Poštnina plačana v gotoviai.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo Je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška ce*ta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS zaaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para, Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane 'beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 95.	Sreda 20. novembra 1929.	Leto IV.
Angleška rudarska pogajanja.
Solidarnost zveze podjetnikov poka.
Yorksbirska'sekcija zveze premogovniških podjetnikov se je odrekla politiki svoje zveze. Rudniški 'podjetnika yorksliirski so se v nasprotju proti večini izrekli za program vlade, to je, za skrajšanje delavnika v rudnikih zaenkrat od osem na sedem in pol ure ter za osnovanje prodajne organizacije. Ti podjetniki pravijo tudi, da morajo rudniški posestniki podpirati vlado v stremljenju po sporazumu v rudarski industriji. Sekcija imenovanih podjetnikov je iz zveze izstopila. Uspešna pogajanja so s tem otežkočena. Macdonald, iki je pri pogajanjih sam navzoč, je priporočal zastopnikom rudarjev, da naj ne formulirajo zahtev preradiikalno, ker je pogodba vendarle prednost, ki jo mora delavstvo skušati doseči. Rudarski zaupniki so potem predlagali, da naj vlada predlaga nov zakon o minimalnih plačah, če ne more dobiti jamstva, da se mezde ob skrajšanju delovnega časa ne bodo znižale.
Delavska vlada za razorožitev.
Londonska razorožitvena konferenca.
Delavska vlada je razposlala vabila na pomorsko razorožitveno konferenco, ki se bo vršila 21. januarja 1930. Po londonski konferenci se bo vršila seja 'Društva narodov.
Poostren spor zaradi pomorskega oboroževanja.
Med Italijo in Francijo se že dolgo vrši boj, in sicer zahteva Italija enako mečno mornarico, kakor jo ima Francija. Francosko časopisje sedaj jasno pove, da ne more biti govora o tem 'ter očita Italiji, da je pogajanja onemogočila in da mora Francija varovati svoje kolonije in imeti sposobno mornarico kot svetovna sila v svoje varstvo. Italijansko časopisje pa skuša sedaj oprati svojo malomarnost s kričanjem in psovanjem'. — Ti dogodki nikakor niso ugodni za priprave na razorožitev. Mednarodna diplomacija, če ji je resno za stvar, bo morala v interesu človeštva — diktirati mir.
Vladna kriza na Čehoslovaškem.
Ministrski predsednik Udržal ne more sestaviti vlade.
Bivši ministrski predsednik Udržal sestavlja že tri tedne novo vlado. Češki socijalisti, ki so bili pozvani, da vstopijo v vlado, so izjavili, da brez nemških socijalistov ne gredo v vlado. Pričakujejo, da Udržal vrne mandat za sestavo vlade, ker je verjetno, da se mu sestava ne posreči. Po političnem razpoloženju utegne dobiti mandat za sestavo vlade socialist Ham pel. Nemški in češki socialni demokrati so po volitvah najmočnejša stranka v parlamentu. Agrairci stoje na stališču, da naj bi bile_ nove vladne stranke vse dosedanje, razen slovaških klerikalcev, in socijalni demokrati. V političnih krogih, ipa 111 eni jo, da bi taka utegnila obstojati le par mesecev. Nikakor pa ne marajo agrarci, da bi se ustanovila koalicija agrarcev, socijalnih demokratov in narodnih socijalcev, ker žele imeti v vladi tudi v bodoče meščansko večino, dočim jim socijalni demokrati ponujajo le pariteto.
Angleška delavska vlada za nezaposlene.
Nov zakonski načrt.
Ena najvažnejših nalog angleške delavske vlade je skrb za nezaposlene. Vlada je že nedavno dovolila milijonske zneske, sedaj je pa napravila nov korak s tem, da je predložila parlamentu načrt zakona, ki bistveno izboljšuje sedanjo preskrbo nezaposlenih. Zakon pat ima prehoden po-men, ker so potrebne še temeljitejše reforme za oskrbo nezaposlenih. Ta nova preskrba se bo zgradila na popolnoma novi bazi.
Za nezaposleno mladino.
Dne 15. t. ms. vloženi zakonski načrt zagotavlja predvsem šoli dorasli mladini medi 14. in 16. letom, ki je bila doslej izvzeta, drugačen položaj. Obenem, ko se raztegne šolska obveznost do dovršenega 15. leta (prej do 14. kakor pri nas), se pravica do preskrbe za nezaposlenost dodeljuje namesto šele od’ šestnajstega že od petnajstega leta dalje, tako, da ima šoli dorasla mladina takoj pravico do oskrbe za nezaposlene. Drugo izboljšanje zakona se pai tiče povišanja podpor.
Tretje in najvažnejše izboljšanje je, da se odpravi določba, po kateri se je podpora takim, ki »ne iščejo res podpore«, smela odtegniti, Ta določba, ki so jo uradi za nezaposlene razlagali po svoje, je samoobsebi umevna pod konservativno upravo vedla do nezdravih razmer. To je delavskega ministra mis Bondfield prisililo, da je to določbo odpravila. V bodoče naj se odkloni podporo le, če
nezaposleni noče sprejeti primernega dela.
Četrto izboljšanje se tiče onih, ki so prejeli že vso podporo. Doslej so izgubili pravico do podpore, če niso v teku dveh let zopet delali vsaj trideset dni, Z novim zakonom se doba podpore podaljša za eno leto. S tem bo v času od aprila 1930 do aprila 1931 nadalje deležnih podpor 120.000 delavcev.
Prispevki za nezaposlenost ostanejo neizpremenjeni, čeprav bodo izdatki 12 milijonov funtov večji, ker j bo država prispevala 25 milijonov j funtov.
Skrajna desnica in levica proti.
Zakonskemu načrtu nasprotujejo ! desni konservativci in levo krilo ne-J odvisne delavske stranke. Delavskim \ zastopnikom (okoli 20 poslancev) se ; zdii zakon še preslab, ali vlada si za-j enkrat ne upa prodreti z boljšim zakonom.
Delavski dopusti.
Delavski poslanec Winterton je predal v angleški zbornici zakonski načrt, da naj se vsem delavcem, ki so eno leto v službi, dovoli po en teden plačanega' dopusta. Načrt je bil v drugem čitanju sprejet. Ker pa zakon ni predlog vlade, se je moral odkazati v zrnislu določb vladi, da predloži na podlagi inicijativ-nega predloga vladni zakonski načrt,
Vlada je predlog načelno sprejela in ga predloži 'parlamentu takoj prihodnje leto.
Berlin voli rdeče!
Socijalni demokrati, kot najmočnejša stranka, so dobili 651.735 glasov in 65 mandatov, komunisti 565,595 glasov in 56 mandatov. Vse meščanske stranke skupaj pa le 87 mandatov.
Pri včerajšnjih volitvah je bilo od-
danih v Berlinu 2,294.674 veljavnih in 17.438 neveljavnih glasov. Na posamezne stranke odpade po izpre-menjenem proporcu sledeče število glasov in mandatov:
Socijalni demokrati 651.735 glasov in 65 mandatov (poprej 604.696 glasov in 63 mandatov); komunisti 565.595 glasov in 56 mandatov (poprej 347.381 glasov in 43 mandatov); nemški nacijonalci 404.756 glasov in 40 mandat, (poprej 385.424 in 47 mandatov), demokrati 138.511 glasov in 14 mandatov (poprej 171.954 glasov in 21 mandat.), nemška ljud. stranka 154.200 glasov in 15 mandatov (po-
prej 111,446 in 14 mandatov), gospodarska stranka 100.289 glasov in 10 mandatov (poprej 72.263 glasov in 10 mandatov), centrum 81.414 glasov in 8 mandatov (poprej 63.265 glasov in 8 mandatov), narodni socijalisti 132 tisoč 31 glasov. Narodni 'socijalisti so imeli poprej 13 mandatov, nova volilna geometrija pa jih' je popolnoma uničila.
Že danes pa se lahko trdi, dat je koalicija socijalnih demokratov in komunistov v Berlinu izključena.
Tudi v Pragi so pri zadnjih državnozborskih volitvah * socijalni demokrati in komunisti dobili večino.
Bolna Bolgarija.
Poboji in umori Mihajlovcev in Protegeristov. — Ali bodo upoštevali nasvet odposlanca Socijalistične delavske internacijonale de Brouckereja? — Pomirjenje Bolgarije predpogoj za miren razvoj balkanskih prilik.
Dne 15. t. m. so se zopet pričela pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo v (Sofiji, Politične razmere v Bolgariji, ropi in umori ter izigravanje vlade pa kažejo, da mora prej ali slej iz sedanje države nastati nova Bolgarija, ki bo vedela, kaj more in hoče. Značilno je, da je Uzunov izropal vlak, potem pa imel na izropane potnike govor, v katerem je napadal vlado in jih navduševal za umorjenega Stambolijskega in njegovo politiko. Bolgarski merodajni politični krogi so nekonsolidirani ter porabljajo posamezne makedonstvujoče čete oziroma skupine drug proti drugemu. Odtod dobiva glavno hrano sovražno divjanje, ki ustvarja vedno večjo ne-
varnost. — iNe sodnik, ne policaj, ne uradnik ni več varen, da mu njegov prijatelj, tovariš ne bo nahujskal rop ali celo umor na vrat. Nekako v tem praivcu se razvijajo razmere v Bolgariji. In v prvi vrsti bi bilo treba urediti te razmere, če bi hoteli govoriti o Bolgariji, s katero naj se sklepa državna pogodba. Popolnoma prav je imel de Brouckere, ki je želel vedeti tudi umevanje Vanče Mihajlova in Protegerovcev. Povedal jima. je tudi, da na pomioč evropske demokracije ne more računati niti ena, niti druga. Svetoval je obema grapama, da naj prenehata s svojo teroristično politiko v in izven Bolgarije, tako hočeta svoji domovini dobro.
Klofute med ponočnjaki — diplomatski spor.
Puhla domišljavost ali provokacija.
Prejšnji teden ponoči od petka na soboto je italijanski polkovnik Casso-ne, član italijanskega poslaništva v Beogradu, krokaj’ in prišel ob dveh ponoči v nočni lokal Palace-Bar, kakor zaidejo tja tudi drugi beograjski ponočnjaki. Zabaval se je z barskimi damami, kakor delajo to tudi drugi pijanci. Med' razgovarjanjem je jel sramotiti v francoščini Beograd in Srbe. V bližini je sedel beograjski trgovec Radoljovič, ki je vprašal polkovnika, če je Beograd res »posra-no« mesto, kakor je trdil polkovnik pravkar. Italijanski diplomat pa je poskočil in prisolil trgovcu zaušnico, ki mu jo je trgovec mahoma vrnil s krepkim boksarskim udarcem v levo stran glave. Udarec je bil krepak, kajti polkovnika so odnesli iz bara, ki se je pa morda le iz strahu potuhnil in padel. Taka je senzacijonalna zgodba italijanskega letalskega oficirja pri poslaništvu v Beogradu po .poročilih listov.
Že prihodnji dan izroči italijanski poslanik Galli jugoslovanskemu zunanjemu ministrstvu zaradi dogodkov protestno noto in zahteva kaznovanje krivoa in zadoščenje italijanskemu oficirju.
Preiskava je dokazala, da je dogodek povzročil italijanski oficir, to-dai italijanski poslanik je kljub temu zahteval, da se trgovca kaznuje, na kar je bil aretiran in obsojen na 20 dni policijskega zapora.
Nedavno so se stepli vinjeni italijanski in jugoslovanski mornarji v Gružu. Tudi takrat je italijanski poslanik zahteval zadoščenje.
Oba dogodka, tako beograjski kakor graški, sta popolnoma privatnega značaja. Če sta italijanski polkovnik in 'beograjski trgovec kalila mir, tedaj spadata oba pod dotične policijske določbe in se ju naj kaznuje. Za zaušnice naj bi bila vložila drug proti drugemu privatno tožbo. Tako veleva zdrava človeška pamet,
Cassone se je klatil kot privatna oseba po nočnih lokalih, kakor vsi drugi pošteni in nepošteni ponočnjaki, domačini ali inozemci. Kako torej pride italijanska diplomacija, ki mora biti vendar resna ustanova, da se postavlja za ponočnjaka, ki je slučajno dobil odgovor, kakršnega je iskal? Italijanski poslanik porablja avtoriteto državne diplomacije, da vsaj navidez opere člana svojega poslaništva, ki je prvi dal klofuto v nočnem lokalu, zato, ker je dobil to klofuto vrnjeno.
Trgovec Radoljovič je iz protesta pričel v zaporu z gladovno 'stavko.
Ne le jugoslovansko, marveč tudi nemško, francosko, angleško in drugo časopisje je mnenja, da je početje Italije izzivanje, navadna provokacija.
Naloga svetovne diplomacije je, da končno pove Italiji, da je takih neumnosti, ki neprestano ustvarjajo novo sovražno in šovinistično razpoloženje med državami in ogrožajo mir, dovolj!
Pogodba med Jugoslavijo in Bolgarijo bo imela več pomena le, če se bo naslanjala na splošno mnenje v Bolgariji, nekako enotno rezultanto političnih naziranj v Bolgariji. Zakaj nedvomno je, da je ta stremljenja skupin spraviti v soglasje in do jasnosti, preden bo mogoče z zanesljivim uspehom rešiti balkanske spore in pomiriti Balkan.
Srednjeveška reakcija na Madžarskem.
Uvajanje vojaške diktature.
V madžarskem (parlamentu so sprejeli nov vojaški kazenski zakon, ki niti za srednji vek ne bi bil več primeren. Proti zakonu je govoril demokratski opozijonalni poslanec Karl Rassay, ki je poudaril, da se z novim zakonom razširjajo izjemne mere na vso državo. Državo se hoče izpremeniti s tem zakonom v ječo. Parlament dela vojne zakone, namesto, da bi se bavil z gospodarskimi vprašanji; vse pa gre za tem, da se ohrani sedanjo diktaturo, ki hoče preiti v vojaško diktaturo. Devet let že vlada sistem internacij in protek-cij, ki jih hoče ta zakon sanikcijonira-ti. Novi zakon je pa čisto policijsko sredstvo v rokah vlade, ker dopušča v vsakem primeru tajno razpravo, uvaja smrtno kazen tudi za mladoletne in določa celo kazen pretepanja. Dalje določa zakon smrtno kazen za strahopetnost, ki je posledica bolezni ali duševnega stanja. Po tem zakonu se podtreja tudi civilno prebivalstvo pod vojaško sodišče, kar je v nasprotju z državljanskimi svoboščinami. Uporaba orožja proti neoboroženim je relikvija srednjega veka. Po starem zakonu je bila poraba orožja dopustna samo za tretjo osebo, novi zakon pa dopušča ubijanje med štirimi očmi. Dvajsetletni poročnik ima pravico, da ubije starega neoboroženega podčastnika brez odgovornosti. Govornik je končno poudaril, da se z novim zakonom hoče stabilizirati izjemno stanje, ki obstoja in da Bethlen ni govoril resnice, ko je obljubljal, da vrne državljanske svoboščine. Ugled Madžarske v inozemstvu bo zaraditega isilno trpel. — In po seji je Bethlen zopet izjavil, da pojde še dalje. Torej, kdaj bo konec reakcije na Madžarskem?
V krempljih reakcije.
Načrt občin, zakona za Budimpešto.
Madžarski minister za notranje stvari je predložil parlamentu nov občinski zakon za Budimpešto. Delokrog višjega župana (uradnika) se razširi. Mesto ®e razdeli v 14 okrajev.
V občinski svet naij se voli 140 članov, 18 članov imenujejo odvetniška, notarska', kmetiška, trgovska in obrtna 'ter zdravniška zbornica in 32 jih voli občinski svet 'kot dosmrtne člane. Razentega so člani občinskega odbora mestni poveljnik (vojak), ! predsednik državnih železnic, pred- I sednik narodne banke, župan in trije ; podžupani. Vloženo listo mora pod- ; pisati en tisoč volil cev. Volitev se ! vrši nia šest let. Govorniki bodo smeli govoriti največ pol ure, če traja debata nad dve uri, ®e govorniški čas skrajša. Proračun mora biti sprejet v osmih dneh. — Kam vodi tia sistem parlamentarizma še pokažemo.
S Cankarjem za delavsko kulturo!
Sijajen uspeh Cankarjeve družbe. — Pregled organizacijskega razvoja v prvem letu poslovanja. — 6000 članov.
Zanimivo je tudi, kako se deli
Cankarjeva družba je postala z dnem ustanovitve ljubljenka delavstva in javnosti (Sploh. Z neverjetno marljivostjo in vestnostjo iso šli za-upniki-poverjeniki raznih delavskih organizacij in tudi drugi simpatizerji delavskega gibanja na delo. Do določenega roka je bilo zbranih za Cankarjevo družbo okoli 4000 članov in po podaljšanju roka za sprejemanje članov še okoli 2000, tako da šteje družba
ob zaključku 6000 članov.
Iz početka so nekateri zaupniki dvomili v možnost uspeha take delavske knjižne družbe, toda prvi lepi uspehi so zaupnike navdušili, hrepenenje po dobrem čtivu se je zbudilo v delavstvu in šli so na novo delo s tako marljivostjo, da je morala družba prirediti drugo naklado svojih knjig.
Družba je izdala štiri lepe knjige za svoje člane
ob nizki članarini 20 dinarjev.
Lepe, bogate po vsebini, za vsakogar vse ali vsaj mnogo, kar ga zanima. Celo meščanska in druga kritika se o knjigah izraža pohvalno.
Toda ni naš namen razpravljati danes o knjigah, marveč hočemo samo podati nekoliko slik, kako je družba široko zasidrana v prvi vrsti med organiziranim delavstvom1 in tudi v drugih plasteh prebivalstva.
Za leto 1929-30 je imela Cankarjeva družba
205 poverjenikov po raznih krajih in organizacijah. Naš pregled se ozira samo na poverjeništva v Jugoslaviji. Razen teh poslujejo poverjeništva v Avstriji, v Nemčiji in v Ameriki.
(Poverjeniki družbe ,so nabrali po raz nih strokah naslednje število članov: »Svoboda«	1128
Zedinjena zveza železničarjev	989
Splošna delavska zveza	337
Konsumno društvo za Slovenijo	276
Zveza rudarjev Jugoslavije	398
Zveza kovinarjev	380
Osrednje društvo lesnih delavcev	210
Zveza živilskih delavcev	112
Zveza privatnih nameščencev	78
Oblačini delavci	47
Strojniki in kurjači	39
Momopotski delavci	25
Natakarji	25
Razne druge organizacije, poklici in listi 537
Marljivi poverjeniki so zbirali Člane družbe seveda tudi izven svoje organizacije, zaraditega in pa ker pri posameznih članih ni povsod' o-značen poklic, delitev članov po poklicih ni popolnoma točna. V glavnem pa je pregled pravilen.
Posamezni člani, ki so se prijavili na vabilo, ki je bilo priloženo nekaterim listam, pripadajo večinoma:
Intelektualcem in nameščencem	498
Vojnim invalidom	92
Raznim naročnikom »Del. Politike« 139 Svobodni mladini	40
Raznim poklicem	’	130
članstvo družbe v glavnem	po krajih.
Ta pregled nam nudi	naslednjo sliko:
Ljubljana	955
Beograd	30
Zagreb	42
Celje	78
Maribor	551
Ptuj	112
Drvar (Bosna)	11
Moste pri Ljubljani	46
Ježica pri Ljubljani	23
Hrušica pri Ljubljani	39
Devica Marija v Polju (Zalog)	45
Litija	73
Zagorje ob Savi	109
Trbovlje	145
Hrastnik	132
Zidanimost	39
Rajhenburg (postaja)	6
Rajhenburg-Senovo	63
Videm-Krško	18
Brežice	9
Rimske Toplice	14
Griže pri Celju	9
Vojnik	25
Zabukovca	5
Sv. Pavel pri Preboldu	41
Ljubno pri Celju	31
Velenje	27
Slovenjgradec	15
Šoštanj	52
Štore	16
Ponikva	30
Žreče	14
Pragersko	20
Ormož	8
Sv, Miklavž-Hoče	6
Tezno pri Mariboru	12
Studenci (nekaj jih je pri	Mariboru) 8
Limbuš	7
Ruše	98
Vuzenica	9
Brezno	9
Muta	10
Prevalje	37
Mežica	25
Guštanj	33
Črna	29
Leše	32
Sv. Jurij ob Ščavnici	15
Vič	65
Borovnica	35
Dol. Logatec	7
Rakek	29
Stari trg pri Rakeku	29
Kočevje	22
Novomesto	16
Dolenjavas pri Ribnici	6
Št. Vid nad Ljubljano	35
Medvode	15
Kranj	37
Šenčur pri Kranju	10
Tržič	85
Kropa	10
Mojstrana	24
Lesce	20
Javornik	88
Jesenice	95
Dobrna pri Jesenicah	8
Gorje pri Bledu	54
Boh. Bistrica	21
Pri tem pregledu	niso	navedeni
nekateri kraji, kjer ni	delavskih or-
ganizacj.	.
Inozemski poverjeniki so prejeli c d družbe knjig za 475 članov.
Ta kratki pregled	(Organizacijskega poslovanja družbe	nam	ipredočuje
veličino zasnovanega	(podjetja, ki
sloni na zvestobi poverjenikov in na potrebi, da ise med našim	delavstvom
in prebivalstvom sploh	čimbolj razši-
ri dobra, lepa in znanstveno-poučna knjiga. Narod in družba	sta lahko
hvaležna zvestim poverjenikom in jih prosita tudi v bodoče enako vrle podpore.
Program Cankarjeve družbe za bodoče leto bo lepši,
zlasti bo družba polagala važnost na leposlovje in krasno opremo knjik z novimi lepimi slikami in ilustracijami. Te dni se namreč sestavlja knjižni program za leto 1930-31, ki se v kratkem objavi.
Prvo leto Cankarjeve družbe nam je dokazalo, kako silno mogočne iso delavske organizacije tudi kot kulturni faktor; drugo leto naj bo ta dokaz še trdnejši, še mogočnejši.
Cankarjeva družba mora v bodočem letu prekoračiti število 10.000 članov. To je mogoče. Tako voljo imajo poverjeniki družbe in delavske organizacije, ker vedo, da je boj z uma svitlim mečem najuspešnejši in najzanesljivejši. — Zato naprej in naprej!
Kmetijska dru2ba za Slovenijo razpuščena
Ustanovljena Kmetijska družba v Ljubljani,
Dravski ban iniž. Dušan Semec je 12. t. m. razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo po zakonu o zaščiti države, češ, da je prekoračila svoj delokrog. Dne 14. 't. m. je pa že prevzel od bana imenovani upravitelj u-pravo imetja družbe in vodstvo tekočih poslov,.
Medtem pa je banska uprava že potrdila nova pravila Kmetijske družbe v Ljubljani in se je 16. t. m. tudi vršil ustanovni občni zbor nove družbe, Poročilo pravi, da je novi odbor začasen. Odbor šteje 18 članov: predsednik, dva podpredsednika in 12 odbornikov ter 3 pregledovalce računov.
Razpust ise uradno utemeljuje s tem, da je bila družba tvorišče dveh bivših političnih strank (katoliške ljudske stranke in samostojne 'kmetijske stranke) ter da je poslovala po kupoijskih principih (z dobičkom) in da je dajala blago cenejše nečlanom 'kakor članom (družbi Ekonom). Vr-hutega je člane sprejemala ali odklanjala iz političnih vidikov.
VI upravnem odboru so: Predsednik vladni svetnik Oton Detela podpredsednika industrijec Lenarčič Josip (Verd pri Vrhniki) in . župnik Hauptman Peter na Dobravi pri Ljub-j ljani.
j V novem odboru je dalje osem j bivših pristašev bivše slovenske ljudske stranke, 'dva bivša pristaša 1 samostojne kmetske stranke (med njima župnik Piber iz Šenčurja), štirje ! bivši radikali; o ostalih ne vemo, katerim strankam so pripadali pred ; 6. januarjem.
I Nova družba obsega delokrog | Dravske banovine.
Preosnova družbe se je torej izvršila povsem v zmislu stanja po 6. januarju.
Aleksander Neverov:
TaM — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	3
Kakor v pravljici je stal pred njim Taškent — mesto, kruha bogato. Gorice so tam — 'hej! Molče si napolniš urjuka*) poln žep. Nič zato, če tudi kdo vidi.
Govorili so mužiki, da je zrak tam zelo vroč. Zaduši se lahko človek. Tudi tega se Miška ni bal. Gotovo so tam tudi reke, kakor pri nas. In če so reke, se gotovo ljudje tudi kopljejo.
Ko je Serjoška omenil Kirgize, mimo katerih bo treba iti, se Miška tudi tega ni ustrašil.
— Ako so Kirgizi . . . ljudje, čemu da bi se jih potem bal?
— Ali morda niso ljudje?
— Da vidiva!. Sedaj trosijo vsemogoče neresnične vesti.
4.
Na polju je vladala tišina. Pod modrim nebom so peli škrjančki.
Nižje je zvenela žica na brzojavnih drogovih, postavljenih v dolgih vrstah ob cesti. Za temi drogovi je postaja. Na postaji je vlak. Miška ga je videl že dvakrat, ko je hodil z očetom v Samaro. Zanimiva reči Dirja kakrh petdeset sežnjev daleč, iz dimnika se kadi, 'kakor če se kuri v peči m piščalka brlizgai.
Miška se je napotil, v očetovo suknjo oblečen, prepasan z vojaškim pasom ter široko mahal
*) Urjuk pravijo Uzbeki, pomeni marelice.
s palico. Na plečih vrečica, pud*) držeča in v njej še druga vrečica, sešita iz rdečega dela materine srajce. V rdeči vrečici železen lonec, cunjica s soljo, košček kruha iz trave pečenega in staro ba-bično krilo, ki ga je treba v mestu prodati.
Serjoška je korakal bos na levi strani. Veliki lapti, primerni za mužika, z dolgimi ženskimi nogavicami so mu viseli preko pleč. K laptam sta bili privezani dve vreči, zviti kakor cev.
Šla sta in vzpodbujala drug drugega. Nič pomišljati, nič se obotavljati. Ako zboli eden izmed njiju, mu mora drugi streči. In ako eden izmed njiju kaj dobi, si med seboj razdelita.
[Ko se je videla 'majhna postaja, je rekel Serjoška:
—• Glej, Miška, dim vidim. Ali ni to naša ču-gunka?
Miška je razširil dlan nad očmi.
— Sedaj so vse čugunke naše. Na katero prideva preje, na tisti se popeljeva.
— Ali jih je mnogo?
— Dvajset.
— Ti greš naprej?
— Oho.
Serjoška se nasmehne.
—- Nič se ne bojim. Koliko verst isva že prehodila:, a noge še niso utrujene. Poskusiva meriti sežnje!
— Moji koraki so daljši od tvojih.
— Tudi jaz bom delal dolge korake.
Miška svetuje:
— Ni treba hiteti. Preveč se utrudiva.
*) Pud = 16■*/. kg.
Na majhnem hribčku sedeta, da si oddahneta. Vzela sta cunjici s soljo in ju razgrnila po trati, Serjoška je rekel:
— Več soli imam, kakor ti.
— A kruh, kje imaš kruh?
—• Mama mi je dala štiri krompirje.
Krompirja se ne naješ. Kruha treba.
— Kje naj ga dobim?
Miška se je na mršil.
V njegovi vrečici je košček travnatega kruha. Dobro, ako bi tudi pri Serjošku bil košček travnatega kruha, 1 edaj bi bilo pri obeh enako. A sedaj je neugodno. Ugrizneta vsak trikrat — ostane samo še polovica.
— Zakaj nisi vzel nekoliko kruha?
Serjoška je ležal na trebuhu in izreza val travo.
Oči so mu postale dolgočasne, zgornja ustnica je jokajoče drhtela. Pogledal je v tisto strani, kjer so ostale vasi. Še zvonika ni videti. Vse okrog polje in brzojavni d*rogovi. Če bi se hotel vrniti, do večera ne pride nazaj v vais.
Žal je postalo Mišku Serjoška.
Spomnil se je dogovora, da pomagata drug drugemu. Odlomil je košček kruha.
— Nal Ko prideva na postajo, preznaš. Misliš, da mi je kruha žal?
Serjoška je molčal.
Snedel bi ga več kakor funt, a Miška je dal majhen košček. Na postaji ne bodo delili kruha, pa če čakaš do zjutraj. Ne bodo ga dali niti zjutraj, pa če čakaš do večera. Pogledal je še enkrat v tista stran, kjer je ostala vas in vzdihnil,
— Kaj vzdihuješ?
Težka letalska nesreia v Mariboru.
Letalo strmoglavilo na Glavni trg. Pilot in spremljevalec težko poškodovana,
V nedeljo popoldne je ob soln-čr.em vremenu zakrožilo nad Mariborom že znano propagandno letalo nemške tvornice Raab-Katzenstein, tipa Scbwalbe, v katerem sta sedela pilot Hans Miiller in mladi mariborski odvetnik dr. Šestan, ki sta se v lepem, jasnem nedeljskem popoldnevu hotela malo spreleteti. Nad Dravo je pilot izvajal par letalskih akrobacij, je pa pri item prišel prenizko k tlom. Uravnal je letalo zopet kvišku v zrak, pri tem mu je pa baje solne e vzelo trenutno vid, da je zgubil oblast nad motorjem in se z letalom zadel na hrbtni roV-strehe starinske Bergo-ve hiše ob Glavnem tngu. Letalo se je prekucnilo in zdrčalo nizdol po strehi na kup granitnih kock na Glavnem trgu, ki so pripravljene za tlakovanje. Letalo je bilo popolnoma zmečkano in stisnjeno in je ležalo narobe, tako da sta bila ponesrečen-oa pod njim. Obrnili so razvaline in rešilni oddelek, ki je bil takoj na licu mesta, je izvlekel oba ponesrečenca, ki sta bila še pri zavesti, ter ju odpeljal z rešilnim avtom v bolnico. Oba imata pod koleni obe nogi večkrat zlomljeni, poleg tega pokvarjene obraze in oči ter tudi notranje poškodbe. Pohabljena bosta za celo življenje, če ostaneta pri življenju. To je prva katastrofa te vrste v Mariboru. Tisoče zbranih gledalcev je s ponesrečencema odkritosrčno sočustvovalo. Še sreča, da je letalo padlo na oni del Glavnega trga, koder le malo ljudi hodi, sicer bi bilo lahko še več žrtev.
Proslava desetletnice „Svobode“
v Mariboru.
Deset let v zgodovinski diobi ne pomeni veliko v delavskem gibanju; zlasti pri nas na Slovenskem, kjer je ■še zelo mlado, pa pomeni deset let več kakor ato let svetovne zgodovine. Kcliko truda in težav, koliko sa-mozatajevanja in žrtev za 'razvoj delavske kulture se je v zadnjih desetih letih doprineslo. Uspehi sicer niso tisti, o katerih smo ob ustanovitvi leta 1919 sanjali, vendar gre naši »Svobodi« dobršen del zaslug na razvoju našega delavskega kulturnega pokreta, v kolikor iga imamo. Zato upamo, da se bo delavstvo z razumevanjem odzvalo povabilu »Svobode« k proslavi desetletnice, ki se vrši v obliki kulturnega večera v soboto, dne 7. decembra zvečer v veliki kazinski dvorani v Mariboru,'Vstopnice se bodo med zaupnike pravočasno razdelile in se isti naprošajo, da jih raz dele me d del avst vo po obratih.
Odbor.
Ljubljana.
Davek na nezazidane parcele v Ljubljani začasno ukinjen, To smo
čitali zadnje dni v ljubljanskih dnevnikih. Ukinitev nas ni mogla razočarati, kaijti ta davek bi moral predvsem preprečiti špekulacije z zemljišči, ki 'so primerna za stavbišča, ne pa, da se vseprek obdavči dvorišča in morda še trotoarje. Sklep ljubljanskega župaruai pozdravljamo, ker pričakujemo, da bo koit posledica tega sledila uvedba davka, ki bo občutno prizadel verižnike z zemljišči in preprečil v znatni meri špekulacije z zemljišči.
Maribor.
»Slovenec« se rad pohvalil »Slovenec« bi rad skonstruiral nekakšno »različno« naziranje v delavskih krofih o nesocijalnih davčnih načrtih v mariborskem občinskem svetu. Pravi, da je B. v »Delavski Politiki« zagovarjal najemninsko davščino, medtem pa «Volks&timme « isto pobija. Ja, gospodje, ta falsifikat ste ravno tako zavestno napravili, kot tisti bezgov muškatelec. B, je pisal v »Delavski Politiki«, da bi bilo treiba hišno najemninsko davščino — najemnino — povišati; to je davščina, ki jo hišni
Doma in
Nova firma za stari naslov, »Jutro« je objavilo dne 15. novembra strogo zaupno okrožnico 'bivšega tajnika JSLS, ki je bila naslovljena na župane podeželskih občin, v kateri slednji daje navodila županom glede volitev v kmetijske odbore. Naloga županov je, da po navodilih omenjene okrožnice pazijo 'ter delajo na to, da >bodo izvoljeni samo »naši« možje! Nas toliko sedaj ne zanima vsebina omenjene okrožnice, v kateri se dela razliko med bolj in manj krščanskimi možmi, pač pa mas zanima to, v kakšnem svojstvu apelira bivši tajnik SLS ina župane. Morda kot tajnik Katoliške akcije? Potemtakem je torej ta zelo aktivna in ne tako nepolitična, kot se je to zagotavljalo. Nas to ne more presenetiti, ker nismo nikoli dvomili in smo to v eni številki našega lista tudi povdarili, da ni dvomiti, da se bodo maziljeni gospodje držali starih navad. Nam je končno to tudi prav.
Državne železnice. Za direktorja državnih železnic je imenovan Jakob Borko, v Subotici pa Dimitrij Kneže-vič.
*
Konferenca avstrijskih socijalno-demokratičnih županov. V delavskem domu dunajskega 10. okraja se je vršila 13. t. m. konferenca socijalistič-nih županov Avstrije, katere se je udeležilo 245 županov. V otvoritvenem govoru je dunajski župan dr. Seitz izvajal med drugim:	»Župani
kot oblastveni organi za vzdržanje zakonitega reda v svojih občinah si morajo biti na jasnem, kaj jim je storiti v tem trenutku, če bi se od katerekoli strani napravil poskus rušiti zakoniti red, kršiti ustavo in postavljati silo mesto zakona.« Konferenca je sklenila braniti ustavo in se vsakemu puou, vsakemu kršenju zakonov in vsakemu državnemu udaru z vsemi razpoložljivimi sredstvi postaviti po robu.
Avstrijsko demokratično časopisje živahno beleži javno mnenje v Jugoslaviji, ki pazno sledi za heim-wehrovskimi načrti. Zlasti zadnja odkritja v Zagrebu, po katerih vodijo zveze zagrebških atentatorjev med monarhistične kroge na Dunaju, so avstrijske fašiste neprijetno dojmila.
Spet en »izdajalec«, Dasiravno se večina avstrijskih krščanskih socijal-cev priznava k Heimwebrovcem, vendar ne manjka med njimi tudi značajnih' voditeljev, ki s v are pred nepremišljenimi koraki. Ko se jim je pred par tedni uprl Kunšak, so ga fašisti zmerjali z izdajalcem, sedaj pa je nastopil proti njim tudi dr. Dreksl v zelo pametnem govoru. Vsekakor ni mted njimi enotnosti.
Kunschak se bo pogajal s socijal-nimi demokrati. Voditelj dunajskih krščanskih socijalcev v občinskem svetu je na zboru kmetiške in bajtarske zveze rekel, da je potrebno, da se porazgovori kot opozicijonalec v občinskem svetu s socijalnimi demokrati o nekaterih vprašanjih. Poudaril je, da mora ustava ostati na podlagi demokracije. Diktature ne
posestniki plačujejo in vi pri »Slovencu« to dobro veste, saj ste svarili pred to davščino, ki bi jo vaši zavarovanci, to je hišni posestniki, mogli na najemnike prevaliti. »Volksstim-me« pa pobija gostaščino, ki jo vi sramežljivo skrivate pod imenom najemninski dave*k. Tako, vidite, s fal-sifikati ne boste imeli sreče.
Celje.
Shod kovinarjev v Gaberjih. V
nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil v gostilni .»Jugoslovan« prav dobro obiskan shod kovinarjev, Preko 300 udeležencev, večinoma delavcev iz cinkarne, je pazno sledilo izvajanjem strokovnega tajnika Čeha iz Maribora. Predsedoval je sho-du Baraga, ki je uvodno naglašal potrebo organizacije in izobrazbe za uspešno borbo, katera čaka delavstvo, če se hoče ubraniti izkoriščanja. Govornik Čeh je v enoinpolurnem referatu izčrpal 'toliko važen dnevni red. Razlagal je novi delovni red. Navzoči so prav pazno sledili in se pobližje seznanili z
po svetu.
maramo in tudi ni mogoča. Pozval je tudi volilce, daj naj pri bodočih volitvah dobro branijo demokracijo, ker od teh načel krščanski socijalci ne morejo popustiti.
V Katzelsdorfu pri Dunajskem Novem mestu so Heimwehrovci ustrelili delavca Bernharda. Dokazano je, da -ga je ustrelil Heimwehrovec Vukič (gradiščanski Hrvat). Delavstvo je priredilo Bernhardu veličasten pogreb. Več napadalcev je aretiranih.
Zlata valuta na Cehoslovaškem,
Čehoslovaška je uvedla zlato valuto.
Anglija za izpraznitev Porenja. Francoska vlada dvomi, če je dolžna po sklepiu haaške konference izprazniti Porenje do 30. junija 1930. Na to izjavo je angleška vlada po svojem pariškem poslaniku sporočila francoski vladi, da sklep haaške konference velja tudi za Francijo,
Ruski poslanik v Londonu. Sovjetska ruska vlada je imenovala za poslanika v Londonu prejšnjega finančnega komisarja Sokolnikova. Imenovanje je angleška vlada vzela na znanje.
Mongolci gredo Rusiji na pomoč proti Kitajski, Mongolija da Rusiji 60,000 mož vojske, ki jo bodo vodili Rusi. Rusi v tem primeru pošiljajo tuj narod v klavnico imperijalistične vojne, ki lahko prodira v srce Kitajske, dočim je transport vojske iz Rusije zamuden in drag.
Atentat na Mussolinija je bil vendarle izvršen 10, pr. m. okoli poldne, ko je šel Mussolini ogledovat izkopi-ne pri Ostiji. Streljal je nanj dvakrat orožniški častnik, ki je bil potem obsojen in takoj ustreljen. Ob tisti priliki so aretirali okoli 200 ljudi. Častnik je streljal na napačni avtomobil, ker ni vedel, v katerem sedi Mussolini.
Nasprotniki fašizma tudi v Južni Ameriki. V nekem velikem kinu v Buenos Airesu bi se imel prevajati italijanski propagandni film »Fašistična Italija«. Nasprotniki fašizma so pa napolnili kino in ga popolnoma de-molirali. — V Washingtonu iso pa skušali antifašisti demonstrirati pred italijanskim konzulatom, a se je policiji posrečilo demonstrante pregnati. *
Škof obtožuje brunšviško državico, Hildesheiimski škof namerava tožiti brunšviško deželo, ker je naučni minister uvedel zgodovinsko učno knjigo za ljudske šole z »zgodovinskimi« slikami, ki propagirajo strankarsko materialistično in ateistično tendenco. Škof je najprej protestiral, ker pa se minister za protest ni zmenil, namerava tožiti državo, češ, da je v pogodbi med državo in cerkvijo zajamčen verski značaj katoliških meščanskih šol mesta Brunšvika.
Stroški izvajanja prohibicije v Zedinjenih državah znašajo na leto 40 milijonov dolarjev (224 milijonov dinarjev). Američani so pa zadovoljni z njo. Grozdje porabljajo v pametnejše svrhe in narodno imetje ter de-lavnai sposobnost se ne zapravljata.
njegovimi določbami. Centralno tajništvo je preskrbelo, da dobi vsak delavec en izvod delovnega reda v roke v obliki lične hrošurice, Strokovni tajnik Čeh je v jedrnatih besedah razložil veliki pomen delovnega reda za delavstvo. Pri raznoterosti so posegli v debato Plankar in Oset. Oba .S1 ta priporočala, naj se delavstvo oprime svoje strokovne organizacije, da si izbojuje boljši košček kruha. Ob 12. uri je predsednik zaključil impozantni shod z geslom: Vsi za enega, eden za vse!
2rete.
Hišne preiskave. Minuli teden sta prišla dva orožnika v spremstvu dveh občinskih mož k predsedniku podružnice kovinarjev, Rabi Antonu. Straž-mojster m,u je napovedal preiskavo. Ne da bi kaj našli, so potem orožniki obiskali še naslednje delavce: Ternik Antona, Ternik Ignaca, Sajovic Filipa, Burjo Alojza in Juharta Hansa. Pa tudi eden izmed inozemskih de-
Uelika je razlika med
čevlji in čevlji
Priporočamo Uam najboljšo
3(aro h*iH
Jffaribor, Jforoika cesta št. 19
lavcev, Cigler Jurij, je imel preiskavo. Kakor je povedla! stnažmojster predsedniku podružnice, so iskali protidržavne spise. Tako neumni, da bi razširjali »študentovski« boljševizem, pa delavci nismo!
RuSe.
V našem občinskem odboru vlada popolno mrtvilo, kakor da bi bili Rušani z vsem na veke preskrbljeni. Da temu ni tako, naj navedemo nekaj najbolj kričečih primerov. V izrednem proračunu za leto 1929 so postavke za graditev nove ljudske šole, prispevek k zadrugi za vodovod. Posebno kriči po uresničenju šolsko vprašanje. Že več let se v več razredih zaradi pomanjkanja šolskih prostorov ne more vršiti reden šolski pouk; en del šolarjev ima zato dopoldan, drugi del popoldan pouk, v nekaterih razredih se vrši pouk le vsak drug dan. V spiskih klopeh se gnete pet in šest učencev v eni klopi. Da ni na razpolago vseh drugih k šoli spadajočih pritiklin, kakor stanovanja za učitelje, telovadnice, kopalnice itd1., se razume. Še bolj postaja to vprašanje občutno, ko je pošiljanje šolarjev v meščanske šole v Maribor nemogoče zaradi pomanjkanja prostorov v ondotnih šolah. S težavo pridobljeno zemljišče pa stoji prazno, kot v zasmeh kulturi naših dni. Nam roditeljem pa delai šolsko vprašanje skrbi, saj gre za bodočnost naše dece. — Veliko je pomanjkanje stanovanj. Zgraditev vodovoda bi pospešila gradbo istih, ali tudi v tem oziru ne pridemo z mrtve točke. Komisija za pregledovanje stanovanj je pri pregledu ugotovila, da je stanovanj premalo, da je več takih, ki bi jih bilo treba* podreti, ker je bivanje v njih opasno za življenje in da so gotove bajte v sramoto vasi, ne pride pa do tega, da bi se o tem govorilo v občinskem odboru, ker se je tega polastil večni spanec. Naj v miru počiva, dokler ne zasliši trobente vaščanov, ki bo enkrat zbudila k vstajenju.	—r.
Jesenice.
Velika nevarnost je pretila sredi prošlega tedna delavcem v Martinar-ni na iSaivi, ko se je ražlilo staljeno železo cele peči št. 2 radi nezadostnih zavarovalnih priprav. Skrajna požrtvovalnost in prisotnost duha mar-tinarjev je preprečila skoraj neizo-
fibne človeške žrtve. Delavci pri lantinovih pečeh so itak izpostavljeni .skrajnim opasnostim ter strašni vročini, zato naj se v bodoče s temeljitejšo pripravo odstrani slična ogrožanja življenj. Ocvrtih lljudi danes ne potrebujemo, ker so posamezne opekline itak na dnevnem redu. — Zadnjič je bil dovolj hudo opečen livar Štebe, Namesto tisočkrat zasluženega počitka po skoraj 60letnem delu pri KID imta zdaj opečene noge in prestaja 'težke bolečine.
Napovedane redukcije se že izvršujejo. Tehnični ravnatelj KID je že objavi! odpoved službe 25im mlajšim delavcem s prostora. Kakor smo predvidevali, so odpuščeni sami delavski sinovi, dočim so ostali pri delu kmetje, ki bi se lahko posvetili delu na isvoji grudi. Glasovi o nadaljnih redukcijah so potihnili, vendar s tem še ni rečeno, da redukcij ne bo. če so ustavljene, je prav, kajti na Jesenicah imamo že sneg in mraz; vsa!k odpust se zdaj najtežje občuti, poleg tega pa čakajo na zaposlitev fantje, ki so zgubili službo z vpoklicanjem v vojaško službo.
Počitniške kolonije za vajence v Avstriji.
V ministrstvu za socijalno politiko na Dunaju obstoja posebna »akcija za skrbstvo vajencev«. V zvezi z raznimi interesiranimi faktorji bolniške blagajne, dunajske mestne občine, delavske zbornice, raznih društev itd., je osnovala imenovana organizacija za vajen-jence posebne počitniške kolonije, prave vajeniške domove, kamor prihajajo vajenci in vajenke na oddih za časa dopusta, ki jim pripada po avstrijskem zakonu do 4 tedne v letu. Počitniških domov imajo 7 na deželi. Za mesto Dunaj pa imajo še 6 vajeniških domov, v katerih oskrbujejo skozi celo leto vajence in vajenke. V vajeniške počitniške domove sprejemajo vajence na podlagi zdravniških izpričeval, ki jih izstavljajo uradni zdravniki bolniških blagajn. Doba počitnic je odmerjena na 4 tedne, da je na ta način omogočen sprejem večjemu številu. Da je akcija resna in obsežna, priča dejstvo, da je bilo sprejetih od avgusta 1918 do konca decembra 1927 v domove za počitnice 66.168 vajencev (od teh 18.638 vajenk samo iz Dunaja). Vsi ti vajenci so bili skupno 1,773.230 dni v domovih. Vajeniški počitniški domovi so nekaka okrevališča v najboljšem pomenu besede. Poskrbljeno je povsod za dobro in izdatno hrano, tako da se gojenec v 4 tednih zredi v domu povprečno za 4 kg. Na razpolago imajo zračne in vodne kopeli, po nekaterih krajih tudi toplice, lepa igrišča, športne prostore, vrtove in parke. V domovih so lepe in zračne spalnice, obednice in drugi primerni in potrebni prostori, a povsod tudi vsaj po ena predavalnica in telovadnica z gledališkim odrom. Vsak dom ima tudi svojo lastno knjižnico.
Gojenci in gojenke se zabavajo, kadar vreme ne dovoljuje kretanje na prostem, s šahom in raznimi igrami ter poslušajo radio-koncerte/
V počitniškem domu v Niederalmu na Solnograškem je bilo oskrbovanih v letu 1927	1651 vajencev (skupno
41.946 dni), v Fischau na Spodnjem Avstrijskem 3190 vajencev in 322 vajenk (skupno 90.816 dni), v Brucku ob Leithi 1716 vajencev (skupno 42.629 dni), v Wieselburgu na Spodnjem Avstrijskem 1902 vajenki (47.893 dni), na gradu Neulangbachu na Spodnjem Avstrijskem 2659 vajenk (65.206 dni) in še v Azenburgu 61 vajenk (2037 dni), skupaj 11.717 gojencev in gojenk in 296.097 dni.
Same bolniške blagajne so prispevale v letu 1927 za ta okrevališča
472.469.76 šilingov, druge institucije pa 89.703.09 šilingov. Leta 1918 so poslali iz Dunaja prve transporte 404 vajencev v neke bivše barake za begunce v Mahrisch-Trubau, katere je dalo ministrstvo za notranje zadeve brezplačno na razpolago.
Leta 1919 so za okrevališče v Gmiindnu in Grodigu pri Solnogradu dali za inventar 85.806.76 kron, za najemnino barak 3550 kron in za popravila barak 8136.39 kron. Vseh stroškov v letu 1919 je bilo že 394.424.72 kron.
Leta 1920 se je otvorilo nadaljne 4 domove v Fischauu, Brucku na Leithi in Landeggu za vajence, v Wieselburgu pa za vajenke. Obratni izdatki so že znašali v tem letu 1,797.150.42 kron, na samo prehrano je odpadlo 65 odstotkov vseh stroškov. Inozemske pomožne akcije so priskevale na živežu 530 tisoč kron.
Leta 1921 se je nabavilo kuhinjske naprave, perilo in drugo ter izdalo
550.939.76 kron. Pri povečanem obra-
tu so bila potrebna tudi stavbna popravila za 7,554.029.37 kron. Za vse potrebščine se je skupno izdalo 12 milijonov 561.350 kron, od tega je odpadlo na življenske potrebščine 60 odstotkov.
V začetku leta 1922 se je v Niederalmu še ostale barake pokupilo za 2 in pol milijona kron. Isto leto so sezidali tudi proste zračne kopeli za 840 tisoč kron. Nakupili so še 50.463 kvadratnih metrov sveta za 5,608.721 kron. Po vseh domovih so preuredili prostore, prenovili, dozidali itd. za 21,956.464 kron. V Brucku so izdali za kopalnico 29,495.792 kron. Za prehrano se je izdalo 233,600.319 kron; inozemske pomožne akcije so še povrhu darovale živeža za 474,567.795 kron. Na obratne izdatke je odpadlo 408,128.548 kron; skupnih izdatkov je bilo v letu 1922 že za 1.252,591.547.19 kron.
Leta 1923 so znašali skupni izdatki 4.310,911.628 kron. Leta 1924 7193 milijonov 159.162 kron. Leta 1925 808.313.26 šilingov. Leta 1926 835 tisoč 992.89 šilingov. Leta 1927 pa 978 tisoč 257.05 šilingov.
Same bolniške blagajne so prispevale od leta 1919 do 1924 5.596,082.760 kron in od leta 1925 do leta 1927 1 milijon 323.963 šilingov.
Iz vseh teh ogromnih izdatkov in prispevkov vidimo, kako mala Avstrija v velikem obsegu skrbi za zdravje delavske mladine, za obrtni in trgovski naraščaj. To je velika zasluga njenih socijalnih institucij in njenih delavskih voditeljev. Ta res moderna socijalna politika je gotovo posnemanja vredna in more le koristiti narodu, ki je je deležen.
Pismo rudarja iz Francije.
Cenjeno uredništvo! Dovolite nekoliko vrstic o našem tukajšnjem življenju. Živimo v naši novi domovini pod zemljo, kakor pri vas v Trbovljah, vendar v toliko bolje, da vsaj po-štenio živimo. Delamo sicer tudi tukaj trdo, vendar nas ne priganjajo pri vsakem koraku razni predkopači (Vicrhauerji), kakor so navajeni pri vas. Delamo večinoma z vrtalnimi stroji (Bohrhammerji) in s takozvani-mi »pikerji«, čisto majhnimi vrtači, tako, diai nam ni treba dosti s krampi kopati, Jame so suhe in ne preveč vreče. Imamo moderno, higienično rudniško kopališče, kjer pa tega ni, ima pa vsak doma kopalnico. Rudarska stanovanja so udobna; vsakai družina ima tri sobe, kuhinjo in klet, kopalnico, poleg tega pa še svoji vrtič. Vsa stanovanja imajo električno razsvetljavo. 'Najemnina znaša 20 frankov mesečno. Iz navedenega je razvidno, da priznavajo v Franciji tudi rudarja človekom in mu skušajo težko življenje napraviti znosnim, ne pa kakor naši kapitalisti, ki izmozgavajo človeka do zadnje kaplje krvi in ga potem kot izžeto citrono vržejo na cesto. Zaslužek je tukaj še precej do--L er, vsekakor pa b ol jši kot v Jugoslaviji. Novinci zaslužijo do največ 40 frankov, mi izurjeni rudarji pa preko 40 frankov. Živež je pa tukaj cenejši kakor v Sloveniji. — V kulturnem pogledu simo še bolj šibki, vendar nekaj že imamo. Imamo šahovski in športni klub in pa Slovensko podporno društvo »Prostost«. Seveda ne manjka tudii društva sv. Barbare —!
Prosim, da oprostite mojemu pri-prostemu izrazu, prihodnjič borni še kaj več poročal	č.	J.
Mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst gramofonov, šivalnih strojev, pod jamstvom solidne in brezkonkuienčne cene,
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
TATTENBACHOVA ULICA 14
Zadostuje dopisnica, da pridem po Vaše stroje in gra-
•	mofone	na	dom.
HSHSSSHSSSHHrcmarcrarcrai
Preden si nabavite pisalni stroj, si oglejte stroj
TRIUMPH
Glavno zastopstvo L. Žitnik Ljubljana, Kolodvorska ul. 26
Kolesarji pozor! Zima je tu!
Sedaj prihaja čas, ko bo treba oddati kolo v popolno oskrbo in shrambo čez zimo in generalno popravilo. Emajliranje z električno pečjo s 180° vročine, prvovrstno poni-kljanje vseh krogljičnih ležajev ter očiščenje in na novo
nabrušenje, tako da postane kolo z malim denarjem zopet novo. — Priporoča se mehanična delavnica in trgovina
JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR
Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.
Ali ste že krilit
svoje potrebe v tiskovinah b
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Uudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
MALA NAZNANILA.
gcicinnncicinnnnnonnnnncinnnntnciciCTgi
B	——— -----
s
s
B
B
B
.3»
■"K
3
3
3
Ali ste že preizkusili
..PROJfl" jcčmenouo im?
I	8
I?	it?
Dobiva se Jo povsod. Dobiva se ]o povsod.
S
a
s
a
a
s
s
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
Naročajte In širite „Del. Politiko"
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccariup
urar, Maribor, Slomškov trg 5
lipuš ignaz
mehanična delavnica za šivalne stroje in kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
V ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile, snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
TERBUC, Maribor, Koroška c. 3,
(poprej tiskarna Ažbe).
ČITAJTE !
novo izišlo, socialno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh' vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastija preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo- ____________stroj e v.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiovvelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker to sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes Lexixon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. In 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Tvornica štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43^ V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po-najnižjih cenah. ~ Oglejte si izložbe.
I. MARIBORSKA delavska pekarna r. z. z o. z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne n Slomškovi ulici štev. 2 tn na O lavnemu trgu štev. 18
*“ blflljensko urjena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko B. P.
Tiska: Ljudska tisk** d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Maribor* _ Za konzorcij Izdaja ta nre+uje Viktor Eržen v Mariboru.