Gospodarske stvari. Listne uši in kako jih pokončati. M. Skoraj ni bolj ostudnega škodlji^ca na nasib pridelo^a^nib rastlinab nego so liatne uai. Nahajajo se 7 raznih podobah in skoraj 7 7seb bar^ah, 7 zeleni, temnoruja^i, modri, 5rni in 7 nešte^ilnih tramab ne zadržujejo in pa5ijo samo rasti raznih rastlin, ampak kvarijo in neužitne delajo razne zelenja^e, kapua, zelje itd. Še bolj sitne pa te gnjusne nadležnike dela ta okolia5ina, da jih težko kteri pomoček pokonča; kajti pomočki, kteri bi jih goto^o uničili, 80 tudi rastlini, na kteri so, pogubni. Kot dobro sredst70 proti njim se priporoča žajfnica ali lug iz tobako^ega pepela. Z pomočjo pripra^nega sopka se uai zjutraj, ko še na kupčekih sede, z žajfnico ali z tobako7ira lugom pra7 dobro poškrop6. To 8redst70 je vendar le bolj na malem rabljivo. Ako se uši na vraičih prikažejo, kteri se dajo brez 7elike škode porezati, se ti kolikor mogoče porežejo in potem rastline z žajfnico poskrope. V ta namen se jemlje navadna prosta čina žajfa in sicer 1 del žajfe na 60 delo7 7ode. Da žajfoica še močnejša postane in namen pokoncanje uši goto7ejae doseže, se ji se nekoliko vode prilije, 7 kteri se je nekaj kvasije kubalo. Taka zinea je pra7 gienka in grenkobe uši ne strpe. Se drugo sredst^o, a kterim se listne uši na debelo z zelenjave, kakor z kumar, dinj, zelja preganjajo je aledeče: 7zame se blizo 65 kil. saj, na ktere se 2 hektolitra 7ode nalijeta. Najboljša je mebka 7oda, deževnica. Ta znies se skozi 10—14 dni vsak dan z kako staro metlo ali z kakim kolom dobro prenoeša. Potem se 7sa ta tekočina skozi tanko sito ali pa skozi kos kane^asa 7 drugo čisto posodo pretoSi, 7 kteri je 50 kil. lesenega oglja. V to se blizo 1 7s kil. no7o pogaaenega apna dene. Po d^eh dneh se 7sa teko5ina zopet precedi in ž njo 7saka uai^a rastlina lahko škropi. Vspeh je pre goto7. Pa ne samo listnih uši ta tekočina pokončuje, ampak tudi marsikteri drug nadležen in škodljiv mr6es. Vrh tega pa še rastlinam kaj dobro tekne. Z njo poakropljene zeli se očistijo in potem prav močno rastejo. Če je samo poaamezna ktera rastlina n. p. raatlina v loncu ušiva in 5e jo ne gre lahko z to tekočino škropiti, se pa po koncu v njo noter do korenin pomo6i. Dva-, k veSemu trikratno pomakanje uši pre vse prežene. Zamakanje v zelenjakn. M. Sploh je znano, da zamakanje, polivanje ali akropljenje o vro5em soln5nem vremenu z mrzlo vodo rastlinam v ob5e ne le ni6 ne basni, marveč škoduje. Poaebno velja to o kumarab. Praaa se tedaj, kako, kedaj in z kakošno vodo se kumaram z koristijo zaliva? Ko bi se kumare o subem vremenu brez zamakanja puščale, bi se usušile ali vsaj popa5ile. Kumare ae morajo po vsakem vro5em dnevu mo5no zamočiti pa le zve5er po solnSnem zabodu. V ta namen so najprimernejše okoli 1 — 1 7a decimetra široke in ravno tako globoke grabice, v ktere se potem na večer toliko vode spuati, kolikor je morejo zajeti. Ako je zato poto5nica ali voda iz kakega ribnika na razpolaganje, je to tem bolje. Kumare tako zamakane bodo o subem vremenu obilno lepega sadu nastavljale. Kjer pa okolišcine tega ne dopuščajo in kjer mehke vode ni in kjer se kumare le bolj na drobno za domače pridelujejo, tam je dobro kad ua vrtu v zemljo zakopati in jo potem z vodo vsako jutro napolniti, da se črez dan na aolncu zastoji in ugreje. Še le tako ugreta voda je potem za zamakanje kuniar pripravna. Kjer se pa zelenjad v veliki nieri odgaja, tam pa kaže na primernem meatu v vrtu mali ribnik narediti in ga potem bodi si po kakem pritoku, kar je najboljše, ali po dovažanju ga z vodo polniti in tako vodo za svoje namene pripravno delati. M. Eako krompir za kuho dolgo dober ohraniti. Da krompir za kuho dolgo dober ostane, se moiajo gomolji za 5—6 minut v pe5 položiti, iz kteie se je ravnokar kruh vzel. Tako aparjen krompir se potem v suho klet poapravi in do porabe hranuje. Toplota v pe5i krompirju del vode odvzame, kar se že na tem spozna, da posamezni gomolji grbanSasti postanejo, kar pa nič ne škodaje, ker se gube kmalo pozgube, kakor hitro krompir nekaj dni v kleti leži. Toplota seveda tudi cime v krompirju uni6i tako, da tak krompir ni ve6 za seme tem boljši pa za kuho. M. Dobra in cena kolovozna maža za vsakojake vozove. Ta maža se nareja iz 5istega dobrega laakega olja (58 kr.), kteremu se nekoliko (za 5—8 kr.) avinčaka (Wa8serblei), kakoraen se v vaaki materijalni atacuni dobi, primeša. Predno se z to mažo voz pomaže, se cela zmea prav dobro premeša. Ta maža je za pozimski 5as; za poletje se pa vzame pol laškega olja, pol pa razpušeenega govejega loja v jednakih merah. Tej zmesi se svincak, kakor prej pridene. Vendar se mora pa gledati, da se preve5 avinčaka ne vzame, ker bi se sicer koleaa prenaglo do suhega zovzila. Maža se po osi do redkega razmaže. Kakor skušnja kaže, ni druge nobene kolovozne maže, ki bi bila boljša, trpežnejaa in cenejša kakor ta, ki si jo vsakdo sam lahko napravi. Sejmovi. 12. avgusta v Vržeju; 14. avg. pri Devici Mariji na Ptujaki gori; 16. avg, v Lembahu, v Sevnici, v Pobrežju fare sv. Vida, v Mozirju, v Vozenici, v Stradenu, v Strasa-u; 17. avg. v Jarenini; 18. avg. v Slov. Gradcu; 19. avg. pri Devici Mariji v pušSavi.