Stev. ISO (Posamezna številka 8 vinarjev.) Izhaja vsak dati zjutraj, tudi ob nedeljah Ib praznikih. — Uredrilivo* Ulica sv. FranCiška Asiškeg« it 20, I. nad str. — Dopin naj * pofiljaj« ltr?dništvu. — Nefranfcirana pisma sf ne sprejemijo, resopi?! te ne vračalo. Izdajatelj hi odgovorni urednik Steftn Godina. — Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. ~ Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge £ omejenim poroiivoin, % Trstu, ulica sv. FranKfka Aalfkeffa St. 30. — Telefon uredniitva In upravi m. 11-57. — Naročnina znala: 2a telo leto K 31*20, po! leta K 1560. trt mesece K 7-80, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6-20, po! Teta K 3-60. V Trsta, v sredo 5.1 mila 1918 Letnik XUH. Posamezne Številk« po 8 vin., zagrele 10 v!* Ojtatf ralunaja na miitaKti* * Iirokasti ene kolone. Cene: otfliai trgovcev ia obrtnikov r.mi po 10 viol osmrtnice, zahvale, pos!am:e, vabila, ogtel denarnih zavodov i* So M v»rt •glasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.— ; vsaka naoaijna vrs*a K "a,— Ma* ecUs! po 6 vin. beseda, najmanj pa 80 vin. Oglase spojema inseratni odd«leS »Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajoupravi lE hSST sS Izključno le upravi .Edinosti'. Plača in toži se v Trstu. Uprava in insulini o jdelS m nahajata v ul.sv. FranSJka As. 3t. 20. PoStnohranilaični račun 3t. Sli - ■ ItaJsjansKo poročilo. 3. junija. — Na vsej fronti topovsko delovanje, ki ic fcllc v Valarsi, od Zcnsona do morja in Južno Aslnga česiejše. Neki angleški oddelek je vdrl v Scvrcžne črte, prizadejal sovražniku znatne izgube In ujel več mož. Ob dolnji Piavi je izvršil eden Jtinjili oddelkov drzen poizvedovalen sunek na levi brc:: reke. Sovražen napadalni poizkus pri C2po Sile jc bil kmalu zatrt. Precej veliko letalsko de-'svanjc. Sestrelili smo en sovražen aparat. Francosko poročilo. 3. majnlka pop. — Francoske čete so nadaljevale včeraj zvečer protinapade na vsej frcJuti, vštevši prugo med Ourcqom in Marno, pri čemer so napredovale na več točkah. Srditi nemški napadi na obeh straneh ceste Chateau Tliierrj*—Pariš so se razbili v francoskem ognju. Izgube, ki jih je imel sovražnik pri teh bojih, so bile težke. Francozi so ujeli c-keli 100 mož. Rnsko-ukrajioska mirovna pogajanja* KIJEV, 4. (Kor.) V vojašfci komisiji sporazum giede demarkacijske črte še ni bil dosežen. • Vse točke pogojev za premirje so bile izročene trem mešanim komisijam. Glavne težkoče obstojajo v dveh točkali grede pogojev za potGvania iz enega državnega ozemlja v drugo. Ukrajinci vztrajajo pri natančni pogodbeni določitvi pogojev, da se prepreči, da bi se iz Velike Rusije prihajajočim Ukrajincem odvzelo na mejah njihovo imetje. Piehsnov — umrl. STOCKHOLM, 3. (Kor.) Znani ruski socijalni revolueijona:- Plehanov je na Finskem umrL Boljševik! proti češko-slovaškim četam. MOSKVA, 3. (Kor.) S češko-slovaškimi četami, ki gredo proti Vladivostoku z namenom, da se prepeljejo potem na francosko fronto, je prišlo v Pen-si do srditih spopadov. Ceho-Slovaki so se trdovratno ubirali nošzkusrj razoroženja s strani rdeče garde. Vojni minister Trockij je prepovedal prevažanje čcško-slovaških čet po sibirskih progah. Vsi oboroženi Ceho-Slovaki bodo postreljeni na iicu mesta. Uporniki razvijajo zelo energičen odpor in so v več bojih premagali vladne čete. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 4. (Kor.) Eden naših pođvodnikov pod vodstvom kapitana Wemerja je potopil v zapadnem delu Rokavskcga preliva in ob obali zapadne Anglije 29.000 ton. Obnovitev diplomatlčnih ednošajev med Ukrajino in osrednjima vlastima. DUNAJ, 4. (Kor.) Zastopnika Avstro-Ogrske in Nemčije v Kijevu sta dne 2. t. m. skupno izročila Iietmanu pismo, v katerem jima njiju vladi naročate, naj pričneta s sedanjo ukrajinsko vlado enaki odnošaje, kakor z bivšo. Hetman je sprejel oba zastopnika slovesno in ju prosil, naj zagotovita svoji vladi, da bo vodil ukrajinsko državo v trdnem naslanfanhi na osrednji vlasti. RAJHSTAG. BEROLIN, 4. fKor.) Rajhstag je danes zopet pričel poletno zasedanje, čegar glavni predmet bo razprava o novih davčnih predlogah. Podpredsednik Paasche in državni kancelar grof Hertling sta se v toplih besedah spominjala umrlega predsednika dr. Kiimpfa. Zbornica je rešila nato vrsto manjših predio?. BEROLIN, 4. (Kor.) Volitev predsednika ra.ihs-taga pride na dnevni red četrtkove seje. Med tem se bodo vršila pogajanja glede osebe bodočega predsednika. Kakor se z gotovosfjo zagotavlja v parlamentarnih krogih, bo izvoljen flan ccntra Fchrenbach. Odstop hct^liskega ministrskega predsednika. LE HA VRE, 3. (Kor.) Belgijski ministrski predsednik Broc(ii;ille ie odstopil. Kralj je poveril vodstvo poslov bivšemu zborniškemu predsedniku Cooremanu. Obstrellevanle Pariza. f'ARIZ, 3. (Kor.) Obstreljevanje Pariza z dalc-kGnosnim nemškim topom se je danes zopet pričelo. Clemenceau o položain. PAI^IZ, 3. (Kor.) V vojni komisiji jc podal ministrski predsednik Clemenceau obširno pojasnilo o vojaškem položaju, sedanjem stanju operacij in izrabi efektivnega stanja aliirancev. Po seji je več članov komisije izjavilo na razna vprašanja, da imajo popolno zaupanje v nadaljevanje operacij. PARIZ, 3. (Kor.) Z ozirom na izjave ministrskega predsednika Clemenceaua v vojni komisiji pravijo iisti, da je bil vtis, ki so ga napravile te Izjave, tak, da je sedaj skoro gotovo, da jutri ne bo debate, ker poslanci, ki so vložili pretekli teden interpelacije o vojaškem položaju, najbrže ne bo več vztrajati na zahtevi po debati. OBSEDNO STANJE V MOSKVI. MOSKVA, 3. (Kor.) V zvezi s proglasitvijo voj nega stanja v Moskvi in vpoklicanju 12 mobiliziranih letnikov pod erežje, jc izdal Lenin na revolucionarno prebivalstvo oklic, v katerem na-glaša resnost političnega položaja in opozarja na nevarnost, ki grozi revoluciji s strani reakcionarnih elementov. Oklic se obrača zlasti proti obema poglavitnima sovražnikoma pridobitev oktobrske revolucije, namreč proti lakoti in proti-revoluciji, ki se Jima neusmiljeno napoveduje boj. Lenin poživlja vse trezno misleče in disciplinirane, naj ga podpirajo. PODLISTEK. Pyst9lovžev3 zsgsiski- Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Kaj še hočeš? — Ponujam vam zadnjo revanšo. — Nimam niti beliča več v žepu in zadolžiti v igri se ne maram. — Za eno igro imate še, gospod narednik. — Za kaj naj igram? — Za gospodično nevesto. — Misliš? — Igram zanjo, če privoli ona, proti vsemu, za kar sem vas obigral. — Meni je prav, — je reklo dekle. — Tovariši so se smejali, narednik pa^ je poble-1 de', kot bi ne imel več krvi v žilah. Pogledal je nem s pogledom, ki bi naju bil usmrtil na mestu, >>c bi človek mogel umreti vsled enega pogleda. I^MIM »Arbeiter Zettung= je priobčila nastopna izvajanja: V zmešnjavi avstrijske politike bi bili kmalu pozabili, da i:na g. Scidler tudi — načela za reševanje narednih in državnih problemov. Razglasil je ta načela v poslanski zbornici dne 7. marca. Glasom le izjave se njegova vlada trdno drži »opetovano izjavljenih načel toliko glede pravic narodov Avstrije do samouprave, ki ne bi segala preko deželnih mej, torej na ozemljih njihovih naselitev, kolikor tudi glede pravice narodov do samoodločbe, v kolikor je v soglasju s predpostavkami z i ohranitev in razvoj državne skupnosti.« Vlada sc jo torej postavila s tem na »podlago načela narodne sameodiočbe, namreč načela, da nobena narodnost ne sme zatirati druge, da ima marveč vsaka pravico, da se izživi na svojem ozemlju.« Načelo, po katerem hoče g. Seidier izvesti novi red v Avstriji, bi bila torej na eni strani ohranitev predanih nam kronovin, na drugi strani pa v deželah, v katerih ne biva en sam narod, narodna avtonomija kot zaščita tistega naroda, ki jc v manjšini. Razun tega jc pripovedoval g. Seidier onega dne, da je jugoslovansko vpiašanje označati kot vprašanje, mimo katerega sc že sedaj ne more iti več brezbrižno. Da obstoji to vprašanje, tega gotovo ne more več tajiti nikdo.a Vlada da je »rada pripravljena, da v v okviru svojih pooblastil stopi v razpravo o jugoslovanskem vprašanju s ciljem skorajšnje rešitve.« Ta so torej načela«, ki jih imenuje g. Seidier svojo last in o katerih misli, da so povsem zadostna, da — ako se uresničilo — povzdignejo avstrijsko državnost v sfero čiste harmonije. Da se narodna avtonomija v mejah kronovin ne more morda omejiti le na eno kronovino, marveč da mora to načelo, po katerem treba postopati povsod, Jficr je v eni kronovini več narodov: to ie jasno. V resnici si g. Seidier ni mislil uresničenja le za Češko, marveč tudi za Koroško, Štajersko In sploh za vse dežeie, v katerih ie kako uaiodno vprašanje. Tudi med zadnjim zasedanjem poslanske zbornice je izročil meščanskim poslancem svoje -operate«-, s katerimi naj bi se ucejstvila njegova »načela-. In to je ravno, kar ie na Štajerskem in Koroškem izzvalo razburje- nje, ki se je sprožilo na sprejemih pri cesarju t Vctfko boli, nego slovensSe agitacije za samostojno jugoslovansko državo, je bU ta namen vlade — namen, da se Slo ven sem v teh dveh krono vi-nah ponudi samouprava —, ki je izzval divji bes nemških gospodarjev teh dveh dežel. To Je tista Hriva nemško-meščanska politika, ki tisto, kar odklanja na jugu kot strašanski napad, na severu slavi kot ploden naroden uapre-dek! To je ravno neplodnost te politike, da se ne more preriti do kakega resničnega in pristnega narodnega principa. A kako dela ta Seidier? Mari vstraja pri svojih načelih, ali jih brani, ali dokazuje, da so pametna, ali zastopa njihovo potrebo? Kdor misli tako, ne pozna tega Seidlerja! V resnici je edino njegovo načelo to, da se odreka vseh načel, če se mu zdi, da tako zahteva trenotni interes, da ne spoštuje nobenega načela, če bi borba zanje utegnila prinesti kako r :varnost! !n tako vidimo istega Seidlerja, ki. razglaša načelo narodne avtonomije v notranjem dežel, kako asistira naskokom na ta načeta! Gospodje z juga (Ncmci in nemškutarji) so sicer (na sprejemu) pošteno psovali Slovence, ali na koncu konca Je njihovo razburjenje veljalo načrtom vlade, ki je postavila načelo, da se pred Koroško in Štajersko narodna avtonomija ne more zaustaviti. Ali, kaj to briga g- Seidlerja? On meni sedaj, ua si more ohraniti naklonjenost nemško-nacijonalnih strank — torej naj le gredo po vodi vsa načela. In posreča se mu celo to, da se kaže kot deležnika na tistem srdu, ki je v resnici -obrnjen proti njegovim (Seidlerjevim) načrtom, In ti se je vžgal na nje govih (Seidlerjevih) namenih. Neumni smo že, ali navihani tudi---- Zdi se, da si hoče g. Seidier prilagoditi podobno igro tudi s sklicanjem državnega zbora. Načelno je namreč za sklicanje državnega zbora čim preje kakor da bi hotel vladati brez državnega zbora. Istočasno pa daja razumeti, da resno misli, da je sklicanje državnega zbora odvisno od njega, ka kor da je čin njegove prijaznosti, a na tako naklonjenost da bf bil pripravljen le tedaj, če sc poslanci obvežejo, da sc tbSo dobro vedli, ia če se najde zadostno velifc> število . poslancev, ki bi v \ ladanju g. Seidlerja hoteli videti ideal vladanja! Četudi je šele vprašanje, se-li iz strank poslanske zbornice da izkristalizirati kaka vladna in državna večina, ali to |e menda goto\ o že danes, da za vlado SeidJeria j» ko večine! Domneva, da v ustavi zagotovljene pravice ljudskega zastopa morejo biti odvisne od slučaja, ali se za Seidlerjevo vlado, ki si ne ve #omoči, more nagnati skupaj kaka večina — ta domneva, ki je sedaj kakor se zdi, povzoignjena v vladno maksimo, je seveda ničeva in prazna. <5L Seidier ve dobro, kako danes v resnici Izgleda v Avstriji In kaj Je v Igri, ako bi se feoiell Igrafl s potrpežljivostjo ljudstva! Državni zbor se mora sklicati! In če ie delovanje ljudskega zastopa nezdružljivo z eksistenco — Seidlerjeve vlade, potem se bo že morala umakniti — Seidlerjeva vlada! Premišljal je nekaj časa, potem pa se je zopet vsedel in dejal: — Strela, pravim, pa naj bo. Morda se je sreča naveličala biti moja nasprotnica. — Vzel je karte v roko, toda izgubil je popolnoma mirnost, igral brez prevdarka, in tako se je zgodilo, da je izgubil tudi to partijo. — Lepa Pamela se je vsedla k meni. mi ovila-roke okoli vratu in me poljubila. — Zdelo se je, da je narednik strastno ljubil to dekle; ljubosumnost in jeza sta mu skoraj popolnoma vzeli pamet Pograbil je poln vrček z mize, ga vrgel proti meni in zakričal: — Lopov me je okradel! — Pripognžl sem se in tako izognil vrčku, toda pivo me je vsega zmočilo. Gospod baron, to me je razvnelo. Nisem sleparji, temveč pošteno igral in pošteno dobil. Potegnil sem sabljo iz nožnic, skočil proti naredniku, in preden so me mogli za- Razne polttKae vesti. Nemci in Madjari — iioibolemlkl prot! Slovanom. Sedaj so najdebeieji prijatelju Ne, to ni prav povedano, kajti nikakega dvoma ni, da se nted seboj slej ko prej aajin&rmeje — sovražijo. Ni ga prijateljstva med njimi tndi sedaj, kakor ga ni bilo nikoli. Pač pa so si sobojevniki proti — tretjim! "Ii tretji smo mi Slovani v monarhiji. Nas sovražilo enako obojni. Sovraštvo proti nam jih združuje v sobojevništvo. Po dogodkih, ki jih je prinesla ta svetovna vojr.a, da se je staremu, prirojenemu sovraštvu pridružil še strah prod našim številom. To so znali paralizirati dcsiej s svojo močjo in s pomočjo dr-igth čiuiteljcv, ki so in jim še omogočajo, da nas tlačijo, da gospodujejo nad nami kot manjšina nad večino. Ali med komponenti njihove moči nad nami smo bili tudi — mi sami s premehko svojo na/a v jo, s svojo pretirano obzirnostjo, a v glavnem s tem, da nismo poznali svoje lastr.e moči, da jej nismo zaupali, da nismo imeli zavesti, da bi bili lahko kaj tudi mi, če bi Ic znali in koreli, da nismo nikdar metali na tehtnico svojega števila, svoje ve-liave in pomembnosti za državo. Boječi bili ter si nismo upali stopiti v areno s trdno nogo in Jekleno voljo. V teh nedostatkih naše duševne ia politične konstitucije ie bil glavni vir njihove moči nad nami. Kakor mnogo drugega pa je sedanja vojna z vnebovpijočimi grehi, ki so se delali proti nam v nje Zaieav, preobrazila tudi nas Slovane v monarhiji! Narav naša se je ojeklenila; prišla je v nas zavest o svoji veljavi in moči, izginjati so začeli iz nas tisti oziri n tisti strah; prihajamo do izpoznanja, kaj smo in koliko po-ir.cnjamo in kaj in koliko moremo in smemo zahtevati — za-se!! Po težki šoli svetovne vojne je prišlo novo življenje v naš organizem, r.ova in svežeja kri v naše žile. Odločno in slovesno smo začeli izjavljati in svoje izjave podkrec-Ijati z odločnimi dejanji: r.e priznavamo več svojim sovražnikom pravice, da bi bili še nadalje gospodarji nad" nami, kakor so bili doslej! Zahtevati smo začeli svoj primeren delež na moči in vdiavi v rej državi. Ob enem pa se oglašamo tudi z zahtevo po preustrojstvu notranje sestave, ki natu ta de?ež zagotovi brezpogojno iri za vse čase. Osvestili smo se tit horizonti so se nam razširi*!. Prišle so nove orijentacije v naše načrte in našo taktiko. In danes vidimo pomirjene duše In okrepljeno srce. Kolike efekte že povzroča to naše osveščenje! Vidimo efekte na vrstah naših sovražnikov. Od tod tisti strah, ki se je pridruži! sedaj prejšnjemu prirojenemu sovraž-tvu. Iz tega strahu prihajajo tista gromovita na-glašanja in razglašanja, prijateljstva svooojevni-Štva in zavezništva — Nemcev in Madjarov. Koncept se jim je zmedel tako, da sedaj varajo sami sebe in lažejo drug drugemu, da so si tudi — prijatelji, da so jim interesi, stremljenja in cilji identični. Tako je n. pr. »Budapcsti Hirlap«, ki služi znanemu in proslulemu nasilniku Tiszi, priobčil te dni članek, ki se kar iopi same rado stU ker da Nemci priznavajo sedaj Madjare kot sebi enakovredne in enakovrstne — nositelje kulture! Kdo na božjem svetu bo verjel, da bi Nemci hGteli Aladjarom priznavati to svojstvo, ko je ne priznavajo niti Francozom in Angležem, tema starima kulturnima narodoma, m sploh nikomur ne priznavajo iake enakovrednosti, ko njih prvi duhovi reklamirajo za svoj nemški narod neko božie poslanstvo, ki jih visoko vzvišuje nad vse druge. Nemci da bi priznavali Madjare kot sebi enake po stopnji kulture?! Ne. ne, ne: in to ni prijateljstvo, ne ljubezen, ampak je med njimi le skupnost — sovraštva proti Slovanom in pred njimi! Je to Ie sobojevništvo pod silo dogodkov proti — tretjim, proti nam! C:m bi odpadel ta element, bi prišlo obračunavanje med njhni samimi in že bi se pokazalo med njimi najintimnije — sovraštvo! Nu, to njihovo sobojevništvo ostane, ker element, ki je ustvarja — ostane! MI Slovani se r.e umaknemo, in bomo zahtevali svoje sveto pravo proti Nemcem in proti Madjarom. Tu smo — osveščeni, preporojeni in ojekleneli. Sicer ne gredo naša stremljenja — prepošteni, presvobodoljubni in prckulturni smo zato-— za tem, da bi se nas moral kdo bati, ako nima po lastni krivdi razloga za tak strah; pripravljeni in-odločeni pa smo za boj proti Nemcem in Madjarom! Ne pa za kako gospodstvo nad drugimi po njihovem nekulturnem uzoru — v tem so si res enakovrstni — ampak le za svoje pravo do samosvojega življenja. Seidlerievi bankovci. Pod tem naslovom je priobčila lArbeiter-Zeitung« članek iz katerega po-snemljemo, da se je državni dclg od začetka vojne pošestoril. Promet bankovcev iznaša (samo v Avstriji!) 23 milijard, desetkrat toliko, nego pred vojno, in rase od meseca do meseca. Človek, bi moral misliti, da bi si inorali radi tega dejstva avstrijski državniki razbijati glavo, ali, niti govora ni o tem. Generali konstatirajo, da »domovina potrebuje zasiguranja mej«, diplomati spremljajo generalske odločitve z lepimi besedami, a minister financ — beži k banki in odreja, naj se natisne še ena milijarda bankovcev. Poprej je trdil Seidier, da so neizogibno potrebni novi davki v zagotovitev obrestovanja vojnih posojil. Ali kar hkratu je pozabil na to najnujnejšo potrebo, ker mu je padlo v glavo, da najnujneja potreba države jc — razdelitev Češke. Za dovolitev davkov treba parlamenta, najnoveji najnujneji potrebi dra. Seidlerja pa je parlament na poti. Zato se je morala prva potreba umakniti pred drugo — in parla nient so odgodili. Kaj bo z davki — to ne briga sedaj več dra. Seidlerja. Minister financ zopet beži k banki in »pumpa« nove bankovce. Vse skupno: 23 milijard bankovcev! To vara ie sac zistema Sddlerjevega! prahu in se zvijal kakor kača. Slutil sem, da sem ga usmrtil, In sicer usmrtil človeka, ki je bil moj predpostavljenem Tovariši, ki so me videli, da stojim tamkaj kakor ukopan, so me porinili iz iope in mi klicali: =Reši se, reši se!« In res sem stekel ter nisem obstal preje, dokler se mi niso kolena začela Šibiti od utrujenosti. Bežal sem več ur, kajti zmračilo se ie že, ko sem obstal Kje sem bit. nisem vedel, videl sem samo v daljavi, na desni pred seboj v večerni megli ogromni stolp strass-burške cerkve. Na levici ie bil gozdič in stopil sem tjakaj ter se zgrudil pod drevesom na tla. Hannibal se je prekinil, si potegnil parkrat z roko po čelu in nato pomolil prazni kozarec baronu, ki ga mu je natoči!. — Vaš položaj vsekakor ni bil najprijetnejši, ubogi moj prijatelj, — je dejal baron de Maubert. — To sem si dejal tedaj tudi jaz sam, — je odgovoril Hanniba). — Zla usoda vas je preganjala v vaši mladosti. držati tovariši, sem mu porinil sabljo v prsi. Tedaj sem začul glasen krik in opazil sem, da sem J — Da, bila je zla in trdovratna, bil ves krvav. Pred mcati sč jc valjal Trrupdrvnr y (Diije.) m liallan! n P im e r on. Pliton a Triesfe. L'elcgio quasi incondizionato che Ia Gazzetta di Trieste di giovedi 30 maggio tributa aH' arti colo del Ton. Pittoni sA proposito di Praga i della Jugoslavia. — II nostro atteggiamento«, m spinge a conerctarc in poehe rigiic 1'impressionc ben diversa che molti lettori ne han rlportata Impressione che si puo sintetizzare in una parola: cppcrtunismo! Che la comparsa dl socialisti e di ItalianI al congresso di Praga avesse potuto šignificare per gli Jugoslavi 1' acquiescenza aile loro pretese su Trieste, d assurdo; i! condividere il loro giusto risentimento per un* immeritata op-pressinne, non poteva signiiicare ene questo: ;>Noi comprendiaino le vostre sofferenze e rispet-tiami ie vostre giuste pretese, ben persuasi che voi per noi farete altrcttanio.e L*cn. Pittoni si dice sempre pronio, col suo partito, ad unirsi con coloro che vogliono Flntesa fra tiittl 1 popoli, ma si rifiutera sempre ad una maniiestazione che abbia una punta contro un altro popolo, e che possa rinfocolare 1'odio tra le nazioni. Ora noi chiediamo: 1'odio tra le diverse classi sociali. e iorse meno riprovevole che 1'odio tra le nazioni? Ma allorchč l*on. Pittoni teneva alta la ban-diera detla rivendicazione sociale, nč temeva an-cor tnnto lo sciopcro, da spezzare quest"arma in rnano ai suoi consenzienti, forse che egli si pre-occupava se Ia lotta di classe potessc assumere auche le forme odiose deli'odio di classe, ad essere fars'anco rinfocolate da un bagno di san-gue? No, perchč egli combatteva per un princi-pio superiore ed altlssimo, e a nesstni ideale c? approssimiamo senza sacriiizi, e sapsva che cal-mati gli animi e risehiarate Ic menti, 1'odio sva-nirebbe comc una iebbre passaggera. Ne diverso & il caso tra le naziorri; che se quelle cppresse ecc'-dono, č ben mesehino farne !oro una colpa; 1'eeccsso dl difesa nen ž occasionato dal provo-cato, ma dal provocatore. E nel caso speciale, 1* on. Pittoni che una volta tanto si dice anehe Itnfiano, e che riccnosce che le pcrsecuzioni che sT:biscono i Trentini da parte dei Tedeschi sono tali da spingerli, non gii a Praga, ma anehe in braccio al diavolo. non avrebbe dovuto e comc socialista, e comc italiano, essere al loro iiemeo? O che forse vuol diiendcrsi solo dalle usurpazioni degli Slavi, e non da quelle dei Tedeschi? Ma 1'on. Pittoni ci dice anehe che pure gli Czechi vogliono a loro volta assoggettarsi 3 milioni di Tedeschi, non meno che gli Jugcslovi Trieste; ebbcne, č il vero caso in cui Ia Iogica e Ia giusti- 2fa' po'saono renderc fr.eoerejiti: Oggi tu sci presso? Sono con te..." Sarai doinr.nl oprrt ij? Saro contro di te. Ma 1'on. Pittoni, per una eonsimile ragione, vuul assecondare un nazionalismo borgliese op-presso si, ma che ha insita Ia tendenza di farsi opprcssore di altri popoli, quando ha il potere di iarlo. In conscicnza pero, potrcbbe egli giurarcl che tutti i lavoratori di cui rappresenta ia sauta causa, una volta divenuti padroni riiuggercbberc da ogni sfruttamento dei loro soggctti? Ma per tal dubbio, secondo Ia sua Jogica, si dovrebbe smet t ere la rivcndicazloae del proti-tariato! L'on. Pittoni stesso perč o lire uti tipico esempio, del coir.e si inodifichino i principi secondo le circostanze; egli, Fantesignano dol suf-fragio universale, diretto c secreto, ed eguale i-cr tutti, 1' ha sopresso neli' azicuda delle Coopera-tive Operaie di Trieste da Iui dirette, sostu jc.1.' con un suffragio inJiretto dei piii iLIrctti. Tc.it zioui del poterc! Certo, Ton. Pittoni cita ie sue benemerc:.. c per Ia causa di tutti gli opprcssi, e a inezzo c.'I gtornale, e in Parlamente, ccc. cce. Ma secondo molti, idealisti forse! non basfa tare il bel gesto quando pare opportuno; un r:;;)-preseutante ufiiciale dtll'idea socialista e der. > cratica, Ia piu luminosa forse che sia mal balem.ta ail'umanita, dovrebbe rispondere auiiuos.imu al grido di ogni opprcsso, poichč non sono mai troppe le occasioni dl ribadire una veriti ed ::n diritto; e qui č in gioco la sacrosanta veritA che ogni nazione, non meno di ogni idividuo, ha diritto di vivere d'una vita libera cd indipendente. L'on. Pittoni si stupisce del caso grazioso, ciie tanto l-nazionalisti slavi che gli italiani gli dieiio torto, e ne arguisce di aver ragioue due volie. Involontariamente si ripensa al pusillanime don Abboadio, che non poteva capacitarsi della sirana coincidenza tra i rimproveri del Cardinal:* Federico, e guelli della sua Perpetua, senza ac-corgersi quanto questa coincidenza parla^se c ' tro di Iui. Se entrambi i partiti gli dar.no torto, si e perche tuttr sentono che vi sorro idee riori a tutte le lotte piccole e grandi a cui c! condanna Ia nostra incomplcta civilta, c vlie t ji, eolla sua astensione, ha p«:ccato contro u:io dl questi concetti superiori. Del resto, si consoli 1'on. Pittoni; Ia Gazzeiia almeno gli d^ argionc; siccome pero il cunnubiu tra il »Lavoratore« c Ia ^Gazzetta*, o meglio tra Ie rispettive tendenze, per quanto subdorato, non č aucora ufiiciale, esli de\e vederc a r.e h: nella Gazzetta un avvcrsario; la costei approv -zfone, sccondo Ia sua Iogica, gli darcbbe qui di torto marcio. L'on. Pittoni inostra teinere assai per Trieste le aspirazioni jugoslave, ed ha ragior.c; ma per chi sono jmcjra un mislcro le acpirazionl p:t germaniche sul nostro mare e sui nostri monti? La sorte del Trentino, ed 11 recente tentntivo si;I-la scuola nautfea informino. I Tedeschi, che pur csscndo in minoranza pretendono Fegemonia ru tutti i popoli deli* Austria, proprio i Tedeschi do-vrebbero rispettare Trieste, cd assicjrarle una posizione prlvilcgiata! II buon senso dice, < ha questo privilegio sarebbe tutto a loro vantag-gio. In conclusione, le ragioni dell'cn. Pittoni furor.o per moki una riorova che il partito bocialista di Tiieste non porta piii libera al ver.to la sua bin-diera, ed il mirabite accordo eolla Gazzetta non e fatto per dissuaderli. E cosi, tanti che da anni venerano il vessillo delil'avvenire, sotirono all'amara verlti che i Clericall trentini soltar.to si sono animosamente gettati nella lotta contro la sistematica prepotenza di una nazione. Per c.;si, !e pcrsecuzioni politiche, grinternameuti, gli ostr.''-cismi, Ie contumelie, ad incoroinciare dal loro capo il Vescovo di Trento; per i socialisti trie^tini, te cariche onorifiche, e altri iavori aneora. I Catti parlano! Un socialista. ; st varit GOVEDINA. Danes se bo prodajala govedina v naslednji?] mesnicah: Penso, ul. Giulia 7, Comisso, ul. S. Giacomo 19, Mocenigo, ul. Llarricra 31, Celot, i U □iuliani 23. Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio Callin, ul. Boroevićeva IS, Vattovatz, ul. Giulia 17, Cossich, ul. Foscolo 2, Periatti, ul. Barricra 4 , Perlatti, ul. Sanita 9, Ccnedettich, ul. S. Seba ria-no 7, Stanislav sky. ut Campanile 17, Staliile, ul^ S Mlchele 5, Cavalieri, ul. Poste 3, Visintini, ul. avana 22, Punter, Gornja Greta, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Comisso, ul. deli'Istria 51, Del. zadube, ul. S. Marco, Sitnonetta, ul. Legna 4, Ta-pazzin, ul. Settciontanc 24, Pangoni, ul. Giulia iS, Lenarduzzi, ul. Amalia 23, Benedetlich, ul. Boroevićeva 45. CENE: Prednji deli s priklado ... po K I7'20 kg. Zadnji deli s priklado ... po K 20*— kg. KONJSKO MESO ZA NEIMOVITE SLOJE. Poleg že navedenih se bo konjsko meso danes, sredo, prodajalo tudi v naslednjih mesnicah: Scarlavaj, Sv. Ivan—Vrdeli 753. Luksa, ul. Soli-tario 31, Swagcl, ul. Giulia 31, Benedettich, ul. Boroevićeva 12, Rocco. ul. Media 10. RIBE. Do torka, 4. t. m. opoldne so se oddale ribe na 17.562 izkaznic, veljavnih za 56.4^0 odmerkov. Danes ostane na vrsti odreztk I. do št. 30.000. Prodala kurivs. Oglje. 50 kg na rdeče Izkaznice. Sv. Vid: št. 701 — 1760 (ob. 21) 5. 6. ul. Lazzaretto vecchio 17, št. 1—600 (ob. 22) 5. 6. ul. Lazzaretto vecchio 17, št. fiOl—700 (ob. 22) 5. 6. ti!. S. Lucia 2, 84 vin. za kg. — Staro mesto: st. 251 "70 (ob. 18) 5. 6. ul. Capitclli 12, št. 371—390 (ob. 18) 5. 6. ul. Punta del Por no. št. 301-4 90 (ob. I*) 5.' ul. Artisti 4. št. 491—530 (ob. 18) 5. 6. uf. Ca-vazzeni 3. — Novo mesto: Št. 173!—1^50 (ob. M). 5. 6. ul. Valdirivo 7, S4 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 601—1600 (ob. 16) 5. 6. ul. Amalia 13, lo*čarai, kuhinjsko pobiš-vo in otročj voziček. Pojasnila daje Kravos, ul. Barrie* ra ve ceh i a 83, I. vr. 4, 22ti3 nI. Bosco Št. 10 dobi M dobra _____ kava: bela V« I 40 mala V, 1 20 v., naravna kava moka 80 v, „kapucin" 60 v.. Slovanski časopisi in ila^lracijs. Lep zračen in velik prostor. Priporoča se lastnica: Haulenk. 22M DPPTHfl Sob° * uPorabo kuhinje iš<*e penzijo-riUi£lU niš-ka v okrožju trga Barritra ali pa južnega kolodvora Poaudbe na Ins. o 'd. Edinosti. pod ,Penzijonistka-2-61 IffAm pošteno ueUe, lepe zunanjo i i za pro-laLbill dajo Časopisov, iiarriera vecchia it 2, tobaka rn a. 2359 Iščem s<>ažno služkinjo za p r ur na dan Ul Man.e Ter^zje 6t 4, II. vr. 6. 22:)8 7"ffisn!nm - žvepla za olje. Pismene po-*Uilžfclljti!!I nudbe pod „Žteplo- na Ins. odd. Edinosti. 2- 42 tl!17klnfff tak°.i začasno službo pri dru- afU£i\ll!jU žiai 4 oseb. Živilske uktznice mora i ■ eti sebou — Plača po dogovora Ponudbe : Meljavec, ulica A nt Stopp ni št 5, II. Vreče vsak* rrete knpuje Babič Fran Molino granda 20. ~ 2254 (fOfnft *ZUc:° a otl stroko vojaka, operira kurja MU^Pu očesa in neguje noge. Sprejema od •io poldne v ulici Carr-dori 9. " B 21 V(Al#l#| za hišna in poljska dela se iš^e. Plačilo UvJllU po dogovora. Nastop laliko takoj Bole "ojnn, ul. Moreri št. 90. 2*43 PCtGŽrUf pos ujev svojem ateljeia Trstu. Via deile Poste dt 10. 40 JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa dl Rlsparmio 5 (Lastno poslopij) Kapital In rezerva K 23,505.005.- FILIJALKE: Dunaj Tegethcfstt asss 7 9 Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opttlja Split, Si eni!', ZaJar. VLOGE NA KNJIŽICE 31 0 - 3 C ■ -= od dneva vloge do dneva Vidig*. Iteatni davek p'ačuie banka svojega Obrestovanje vlc^ na tekočem in iiroračunu po dogovoru - -Vere jeti* Čeki in nakaznic na vsa tu-ia iaoiamj ca triiJia KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirjo rante, obligacije, zaetavna pisma, priiortt^ e de'nice, srečke, valute devi/e, promeao itd D»j« PREDUJME na vrednostne papirje in b an« ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSIT3 PROMESE. — — Prod.ja 8r»flk razrodat* lote rje Zirp-ovanje vsakovr*to!h paprjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebjnja srefll« i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, retubtura krediti. Bor* na naročila. — Inka-o. MENJALNICA.---ESliOMT MENIO Telefoni: 1463, 1793 in 2U78 Uradne urei o«S O ds f popoldne Brzojavi: JADRALSKA. Tahna vžigalice na bencin in vžiga!ni trak so AftSpiifS dobi v prodajalni Ste ndler, ni. Acone-dotto 12. D .8 i Gđ Si^G S ršaprCilU »ie m hms mul Trst, ulica PsironiG l. le odprl« b Vidmu ftjdlne} frgoulns z uojs flilnal prelmati in šBlgnirrijsHim Mam* Pror'niu nn grobno In na tfefcsla. Soneta izlm - Solidne cene in tečna postrežbi;. vsaki večer e b 9 V, velika mM pira* ti v Trsta, ulica Poste vecc lle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo * leein. — Plombiranje. K V ^ gj j - umetni zobje - ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak U d. Pano v Trstu se Je pretenta n« Corso St 15 v hlvlo zletamko G Zer:ow!ht & Figilo- Velifc* Izbera srebrnih fn zlaiih ur, uhanov, prstanov* verižic itd. Cene zmerne. Cene z mer ae. irn^e na najliaejšo moko, dobavlja jamo |j gfina csšKc hmiKa I £ Jiri Finke [ uaaJgfe Praga II -1907. ttliki jmiircf. irOltl K uniči čudovito hitro stenice. Vzorec, stekJeniea . . K Vačja stekleniea ... K 16. Brizgalniea.......K 2. Dobiva se povsod Glavno pošiijaino me>to lekarna k „Nadi ' „Zur Koffnung" Pecs Ogrsko. Trst - oia Stadion 10 - Trst OtfpiloM^zvetoniipK] Vstopnina K z ~ t n I Ha ® v mi pfeialiaii Stroj za šiuimje in vezanje, proti nem-SHI uzorci. W &lleHDi!i Jusef M i to Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena Ic2a 1878. — ČMm€&SCO BSDK&R Trst, ulica Carnoanile št. 19. De&OMna urafnn in zlts:nr ; tU i| Povfi Trst, Trg Stare mitnice (Barriera; vecchia) štev. 3 Kupuje zlato, srebro in tMie 1.1, d.