,,ZA lOOO ŠILINGOV MORJA SRovenshA vestnik vabi ne tridnevni iziet ne Jedren Razpi,.b„^.n,.n,,tr7 VESTNEK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Rb. b. LETNIK XL!. CELOVEC, ČETRTEK 14. AVGUST 1986 ŠTEV. 33 (2289) Pedagoška komisija HO in MSKS: Odgovor na mode! deietne komisije! Pedagoška komisija obeh siovenskih osrednjih organizacij je izdeiaia strokovno utemeijen in obsežen odgovor na načrt koroške pedagoške komisije. Koordinacijski odbor koroških Siovencev je "ato pri svoji zadnji seji razpravija) o tem papirju ter ga potrdi). V odgovoru ugotavljajo najprej, da obe osrednji organizaciji "ista imeti možnosti, da bi postati v komisijo tudi učitetje, ki bi biti zastopati predstave stovenske manjšine. S tem pa je bito že od vsega začetka izktjučeno sodetova-nje koroških Stovencev, medtem ko so soodtočati zastopniki KHD. Nadatje ugotavtjata osrednji organizaciji, da upošteva modet dežetne komisije edinote zahteve KHD in FP o točevanju otrok, kar bi hkrati pomenito getoizacijo k dvojezičnemu pouku prijavtjenih otrok. Jezik manjšine bi bit potisnjen popotnoma ob rob, prav tako pa bi uresničitev načrta dežetne podagoške komisije preprečita tudi vsakršno interetnično zbtiževanje na dvojezičnem ozemtju. Nadatje ugotavtja pedagoška komisija obeh osrednjih organizacij, da modet koroške pedagoške komisije nasprotuje smernicam avstrijske šote, kakršne so zajamčene v drugem odstavku zakona o šotski organizaciji. Dodatna zapostitev za skoraj 80 - 100 pretežno nemškogovorečih učitetjev pri istem števitu dijakov bi pomenita tudi izpodjedanje sedanjega dvojezičnega šot-stva ter jezikovni premik v škodo stoven-ščini. Pravtako bi pomenit izključno nemški pouk v predmeoh hkovna vzgoja, ročno deto ter tetovadba degradiranje učitetjev, ki so si pridobiti tudi dodatno kvati-fikacijo za pouk stovenščine, omogočat pa hi tudi, da bi postati v dvojezičnih razredih tudi učitetji brez izpita iz stovenščine razredni učitetji. Pedagoška komisija obeh osrednjih organizacij zaktjučuje z ugotovitvami, da bi modet koroške pedagoške komisije kršit zaščitna dotočita čtena 7 avstrijske državne pogodbe - tudi pravna komisija ustavne stužbe pri zveznem kancterstvu je bita še posebej opozorita na potrebno upoštevanje tega aspekta hkrati pa se osrednji organizaciji izrekata za ohranitev, izgraditev in notranjo reformo skupne obvezne šote ter zagovarjata preizkušnjo reform na področju manjšinskega obveznega šotstva, se pravi šotske poskuse. Cetotni papir pedagoške komisije obeh organizacij bomo objaviti v nastednji šte-vitki. He mmudite gledališke ptedshtve posebne vrste Privlačnosti ljudskega gledališča na uprizoritvi slovensko-hrvaškega Dokončne ocene seveda sedaj še ni prostem nihče ne potrjuje bolje kot kmečkega upora, tudi 400 let pozne- mogoče dajati, vendar ni dvoma, da tistih nad 1300 gledalcev, ki so si je, všeč prepletanje in ujemanje več se uprizoritev „Ve!ike puntarije" minulo soboto in nedeljo ogledali v vrst slovenskih narečij. Do izraza pa jasnoda vključuje v vrsto s „Samo-Spodnjih Vinarah blizu Šentprimoža prihaja tudi tam, kjer profesionalni rastnimi", „Pasijonom" in „Miklovo predstavo „Velike puntarije". Pred kostumografi, scenografi, glasbeniki Zalo", ki so vsaka na svoj način zdru- nami so še tri predstave, ki obetajo še *n drugi gledališki profesionalci z zevale slovensko narodno skupnost, boljši gledališki užitek, saj pripravlja veseljem delajo z amaterji, pri katerih zbujale in dajale narodne identite-režija po spodbudah iz publike še se ob delu rojeva pripravljenost za te. Zato je ob tem mestu nujno treba nekoliko spremenjen zaključek dra- delo tudi pri malenkostih, za katere omeniti avtorja dr. Bratka Krefta, ki me. Kdor hoče doživeti enkratno se verjetno profesionalci ne bi brigali! naravno kuliso, kdor se veseli na osvežitev svojega zgodovinskega znanja o slovenski zgodovini in vsak ljubitelj domače samorastniške gledališke dejavnosti, ne sme zamuditi ene izmed naslednjih predstav „Velike puntarije". Čeprav med ocenami po prvih dveh predstavah ne manjka kritike na račun dolžine komada ali drugih detajlov, prevladuje v mnenjih gledalcev in kritikov enkratnost predstave. Teh ocen ni slišati samo v zvezi s svetlobnimi in ..ognjevitimi" efekti; pojavljajo se seveda v zvezi s čudovitimi naravnimi pogoji, ki ne omogočajo samo gledališke predstave, temveč dajejo prišlecu tudi občutek in vzdušje ljudskega srečanja. O enkrat- Pred predstavo se je avtor dr. Bratko Kreft (v sredini) drame pogovarjat z doma-nosti pa govorijo tudi tisti, ki jim je ob čimi igratci in režiserjem Marjanom Sriencem. je pred uprizoritvijo pred okroglo tisoč gledalci dejal, da po njegovem mnenju mit o Kralju Matjažu pri nas ni nastal v zvezi z madžarskim kraljem Matijem Korvinom". Vprašal je, ali ni upravičena domneva, daje ljudstvo prevzelo ime kmeta Matjaža (ki je v prvem slovenskem kmečkem uporu na Koroškem vodil kmete) in ga dalo mitiziranem kralju, ki spi pod Peco? Saj ga je imelo bolj prijetno in pogumno v spominu kot ogrskega kralja, ki je prišel osvajat slovenske dežele. Uspela gledališka predstava pa marsikoga ni poučila samo o sposobnostih skupnega nastopa podložnikov, svarila jih je tudi pred številnimi ovirami pri doseganju enotnosti. Iz časopisnih poročil koroških dnevnikov pa je bilo razbrati, da tudi novinarji večinskega naroda predstavo uvrščajo v prvo vrsto „koroškega kulturnega poletja". Kar pa ne pomeni, daje sprejemljiv predlog, ki „spodbu-ja" slovensko samorastniško gledališče, naj svojo - pod težkimi pogoji oblikovano - igro, v prihodnje predvaja ..izmenoma v slovenskem in nemškem jeziku!" Informacije za gledalce PUNTARIJE Za g/eda/ce ,,Vc//kcpaafar:)c")c 5PZ aredda na sedeža v Ce/ovca žaraa/ao s/až&c (fe/e/on 0 42 22/ 32 43 00 - 22). Tam izveste v primera s Za bega vremena a/i ho predstava a/i ne. KZičite med 74.00 in 20.00 aro/ PREBER!TE !!.t strani 2 KPA: šolski mode! naperjen proti manjšini 4 četrti spominski pohod naJepo 5 Senzacionalna najdba na Jerberku 6 Karenčni dopust tudi za moške? 6 SAK: V petek v koroški ligi, v torek za pokal Nadaljnje predstave: v četrtek 14. S., v petek 15. S. in v soboto 16. k.; 2(1.00, Spodnje Vinare pri Šentprnnožu v Podjuni. Kakor vsako leto, tako je bilo tudi letos: otvoritev celovškega lesnega sejma je nudila raznim predstavnikom politike in gospodarstva možnost, da v lepih besedah orišejo svoje delo, si prilastijo zasluge za ..rešitev" koroškega oz. avstrijskega gospodarstva, ter da z velikimi besedami napovedujejo ..bleščečo" prihodnost. Koliko ostane od tega - recimo nekaj tednov po otvoritvi sejma -, je dokazala že preteklost: pod črto namreč ne ostane nič pozitivnega, in obljube se spreminjajo v škodo za delovne ljudi, bodisi delavce, bodisi kmete. Edini, ki so morda zabeležili pozitiven uspeh v zvezi s celovškim sejmom so razstavljalci, ki ponujajo razne izdelke (med njimi so tudi letos nekateri koroški Slovenci, pa tudi mešana podjetja). Da pa začnemo kar s tistim govornikom, ki ima menda najvišjo pozicijo v naši državi, z državnim predsednikom Kurt Wa)dheimom. Taje že kar na začetku svojega govora ostro kritiziral, da sta gospodarstvo in kultura izgubili svoje stare vrline, kakršni sta pridnost in poštenost, ter da vse premalo ..služita" in „ustrežeta". Tu pa je prekinil svojo filozofsko razsmotrivanje, zaradi česar pa nihče ni bil preveč užaljen, saj poznamo Waldheimove „stare vrline" in njegovo govoričenje o spretno retorično zvitih govorih pri otvoritvah celovškega sejma. Saj kaj dela npr. predsednik koroške gospodarske zbornice Baurecht leto za letom drug ^ .. kakor da zahteva od delavcev „večjo mobilnost", od Ob olvofitvi letošnjega tesnega sejma: Da bi obtjube meso postaie! njih dodobra že iz volilnega boja za državnega predsednika. Kljub temu bi bilo le še zanimivo, kaj je Wald-heim mislil, komu da naj služita kultura in gospodarstvo. Za gospodarstvo bi se še dalo odgovoriti, saj je Waldheim v govoru zagovarjal tudi večjo podporo s strani države za 'podjetja, katerim bi morala olajšati ..finančne skrbi". Torej še več denarja v denarnice podjetnikov, še več javnih sredstev za privatni kapital, socialne storitve delavcem pa krajšati, še več davčnih olajšav in daril za podjetnike, davek na mezdo pa še povišati...? Pravzaprav tudi to stara pesem -zahteve, skrite tudi v še tako delavk pa v bistvu, da naj ostanejo doma, če hočejo, da moški ne bodo brezposelni? Seveda pa tudi to, da je potrebnih od države mnogo več subvencij za privatna podjetja, za racionalizacijo itd., skratka za dosego čim večjega dobička?... Toda ostanimo pri letošnji otvoritvi: za ..srebrnimi traki na gospodarskem nebu", „za mrzlim vetrom, ki nam piha v obraz" in podobnimi frazami, kaže, da so se letos odločili za ..alternativne ideje" kot glavno „te-mo". Ne, da bi se zoperstavljal upoštevanju in uresničitvi takih idej, toda tudi v tem oziru bodo mogla prepričati le dejanja, ne pa še tako lepe obljube v slavnostnih govorih. Kar vzemimo, da se bi izpolnile sledeče obljube: - koroški deželni glavar Wagner je obljubil, da sta dežela in država pripravljeni podpirati vsakršno alternativno idejo, ki bi pomagala koroškemu gospodarstvu, katero se usmerja na izvoz; - minister za poljedelstvo Schmidt je obljubil, da bodo z ojačitvijo alternativne produkcije rešili problem agrarnih presežkov pri proizvodnji; - isti minister pa je naznanil še eno alternativo, namreč tisto, da bo skušal uresničiti, da Avstrija ne bo eksportirala več samo surovin, temveč kvalitativno dobre izdelke. Če ostanemo samo pri zadnji, se stavlja vprašanje, zakaj tega do zdaj še niso uresničili, saj so kmetje in zastopniki lesne industrije že dolgo opozarjali, da bi bila finalna proizvodnja edina prava alternativa. V tem smislu je torej treba dodati samo še željo, da bodo obljubljene ..alternative" tudi meso postale, se pravi, da bodo zares napravili alternativno politiko in vsaj zdaj prvič svoje obljube tudi izpolnili. -ma KPA v pismu dežeinemu giavarju: Šoiski modei naperjen proti manjšini V pismu deželnemu glavarju ugotavlja deželna organizacija KPA, da sledi šolski načrt deželne pedagoške komisije zahtevam KHD in FP, ki merijo v poslabšanje situacije slovenske narodne skupine in manjšinskega šolstva. Med drugim ugotavlja KPA: „Z uresničitvijo modela bi prišlo že neposredno do zmanjšanja števila dvojezičnih šol oz. razredov, dolgoročno pa iz leta v leto do podpihovanja šolskih prepirov, s katerimi bi hotele doseči nem-škonacionalne sile, da se dvojezične šole izpodrinejo in naposeld popolnoma izginejo." KPA ugotavlja, da je načrt koroške pedagoške komisije v nasprotju s spoznanji zvezne pedagoške komisije in izjavami zveznega ministra Moritza, ki se postavlja proti vsakršni ločitvi. Prav tako KPA kritizira, da deželna pedagoška komisija ni upoštevala konstruktivnih prelogov pedagogov celovške univerze, ter da tudi ni povabila zastopnikov slovenske manjšine, po drugi strani pa vključila v „posvete" zastopnike KHD in KAB. KPA zahteva, da je treba pred morebitno spremembo manjšinskega šolstva preizkusiti od Strokovnega združenja in zvezne pedagoške komisije predlagane modele, hkrati pa terja KPA tudi razveljavitev odloka, da lahko poučujejo na dvojezičnih šolah tudi učitelji brez kvalifikacije iz slvoenščine. Kritizira tudi prepoved deželnega šolskega sveta, da se na šolah ne bi smeli deliti ali razobešati materiali za prijavo k dvojezičnemu pouku: „Reklame za dvojezični pouk, še povrhu na področju v katerem velja zakon o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ne moremo označevati kot propagadno za stvari, ki s šolo nimajo zveze (shulfremder Zweck)." KPA se ukvarja tudi s predšolsko vzgojo in ugotavlja, da je posebna želja slovenskih staršev, pa tudi nemškogovorečih družin, da bi imeli možnost pošiljati svoje otroke v dvojezične otroške vrtce. Zato opozarja KPA, da bi bila dolžnost dežele in šolskih oblasti, da pozovejo občine na dvojezičnem ozemlju, naj takoj uredijo prave dvojezične otroške vrtce. Za študente na pedagoški akademiji pa zahteva KPA dvojezično ljudsko šolo, na kateri bi lahko opravljali svoje nastope in hospitacije, s tem v zvezi pa komunisti nadalje ugotavljajo, da je za uresničitev enakopravnosti Slovencev v Celovcu neobhodno potrebna tudi ureditev javne dvojezične šole v Celovcu samem. Na celovškem sejmu: Leseni stoM iz Jugosiavije KEL k državnozborskim voiitvam Pri naslednjih državnozborskih volitvah bo KEL kandidirala skupno z VGO, Biirgerinitiative Parlament in še nekaterimi regionalnimi zelenimi in alternativnimi skupinami v volilnem združenju 'die Grtinen'", to sta izjavila na tiskovni konferenci v četrtek preteklega tedna zastopnika KEL, dr. Pavel Apovnik in Karel Smolle. V gremiju volilnega združenja „die Grtinen" so se menda tudi že zedinili, da naj bo vsaj en Slovenec kandidiral na izglednem mestu. KEL bo„ tako govornika, v volilnem združenju imela nalogo, da formulira tiste točke programa, ki zadevajo narodne skupnosti v Avstriji. Zastopala pa bo interese vseh narodnosti. Poleg tega bi si zastopnik KEL v parlamentu - če bo izvoljen - sam zadal še nalogo zagovornika pripadnikov narodnih skupnosti (neke vrste „Volksanwa!t"). KEL se namerava v okviru parla-mentskega dela pogajati za nov temeljni manjšinski zakon" (Minder-heitengrundgesetz). V tem okviru bi zahtevala: - spremembo zakona o narodnih skupinah, - upoštevanje narodnih skupnosti v radiju in televiziji, - dvojezične otroške vrtce, - zastopstvo narodnih skupnosti v raznih skupščinah (deželni zbor, zbornice itd ). K sodelovanju z „Zelenimi" sta govornika dejala, da so se stališča zbližala - tudi na deželni ravni -, zlasti še, kar se tiče vprašanja okolja in tozadevnega političnega prizadevanja. K vprašanju šolstva pa je Karel Smolle izjavil, da KEL nikakor ne bo postopala v nasprotju s stališči osrednjih slovenskih organizacij. PreJ mesece??; J?;; /e večma Tržačanov Ma že /?repr;'ča?:a. Ja /?o je-sen; tnora/a J; ?;a vo/Jve, Ja preJčay?to fzvo/? rtov /?ar/a?ne??t t?t rtov fržaž/tt' občtrt.sAt .svet. Po Ja oba za/?/eta g/eJe trrtertovartjn ?to-vega /rreJ.seJrttAa v/a Je trt rtovega tržaškega žttparta, sta bt/a ža-rtšče Artze, sta je razvt/a /?rot; /rrtča/fovartjertt. G/eJnrto tz „.s/ove?t.sbega zor-rtega bora", je bt/ bo// poz/t/vert razvoj brtze rta Jržavrtt ravrtr. PreJv.se??; rte bo razpttJČert /r ar Zamero, bar bt pomem/o, Ja bt je pojtopeb za sprejetje Jržavrtega zaborta za zaščito 57o vcrice v mora/ spet (tobrat jejtič) začeti pov-jem oJ braja. Po/eg tega je pot-rjerti preJjeJnib v/aJe v jvojem novem programa izrecno nove Je/ m Ji obvezo, Ja pojbrbi za j/oven.sbo vprajanje. Me J 2 J. jtranmi bejeJi/a, ne-bje v zvezi j prob/emi Ježe/ j pojebnim statntorrt, .sta tnJi na-j/eJnja Jva Jtavba. „Po eni Jtrani gre za žtevi/ne zabonjbe o.snatbe za j/ovenjbo man/iino, po Jrttgi pa za preJ/oge, bi bi j/ožno ttre-Ji/t to prob/ematibo. 5 tem v zvezi je večina in v/a Ja ob-vezajeta za /jbanje pozitivnib režite v". /Vovojt jama na jebi je ne-Jvomno pozitivna, a vzbaja fa-boj Jve jbrbi. Prva je, Ja jorma-/aetja ne obeta nič bonbretnega, Jraga pa, Ja nova CraMjeva .,v/aJa ne bo ime/a ve/ibo čaja za arejničitev obetov, bajti Cravi je je tobrat obveza/, Ja bo v/aJa/ /e Jo marca priboJnjega /eta, bo bo prepajti/ brmi/o brjčanjbi Jemo-braciji. G.sent mejecev, za rojstvo zažčitnega zabona ni ma/o, a taJi ne ve/ibo. Scheucher: Poraz v tastni stranki Seja deželnega vodstva OVP se je končala v ponedeljek ponoči s presenečenjem: Hannes Moik, katerega je predlagal za novega deželnega sekretarja ljudske stranke deželni preded-nik OVP in namestnik deželnega glavarja, dipl. trg. Harald Scheucher, pri glasovanju ni dobil večine. Od 40 glasov jih je dobil le 16. Ta izid pa je bil porazen za Scheucherja, ki se bo moral sedaj pač ogledovati za novim deželnim sekretarjem koroške ljudske stranke. Sedanji sekretar dr. Georg Smolnig je namreč odda! svojo funkcijo. Jankowitsch/Andreotti: Septembra na Koroškem Na tiskovni konferenci v petek.prete-klega tedna je avstrijski zunanji minister dr. Peter Jankowitsch med drugim izjavil, da optimistično ocenjuje izjave Craxija glede na južnotirolsko vprašanje. Obenem je naznanil, da se bo meseca septembra srečal z italjan-skim kolegom Andreottijem na delovnem zasedanju v Celovcu. Tudi ob tej priliki bo - kako drugače - na dnevnem redu razgovor o južnotirol-skem vpašasnju. J ankowitsch/StrauB: Avstrija ima svoje interese Avstrijski zunanji minister dr. Jan-kowitsch je odločno zavrnil trditev bavarskega ministrskega prezidenta Franc Josef StrauBa, da mu je menda Jankowitsch obljubil, da se Avstrija ne bo vmešavala v nemško (bavarsko) jedrsko politiko - konkretno v zadevi Wackersdorfa. Jankowitsch je v tej zvezi govoril o „sanjah v bavarskih poletnih nočeh" in dejal, da se Dunaj v tem vprašanju pač ne pogaja z Munchenom, temveč z nemškim glavnim mestom Bonnom. NovojJ v /ržažA/ občbtjb; b/j/ jo že ??;<:;?;/ obefavrie. ZaJrt/e J?J /Mb/a b/ ??;ora/ občbijb; jvef /z-vob'J ?;ovega ž;?/?a?;a, preJv/-Jo??M ??;cJ Jc???ob?'JČa?;jb;??; ba?;-J/JaZo??!, JojeJa?;);'??; ža/?ar?or?i b;cbe/a)e??; Z?? baJZJa^o??; LZj/e za T?*jf, bZ je je oJ/očno poZe-gova/a za Zo ??;ejzo. Z?ZcbeZZZ je ?*ača?ta/ ?;a poJpo?*o jvoje jZ?*a?:be, jocZa/ZjZov, .S7ove?;.sbe jbu/??!OjZ; Z?; Z?*eb ??;a??jj;7; /aZč?;;b jZ?-a?;b. LZjZa za TrjZ pa je ?*ača-?;a/a p?*eJvje??z ?;a Zežo jvojZb 20 JveZova/cev, bZ Zvo?*Zjo ?*e/aZZv?to večZao v zbo?*a. Po preJvZJe/ter?; jce?;ar;j;; bZ ??zo?*a/ bZzZ Zzvo/jcr; PZcbezzZ, b?*ez ab.sob;Z?;e več;'??e g/a.sov, bZ je po-Zreb?;a ZaJZ za oJobrZzev p?*o-rača?;a Z?: bZ zaZo ?;;;/?: o voJZ v p?-eJča.s?;e vo/ZZve. PZcbezzZ Za ?;je-govZ zavezaZbZ bZ j/Z zave.sZ?;o v Zo j??;er, Ja z vo/ZZvarnZ č;??;p?-ej ob/ejzZ/o ??;oč LZjZe za T/.sf, bZ je v b?*ZzZ Za ae bZ Z?ae/a več Zobbo g/a-jov, boZ /eZa 79#2, bo je bZ/a že aa vZžba jvojega vp/Zva aa vo/Z/ce. /7joJ?;a jeja 29. ja/Zja pa je je oJuZja/a po p?*eJvZJeaZ ?*ežZ/Z /e v p?*ve??; Jejaaja. Po p?*avZ/Zb je bZ/o aajp?-ej g/ajovaaje, bjer je vjZ baaJZJaZZ poZegajejo za abjo-/aZao večZao g/ajov. Ker aZ z?aa-ga/ ?abče, je j/eJZ/o Jrago g/ajo-va?;je, bo bZ aajZopa/a /e Jva baa-JZJaZa Za je za Zzvo/ZZev Jovo// re-/aZZvaa večZaa g/asov. V Ze?a Zre-aazba je PZ.sza za PrjZ, aa?aejZo, Ja bZ vzZraja/a j jvojZ/a baa JZJa-Zo?a, preJ/aga/a jocZa/ZjZo?a, Ja poJpre ajZbovega. .Seja je bZ/a prebZajeaa, j/eJZ/o je barao raz-prav/jaaje, a aa boaca jo JocZa/Z-JZZ jpreje/Z poitMi7/?o, preJ/aga/Z projejorja ArJtaaa Agae/bja Za Jugoslovanski paviljon na celovškem sejmu je letos v znamenju Jesenih stolov" iz Jugoslavije. Predstavljajo predvsem oblikovne in konstrukcijske posebnosti, manj pa prikazujejo razvoj proizvodnje stolov. Razstavljeni unikati pa zelo nazorno prikazujejo tudi socialno pripadnost ku- ta je bZ/ g/aJbo Zzvo/jea, b/jab vjern proZejZo?a o.sta/Zb. za-vezaZbov. ZgoJovZa.sbo aovojz, Ja je PrjZ prvZč JobZ/ jocZa/ZjzZčaega žapaaa, je za.seačZ/o JejjZvo, Ja je zato aajZa/ razJor ?aeJ prejž-ajo boa/ZcZ/o, bZ pogojuje po/Z-zZčao ravaotežje že aa pobrajZajbZ Za aa Ježe/aZ ravaZ ter Ja je prZ Ze?a Zgra/a bZjtveao v/ogo PZjta za PrjZ, bZ ae jbrZva JvojZ/; za-grZžeaZb protZj/oveajbZb Jta/Zžč. .S Zo Zzvo/ZtvZjo - pa je po/ZzZčaa Zgra aZ boača/a, b večjem a je je zače/a aova, bajzZ JogoJeb je t e/ močaa oJmev ZaJZ aa JržavaZ ravaZ. CravZ je aamreč bomajpojta/preJjeJaZb v/aJe aa poJ/agZ aebega jporazama j bržčaajbo Jemobractjo; če že ae-bje Jrugje, ZjZočajao, P.S/ pož-vZžga aa Jogovore j KD, Zo ae more ZzZ mZmo aeopazao. Zato je je ZržažbZ voze/ zače/ razreževaZ/ v PZ?aa?aeJ preJjtavaZbZ jtraab v/a Jae večZae Za razvoz/a/ je je po ajZbovZb aavoJZ/Zb. Paboj, bo je aovZ župaa zaprZjega/ (7. avga-Jta), je mora/ poJp/jat/ oJjZop Za jporočZzZ javaoj/Z, Ja bo araJao oJjtopZ/ aa prvZ jejZ občZajbega jveta, bZ bo TO. jep/embra /etoj. MeJzem bo jo ZržažbZ po/ZzZbZ aa Je/a, Ja aajJejo Jo ZeJaj aovo rež/Zev, je /abbo z/ajt/ j/oveajba javaojZ čaJZ, aa babo brbbZb ao-gab JtojZjo aebatera aače/a. Omeajeaa po/ZzZčaa JogoJba, jZa j jvojo jpebZaba/araojZjo preJjtav//a/a pravZ po/ezaZ ae-aavaJaZ vZžeb po/ZzZčae jezoae Za prZbrZ/a žtevZ/ae Jrage aovojzZ. Pe bomo apožteva/Z prZ žZržem obračaaa tega vročega po/eZ/a 79R6. Pave) Štranj pcev; prav tako pa lahko raz-vidimo tudi zgodovinsko dejstvo, da recimo na kmetijah vse do sredine 17. stoletja sto! kot možnost za sedenje na kmetijah ni bil v rabi. Jugoslavija se razvila v enega največjih producentov stolov, saj jih izdeluje kar 10 milijonov letno, izvaža pa jih letno za okroglih 110 milijonov dolarjev. Pri tiskovni konferenci pa je novi zastopnik jugoslovanske gospodarske zbornice v Celovcu dr. Rudi Kropivnik povedal tudi nekaj številk iz jugoslovanske industrije in turizma. Tako je poudaril, da je narasla industrijska produkcija v prvem polletju 1986 za 5,2 odstotka, turizem pa za en odstotek, čeprav je število prenočitev inozemcev nazadovalo za štiri odstotke. Izvozi iz Jugoslavije v Avstrijo so nazadovali za 1,4 odstotka, uvoz iz Avstrije pa narasel za 5,7 dostotkov. Zato si Jugoslavija želi izboljšanje teh ekonomskih odnosov z Avstrijo. Meseca septembra bo startala ljudska zahteva po uvedbi „davka za zaščito okolja". Ta davek naj bi zadel vse izdelke iz mineralnega olja - vsak liter naj bi se podražil za 50 grošev. Iniciiral bo to akcijo - ki bo brez dvoma še deležna diskusij -, takoime-novani „Konrad-Lorenz-Volksbe-gehren". Na ta način bi se zbralo 8,7 milijard šilingov na leto - tako argumentirajo zagovorniki zahteve -, to vsoto pa bi porabili izključno za zaščito okolja: za ukrepe, ki bi pomagali čistiti zrak in vodo. Nadalje bo ljudska zahteva še terjala uvedbo povzročiteljskega principa: plačal bo torej tisti, ki povzroča onesnaženje. Marsikateri izmed bralcev bo sedaj ugovarjal: „Še več davkov naj plačujemo?", ali pa „Ukrep krade denar iz žepov tistih, ki ga nimajo!", ipd. Mislim pa, da bo treba glede na to ljudsko zahtevo upoštevati dve strani: Po eni strani je res, da bo moral plačati vsak izmed nas, če bo ljudska zahteva uspela, saj je povišanje za 50 grošev/liter kar občutljivo. Treba pa bo videti tudi drugo stran: v zadnjih dneh se naprimer kar kopičijo vesti -tudi v okviru lesnega sejma v Celovcu jih je bilo slišati -, da so naši gozdovi zaradi onesnaženega okolja resno ogroženi. 3d(X) dreves menda umre dnevno v Avstriji. Težko prizadeto „VEHKA Odmevi v časopisju Deto, //. & /986, p/fe/ože //ort«; 7ago /e Ma „Ee/?7:a pa?aar;;a" 08 jvet-/o6?;e??!, prmror.sZrf??! 6ogaj?va ?:a fre?!Mfže H«/;pravapaja za oč;', sa//cpoaa/a/a.s/Ao-/učne /J;ov?ie po4o8c. 7*a/:.s'?:o pa /e ?nen?/a 4o8ro, pravo //a?7sLo g/e4a/i-iče. o8 z/iiparpa a/; razvparpa 8r;f;č?ic zavej?/;?: „g/e