Srčni bolniki in delo
(Nadaljevanje in konec)
Ugotavljanje srčnih obolenj
Številni avtorji so prepričani, da bi morali srčno obolenje ugo-toviti že družinski ali šolski zdravniki, torej še preden se lju-djezaposlijo; tako bi bila, morda tudi po predhodnem zdravljen ju, mogoča delovna usmeritev mla-dine, ki boleha na srcu. Pri zapo-slenih pa ugotavlja srčno obole-nje zdravnik za medicino dela z natančnim kliničnim pregledom, pri opisu bolezni pa upošteva tudi dedne dispozicije.
Takoj ko se pojavi sum za ob-stoj kardiovaskularne okvare pri delovanju ali v zgradbi, je potre-ben vsestranski specialistični in elektrokardiogramski    pregled.
V nekaterih deželah so usta-novili centre za kardiologijo dela: zdravnik lahko napoti tja svoje paciente, da dobi natančne izvide o njihovem kardiovasku-larnem stanju in zmožnostih. Drugod takšne preglede organi-zira služba za medicino dela.
PONOVNO USPOSABLJANJE
Vemo, da je usposabljanje in-validov potrebno; prav tako že dalj časa obstaja usposabljanje boinikov s pljučno tuberkulozo, medtem ko učinkovito usposab-ljanje srčnih bolnikov še ni pov-
sod zadovoljivo organizirano. Res obstaja utrjevanje teh bol-nikov, vendar še vedno preveč-krat zamenjujemo prizadevanje za ponovno izpolnjevanje živ-ljenjskih opravil s prizadeva-njem za pripravo na ponovno opravljanje službenega dela.
Učinkovito, nadzorovano usposabljanje je posebno po-trebno pri hudih obolenjih ali pri napadih med kroničnim obole-njem, ki za neko dobo prekinejo bolnikovo aktivnost (infarkt, možganska kap, vnetje srčne za-klopke itd.).
Zaradi pomanjkanja praktič-nih sredstev za učinkovito uspo-sabljanje je priporočljivo začeti privajanje napora z zgodnejšo vrnitvijo na delo in s stopnjeva-nim opravljanjem prejšnjega ali primernejšega dela.
PONOVNO PRILAGAJANJE DELU
Koronarni bolniki zahtevajo posebno kontrolo. Če zaželena posebna skrb zagotavlja kontro-lo, je po pregledu, psihološki pripravi in fizičnem utrjevanju vrnitev na delo v glavnem mogo-ča. Za bolnika je koristno, če začne (vsaj deino) opravljati delo, ki ga je vajen. Preudarna vrnitev na delo je primernejša kot brezdelje, saj stalna fizična aktivnost ugodno vpliva na zdravstveno stanje kardiovasku-larnega sistema. Dobro je, če se
bolnik vrne v prejšnje okolje, kjer ima ustrezne prejemke. Ce pa nastopijo težave pri prilaga-janju na delo, je potrebno nad-zorstvo tudi na delovnem mestu. Prilagajanje na delo poteka odlično, če zdravnik za medicino dela v sodelovanju s kardiolo-gom uredi stopnjevanje delov-nega časa in delovnih nalog — če seveda prilagajanje tudi ustrezno nadzoruje. V nasprotnem pri-meru utegne biti nevarno. Končno moramo ugotoviti, da je prilagajanje možno samo v več-jih podjetjih, saj manjša nimajo posebnih delavnic za ponovno prilagajanje delu.
POKLICNA RAZVRSTITEV
Zaradi ovir, ki kar prevečkrat preprečujejo učinkovito uspo-sabljanje srčnih bolnikov ali njih poklicno prilagajanje, je treba le-te usmeriti k opravljanju no-vega poklica. Poklicna preusme-ritev je potrebna samo tedaj, če res ni možnosti za opravljanje prejšnjega dela ali če se le-tega ne da zamenjati z delovnim me-stom v istem podjetju.
Ponovno poklicno usposab-1 janje je uspešno pri mladih, ki so sprva slabo izbrali poklic, ali pri osebah, starih nad 45 let, ki niso več sposobni opravljati svojega dela. V drugih primerih je to naj-
večkrat slaba rešitev. Večina so-dobnih poklicev, ki se jih je moč priučiti v centrih za ponovno po-klicno usposabljanje, ustreza srčnim bolnikom, vendarle za-htevajo neko stopnjo šolskega znanja, ki ga ročni delavci v glav-nem težko dosežejo.
Zaposlitev srčnih bolnikov v podjetjih ni nič lažja kot zaposli-tev drugih obolelih delavcev. Če gre za obolenje, ki je pravzaprav posledica prezgodnjega staranja, so težave navadno precejšnje. Zato je priporočljivo, da začne zdravnik za medicino dela čim-prej preprečevati pojave stanja pri delavcih, in to tako, da pri-pravi spremembo delovnega mesta. To se vse bolj uveljavlja in postaja najprimernejši način poklicnega razvrščanja.
NADZORSTVO ~* Kontrolni pregledi obolelih delavcev so enaki pregledom za ugotavljanje bolezni. Zahtevajo tesno sodelovanje kardiologa in zdravnika za medicino dela: prvi ugotavlja stanje organov in nji-hovo delovanje, drugi pa sode-luje s poznavanjem napornosti dela na delovnih mestih. Skupaj ugotovita primemost dela in šte-vilo občasnih pregledov. Zdrav-nik za medicino dela mora po-sebno skrbeti za mladostnike in nosečnice ter stalno ugotavljati spremembe delovnih razmer. Priporočljivo je, da do kakršne-koU spremembe bolnikovega de-lovnega mesta ne pride brez zdravnikovega pristanka.
PRIREDIL DR. BORIS MOŠKON