potuho delomržnežem, kar je bilo škodljivo za uspešen razvoj zadružništva. Zato ni nič čudnega, da so nekje prišli že tako daleč, da so se pojavljale znotraj zadrug kraje, prepiri itd. Zakriti elementi pa so izkoristili take priložnosti v razdiralne namene, s čimer so poštene odvračali od dela.
V živinoreji so dosegle prav lep napredek KDZ »Storžič« v Goričah, »Dobrava« Naklo in še nekatere zadruge, medtem ko imajo v tem nerazumljiv padec v KDZ Duplje, Godešiču in Vogljah. Zadruge imajo preveč konj, s katerimi imajo samo delo in tratijo krmo. Tudi v prašiče'
Da boste sproti vedeli, kaj se godi doma in po svetu, se naročite na
novi list »DNEVNIK«
ki bo začel izhajati s 1. julijem. — Naročila pošiljajte na naslov: »DNEVNIK«, Ljubljana, poštni predal 29
Govorili so še o nepotrebnih mejah, o strojni obdelavi, saj lahko dobe stroje v zamenjavo za les, o delni in delovni sili. Sklenili so, da bodo pri opravljenih delovnih dnevih strogo upoštevali skupinski sistem. Socialna skrb bo veljala le za tiste, ki imajo pravico nanjo. Uvedli bodo šestletni kolobar po skupinah, uredili skupne hleve za živino, skladišča za pridelke in organizirali skupno žetev, mlačev in pospravljanje poljskih pridelkov.
Na koncu zasedanja so člani zadružnega sveta izvolili iz vrst zadružnikov 12 delegatov za volitve republiškega zadružnega sveta, ki bo 1. julija t. 1. v Ljubljani. — M.
50-LETNICO MATURE BODO PRAZNOVALI
Letos praznuje kranjska gimnazija pomemben jubilej. Preteklo je petdeset let, odkar je poslala v svet in na visoke šole prve abituriefnte, obenem pa bo v jeseni 90 let, odkar je v Kranju gimnazija. Zavod bo ta dva jubileja slovesno počastil 26. junija. Takrat bo v poslopju tudi odkrita spominska plošča padlim dijakom partizanom in profesorjem.
ZADNJI MNOŽIČNI PREGLED JE ODKRIL KOLORADSKEGA HROŠČA
Na zadnjih množičnih pregledih krompirišč v kranjskem okraju, ki so bili še kar dobro organizirani, je bilo ugotovljeno, da je koloradski hrošč okužil krompirjeve nasade že na področju krajevnih odborov. Našli so ga najprej v Bukovici v Selški dolini, kmalu za tem na Kokrici, v Naklem, Besnici, Zapogah, Šenčurju in na Primskovem pri Kranju ter v Trebiji in Žireh v Poljanski dolini. Okrajni ljudski odbor je poskrbel, da bodo nevarnega škodljivca čimuspeš-neje uničili. — M.
FRANCE SLOKAN:
..Socialistične table” t JlpaShi Kotlini
(Nadaljevanje in konec)
»DOKLER BOM JAZ PREDSEDNIK, BOM JAZ GOVORIL«
Zadruge v Apaški kotlini so velike družine. Tako ima n. pr. zadruga v Žepovcih 646 ha zemlje in šteje 129 družin; orne zemlje (njih in vrtov) imajo 275 ha, tako da so po ornici najmočnejša zadruga v Sloveniji. Zadruga v Ivanjkovcih, v ljutomerskem okraju, ima sicer ve£ skupne zemlje — 672 ha — pa ima ornice samo 160 ha (in vinogradov 52 ha); Zadruga v Stogovcih ima nad 404 ha vse zemlje in izmed tega 188 ha orne, družin pa šteje 68. Podgorska zadruga ima 342 ha vse zemlje in 140 ha orne zemlje. Zadruga v Lutvercih, ki spada med »manjše*, združuje 43 družin in ima 181 ha vse zemlje, izmed tega 113 ha orne.
Voditi tako velike socialistične obrate ni tako preprosta naloga. Zadruge v Apa-ški kotlini so šle že skozi številne razvojne stopnje z najrazličnejšimi »sistemi«. Spočetka je prevladoval sistem »diktature«, ki se je tu že popolnoma preživel.. Apaške zadruge so prebolele vse otroške bolezni. Ena takšnih otroških bolezni je bila še lani v Stogovcih. Imeli so predsednika, ki je bil zelo vnet »gospodar«. Kot poglavar velike družine — zadruge   je hotel vse sam najbolje vedeti. Nikakor ni mogel hiti zadovoljen z disciplino zadružnikov. Vprašanje pa je, ali bi mogel razumeti, da je disciplina pešala prav zaradi njegovega diktatorskega si-stema. Ko se je zadružnik oglasil na sestanku, ga je predsednik zavrnil: »Molči! Dokler bom jaz predsednik, bom jaz go vorili« Tako je govoril in ukrepal pred vsem predsednik, kar mu je večina zadružnikov tudi prepustila. Toda ob delitvi dohodkov bi radi govorili vsi Očitali so predsedniku, da ni zavaroval posevkov pred tofo, ker je govoril, češ domačini pravijo, da v Apaški doliiji še ni nikdar pobila toča. Zvračali so nanj krivdo, za-
kaj ni dal pravočasno skopati zgodnjega krompirja, kar bi zelo vplivalo na vrednost storilnega dne. Tako so se v Stogovcih naučili govoriti tudi drugi zadružniki. Poslej bivši predsednik ni bil več tako zgovoren. Zato je letos pri njih drugače. Dovolj skušenj je bilo, da so spoznali: če si pošteno ne zavihamo vsi rokavov, bodo zadružni dohodki spet majhni; čim večji bodo dohodki zadruge, tem večji bodo tudi zadružnikovi
Da je letos drugače tudi v Stogovcih, dokazuje že predujem (akontacija) za prvo tretjino leta; razdelili so že denar in bone ter se tako uvrstili med prve zadruge, ki so na tekočem pri obračunavanju. Dali so po 44 din in 44 bonov na storilni dan. Pri Narodni banki imajo še v dobro 200.000 din. Kakor pri vseh zadrugah z dobro notranjo organizacijo, imajo tudi tu izdelan delovni plan za vsakega delovnega člana, tako da mora vsakdo opraviti minimalno število storilnih dni na leto, in sicer glede na sposobnost od 60 do 320.
»Letos smo trikrat zamenjali brigadirje,« so povedali zadružniki v Stogovcih, ko so pojasnjevali, kaj vse je bilo treba storiti, da je zavel svež veter. »Poprej smo imeli tudi precej zadružnikov le na papirju: niso hoteli dglati. Prejemali so pakete iz Amerike, zadruga pa jih ni skrbela. Lani smo imeli vse leto tri sestanke, letos pa jih imamo redno vsak mesec. Zdaj, ko je največ dela na polju, boš težko našel zadružnika doma: stalno-jih je 70 do 80 na njivah. Vsaka brigada odgovarja za delo na svojem stalnem odseku. Po potrebi pa brigada brigadi pomaga Zadružniki dobro razumejo norme in ne gledajo na uro, ko delo ne čaka. Pri nas zdaj gre dobro tudi brez akorda. Ka ko je z živino? Res, nismo še zadovoljni. Zavzeli pa smo se, da bomo že pred košnjo dogradili hlev za 120 glav živina.
Zdaj imamo 57 molznih krav, 59 telic, tri vprežne vole, 24 teličkov, 9 parov konj in 117 prašičev.«
DOBILI BODO ELEKTRIKO Napredek ali zaostalost? Zadrugi v Žepovcih in Podgorju šele zdaj elektrificirajo. Marsikdo bi pričakoval, da so zadružniki v teh bogatih vaseh že našli elektriko, ko so se priselili. V resnici so naleteli na sledove preproste elektrifikacije celo v Podgorju, ki je od Radgone najbolj oddaljena vas. Voda iz rokava Mure je poganjala preprosto turbino. Toda električne energije je bilo komaj dovolj za veleposestvo, kjer je zadnji zadružni »center«. Tam je bil tudi velik mlin, eden največjih v Sloveniji. Spočetka je spadal pod državni sektor in zadružniki še vedno niso popolnoma preboleli, da je okraj dal pobrati najpomembnejše mlinske naprave. Mlin je zdaj nekakšna zadružna ropotarnica, žalostna podrtija brez pravega namena in pomena. Ce bi ga hoteli urediti, bi bilo treba vložiti milijonske zneske in še velike težave bi bile z nakupom težko dosegljivih strojnih naprav. Mlin pa bi zelo koristil zadrugi in bi bil skoraj nujno potreben za Apaško kotlino.	,
V Podgorju pa se zdaj ne ukvarjajo z žalostnim mlinom, marveč ze elektrifikacijo. Elektriko morajo prevsem napeljati v velike hleve. Polovica hleva za govejo živino (za sto živali) je dograjena in polna, drugo polovico pa bodo tudi zdaj dogradili. Tako bodo imele letos tri velike apaške zadruge sodobne hleve za govejo živino: v Apačah je hlev zgrajen, v Stogovcih bo v teh mesecih, v Podgorju pa tudi ne bodo med zadnjimi. Zdaj imajo 147 glav goveje živine, 25 konj in 115 prašičev.
Elektrifikacija ni lahka naloga, že zaradi pomanjkanja žice za vod. Spletajo tanjšo žico, da bo podvojena dovolj močna. Vso zadružno vas bodo elektrificirali postopno. Potrebovali bodo tok predvsem za razsvetljavo, pozneje pa tudi za pogon. Tudi graditi’ bodo morali še marši kaj. Nimajo silosov. Pravijo: Letos bi morali zgraditi v»aj 20 silosov.
NAJVECJA ZADRUGA — BREZ HLEVA
Pri apaških zadrugah presenečajo nekatere »malenkosti«. Tako se nobena zadruga ne ukvarja s perutninarstvom. Tudi vodne perutnine ne goji, čeprav je bilo pred vojno 'n. pr. v Žepovcih središče gosjereje. Iz tistih časov so ostale sredi vasi samo številne večje ali manjše luže, leglo komarjev in eldorado »urhov«. Mla-kuže širijo neprijetne vonjave, ki opozarjajo tudi zadružnike, da je treba nekaj ukreniti. Sklenili so, da bodo vaški >trg«, žalostno gmajno, uredili: zasuli bodo mla-kuže. Kaj pa perutninarstvo?
Povsod te zavračajo, v vseh zadrugah so enakega mnenja: naša glavna panoga je poljedelstvo in ne moremo tratiti delovnih moči za takšne manj pomembne stroke. Sicer pa bi kokoši delale veliko škodo na njivah; če bi jih pa pitali, bi potrebovali zanje pičo. Doslej pa je bilo treba natančno računati z vsakim kilogramom zrnja, tako da nam ga še za prehrano ni nikdar preostajalo. Vodna perutnina? Morda. Treba pa bi bilo urediti ter ograditi ob murskem rokavu primeren prostor. Sicer pa imamo precej drugih skrbi. Ali si še nisi ogledal hleva, ki ga gradimo za govejo živino že od leta 1947?
Najprej ti razkažejo sedemnajst zadružnih hlevov za govejo živino. Teh hlevov ni treba opisovati. Zadružniki so si sicer prizadevali, da bi stare hleve v razpadajočih zgradbah kolikor mogoče dobro uredili in napolnili z živino. Toda kljub vsem prizadevanjem to niso v pravem pomenu besede zadružni hlevi. Marsikje ni ob njih niti gnojničnih jam. ne primernih shramb za krmo in steljo. Pregled nad živino je težaven. Zdaj imajo okrog 200 glav goveje živine, kar je v primeri z majhnimi hlevi precej, za tako veliko zadrugo pa ni nikakor preveč.
Potem ti pokažejo še nesrečni kraj, kjer bi naj že zdavnaj stal sodoben hlev za govejo živino; toda tam ne stoji prav nič in še celo temelji — ki tega imena ne zaslužijo — razpadajo ter obsojajo malomarno zidarsko delo okrajnega grad-i benega podjetja »Ograd«. Leta 1948 je za-I druga sklenila pogodbo t podjetjem, ki
bi naj zgradilo hlev. Zadružniki so se zavezali, da bodo navozili gradivo. V resnici so vse pripravili, kar je bilo mogoče. Na stavbišču je bil tudi pripravljen les. Podjetje se je lotilo dela. Zbetonirali so temelje, nakar se je vse ustavilo, ker zadrugi niso dodelili zidakov, ki bi jih morala prejeti. Opeka je šla za zadružne domove. Podjetje pa je temelje zbetoniralo tako imenitno, da se zdaj krušijo, kakor slabo kuhana polenta: z golo roko lahko drobiš »beton«. Na takšne temelje sploh ni mogoče zidati. Toda zadruga se je brez svoje krivde zadolžila zaradi nesrečnega hleva za okrog 2 milijona dinarjev. Na leto bi morali odplačati po 600.000 din za prazen nič. Za hlev bi potrebovali 120.000 zidakov. Lani so sami začeli izdelovati in žgati opeko v poljskih pečeh. Pripravili si bodo zidake tudi za hlev, toda treba bo še enkrat zbetonirati temelje. Razen tega bi moral biti nekdo drug, ne zadruga, odgovoren za dosedanjo škodo, ki je nastala zaradi edinstvene zadružne graditve pri nas. Zadružni hlevi apaških zadrug so prešli v zadnjih letih že med propagandna gesla o sodobnih zadružnih graditvah; tam, kjer so zgrajeni, napravijo v resnici lep vtis, to, kar pa vidimo v Žepovcih, je izrazit greh proti zadružništvu. Zadružnike v Žepovcih je treba samo grajati, zakaj niso zaradi tega dvignili hrupa in razkrinkali krivcev.
Seveda imajo v Žepovcih pokazati tudi kaj drugega. To je najlepša podoba moči zadružništva, ki te ne navduši zaman; nemo strmiš in gledaš, konca pa ne do-gledaš: stojiš pred tako imenovano socialistično tablo, pred zadružnim poljem, ki ga nikjer ne razkosavajo nesmiselne meje, poti, ceste, gmajne in drugi ostanki malo-posestniške dobe. Tu spoznaš in začutiš pojem in pomen socialistične table. Ena takšna prelepo zaključena tabla zadruge v Žepovcih obsega okrog 60 ha. Zdi Se ti, da to ni podoba sedanjosti, marveč prihodnosti. Vendar je lepa zadružna sedanjost že tu. Na tej socialistični tabli bodo kmalu začeli žeti z žetvenimi stroji. Žetev pa, upajo, bo letos bogata. In pred zadružniki so poslej same bogate žetve, čeprav truda in bojev aevedai še ni koneo,
Švicarski, avstrijski in nemSki veslači na regali
Na blejski mednarodni veslaški regati bodo od inozemcev, razen Švicarjev in Avstrijcev tekmovali tudi nemški veslači, ki vzbujajo največjo pozornost, sai njih povojne vrednosti še ne poznamo. Med najresnejšimi tekmeci na regati bo švicarski četverec brez krmarja, ki je zmagal na olimpiadi 1948, in švicarski dvoiec, ki je bil drugi na lanskoletnem evropskem prvenstvu. V kategoriji osmercev bo brez dvoma najresnejši kandidat za prvo mesto kombinirani avstrijski osmerec. Od jugoslovanskih klubov imajo največ izgledov veslači zagrebške Mladosti in beograjske Cr-vene zvezde. Ni pa izključeno, da jim ne bodo križali računa veslači obmorskih in ostalih rečnih klubov. Tekmovanje bo obsegalo 10 disciplin.
Naši padalci za svetovno prvenstvo
Padalska komiisja Letalske zveze Jugoslavije je določila 15 naših najboljših letalcev, ki se bodo od 10. do 31. julija v Rumi pripravljali za prvo svetovno .tekmovanje padalcev. To tekmovanje bo od 16.—20. avgusta na letališču v Lescah.
Pod vodstvom trenerja Bogdana Jevtoviča se bodo padalci pripravljali za vse tri discipline tekmovanja. Tre-nažne skoke z višine 100 m v krog 6 premerom 200 m, za skoke z zadržanim odpiranjem padala z višine- 2000 metrov in skoke v vodo. Zadnje 3 dni bodo imeli izločilna tekmovanja za določitev 7 najboljših padalcev, ki bodo odšli nato na končni trening na letališče v Lesce in na Blejsko jezero. kjer bodo vadili skoke v vodo. Najboljših pet bo zastopalo našo državo na prvem svetovnem tekmovanju padalcev.
V ekipi so: Slavko Vampovac,. Ludvik Adamlje, Danica Rabuza. Zivojin Petkovič, Miodrag Banjac. Milivoj Boroša, Aleksander Stanič, Dimitri-jen Džirovski, Vukašin Prentič; Nikola Tomaševič, Janko Lutovac (svetovni rekorder), Vojo Vukčevič, Dra-goljub Jevtič, Cvetko Sinkovič in Stanko Kos.
MEDNARODNI ŠPORT
Milan. — V tekmi za Latinski pokal je včeraj moštvo »Milana« porazilo »Atletiko« iz Madrida s 4:1.
Luzern. — Na peti etapi kolesarske dirke »Tour de Suisse«, dolgi 208 km, je zmagal Švicar Rossi, ki je porabil za progo 5 ur in 35 minut. V skupnem plasmanu vodi Italijan Dino Rossi pred Švicarjema Cobletom in Gub-lerjem ter drugimi.
Goeteborg. — Na pomladanskih igrah na Švedskem je Francoz Sillon v skoku s palico postavil nov francoski rekord z rezultatom 4,25 m.
Proge, katerih bo 6. bodo primerno označene s plovci.
Danes popoldne bo izločilno tekmovanje četvercev s ln-marjem in double scoulov, katerih se je največ javilo za tekmo. Regata se bo pričela v nedeljo ob 15.30 in &e bo zaključila ob 18.30.
S kajakom in splavom po Drini
Pomorsko brodarska zveza Jugoslavije organizira od 6. do 15. julija potovanje s kajaki in splavi po Drini. Pravico udeležbe imajo vsi kajakaši in kanoisti iz vse države in tudi vsi ostali športniki, kolektivi raznih ustanov, šol itd. Zbor vseh udeležencev bo 6. julija v Foči. 7. julija se odpeljejo vsi udeleženci na Ščepan polje, odkoder bo 8. julija Start za prvo etapo. Potovanje jo razdeljeno na 7 etap, in sicer: Ščepan polje—Foča— Goražde—Višegrad — vhod v kanjon Drine — Peručac—Ljubovija—Zvomik. Dolžina potovanja znaša 256 km. Posamezniki. ki imaio kajake ali kano-je, bi vozdli vse etape v njih, ostali pa bi potovali na splavih. Stroške potovanja. prehrane in prenočišča, voznino za splav in drugo plačajo posamezniki ali društva sama. Pomorsko brodarska društva sestavijo ekipe po 4 člane, opremljene s kajaki ali kanuji, sposobnimi za vožnjo po divji vodi, ostali udeleženci pa bodo na zbornem mestu prav tako razdeljeni
WATERPOLO
Tečaj za sodnike waterpooliste, za plavanje in skoke v vodo. ki je bil te dni na Reki, sta končali tudi dve ženski. Lena Smokvina, znana sušaika plavalka, je napravila iz vseh treh panog izpit z uspehom. To je prva ženska, ki je napravila izpit za sodnico waterpoola v naši državi.
v ekipe. Kolektivi raznih ustanov, podjetij, sindikalnih podružnic, planinskih društev in drugih, ki žele sodelovati, lahko organizirajo izlete do Foče, od koder nadaljujejo vožnjo s splavi do Zvornika. Rezervirante splavov izvršuje Zemaljski odl>or Pomorsko brodarskog Saveza BiH. Sarajevo, Tekija br. 2. Vsi udeleženci morajo biti opremljeni za taborjenje. V vseh mestih so zagotovljene do-voljne količine hrane po turističnih cenah. Skupine uživajo popust na železnicah. Prospekt im navodila za plovbo po Drini se dobita po ceni 20 din pri: Savezni odbor Pomorsko brodarskog Saveza Jugoslavije, Beograd, Trg republike br. 5.
Inozemski motoristi v Opatiji
Tradicionalne motoristične dirke v Opatiji ne bodo letos kot običajno v jeseni, temveč že to soboto in nedeljo. Letošnje dirke imajo glede na veliko število prijavljenih inozemskih vozačev velik mednarodni, pomen. Dosedaj se je prijavilo .nad 1(K) izbranih vozačev motorjev z in brez prikolice ter avtomobilistov ln sicer 1 z Avstrije, Švioe, Italije, STO in naše države.
V kategoriji 125 ccm bosta tekmovala med .di -im Avstrijca Schneweiss in Werdac, z motorjem Pueh 1951. V kategor. 250 eem bo startalo 26 najboljših Jugoslovanov, Avstrijec in Švicar, Avstrijci: državni prvak Ma-yer, juniorskl ptvak Ho-llaus ter
Motorist Vrhovec $ sovozačem na prikolici
Jeseniški telovadci so pripravljeni, za drž. prvenstvo
Tradicija telovadbe na Jesenicah je častna in stara. Vedno so bili jeseniški kovinarji na vidnih mestih, ko jo bilo treba zastopati našo telovadbo na najtežjih mednarodnih in olimpijskih tekmah. Imena Pristov in Natlačen so še vedno v spominu vseh onih, ki. so zasledovali razvoj naše telovadbe v preteklosti. Tudi mladi telovadni kader si vztrajno in zagrizeno v plemeniti borbi utira pot navzgor.
Mladinska telovadna vrsta s Sonjo Rozman, Ladico OmejČevo. Zinko Lapajne, Maro Osenk. Ado Smolnikar
Anglež Paterson je edini Evropejec, ki je letos preskočil 2 metra
Kot smo naše bralce že obvestili, bo postala »Ljudska pravica« s 1. julijem tednik. Izhajala bo ob petkih na 8 do 12 straneh. Mesečna naročnina bo znašala 40 din, posamezna številka bo stala 10 din. Kot tednik bo »Ljudska pravica« podrobneje obravnavala važnejša domača in zunanja politična, gospodarska in kulturna vprašanja, tako da bo nujno potrebna vsakomur, kdor hoče temeljiteje spremljati življenje doma in na tujem.
Vsem dosedanjim rednim naročnikom »Ljudske pravice« bomo pošiljali tednik. Kdor se nanj ne bi hotel naročiti, naj nam to pravočasno sporoči.
in Marijo Torkar osvaja zaporedoma vsa prva mesta. To vrsto že od leta 1948 sistematično vodi in usposablja neumorni Mirko Petač. V letošnjem letu je to vztrajno in sistematično delo doseglo svoj višek, ko je jeseniška vrsta mladink na slovenskem telovadnem v>rvenstvu za celih 19 točk naskoka osvojila prvenstvo pred od-., lično vrsto Ljubljane. Vadba je njih stalni način dela, pičlo odmerjeni čas, ki ga dopušča težko in odgovorno delo v železarni, vedno do skrajnosti izrabijo. Prepričani smo, da bodo te mladinke dale vse iz sebe. samo da bodo Slovenijo in Jesenice častno zastopale na državnem prvenstvu, ki bo v soboto im nedeljo v Splitu.
Po državnem prvenstvu bosta odšli Rozmanova in Omejčeva na prvo taborjenje v Mozirje, kjer se bodo najboljše tielovadkinje pripravljale za izbirne tekme za olimpiado v Helsinkih. Rozmanova bo kot gost telovadne vrste Maribora sodelovala na dvoboju Maribor : Dunaj.
Vztrajno in načrtno vadijo tudi člani pod vodstvom tov. No6a. Osvojili so republiško prvenstvo in 6edaj se pripravljajo skupai z mladinkami na državno prvenstvo.
Če ne bodo dosegli na državnem prvenstvu dobrih rezultatov, se -bodo še z večjo voljo in elanom zagrizli v nadaljnji trening.
Uspešen telovadni nastop vaškega društva
V proslavo petletnice svojega obstoja je priredilo telovadno društvo v Markovcih pri Ptuju v nedeljo, 17. junija, telovadni nastop, združen s kolesarskimi dirkami. V kolesarskih dirkah je v sprintu zmagal Zavec pred Štrafeletom in Jesihom. Orodni prvak TD Markovci za leto 1951 je postal Anton C uš, drugo mesto je zasedel Anton Štumberger in tretje Jože Štrafela.
Tudi za telovadni nastop so se Markovski telovadci dobro pripravili in so kljub temu, da je to vaško društvo. čigar člani imajo ravno sedaj največ dela na polju in pri košnji, pripravili za nastop kar IS točk. Nastopili so vsi oddelki.	štr
SKUPSCINA SMUČARSKE ZVEZE
V nedeljo 24. Junija 1951 bo ob 9. uri v sindikalni dvorani Ministrstva za delo v Ljubljani, Gaieva 5, skupščina Smučarske zveze Slovenije.
Na Stauntonovem turnirju vodi jugoslovanska četvorica
Birmingham, 21. junija. Na Staum-tonovem turnirju so igrali pred-zadnje kolo, ki se je končalo s presenetljivim porazom Trifunoviča. Sedaj ni niti enega igralca, ki ne bi bil poražen na tem turnirju. S Pirčevo zmago nad Golombekom so prevzeli vsa prva štiri mesta jugoslovanski mojstri. Ostali rezultati: Trifunovič : Bogoljubov 0:1, TJnzicker • Matanovič remi, Stahlberg : Alexander 1:0, druge partije XIV. kola so bile prekinjene. Partiji Van Sheftinga : Stahlberg in Bossolimo : Donner iz prejšnjih kol so se končale z remijem.
Stanje po XIV. kolu; Gligorič 9 im pol, Pirc 9, Trifunovič in Matanovič 8 in pol, Alesander in Unzicker 8, Ros-solimo In Klein 7 (1) Bogoljubov 6 in pol, Donner 6 (1), Golombek 5 in pol itd.
Svetovno mladinsko prvenstvo
London, a. Junija. Včerai je bilo odigrano IX. kolo mladinskega šahovskega prvenstva. Ivkov je proti Cruzu (Argentina) po francoski par-uji s številnimi menjavami figur in kratkim bojem dosegel remi. Druga pomembna partija je bila med Har-risom (Anglija) in Barkerjem (Anglija). Harris je napravil grrobo napako in bil postavljen pred mat.
Po devetem kolu je vrstni red naslednji: Ivkov 8. Barker 7, Cruz 5 in pol, nato pa pet igralcev po 5 točk. Nekatere partije iz tega kola še ni- , so končane.
Finalni turnir Krima
4. kolo: Stupica : ing. Š. Cisar 1:0, ing. Sikošek : Bajec ml. 1:0, Sušnik : Benedičič 1:0, Preinfalk : ing. Petrič 1:0, Avseo : img. V. Slokan 0:1, Kržin : Mlinar odloženo, Levačič prost.
5. kolo: ing. V. Slokan : Stupica remi. Levačič : Avsec remi, Bajecl ml. .: Sušnik remi, ing. g. Cisar : ing. Sikošek prekinjeno; ostale partije so odložene, ing. Petrič prost.
I. kolo: Stupica : ing. Sikošek 0:1, Sušnik : ing. Š. Cisar 1:0, Kržin : Bajec ml. 0:1, Preinfalk : Benedičič 1:0, Avsec ; ing. Petrič 0:1, ing. V. Slokan : Levačič 0.1. Mlinar prost.
Stanje po 6. koln: Preinfalk 4 in pol (1), Levačič, Bajeo ml. po 4, Sušnik 3 in pol, ing. Sikošek 3 (3), Stupica 2 in pol (1) itd.
Zoechling in Poelzel. Švicarje bo za stopal njah prvak Musy Benoit, Italijane pa slavni Lanfranco Baviera Slovenijo bo predstavljal v tej kate-goriti ePter Mrak. V kategoriji 350 cem bodo razen naših posegli v borbo za prva mesta lanskoletni zmagovalec Avstrijec Vogel ter njegovi tovariši Krackowizer, Weislein, Zoechling ter Švicarja Zellweger in Rene del Tor chio. Najpomembnejša bo dirka mo tor jev 550 ccm. 14 najboljših Jugoslovanov, med njimi Kamenar. Vukelič, Barbarič, Levaja in Ponikvar iz Ljubljane, se bo borilo s tremi Avstrijci (Wolzvinkler, Radler in Mayer) in prvakom Italija Elijem Monzijem ter Švicarjem Musyjem Najslabše bo na letošnjih dirkah zastopana kategorija motorjev 500 ccm s prikolicami. Naš najboljši »prikoli-čar« Barbarič bo imel dvoboj z Avstrijcem Vogelom. ki je sodeloval na letošnjem Grand Prix de Suise. V kategoriji 750 ccm motorjev s prikolicami je zasedba močnejša.
Avtomobilisti dosedaj Še niso imel prilike, da bi videl na startu 16 avtomobilov. Dirke bodo v soboto in nedeljo. Ker se pričakuje velik obisk gledalcev s posebnimi vlaki, so raz širili tribune gostinska podjetja iz Opatije pa bodo organizirala na dirkališču buffete.
Hajduk v Švico,
Partizan pa na Švedsko
Beograd. 21. junija. Splitski Hajduk bo igral od 23« do 28.' junija tri tekme v Švici proti Chaux De Fonds, Grasshoppers in Nordstern. Partizan bo gostoval v Švedski. Od 29. junija do 12. julija bo nastopil v petih tekmah proti najmočnejšim švedskim enajstorieam. Dinamo, spomladanski prvak, bo tekmoval na turnirju za »Evropski pokal« na Dunjju.
KOROTAN : TRIGLAV
Kranjski Korotan prvak sloven ske nogometne lige in resni tekmec, da si ponovno osvoji naslov slovenskega prvaka, bo igral v nedeljo i domačim Triglavom v Ljubljani. Pomladanski del tekmovanja se bliža h koncu, zato bo borba za točke, velika.
Tekma se bo pričela ob 9.30 na igrišču Odreda na Tjrševi cesti, s predtekmo ob 8. url med Odredom B im Kamnikom.
KOŠARKA Državne prvakinje v Ljubljani
Noooi ob 20. uri se srečata v pr venstveiem košarkaškem tekmovanju ženske zvezne lige Crvena zvezda in Železničar. Beograjčanke so trikrat zaporedoma osvojil© prvenstvo države, gostovale so v Franciji in Italiji, kjer 60 zmagale skoraj v vseh tekmah. Naša ekipa bo skušala napeti vse sile, za dosego čimlepšega rezultata. Nocoj bo že lahko nastopila Hruševarjeva.
Že v nedeljo. 24. junija, ob 20. uri bodo na igrišču Doma Ljube Šercerja ljubljanske igralke tekmovale z Železničarjem iz Beograda.
Z nogometne tekme Dinamo-Odred
Vratar Odreda Bencik je prehitel Čajkovskega, katerega ie blokiral tudi Fajon (na levi)
(obveitila)
VABILO
Ob 10-letnicd OF vabi Zveza borcev v Fari-Vasi na veselo svidenje vse borce, ki so boli med NOB v našem kraju.
V ta namen priredi Zveza borcev 1. julija 1951 veselico z naslednjim sporedom:
1- Ob 9. uri slovesen sprejem borcev v Potoku pri tov. Jurkoviču.
2. Ob 15. uri kulturna prireditev ▼ Domu ljudske prosvete.
3. Prosta zabava s plesom.
Iskreno vabi borce in ostale odbor Zveze borcev Vas-Fara.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Na podlagi odločbe OILO Kočevje št. II. 2290/1-1951 z dne 12. 6 1951 je predlo Okrajno odkupno podjetje Kočevje v likvidacijo.
Vse upnike pozivamo, da do 30. 7. 1951 prijavijo vse svoje terjatve, ker po tem roku ne bomo nobenih terjatev več upoštevali.
Vse dolžnike pa opozarjamo, da do 30. 7. 1951 poravnajo vse svoje obveznosti sicer bomo dolgove pravnim potom izterjali.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM!
Okrajno odkupno podjetje za odkup artiklov živalske in rastlinske proizvodnje ter živine v Trbovljah preneha obstajati s 30. junijem 1951 in preide s tem dnem v likvidacijo
Pozivamo upnike, da do 15. julija priglase svoje terjatve, ker poznejših priglasitev ne bomo upoštevali. Dolžniki naj do navedenega roka poravnajo vse obveznosti. V nasprotnem primeru jih bomo sodno izterjali.
Koristnike embalaže pozivamo, da jo do omenjenega roka vrnejo, sicer jo zaračunamo.
ŠOLSTVO
\V'S .7 razred klasične gimnazije v Mariboru bo v ponedeljek, 25. junija, od 8. do 12. ure. Novinci naj pridejo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov, s seboj nai prinesejo: zadnji šolski izkaz, rojstni list in izpolnjeno prijavo, kolkovano i kolkom za 10 din. — Ravnatelj.
RAZPIS
za sprejem slušateljev v železniški delavski tehnikum v Mariboru
Uprava železniškega delavskega tehnikuma v Mariboru obvešča železniške edinice na področju LRS in JOdjetja na področju mesta Maribora n okolice, da se bo vršil vpis v prve razrede strojnega odseka za šolsko leto 1951-52 od 27. junija do 5. julija 1.1. Pogoji za vpis so naslednji:
1. da je kandidat izučen delavec odgovarjajoče stroke z najmanj dve-etno prakso;
2; da je kandidat dovršil nižjo gimnazijo ali njej enako, strokovno šolo ter položi sprejemni izpit iz slovenščine in matematike;
3. da predloži napotilo podjetja za vpis, s katerim se podjetje zavezuje plačevati stroške šolanja in izpolnjevati vse pogoje za redno posečanje pouka.
Vpisovanje bo v upravi šole v Mariboru, Leninov trg 1-I„ soba 32. od 16. do 19. ure.
Pri vpisu je treba predložiti: prošnjo za sprejem v strokovno šolo, kolkovano s kolkom za 10 din; spričevalo o kvalifikaciji; zadnje šolsko spričevalo in napotilo podjetja.
Prednost pri sprejemu imajo kandidati, ki so zadostili vojaški. obveznosti.
Izjemoma se bodo sprejemali tudi izučeni delavci, ki nimajo dovršene nižje gimnazije, s pogojem, da poloi«
sprejemni izpit v višini male mature.
Sprejemni izpiti bodo od 27 31. avgusta 1951 od 8. ure naprej.
Uprava šole
VESTI IZ MARIBORA-
SLOVENSKO NAROD GLEDALIŠČE
Petek 22.: Zaprto (generalka).
Sobota, 23., ob 20: L. de Vega: »Začarani gaj*. Zaključena predstava za Ruše.
OGLASI-
 DNEVNE VESTI-------------------------
Kmetijska zadruga ln Z. D. Medanft
sedaj v likvidaciji zaradi preosnove v KDZ pozivata dolžnike in upnika, da poravnajo svoje dolgove oziroma predložijo svoje terjatve izključno do 31. julija 1951
Foto papir 6x9 in 9x12 in Diazokop papir nabavite najceneje pri trgovskem podjetju »Izbira«, Ljubljana, Šelenburgova 5 (bivši »Strojpi«^).
Kmetijske zadruge ln trgovska podjetja obveščamo, da prodajamo vsakovrstno blago na debelo in vabimo na ogled naših zalog. Trgovsko podjetje »Izbira«. Ljubljana.
Ustanove, urade in podjetja obveščamo, da je prispela nova pošiljka registratorjev, katere lahko nabavijo v naši poslovalnici v Selenburgovi ulici 5 (bivši »Strojpas«), »Izbira«, Ljubljana.
V nedeljo. 24. junija, se bo odigrala v Zagrebu prvenstvena nogometna tekma II. zvezne lige Metalac : Odred. Vodstvo Odreda organizira za navijače poseben vlak. Odhod vlaka iz Ljubljane v nedeljo ob 6.40. odhod vlaka iz Zagreba ob 19.50. Cena za osebo v obe smeri 120 din. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Odreda, Tavčarjeva ulica 11. in v poslovalnici Putnika. Glede na to, da je število mest omejeno, pohitite s prijavo. — Uprava Odreda.
Ekonomska srednja šola v Ljubljani (prej Trgovska akademija) vabi absolvente, dijake in ostale na proslavo 30 letnice zavoda, ki bo 26. junija. Program obseera: Odkritje spominske plošče padlim žrtvam zavoda v času okupacije ob 11. uri v avli zavoda; istega dne ob 20. uri bo slavnostna akademija z umetniškim programom v prostorih TDI (Narodni dom) z zaključno družabno prireditvijo.
Podjetla naj od 25. junija 1951 dalje pošiljajo vse pošiljke, namenjene našemu podjetju na nasloV: »Mleko«, Ljubljana, poštni predal 4. S tem popravi iamo svojo prvotno objavo.
Putnik, Ljubljana, sprejema prijave za izlet na mednarodno veslaško re-irato na Bledu v nedeljo, 24. junija. Pohitite s prijavami, število mest je omejeno!	.	.
Putnik v Ljubljani obvešča udeležence izleta na mednarodne motociklistično dirke v Opatiji 24. junija, da je odhod v soboto, 23. junija, ob 23.45, povratek pa v nedeljo oh 19.33.
Putnlkov posebni vlak na nogomet no tekmo Odred : Metalac v Zagrebu bo odšel v nedeljo, 24. junija, ob 6 40 iz Ljubljane in ob 19.50 iz Zagreba! Pohitite a pfrijavamii
 PREDAVANIA----------------------
Slovensko zdravniško društvo vabi
zdravnike in medicinoe na predavanje tov. prim. dr. Tavčar-Konvalinke Anče- Moderne smernice profilaksa in terapija rahitisa, in tov dr. Matajca Lea: Problemi respiratornega trakta pri otrocih. Predavanji bosta v petek, 22. junija, ob 19. uri v predavalnici interne klinike.
—GLEDALIŠČE---------------------
Drama
Petek, 22.. ob 20: Jonsons »Volpone«. Za sindikat Gl. uprave za promet in izven.
Sobota, 23., ob 20: Kozak: »Profesor Klepec«. Red D.
Nedelja, 24. ob 14.30: Finžgar: »Razvalina življenja«. Zaključena predstava za učence v gospodarstvu. — Ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven in za podeželje.
Abonenti dramskega reda P, ki *. junija niso bili pri predstavi Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ker je objava predstave v Slovenskem poročevalcu takrat Izostala, morejo dobiti za zamujeno predstavo nadomestilo v predstavi »Puhujšanja« v nedeljo, 24. Juniji' Upravičenci naj se zglasijo z abonent-sko Izkaznico pri dnevni blagajni v Operi, kjer dobijo nakazilo za sedeže. »Pohujšanje« bo v nedeljo. 24. Ju-nlja, uprizorjeno zadnjikrat v sezoni.
Opera
Petek, 22., ob 20: M. Polič: »Deseti brat«. Red E.
Sobota, 23., ob 20: Mascagni: »Caval-leria rusMcana«. Leoncavallo: »Glumači«. Izven in za podeželje. Nedelja, 24., ob 20: Bizet: »Carmen«. Izven in za podeželje.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 23., ob 17: Taufer-Novy: »Moj-oa«, otroška igra z godbo, petjem in plesom, premiera.
Predprodaja vstopnic od petka dalje. Pri predstavi sodeluje orkester in baletni zbor Nastopile bodo razne živali, medved," zajček, lisica, povodni mož, vile. Plese vil in cvetic je naštudirala Marta Remškarjeva, čla nioa operneea baleta plešejo pa gojenke I. la II. letnik« operne tol«.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALISCB dvorana:	Šentjakobski trg
oprava: Resljeva cesta 28
Petek, 22., ob 18: dr. Jan Malik: »2o-gica Marogica«. (Zaključena predstava za Pionirski svet Moste.^
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranja
Petek, 22., ob 20: Gomer: »Pepelka«. Izven.
Sobota, 23., ob 16: GOrner: »Pepelka«.
Zaključena predstava za šole v gospodarstvu.
Nedelja, 24. ob 16: GOrner: »Perpelka«. Izven in za podeželje. Zadnja popoldanska predstava.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Petek, 22., ob 20: Slavko Devetak: »Deeetj brat«. Četrtič.
Sobota, 23.. ob 20: »Veseli večer«, II.
program. 48-ič. Gostovanje v Poljčanah.
Nedelja, 24., ob 20: »Veseli v^čer« II. program. 49-14. Gostovanje v Slovenski Bistrici.
RADIO
Spored za petek ». Junija Poročila ob 5.15, S, 12.3«, 15, 19 22 In 23.55 - 13 Ce želite biti kritik -
14.30 Dr. Leo Sa>nlk; o napredku In pridobitvah medlclue v ZDA. II. —
18.30 Skladbe Zdeneka Fiblcha ln Jo-sefa Suka Izvaja orkester RI, p. v. Jakova Clpcija — 20 Tedenski zunanje politični pregled — 21.25 Večer skladb Johannesa Brahmsa — 5 Jutranji pozdrav — 5.25 Hrvatske narodne pesmi
— 5.50 Jutranja telovadba — 6.15 Zabaven jutranji spored, vmes gospodinjski nasveti — 12 Nekaj znanih opernih uvertur — 12.40 Zabav, glasba, vmes objave — 14 Solistične skladbe Vasilija Mirka -^ .14.45 Narodne pesmi poje Zlatko Sliškovič, pri klavir ju Marijan Vodopivec — 15.15 Zabavna glasba, vmes objave — 15.30 Prenos iz Maribora — 18 Prireditelji slovenskih narodnih pesmi: Emil Adamič
— 18.15 Iz življenja enot JA — 19.10 Pojo bratje Mills — 19.30 Želeli ste, poslušajte — 21 »Svet v satiri in humorju«, B. Sbaw: Korak v stran — 22.15 Kaj bo .iutri na sporedu — 22.30 Lahek nočni spored (na valovih 202,1 in 212,4 m) - 22 SO Oddaja za inozem' stvo v nemščini (na valu 327,1 m) — 22.45 Oddaja za inozemstvo v italijanščini (na valu 32,7,1 m) — 23 Oddaja za inozemstvo v francoščini (na valu 327J. m) — 23.30 Chopdnovi preludiji
— M Zaključek oddaj«.
-KONCERTI-
NoeoJ ob 2«. url koncert zbora In orkestra Akademije za glasbo s solisti v korist gradnje kulturnega doma v Trstu. Spored: Odak: II. rapsodija, Lajovic; Zeleni Jurij, Gluck: Ifigenija v Avlidi, Ouantz: Koncert za flavto in godalni orkester. Beethoven: Koncert za klavir in orkester ▼ C-duru, Mendelssohn: Hebridi. Vstopnice v knjigarni muzikalij.
Serenadnl koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Boga Leskovica bo v ponedeljek, 25. junija, v Filharmoniji. Solista Nada Vidmarjeva in Vitezslav Malir. V drugem delu sporeda Straussova Serenada za pihala in Brahmsova Serenada Vstopnice v knjigarni muzikalij.
Glasbena šola RLO I Center ima noooj svoi prvi Javni nastop gojencev ob 19.30 v mali dvorani Slovenske filharmonije. Sporedi kot vstopnioe v knjigami muzikalij. — Nadaljnji produkciji sta v torek, 28., in sredo, 27. junija, prav tako v mali dvorani, v četrtek, 28., pa nastopi orkester v veliki dvorani Filharmonije.
Ponovitev koncerta skladb Johanna Straussa bo v torek, 26. junija, ob 20.30 na vrtu Doma JA (Miklošičeva cesta). Vstopnice po enotni ceni 50 dinarjev v knjigarni muzikalij. Dostop splošen za vse obiskovalce.
-KINO-
VHEMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 21. junija ob 7. url; Področje visokega zračneg apritiska s središčem nad severno Poljsko se naglo umika proti vzhodu, dočim se od za-pada približuje k nam močna dolina nizkega zračnega pritiska, ki bo v prihodnjih dneh povzročila poslabšanje vremena pri nas.
Danes je nastalo v Sloveniji izboljšanje do spremenljive oblačnosti z večjimi razjasnitvami. Najnižja temperatura je bila 10 stopinj na Jezerskem. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 25 stopinj v Ajdovščini.
V Ljubljani je danes ob 7. uri znaša lzračni priitsk 740,2 mm, pritisk je ustaljen, temperatura zraka 15,2 stopinje, najnižja temperatura 13.2 stopinje, relativna vlaga 90 odstotkov, nebo oblačno sedem osmin vidljivost 13 km, v zadnjih 12 urah je padlo 2 mm padavin.
Vremenska napoved za petek 22. Junija: Sončno z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah in rahlimi krajevnimi plohami. Temperatura »e bo gibala v mejah od 10—18 stopinj.
LJUBLJANA; UNION: Zaprto. - MOSKVA; Amer. film »-Šeherezada«, kratki film Nauk in tehnika. Predstavi ob 18.30 , 20.30. Prodaja vstopnic od 17.30. — SLOGA; Avstr, film »Očarljivi goljuf«, kratki film Film nov. 24. Predstavi ob 18.30 in 20.30 Prodaja vstopnic od 17.30 dalje. — TIVOLI:: Amer. film »Šeherezada«, kratki film Zadar. Predstava ob 20.30. Pred kino predstavo nov zabavni spored. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. — TRIGLAV: Angl. iflm »Jony Fran-ooz«, kratki film »Zaradi onega RMraj«. Predstavi ob 18 in 20. -SISKA: Angl. film »Srebrno ladjevje«, filmske nov. 34. Predstavi ob J?, in 20. - LITOSTROJ: Italijanski film »Sanje s ceste*, maked. mes. 20.
— VEVČE: Amer. film »Humoreska«, filmske novosti 8.
CELJE:	METROPOL:	Amer. film
»Ples na vodi«, mesečnik JA 24. — DOM: Jugoslov. film »Bakonja Fra Brne«, obzornik 49.
KRANJ: STORŽIČ: Amer. film »Oklahoma Kid«, mesečnik JA 19. — SVOBODA:	Amer. film »Zvezde
gledajo z neba«, film. nov. 19. — LETNI PARTIZAN: Ameriški film »Oklahoma Kid«. mesečnik JA ld.
DOMŽALE: Italij. film »Pod rimskim soncem«, filmske novosti 45.
RADOVLJICA: Amer. film »Zena s trojnim življenjem«, filmske nov.
BLED: Angl film »Vaterloojska cesta«, kratki film »Iz davne preteklosti«.
JESENICE; Amer. film »Zaradi njega«, srbski me-sečnik 29.
TRBOVLJE: Amer. film »Andy Har-dy je zaljubljen«, mesečnik JA.
ŠOŠTANJ: Amer. film »Brzojav na zapad«, hrvaški pregled 10.
PTUJrAmer. film »Kraljevi brivec«, mesečnik JA 20.
NOVO MESTO: Amer. film »Oklahoma Kid«, mesečnik JA 20.
KOČEVJE: Italij. film »Pod rimskim soncem«, filmske novosti 45.
SE2AN.A: Am*r film »Njen otrok«, srbski mesečnik 35.
TORIJA; Avstr, film »Dunajske me-lodije«. filmske novosti 4
MEDVODE: Jugoslov. film »Čarobni meč«, mnked. mesečnik 18.
MURSKA SOBOTA: Amer. film »Kraljevi brivec«, mesečnik JA 20.
ILHtSKI BISTRICA: Ameriški film »Pestunja* črnogorski meaečnlk 31.
POSLOVODJO agilnega in veščega sprejmemo. Plača po uredbi. Nastop 1. julija 1951. Kmetijska zadruga z o. j., Vuzenica.	11210
PRAVNIKA, verziranega, strokovnjaka v trgovini nn veščo kuharico sprejme Kmetijska zadruga Igavas pri Starem trgu.	11205
SLUŽBO IŠČE upravni referent administrativne stroke v Ljubljani ali izven. Prevzame tudi posle skladiščnika ali ekonoma, nastopi takoj. — Naslov v ogl. odd. LP pod št 11211. SONČNO SOBO, lepo, s posebnim vho-hom, v šiški, zamenjam za večjo kjer koli v mestu ali.'okolici. Ogled od 15. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. LP pod št. 11202.
OČALA proti soncu, temnozelena, v double okviru, z usnjenim etuijem, prodam. Naslov v ogl. odd. LP pod ? Moderna -12000.
RAZNE AVTODELE izločenih tovornih avtomobilov prodamo državnim podjetjem. Slovenija ceste, Kamnrk. PENICILIN v kristalu kupim. Ponudbe na ogl. odd. LP pod »Origi-nah-11209.
STROJ za predelavo ječmena kupim-Anton Pavlin, Maribor, Počehova 1* ZENSKI PLAŠČ, siv, popotni, je bil pozabljen 16. junija na trgu na Jesenicah- Pošten najditelj naj ga proti lepi nagradi odda pri upravi hotela »Pošta« na Jesenicah, kamor ga pride lastnica iskat.	.11206
SOBiCO, opremljeno, išče moški. Za nagrado da moško žepno uro. Naslov v ogl. odd. LP pod št. 11201 RAZVELJAVLJAM izgubljeno sindikalno knjižico na ime Jožefa Fornazarič, Ljubljana.
osmrtnice
Umrl je po daljšem trpljenju naš dobri m skrbm mož oče, stari oče in stric A>TO> OSTANEK, železniški upokojenec. Pogreb bo v petek, 22 junija ob 16. uri iz hiše žalosti. Hra-cesfa J4, na pokopališče v j va£' žalujoča žena Franja in otroci: Fani por. Kočevar, ing. wjze, blava por. Landa, Anica por. t Jav?- • Miloi in ostalo sorodstvo. i/Jubljana. Zagreb, Ptuj, Murska Sobota.
Osnovna partijska organizacija dijakov na učiteljišču sporoča, da je 13- junija zavratna bolezen ugrabila življenje ANICI LENK. članici KP, dijakinji II.a letnika. Zgledno, zavedno in neomajno borko za ideje socializma bomo ohranili v trajnem spominu.
Po težki in mučni bolezni nas je zapustil naš oče, stari oče JANEZ PO-GAt-AR. posestnik v Sp. Hrušici 18. Pogreb pokojnika ie bil v četrtek, 21. junija v Stepanji vasi. Žalujoči: Anton, Frano. Jakob, Jožef, sinovi, Ana hčerka.
Naznanjamo žalostno večit, da nas je nenadoma zapustil ljubljeni mož, očka sin in brat IVO ŠIBILA, višji Industrijski tehnik. Pogreb ho v soboto, 23. junija, oh 17. uri z Zal k Sv. Križu. Žalujoči; žena Slavka roj. Poglavec hčerka Ljubica, oče Ivan, spstra Mir*, b rtu. Ed« sorodniki ta prijatelji.