URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 17____________Ljubljana, četrtek 19. maja 1983______________Cena 30 dinarjev_________________ Leto XL
782.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. maja 1983, na seji Zbora občin dne 11. maja 1983, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 11. maja 1983.
Št. 0100-38/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
1.	člen
V zakonu o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73) se prvi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»Delovni ljudje in občani lahko uvedejo samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za zadovoljevanje drugih skupnih potreb v krajevni skupnosti 1 na področju urejanja naselij in drugega prostora, otroškega varstva in socialnega skrbstva, zdravstvenega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture ter rekreacije, komunalne dejavnosti, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, varstva človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in drugih dejavnosti za neposredno zadovoljevanje skupnih potreb.«
2.	člen
Za sedanjim 1. členom se vnese l.a člen, ki se glasi:
»Samoprispevek se lahko uvede, če je zgraditev objektov oziroma zadovoljevanje drugih skupnih potreb Iz prejšnjega člena predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma v planu krajevne skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana oziroma v drugem ustreznem planskem aktu predvidena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti.«
3.	člen
Besedilo 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Samoprispevek uvede pristojni organ krajevne skupnosti za območje krajevne skupnosti ali za del tega območja.
Izjemoma lahko uvede samoprispevek občinska skupščina, če gre za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del iz 1. člena tega zakona, ki so namenjena za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov na območju občine. Občinska skupščina lahko uvede samoprispevek, če je zgraditev takih objektov predvidena z dogovorom o temeljih družbenega plana oziroma z družbenim planom občine za ustrezno srednjeročno obdobje, in če so v samoupravnem sporazumu o temeljih plana predvidena sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti.
Samoprispevek se lahko uvede le, če so se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrekli za njegovo uvedbo.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se z aktom o razpisu referenduma lahko določi, da se občani iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona izrečejo o samoprispevku s podpisovanjem.«
4.	člen
V	6. členu se za 6. točko doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. Način sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in način osebnega izjavljanja delavcev na začasnem delu v tujini ter zavezancev iz tretjega odstavka 8. člena tega -zakona.« ■
1 Dosedanja 7. in 8. točka postaneta 8. in 9. točka.
5.	člen
Besedilo tretjega odstavka 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se uvaja samoprispevek za zgraditev objektov oziroma za izvajanje del, s katerimi naj bi se izboljšali tudi pogoji za uporabo nepremičnin občanov na določenem območju, se lahko zavežejo za samoprispevek od nepremičnine oziroma dohodkov od nepremičnine tudi občani, ki imajo take nepremičnine, čeprav nimajo stalnega prebivališča "na tem Območju.«
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: v »Zavezanci iz prejšnjega odstavka imajo pravico sodelovati v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja z referendumom ali podpisovanjem.«
6.	člen
V	9. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Če se uvaja samoprispevek za obdobje več let, je z aktom o uvedbi samoprispevka pristojni organ
krajevne skupnosti lahko pooblaščen, da v naslednjih letih določi novo denarno vrednost nedenarnih obveznosti samoprispevka, v skladu z ugotovljeno stopnjo gibanja cen v preteklem letu, ugotovljeno po podatkih Zavoda SRS za statistiko.«
7.	člen
Za sedanjim 9. členom se vnese nov 9.a člen, ki se glasi:
»Osnove za določitev samoprispevka v denarju so:
—	osebni dohodki delavcev in drugih delovnih ljudi, zmanjšani za davke in prispevke iz osebnega dohodka,
—	drugi dohodki občanov po zakonu o davkih občanov, razen dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic ter
—	pokojnine.
Izjemoma se Samoprispevek lahko določi od nepremičnin, od prevoznih sredstev ali. od storitev in podobno, če gre za samoprispevek, s katerim naj bi se izboljšali pogoji za njihovo uporabo.*
8.	člen
Besedilo prvega odstavka 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Samoprispevek se ne more uvesti' od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnine, od pokojnine z varstvenim dodatkom, od- štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi.«
9.	člen
Besedilo prvega odstavka 11. člena se spremeni tako. da se glasi:
»Če ni z aktom o uvedbi samoprispevka drugače določeno, obračunava in odteguje samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin, izplačevalcev dohodka oziroma pokojnine; samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic, in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa pristojna uprava za družbene prihodke.«
10.	člen
Drugi stavek prvega odstavka 12. člena se spremeni tako, da se. glasi: »Tako odločbo izda pristojna uprava za družbene prihodke.«
11.	člen
V	prvem odstavku 16. člena se besedilo »do 20.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 5.000 do 50.000 dinarjev«.
V	drugem odstavku se besedilo »od 2.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 500 do 5.000 dinarjev«.
V	tretjem odstavku se besedilo »do 504)00 dinarjev« nadomesti, z besedilom »od 5.000 do 50.000 dinarjev«.
V	četrtem odstavku se besedilo »do 2.000 dinarjev« nadomesti z besedilom »od 1.000 do 10.000 dinarjev«.
12.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 21-2/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
i4k AZ
o	razglasitvi zakona o določitvi stopnje za Združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1983 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma
Razglaša se zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospo-, darstva Slovenije v letu 1983 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. maja 1983 in na seji Zbora občin dne 11. maja 1983.
St. 0100-39/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1983 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma
1.	člen
Zavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv po 1. členu zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79 in 23/81). ki do dneva uveljavitve tega zakona niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije oziroma sprememb tega sporazuma, vplačajo v letu 1983 v ta sklad sredstva, obračunana po zaključnem računu za leto 1982 po stopnji 5 odstotkov od osnove, določene z zakonom o skladih skupnih rezerv.
. 2. člen
Zavezanci iz prejšnjega člena vplačajo vsa sredstva, obračunana v skladu s prejšnjim členom, v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
3.	člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-43/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb I. r.
784.
POSLOVNIK
Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije I. SPLOŠNA DOLOČBA
1.	člen
Delo in organizacijo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) urejata poslovnik Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
II. KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA DELA ZBORA
1.	Prva seja zbora
2.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij skliče predsednik, ki je do sedaj opravljal to funkcijo.
Prvi seji zbora in zadnji seji zbora pred potekom prve dveletne mandatne dobe predsedniku in podpredsedniku zbora predseduje do izvolitve predsednika zbora predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo ali naj starejši delegat v zboru.
3.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
4.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dve leti, s tem da sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik in podpredsednik zbora se Izvolita na zadnji seji zbora pred potekom prve dveletne mandatne dobe predsedniku in podpredsedniku zbora in nastopita svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu predsedniku in podpredsedniku zbora.
5.	člen
Zbor imenuje sekretarja zbora.
6: člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika ter člane Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljnjem besedilu: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve) ter opravi druge volitve in imenovanja, ki so določena s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2. Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
7.	člen
V skladu s poslovnikom skupščine opravlja predsednik zbora zlasti tele naloge:
—	pripravlja in sklicuje seje zbora;
—	usklajuje delo zbora z delom drugih zborov skupščine in se dogovarja s predsedniki teh zborov o n.-i-in.- tv. w)kjh obravnave posameznih vprašani, po-
sebno o obravnavi tistih vprašanj, ki jih zbor obravnava enakopravno z drugimi zbori;
—	usklajuje delo odborov in drugih delovnih teles zbora;
—	skrbi za izvajanje poslovnika skupščine in tega poslovnika;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, poslovniku skupščine in po tem poslovniku;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) m z drugimi republiškimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti, Gospodarsko zbornico Slovenije in s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za sodelovanje zbora z delegacijo skupščine v Zboru republik in pokrajin in delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ;
—	skrbi za uresničevanje pravic uporabe jezika drugih jugoslovanskih narodov tor italijanske in madžarske narodnosti pri delu zbora;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	podpisuje, v skladu z določbami poslovnika skupščine, akte, ki jih sprejema zbor;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje .alog za potrebe zbora;
—	spremlja delo službe zbora;
—	opravlja druge naloge, določene v ustavi, poslovniku skupščine in v tem poslovniku ter naloge, za katere ga zadolži zbor.
8.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan in vodi sejo zbora v času, ko predsednik sodeluje v razpravi.
Kadar je podpredsednik zbora odsoten, lahko zbor na predlog predsednika zbora določi drugega delegata v zboru, ki pomaga predsedniku zbora pri delu.
9.	člen
Ce predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Ce preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo predsednik skupščine Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitve novega predsednika naj starejši delegat v zboru.
10.	člen
Predsednik zbora lahko na lastno pobudo, na pobudo podpredsednika zbora ali na pobudo predsednikov delovnih teles sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles za pripravo seje zbora iti delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju poslovnika zbora, za izmenjavo mnenj in
iskanje skupnih rešitev glede vprašanj, ki se nanašajo na postopek usklajevanja stališč, usklajevanje dela delovnih teles zbora, na uresničevanje nalog delovnega programa zbora in na delo službe zbora ter za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora in tisti strokovni delavci službe skupščine, v katerih delovno področje ta vprašanja spadajo.
11.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej ter daje pojasnila v zvezi z uporabo poslovnika skupščine in poslovnika zbora, organizira in vodi strokovno delo za zbor in njegova delovna telesa, usklajuje delo'strokovnih delavcev zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA
1.	Verifikacija pooblastil
12.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Zbor izvoli komisijo iz prejšnjega odstavka tega člena na predlog predsednika zbora.
Komisija ima predsednika in dva člana.
13.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poročilo za zbor. Sestavni del poročila so seznam delegatov in njihova pooblastila.
14.	člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloča zbor na predlog komisije tako, da glasuje o njenem poročilu.
O spornem pooblastilu delegata odloča zbor posebej.
15.	člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto določenih več delegatov, komisija obvesti zbor, kateri delegat je pooblaščen za posamezne točke dnevnega reda.
16.	člen
Na podlagi poročil komisije ugotovi predsednik zbora, ali je zbor sklepčen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
17.	člen
Člani Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašnja v sestavi, v kateri so bili izvoljeni na seji zbora, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih članov komisije.
2.	Dnevni red seje zbora
18.	člen
Dnevni red seje določi zbor po verifikaciji pooblastil. na predlog predsednika zbora.
Predsednik zbora pripravi predlog dnevnega re- ^ da seje zbora in določi točen dan in čas seje zbora v skladu s periodičnim delovnim načrtom.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prvega odstavka 95. člena poslovnika skupščine v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o tem zbor.
19 člen
Zbor na začetku seje lahko določi način obravnave zadev in tudi časovno razporeditev trajanja seje.
3.	Ekspozeji in uvodne obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda
20.	člen
K posameznim točkam dnevnega reda na seji zbora so lahko podani ekspozeji in uvodne obrazložitve.
21.	člen
Ekspoze je uvodno poročilo, v katerem so zajeta ključna politična vprašanja v zvezi z zadevo, ki se obravnava na seji zbora. Ekspoze mora biti predložen delegatom v zboru tudi v pisni obliki.
22.	člen
Uvodne obrazložitve, ki jih podajo predstavniki predlagatelja pri posameznih točkah dnevnega reda, se morajo omejiti na pojasnila v zvezi z novimi dejstvi ali podatki, ki še niso bili znani ob predložitvi gradiva ter na opredelitev predlagatelja do stališč, mnenj in predlogov, izraženih v razpravi d posameznem aktu ali drugemu gradivu, ki ga obravnava z6or. Predlagatelj mora uvodno obrazložitev prilagoditi posebnostitn zbora glede na njegovo pristojnost.
Predsednik zbora lahko omeji trajanje uvodne obrazložitve, če oceni, da je predloženo gradivo že v zadostni meri obrazloženo.
4.	Obravnava posameznih vprašanj na seji zbora
23.	člen
Predsednik zbora praviloma vsako vprašanje, ki je predloženo zboru v obravnavo, predhodno dodeli v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu, da ga le-to prouči in da o njem svoje mnenje.
Predsednik zbora lahko predlaga, da zbor obravnava posamezno vprašanje na svoji seji, ne da bi pred tem to vprašanje obravnavalo pristojno delovno telo. Med obravnavo lahko zbor sklene, da se obravnava prekine in naloži pristojnemu delovnemu telesu ali na seji zbora imenovani skupini delegatov, da vprašanja prouči.
24.	člen
Pred začetkom razprave lahko poročevalci delovnih teles poročajo o stališčih delovnega telesa, ki je obravnavalo posamezno vprašanje.
5.	Obravnava poročil, analiz in informacij na seji zbora
25.	člen
Da bi lahko spremljal sprejeto politiko in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter obveznosti republiških organov v zvezi z izvrševanjem teh aktov ter da bi lahko ocenil stanje ha posameznih področjih družbenega življenja, obravnava zbor poročila, analize, informacije, ki jih dajejo izvršni svet, republiški upravni organi in drugi republiški organi in organizacije ter samoupravne organizacije in skupnosti.
26.	člen
Zbor lahko ob določitvi periodičnega delovnega načrta oziroma ob odločitvi, da naj se pripravijo za zbor ustrezna poročila, analize in informacije sklene, v kakšni vsebini, smeri in obsegu naj se poročila, analize in informacije pripravijo.
27.	člen
Poročilo prikazuje dejansko stanje na določenem področju, ne da bi podrobneje razčlenjevalo posamezne pojave.
28.	člen
Analiza podrobneje razčlenjuje izvajanje politike, oziroma zakonov in drugih splošnih aktov ter pri tem ugotavlja vzroke posameznih pojavov, se do njih opredeljuje in predlaga določene rešitve.
29.	člen
Informacija poroča o posameznem ožjem vprašanju iž določenega področja.
Informacija se lahko v nujnih primerih izjemoma daje tudi ustno na seji zbora, pri tem pa se obrazloži, zakaj jo je treba uvrstiti na dnevni red.
V	primerih iz prvega odstavka tega člena lahko obravnava zbor informacijo brez predhodne obravnave v delovnih telesih zbora.
30.	člen
V	zvezi z obravnavo poročil, analiz in informacij lahko zbor zlasti:
—	s sklepom sprejme poročilo, analizo oziroma informacijo ter predloge delovnih teles zbora kot tudi poročila republiških upravnih organov in organizacij;
—	s sklepom ugotovi, ali je potreben nov zakon, drug predpis ali splošni akt oziroma ali je treba spremeniti ali dopolniti veljavni zakon, drug predpis ali splošni akt z njegovega delovnega področja;
—	da smernice izvršnemu svetu ter republiškim upravnim organom in organizacijam;
—	s priporočilom opozori državne organe, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja ih skupnosti na ukrepe, ki bi bili Potrebni za rešitev določenega vprašanja z delovnega področja zbora;
—	s sklepom določi obveznosti izvršnega sveta in republiških upravnih organov;
—	naloži pristojnemu delovnemu telesu, da sprem-Jja izvajanje sprejetih sklepov;
—	sklene razpravo o obravnavanem vprašanju, ne da bi sprejel stališče.
6.	Odločanje v samostojni pristojnosti zbora
31.	člen
Kadar zbor samostojno sprejema zakone in druge splošne akte na podlagi 73. člena poslovnika skupščine in posameznega zakona oziroma splošnega akta he sprejme, predlagatelj tega zakona oziroma splošnega akta ne more na isti seji v istem besedilu ponovno predložiti' zboru v obravnavo in odločanje.
IV.	OBRAVNAVANJE IN SKLEPANJE O AKTIH IZ 347. ČLENA USTAVE SR SLOVENIJE
32.	člen
Kadar zbor razpravlja in odloča o zakonu, s katerim se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in del osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, se gradivo pošlje vsem naslovnikom iz šestega odstavka 23. člena poslovnika skupščine in vsem temeljnim delegacijam najmanj 60 dni pred sejo zbora. S tem je omogočeno, da lahko o gradivu razpravljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in zbor združenega dela občinske skupščine kot konferenca delegacij za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
S programom dela oziroma s periodičnim delovnim načrtom se določijo zakoni, ki se obravnavajo po postopku, določenem v tem poglavju.
33- člen
Gradivo iz prejšnjega člena mora pripraviti predlagatelj tako, da omogoča delavcem oceniti skladnost •posameznih predlaganih rešitev s sprejeto družbenoekonomsko politiko republike in zveze, vpliv predlaganih rešitev na dohodek temeljnih organizacij združenega dela oziroma na osebne dohodke in na izvajanje njihovih, z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi že sprejetih obveznosti.
34.	člen
Ob pošiljanju zakonov, s katerimi se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in del osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, je treba posebej opozoriti, da gre za zakone, ki urejajo neodtujljive pravice delavcev do odločanja o sredstvih za družbene potrebe in naj zato o njih razpravljajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in zbor združenega dela občinske skupščine kot konferenca delegacij za Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
35.	člen
Kadar zbor razpravlja o zakonu iz 32. člena tega poslovnika preveri stopnjo soglasja s predhodnimi izjavami, preden preide na odločanje.
Če zbor ugotovi, da ni dosežena dovolj visoka stopnja soglasja, pri čemer upošteva izjavljanje delegatov iz posameznih področij, lahko sklene, da se razprava irf sklepanje o zakonu odloži
36.	člen
Če zbor odločanje o zakonu odloži, s sklepom določi, kaj je potrebno storiti' in rok, v katerem bo ponovno sklepal o zakonu.
37.	člen
Kadar zbor ne sprejme zakona iz 32. člena tega poslovnika, zakon ne glede na odločitev v drugih zborih ni sprejet.
Če je zakon iz prejšnjega odstavka tega člena v pristojnih zborih sicer sprejet, vendar v različnem besedilu, se uporabijo določbe poslovnika skupščine o usklajevanju.
Določbe poslovnika skupščine o usklajevanju se ne uporabljajo, kadar so v različnem besedilu sprejete določbe o izločitvi dela dohodka temeljnih organizacij združenega dela in dela osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določbe o namenu in obsegu sredstev za te potrebe.
V primerih iz prejšnjega odstavka pristojni zbor na podlagi obvestila Zbora združenega dela lahko opravi ponovno obravnavo. Če po ponovni obravnavi ne sprejme zakona v besedilu, kot je bil sprejet v Zboru združenega dela, zakon ni sprejet.
V.	SPREJEMANJE ZAKONOV IN DRUGIH
splošnih aktov^ o katerih družbenopolitični ZBOR SPREJME STALIŠČA PO 345. ČLENU USTAVE SR SLOVENIJE
.	38. člen
Kadar Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov Z Zborom združenega dela tako, da sprejema stališča na podlagi 72. člena poslovnika skupščine, pošlje predsednik zbora stališče zboru preden prične razprava, oziroma najpozneje pred odločanjem in stališča še posebej obrazloži.
39.	člen
Če je zbor sprejel zakon oziroma drug splošni akt v nasprotju s stališči Družbenopolitičnega zbora, se uporablja postopek iz 300. do 303. člena poslovnika skupščine.
40.	člen
Predsednik zbora oziroma delovno telo zbora ugotavljata ob sprejemanju zakona oziroma drugega splošnega akta, ali je le-ta v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora. O tem obvesti predsednik zbora predsednika Družbenopolitičnega zbora.
VI.	PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN
NJEGOVIH DELOVNIH TELES
41.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja spreiema zbor delovni program in periodični delovni načrt, v skladu z določbami poslovnika skupščine o programiranju dela.
Osnutek in predlog delovnega programa pripravi skupina delegatov, ki jo ustanovi zbor.
42.	člen
V postopku priprave in sprejemanja periodičnega delovnega načrta za drugo in četrto trimesečje sč ugotovi, kako so uresničeni sklepi, ki jih je zbor sprejel v prejšnjih tromesečjih.
43.	člen
Na podlagi delovnega programa in periodičnega deTovnega načrta zbora lahko sprejemajo odbori v ok-
viru svoje pristojnosti delovne programe in časovno opredelijo izvršitev programiranih nalog.
Odbori lahko vključijo v svoj delovni program tudi druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
44.	člen
Odbor lahko predlaga zboru, da obravnava zadevo, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program. V tem primeru pošlje zboru ustrezno gradivo s
predlogi'.
VII.	DELOVNA TELESA ZBORA
1.	Splošne določbe
45.	člen
Zbor ustanovi kot stalna delovna telesa odbore za proučevanje vprašanj s področja družbenopolitičnega sistema, družbenoekonomskih odnosov in družbenoekonomskega razvoja ter agrarne politike, financ ter varstva okolja, urejanje prostora in stanovanjsko-komunalnih vprašanj.
46.	člen
Med sejo zbora lahko zbor imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti' posamezno vprašanje, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
47.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sanii ali z odbori drugih zborov delovne skupnosti, da proučijo posa-mezne probleme, k; so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravim grad:vo o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij,
. družbenih organizacij ih drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih državnih organih in organizacijah ter znanstveni, strokovni in javni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
48.	člen
Odbori zbora in druga delovna telesa sodelujejo med seboj, s komisijami skupščine, z drugimi' delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi delovnimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike.
V okviru sodelovanja iz prvega odstavka tega člena imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predlog dnevnega reda za skupno sejo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih
teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča
ločeno.
2.	Seje delovnih teles zbora
49.	člen
Ko je gradivo dodeljeno v obravnavo delovnemu telesu zbora, predsednik delovnega telesa skliče sejo v takem roku, da je možno predložiti poročilo delovnega telesa zboru pred sklicem seje zbora, na kateri se na podlagi periodičnega delovnega načrta to gradivo obravnava.
Za obravnavo drugih zadev je potrebno sklicati sejo delovnega telesa čimprej po predložitvi gradiv, najkasneje pa 10 dni pred dnevom, ki' je določen za sejo zbora.
Gradivo za sejo mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša roke iz tega člena za sklic seje in za dostavo gradiva in to utemelji na seji "pred sklepanjem o dnevnem redu.
50.	člen
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki' se ne more zaradi upravičenih razlogov, dalj časa udeleževati sej.
51.	člen
O tem, kdo se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
52.	člen
Vsa vprašanja, ki jih obravnava zbor, obravnavajo praviloma delovna telesa pred sklicem seje zbora.
Kadar delovno telo pri obravnavi posameznega gradiva oceni, da ga ni potrebno obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor.
Kadar se predlagatelj gradiva ne strinja z mnenjem delovnega telesa iz prejšnjega odstavka tega člena, zbor odloči o tem, ali bo to gradivo obravnaval tudi na svoji seji.
53.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da se nanaša tudi na njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so razen pristojnega delovnega telesa obravnavala zadevo iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoja mnenja pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko pošlje mnenje tudi zboru-
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki ga je dobilo od drugih delovnih teles in o svojih stališčih poročati zboru.
Delovno telo, ki ni pristojno, lahko sklene, da pošlje svoje mnenje neposredno zbori’
54.	člen
Delovno telo predlaga zboru delovno zasnovo sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskemu osnutku, ki naj bi jih predlagatelj upošteval pri pripravi zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga.
Delovno telo predlaga zboru delovno zasnovo sklepa na podlagi vseh razprav v delovnih telesih zbora jn skupščine ter v delegacijah, kolikor so le-te Pravočasno poslale svoja stališča. Delovne zasnove sklepov morajo biti poslane vsem prejemnikom iz
šestega odstavka 23. člena poslovnika skupščine najmanj 7 dni pred sejo zbora.
55 člen
Kadar je delovno telo predlagatelj zakona ali drugega akta ali amandmaja/sklepa z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
56.	člen
Predloge poročil delovnih teles za zbor pripravi služba zbora:
Poročila delovnih teles podpišeta predsednik delovnega telesa oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in ki je odgovoren za vsebino poročila ter sestavljalec poročila.
57.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi strokovni delavec.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo in strokovni delavec, ki ga je sestavil.
58.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k osnutku zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo.
Ce so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
59.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se
vodi evidenca.
VIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1.	Izvolitev Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve
60.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve izmed delegatov v zborih, na predlog Republiške konference SZDL Slovenije.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
61.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Republiška konferenca SZDL Slovenije.
Predloga kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj 15 dni pred začetkom seje
stran 1172
zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predstavnik Republiške konference SZDL ima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur.
O predlogu za predsednika in podpredsednika zbora" se glasuje javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Ce so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
'	62. člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
63.	člen
Zbor voli člane delovnih teles zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in podpredsednika še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnega telesa zbora se volijo po posamičnih predlogih.
64.	člen
Kandidatno listo za izvolitev članov delovnih teles zbora predlaga zboru Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, predlagajo pa jo lahko tudi delovno telo zbora ali najmanj 10 delegatov v zboru.
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če ni sama predlagatelj. Predlog kandidatne liste Za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za druga delovna telesa se predložijo na- seji zbora.
65.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se primerno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih deloVnih teles skupščine.
66.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, skupina 10 delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
67.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
IX.	STROKOVNI DELAVCI V ZBORU
68.	člen
Zbor ima službo, katere organizacijo ih delo določa odlok o organizaciji in delu služb Skupščine SR Slovenije.
X.	KONČNI DOLOČBI
69.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/76).
70.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02005-3/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
785.
POSLOVNIK
Zbora občin Skupščine SR Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo Zbora občin Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) kot zbora delegatov delovnih ljudi in občanov v občinah in posebnih družbenopolitičnih skupnostih urejata poslovnik Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: puslovnik skupščine) in ta poslovnik.
II.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ,	ZBORA
1.	Prva seja zbora
2.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi članov delegacij skliče predsednik, ki je dosedaj opravljal to funkcijo.
Prvi in zadnji seji zbora pred potekom prve dveletnem mandatne dobe predsednika ih podpredsednika zbora predseduje do izvolitve predsednika zbora predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo, ali najstarejši delegat v zboru.
3.	člen
Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in Imunitetna vprašanja.
4.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dve leti, s tem da sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik in podpredsednik, zbora se izvolita na zadnji seji zbora pred potekom prve dveletne mandatne dobe prejšnjemu predsedniku in podpredsedniku zbora ih nastopita svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije predsedniku in podpredsedniku zbora.
5.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika ter člane Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljnjem besedilu: Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve).
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi drage volitve in imenovanja, ki so določena s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2.	Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
6.	člen
V skladu s poslovnikom skupščine opravlja predsednik zbora zlasti tele naloge:
—	pripravlja in sklicuje seje zbora;
—	usklajuje delo zbora z delom drugih zborov skupščine in se dogovarja s predsedniki teh zborov o načinu in rokih obravnave posameznih vprašanj, posebno o obravnavi tistih vprašanj, ki jih zbor obravnava enakopravno z drugimi zbori;
—	usklajuje delo odborov in drugih delovnih teles zbora;
—	skrbi za uporabo poslovnika skupščine in tega poslovnika;	x
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, poslovniku skupščine in po tem poslovniku;
—	skrbi za pravico uporabe jezikov dragih jugoslovanskih narodov ter italijanske in madžarske narodnosti pri delu zbora;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi -zbori, z delegacijo Skupščine v Zboru republik in pokrajin in delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ;
—	skrbi za sodelovanje zbora z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem 'besedilu: izvršni svet) in z drugimi republiškimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi organizacijami, z družbenimi organizacijami in društvi, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti, z Gospodarsko zbornico Slovenije, Skupnostjo slovenskih občin in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi ža javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—	podpisuje v skladu z določbami poslovnika skupščine akte, ki jih sprejema zbor;
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	spremlja delo službe zbora;
—	opravlja drage naloge, določene v ustavi, poslovniku Skupščine in v tem poslovniku ter naloge, za katere ga zadolži zbor.
7.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Podpredsednik Ibora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan In vodi sejo zbora v času, ko predsednik sodeluje v razpravi.
Kadar je podpredsednik zbora odsoten, lahko zbor na predlog predsednika zbora določi drugega delega-gata v zboru, ki pomaga predsedniku zbora pri delu.
8.	člen
Ce predsedniku zbora preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsedpika podpredsednik zbora.
Če preneha mandat člana delegacije ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo predsednik skupščine. Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitve novega predsednika naj starejši delegat v zboru.
9.	člen
Predsednik zbora lahko sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles za pripravo seje zbora in delovnih teles, za dogovarjanje o izvajanju določb poslovnika zbora, za izmenjavo mnenj in iskanje skupnih rešitev glede vprašanj, ki se nanašajo na postopek usklajevanja stališč, usklaje- ' vanje dela delovnih teles zbora, na uresničevanje nalog delovnega programa zbora in na delo službe zbora oziroma za obravnavanje drugih vprašanj, pomembnih za delo zbora in delovnih teles. Tak sestanek lahko skliče predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo podpredsednika zbora ali predsednikov delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iz prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik tudi predstavnike posameznih organov ih organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodelujejo sekretar zbora in strokovni delavci zbora.
10.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej ter daje pojasnila v zvezi z uporabo poslovnika skupščine in poslovnika zbora, Zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovno delo za zbor in njegova delovna telesa, usklajuje delo strokovnih delavcev zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge naloge za zbor, ki mu jih naloži zbor ali predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru in predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA
1.	Verifikacija pooblastil
11.	člen
Na začetku vsake seje, preden preide na določitev dnevnega reda, zbor izvoli Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Zbor izvoli Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašnja na predlog predsednika zbora.
Komisija ima predsednika in dva člana.
12.	člen
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda pooblastila delegatov na seji zbora in sestavi poročilo za zbor. Sestavni del poročila so seznam delegatov in njihova pooblastila.
13.	člen
O verifikaciji pooblastil delegatov odloča zbor na predlog komisije tako, da glasuje o "njenem poročilu.
O spornem pooblastilu delegata odloča zbor posebej.
14.	člen
Če je bilo za eno delegatsko mesto določenih več delegatov, komisija obvesti zbor, kateri delegat je pooblaščen za posamezne točke dnevnega reda.
15.	člen
Na podlagi poročila komisije ugotovi predsednik zbora, ali je zbor sklepčen.
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zboru.
16.	člen
Člani Komisije za verifjkacijo pooblastil in imunitetna vprašnj a v sestavi, v kateri so bili izvoljeni' na zboru, opravljajo svojo nalogo do izvolitve novih članov komisije.
2.	Dnevni red seje zbora
17.	člen
Dnevni red seje določi zbor po verifikaciji pooblastil na predlog predsednika zbora.
Predsednik zbora pripravi predlog dnevnega reda seje zbora in določi točen dan in čas seje zbora v skladu s periodičnim delovnim načrtom.
Če predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prvega odstavka 95. člena poslovnika skupščine v predlog dnevnega reda seje zbora, je .dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj po pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o tem zbor.
18.	člen
Zbor na začetku seje lahko določi način obravnave zadev in tudi časovno razporeditev trajanja seje in njeno nadaljevanje.
3.	Ekspozeji in uvodne obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda 1
19.	člen
K posameznim točkam dnevnega reda na seji zbora so lahko podani ekspozeji in uvodne obrazložitve.
20.	člen
Ekspoze je uvodna obrazložitev, v kateri so zajeta ključna politična vprašanja v zvezi z zadevo, ki se obravnava na sejah zborov skupščine. Ekspoze mora biti predložen delegatom v zboru na seji' tudi v pismeni obliki.
21.	člen
Uvodne obrazložitve, ki jih podajo predstavniki predlagatelja pri posameznih točkah dnevnega reda, se morajo omejiti na pojasnila v zvezi z novimi dejstvi ali podatki, ki še niso bili znani ob predložitvi gradiva ter na opredelitev predlagatelja do stališč, mnenj 'in predlogov, izraženih v razpravi o posameznem aktu ali drugem gradivu, ki ga obravnava zbor.
Predlagatelj mora uvodno obrazložitev prilagoditi posebnostim obravnavane zadeve. Pri tem mora upoštevati tudi specifično vlogo zbora.
Predsednik zbora lahko glede na pomen obravnavane zadeve omeji' trajanje uvodne obrazložitve, če oceni, da je predloženo gradivo že v zadostni meri obrazloženo v predloženem aktu.
4* Obravnava posameznih vprašanj na seji zbora
22.	člen
Predsednik zbora praviloma vsako vprašanje, ki je predloženo zboru v obravnavo, predhodno dodeli v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu, da ga le-ta prouči in da o njem svoje mnenje.
Predsednik zbora lahko predlaga, da zbor obravnava posamezno vprašnj e na svoji seji, ne da bi pred tem to vprašanje obravnavalo pristojno delovno telo. Med obravnavo lahko zbor sklene, da se obravnava prekine in naloži’ pristojnemu delovnemu telesu, ali na seji zbora imenovani skupini delegatov, da vprašanje prouči.
23.	člen
Pred začetkom razprave lahko poročevalci delovnih teles poročajo o stališčih delovnega telesa, ki je obravnavalo posamezno vprašanje.
5.	Obravnava poročil, analiz in informacij na seji zbora
24.	člfen
Da bi lahko_ spremljal sprejeto politiko in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter obveznosti republiških organov v zveži z izvrševanjem teh aktov ter da bi lahko ocenil stanje na posameznih področjih družbenega življenja, obravnava zbor poročila, analize in informacije, ki jih dajejo izvršni svet, republiški upravni organi in drugi republiški organi in organizacije in samoupravne organizacije in skupnosti.
,	25. člen
Poročilo prikazuje dejansko stanje na določenem področju, ne da bi podrobneje razčlenjevalo posamezne pojave.
26.	člen
Analiza podrobneje razčlenjuje izvajanje politike, oziroma zakonov in drugih splošnih aktov ter pri tem ugotavlja vzroke posameznih pojavov, se do njih opredeljuje in predlaga določene rešitve.
27.	člen
Informacija poroča o posameznem ožjem vprašanju iz določenega področja.
:-■■ ■ ■ •	28. člen
Informacija se lahko v nujnih primerih izjemoma daje tudi ustno na seji zbora, pr; tem pa se obrazloži, zakaj jo je treba uvrstiti v dnevni red.
V	primerih iz prvega odstavka tega člena lahko obravnava zbor informacijo brez predhodne obravnave v delovnih telesih zbora.
29.	člen
V	zvezi z obravnavo poročil, analiz in informacij lahko zbor zlasti:
— s sklepom sprejme poročilo, analizo oziroma informacijo ter predloge delovnih teles ‘zbora kot tudi poročila republiških upravnih organov In organizacij;
—	s sklepom ugotovi, ali je potreben nov zakon, drug predpis ali splošni akt oziroma ali je treba spremeniti ali dopolniti veljavni zakon, drug predpis ali splošni akt z njegovega delovnega področja;
—	da smernice Izvršnemu svetu ter republiškim upravnim organom in organizacijam;
—	s priporočilom opozori državne organe, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, združenja in skupnosti na ukrepe, ki bi bili potrebni za rešitev določenega vprašanja' z delovnega področja zbora;
—	s sklepom določi obveznosti izvršnega sveta in republiških upravnih organov;
—	naloži pristojnemu delovnemu telesu, da spremlja izvajanje sprejetih ukrepov;
—	sklene razpravo o obravnavanem vprašanju, ne da bi sprejel stališče;
—	ob določitvi periodičnega delovnega načrta oziroma ob odločitvi, da naj se pripravijo za zbor ustrezna poročila, analize in informacije sklene, v kakšni smeri in vsebini ter obsegu naj se poročila, analize in informacije pripravijo.
6. Odločanje v samostojni pristojnosti zbora
30.	člen
Kadar zbor samostojno sprejema zakone in druge splošne akte na podlagi 76. člena poslovnika skupščine in posameznega zakona oziroma splošnega akta ne sprejme, predlagatelj tega zakona oziroma Splošnega akta ne more na isti seji V istem besedilu ponovno predložiti zboru v obravnavo in odločanje.
IV.	SPREJEMANJE ZAKONOV IN DRUGIM SPLOŠNIH AKTOV, O KATERIH DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SPREJEMA STALIŠČA PO 345. ČLENU USTAVE SR SLOVENIJE
31.	člen
Kadar Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov m drugih splošnih aktov z Zborom občin tako, da sprejema stališča na podlagi 72. člena Skupščine SR Slovenije, pošlje predsednik Zbora občin stališča zboru, preden prične razprava In stališča še posebej obrazloži.
32.	člen
Predsednik zbora oziroma delovne telo Zbora ugotavlja ob sprejemanju zakona oziroma drugega splošnega akta, ali je le-ta v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora. O tem obvesti predsednika Družbenopolitičnega zbora.
33.	člen
Ce je zbor sprejel zakon oziroma drug splošni akt v nasprotju s stališči Družbenopolitičnega zbora, se uporablja postopek iz 300. do 303. člena poslovnika skupščine.
34.	člen
Za izvajanje halog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program in periodični delovni načrt v skladu z določbami poslovnika skupščine 0 programiranju dela.
Osnutek in predlog delovnega programa pripravi skupina delegatov, ki jo ustanovi zbor.
35.	člen
Na podlagi delovnega programa in periodičnega delovnega načrta zbora lahko odbori sprejemajo v okviru svoje pristojnosti delovne programe in časovno opredelijo izvršitev programskih nalog.
Odbori lahko vključijo v svoj delovni program druge zadeve, ki se nanašajo na določanje in izvajanje politike z delovnega področja zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
36.	člen
Ce odbor sklene, da bo v odboru zaključil obravnavo posamezne zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, obvesti o tem predsednika zbora.
Če odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni program, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
V.	DELOVNA TELESA ZBORA 1. Splošne določbe
37.	člen
Zbor ustanovi kot stalna delovna telesa odbore za proučevanje vpr.ašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in razvoja družbenopolitičnega sistema, financ ter urejanja prostora in varstva okolja.
38.	člen
Kadar se za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev ustanovijo posebna delovna telesa, se za čas, dokler takšno delovno telo deluje, zadeve, ki sodijo po odloku o ustanovitvi v njihovo delovno področje, izvzamejo iz pristojnosti odborov, ustanovljenih s tem poslovnikom.
39.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrebno V zvezi z obravnavo V zbolu proučiti posamezna vprašanja, pripraviti predlog ali opraviti druge naloge po sklepu zbora.
40.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov, delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine in pripravijo gradiva o njih ter predloge za njihovo rešitev. Delovne skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko, poleg delegatov, tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih, ih drugih državnih organih in organizacijah ter znanstveni, strokovni in javni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
41.	člen
Odbori zbora in droga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj, s komisijami skupščine, z drugimi delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi delov-
Inimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike.
V okviru sodelovanja iz prvega odstavka tega 'člena imajo lahko delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predlog dnevnega reda za skupno -sejo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
Na skupni seji delovna telesa zavzemajo stališča ločeno.
2.	Seje delovnih teles zbora
42.	člen ,
Ko je gradivo dodeljeno v obravnavo delovnemu telesu zbora, predsednik delovnega telesa skliče sejo v takem roku, da je možno predložiti poročilo delovnega telesa zboru pred sklicem seje zbora, na kateri se na podlagi periodičnega delovnega načrta to gradivo obravnava.
Za obravnavo drugih zadev je potrebno sklicati sejo delovnega telesa čimprej po predložitvi gradiv, najkasneje pa 10 dni' pred dnevom, ki je določeno za sejo zbora.
43.	člen
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga ^>oru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se ne more zaradi upravičenih razlogov dalj časa udeleževati sej.
44.	člen
O tem, kdo naj se povabi na sejo delpvnega telesa, odloči njegov predsednik.
45.	člen
Vsa vprašanja, ki jih obravnava zbor, obravnavajo praviloma delovna telesa pred sklicem seje zbora.
Kadar delovno telo pri obravnavi posameznega gradiva oceni, da ga ni potrebno obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor.
Kadar predlagatelj gradiva ne soglaša s stališčem delovnega telesa iz prejšnjega odstavka, zbor odloči o tem, ali bo gradivo obravnaval na seji zbora.
-	46. člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da Zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadeve iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoje mnenje pristojnemu delovnemu telesu. Delovno telo lahko pošlje mnenje tudi zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki ga je dobilo od drugih delovnih teles, in o svojih stališčih poročati zboru.
Delovno telo, ki ni pristojno, lahko sklene, da pošlje svoje mnenje neposredno zboru.
47.	člen
Delovno telo predlaga zboru predlog sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo zakona oziroma k zakonskemu osnutku, ki naj
jih predlagatelj upošteva pri pripravi zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga.
Predlog sklepa, ki naj ga po razpravi sprejme zbor mora biti poslan vsem prejemnikom gradiv iz 6. odstavka 23. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije najmanj sedem dni pred sejo zbora.
48.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj zakona ali drugega akta ali amandmaja, se predlog sprejme z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
49.	člen
Predloge poročil delovnih teles pripravijo strokovne službe. Za vsebino poročila je odgovoren predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo.
50.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi strokovni delavec.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpiše predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo, in strokovni delavec, -ki je zapisnik sestavil.
51.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k osnutku zapisnika na prvi naslednji seji.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
52.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
VI.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJU .
IN RAZREŠITVAH
1.	Izvolitev Komisije za volitve, imenovanja in
administrativne zadeve
53.	člen
Na prvi seji zbora se izvolijo predsednik, podpredsednik in člani Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve izmed delegatov v zborih, na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora
in imenovanje sekretarja zbora
54.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Predloga kandidatur ie izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj 15 dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predstavnik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur.
O predlogu za predsednika in podpredsednika zbora se glasuje javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno.
Ce so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
55.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
56.	člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti, poleg kandidata za predsednika in podpredsednika, 'še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se volijo po posamičnih predlogih.
57.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora, ki so določena s tem poslovnikom, predlaga zboru Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj deset delegatov v zboru.
Kandidatno listo delovnih teles, ki se ustanovijo z odlokom, lahko predlagajo Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, delovno telo ali najmanj deset delegatov v zboru.
58.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog kandidatne liste obrazložiti.
Komisija za volitve, imenovanja m administrativne zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, če sama ni predlagatelj.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za preostala delovna telesa se lahko predložijo na seji zbora.
59.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se smiselno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine. •
60.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika in posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, skupina desetih delegatov v zboru, delovno telo samo ali predsednik zbora.
61.	člen
Določbe tega poslovnika, ki sc nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, - se smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
VII.	STROKOVNI DELAVCI V ZBORU
62.	člen
Zbor ima službo, katere organizacijo in delo določa odlok o organizaciji in delu služb Skupščine SR Slovenije.
VIII.	KONČNI DOLOČBI
,	63. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Zbora občin Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/76).
64. člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRP
St. 02004-3/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
786.
POSLOVNIK
Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor) urejata poslovnik Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovnik skupščine) in ta poslovnik.
II.	KONSTITUIRANJE IN ORGANIZACIJA ZBORA
1.	Prva seja zbora
2.	člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi delegatov skliče predsednik. ki je doslej opravljal to funkcijo.
Prvi seji zbora in zadnji seji zbora pred potekom prve dveletne mandatne dobe predsednika in podpredsednika zbora predseduje do izvolitve predsednika zbora predsednik, ki je doslej opravljal to funkcijo, ali najstarejši delegat v zboru.
3.	člen
. Zbor izvoli na predlog predsedujočega izmed delegatov v zboru komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
Komisija za verifikacijo .pooblastil in imunitetna vprašanja pregleda poročilo o izidu glasovanja, ki ga zboru predloži republiška volilna komisija in potrdila o izvolitvi, ki jih izvoljenim delegatom v zboru izda ta komisija ter o tem poroča zboru.
O verifikaciji mandatov delegatov v zboru odloča zbor na predlog komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja tako, da glasuje o njenem poročilu.
Če nastane spor glede mandata posameznega delegata v zboru, odloča zbor v takem primeru posebej.
4.	člen
Zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora izmed delegatov v zboru za dve leti, s tem da sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita na zadnji seji zbora pred' potekom prve dveletne mandatne dobe predsedniku in podpredsedniku zbora in nastopita svojo funkcijo z dnem prenehanja funkcije prejšnjemu predsedniku in podpredsedniku zbora.
5.	člen
Zbor voli predsednika in podpredsednika ter člane Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (v nadaljnjem besedilu: komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve).
Zbor imenuje sekretarja zbora.
Zbor opravi druge volitve in imenovanja, ki so določene s poslovnikom skupščine in s tem poslovnikom.
2. Predsednik, podpredsednik in sekretar zbora
6.	člen
V skladu s poslovnikom skupščine opravlja predsednik zbora zlasti tele naloge:
—	pripravlja in sklicuje seje zbora;
—	usklajuje delo zbora z delom drugih zborov skupščine in se dogovarja s predsedniki teh zborov o načinu in rokih obravnave posameznih vprašanj, posebno o obravnavi tistih vprašanj, ki jih zbor obravnava enakopravno z drugimi zbori;
—	usklajuje delo odborov in drugih delovnih teles zbora ter delovnih teles skupščine, kadar ta obravnavajo vprašanja, ki jih obravnava zbor;
—	skrbi za uporabo poslovnika skupščine in tega poslovnika;
—	skrbi za izvajanje odločitev zbora;
—	skrbi, da so zagotovljeni pogoji za uresničevanje pravic in dolžnosti delegatov v zboru, ki jih imajo po ustavi, poslovniku skupščine in po tem poslovniku;
—	skrbi za uresničevanje pravice uporabe jezikov drugih jugoslovanskih narodov ter italijanske in madžarske narodnosti pri delu zbora;
—	skrbi za izvajanje delovnega programa zbora in periodičnega delovnega načrta;
—	dodeljuje posamezne zadeve iz pristojnosti zbora v proučitev delovnim telesom zbora;
—	skrbi za sodelovanje zbora z drugimi zbori, z delegacijo skupščine v Zboru republik in pokrajin in delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije;
—	skrbi za sodelovanje zbora s Socialistično zvezo delovnega ljudstva, z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v republiki, z družbenimi organizacijami iti društvi; s skupščinami družbenopolitičnih skupnosti in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi; z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in z drugimi republiškimi organi in organizacijami; z Gospodarsko zbornico Slovenije in s samoupravnimi organizacijhfni in skupnostmi;
—	skrbi za javnost dela zbora in njegovih delovnih teles;
—- podpisuje v skladu z določbami poslovnika skupščine akte, ki jih sprejema zbor,
—	daje sekretarju zbora navodila za izvajanje nalog za potrebe zbora;
—	spremlja delo strokovne službe zbora;
—	opravlja druge naloge, določene v ustavi, poslovniku skupščine in v tem poslovniku ter naloge, za katere ga zadolži zbor.
7.	člen
Podpredsednik zbora pomaga predsedniku zbora pri delu zbora in opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Podpredsednik zbora nadomešča predsednika zbora, če je ta odsoten ali zadržan in vodi sejo zbora v času, ko predsednik sodeluje v razpravi.
Kadar je podpredsednik zbora odsoten, lahko zbor na predlog predsednika zbora določi drugega delegata v zboru, ki pomaga predsedniku zbora pri delu.
8.	člen
Ge predsedniku zbora preneha mandat delegata v zboru ali funkcija predsednika, vodi delo zbora do izvolitve novega predsednika podpredsednik zbora.
Če preneha mandat delegata v zboru ali funkcija predsedniku in podpredsedniku zbora, skliče sejo predsednik skupščine.
Na tej seji se izvolita nov predsednik in podpredsednik zbora. Sejo vodi do izvolitve novega predsednika najstarejši delegat v zboru.
9.	člen
Za pripravo seje zbora lahko predsednik zbora sklicuje sestanke s podpredsednikom zbora in predsedniki delovnih teles. Na teh sestankih se dogovarjajo o pripravi seje zbora in delovnih teles, o izvajanju poslovnika zbora, o iskanju skupnih rešitev glede vprašanj, ki se nanašajo na postopek usklajevanja stališč, o usklajevanju dela delovnih teles zbora, o uresničevanju nalog delovnega programa zbora in o delu službe zbora in obravnavajo druga vprašanja, pomembna za delo zbora in delovnih teles. Pobudo za tak sestanek dajo lahko tudi podpredsednik zbora in predsedniki delovnih teles.
K obravnavi vprašanj iž prejšnjega odstavka tega člena lahko povabi predsednik zbora tudi predstavnike posameznih zainteresiranih organov in organizacij.
Pri obravnavi teh vprašanj sodeluje sekretar zbora in tisti strokovni delavci služb skupščine, v katerih delovno področje ta vprašanja spadajo.
10.	člen
Sekretar zbora sodeluje pri pripravi sej zbora, pomaga predsedniku pri vodenju sej ter daje pojasnila v zvezi z uporabo poslovnika skupščine in poslovnika zbora, zagotavlja in daje strokovna mnenja o zadevah ž delovnega področja zbora, organizira in vodi strokovno delo za zbor in njegova delovna telesa, usklajuje delo strokovnih delavcev zbora, skrbi za zapisnike sej zbora in opravlja druge haloge za zbor, ki mu jih naloži predsednik zbora.
Za svoje delo pri zboru odgovarja sekretar zboru iti predsedniku zbora.
III.	SEJE ZBORA
11.	člen
Predsednik ajaora pripravi predlog dnevnega reda seje zbora in določi točen dan in čas seje zbora v skla-
du s periodičnim delovnim načrtom oziroma v skladu -s sklepom zbora.
Ce predsednik ne uvrsti zadeve, ki so jo predlagali predlagatelji iz prvega odstavka 95. člena poslovnika skupščine v predlog dnevnega reda seje zbora, je dolžan dati zboru in predlagatelju pojasnilo, zakaj tega ni storil.
Če predlagatelj $So pojasnilu predsednika zbora vztraja pri svojem predlogu, odloči o njem zbor.
12.	člen
Sklic za sejo z ustreznim gradivom se pošlje družbenopolitičnim organizacijam v republiki.
13.	člen
Pred odločanjem v zboru se pripravi pregled vseh pripomb, mnenj in stališč delovnih teles skupščine in zborov ter pripomb, mnenj in stališč, danih v delegatski razpravi k posameznemu vprašanju, ki je ne dnevnem redu seje zbora.
14.	člen
Zbor na začetku seje lahko določi način obravnave zadev in tudi časovno razporeditev trajanja seje.
1.	Ekspozeji ih uvodne obrazložitve k posameznim točkam dnevnega reda
15.	člen
K posameznim točkam dnevnega reda ha seji zbora so lahko podani ekspozeji in uvodne obrazložitve. Ti morajo biti kratki, strnjeni . in pregledni. Njihova vsebina in obseg morata biti prilagojena pomembnosti obravnavanega gradiva ter pristojnosti in vlogi zbora; Zbor praviloma da predlagatelju usmeritve glede vsebine in obsega teh gradiv Predsednik zbora ima pravico omejiti trajanje uvodnih obrazložitev, če meni, da je predloženi akt že dovolj obrazložen.
16.	člen
Ekspoze je uvodno poročilo, v katerem so zajeta ključna politična vprašanja v zvezi z zadevo, ki se obravnava na seji zbora. Ekspoze mora biti predložen delegatom v zboru tudi v pisn; obliki.
17.	člen
Uvodne obrazložitve, ki jih podajo predstavniki predlagatelja pri posameznih točkah dnevnega reda, se morajo omejiti na pojasnila v zvezi z novimi dejstvi ali podatki, ki še niso bili znani ob predložitvi gradiva teina opredelitev predlagatelja do stališč, mnenj in predlogov, izraženih v razpravi o posameznem aktu ali drugem gradivu, ki ga obravnava zbor. Pri tem se mora predlagatelj opredeliti do obravnavanih vprašanj predvsem z vidika uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema.
2.	Obravnava posameznih vprašanj na seji zbora
18.	člen
Predsednik zbora praviloma vsako vprašanje, jci je predloženo zboru v obravnavo, predhodno dodeli v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu, da ga le-ta Prouči in da o njem svoje mnenje.
Predsednik zbora lahko predlaga, da zbor obrav-nava posamezno vprašanje na svoji seji, ne da bi pred tem to vprašanje obravnavalo pristojno delovno telo. Med obravnavo na seji zbora lahko zbor sklene, da se
obravnava prekine in naloži pristojnemu delovnemu telesu, da . vprašanje prouči ali pa oblikuje za proučitev tega vprašanja posebno skupino delegatov.
19.	člen
Pred začetkom razprave lahko poročevalci delovnih telgs poročajo o stališčih delovnega telesa, ki je obravnavalo posamezno vprašanje.
3.	Obravnava poročil, analiz in informacij 1 na seji zbora
20.	člen
Da bi lahko spremljal sprejeto politiko in izvrševanje zakonov in drugih aktov ter obveznosti republiških organov v zvezi z izvrševanjem teh aktov ter da bi lahko ocenil stanje na posameznih področjih družbenega življenja, obravnava zbor poročila, analize in informacije, ki jih dajejo izvršni svet, republiški upravni organi in drugi republiški organi in organizacije ter samoupravne organizacije in skupnosti. Glede obsega in vsebine poročil, analiz in informacij primerno veljajo ustrezne določbe o ekspožeju in uvodni obrazložitvi.
21.	člen
Poročilo prikazuje dejansko stanje na določenem področju, ne da bi podrobneje razčlenjevalo posamezne pojave.
22.	člen
Analiza podrobneje razčlenjuje izvajanje politike, oziroma zakonov in drugih splošnih aktov ter pri tem ugotavlja vzroke posameznih pojavov, se do njih opredeljuje in predlaga določene rešitve.
23.	člen
Informacija poroča o posameznem ožjem vprašanju z določenega področja.
24.	člen
Informacije se lahko v nujnih primerih izjemoma dajo tudi ustno na seji zbora, pri tem pa se obrazloži, zakaj jih je treba uvrstiti v dnevni red.
V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko obravnava zbor informacijo brez predhodne obravnave v delovnih telesih zbora.
25.	člen
Na začetku seje ugotovi predsednik zbora, ali je zbor sklepčen
Po potrebi lahko predsednik ugotavlja sklepčnost zbora med sejo in lahko odredi poimensko klicanje delegatov v zbpru.
IV.	ODLOČANJE
26.	člen
Zbor veljavno sprejme zakon, splošni akt, stališče in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, če ni z ustavo SR Slovenije določena višja stopnja soglasja.
Zbor sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka na podlagi predhodnega usklajevanja stališč družbenopolitičnih organizacij v SZDL Slovenije glede bistvenih vprašanj do zadeve, o kateri se odloča na seji zbora.
Ce zbor ugotovi, da glede bistvenih vprašanj ni bil izveden postopek usklajevanja stališč družbenopolitičnih organizacij o obravnavani zadevi, sklene, da
zadevo odloži z dnevnega reda, dokler ne bo ta postopek izveden.
V.	OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE STALlSC PO 345. ČLENU USTAVE SR SLOVENIJE
27.	člen	_
Kadar sodeluje zbor v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov z zborom združenega dela in zborom občin tako, da sprejema stališča, daje zbor taka stališča k predlogu za izdajo zakona, k zakonskemu osnutku in k zakonskemu predlogu.
Kadar daje zbor stališča pristojnima zboroma k zakonskemu predlogu," jih lahko daje tudi v obliki amandmajev.
28.	člen
Zbor pošlje sprejeta stališča pristojnima zboroma 'in predlagatelju pred obravnavo oziroma odločanjem
0	zakonih in drugih splošnih aktih v pristojnih zborih.
29.	člen
Zbor lahko določi delegate, ki sodelujejo pri delu pristojnih zborov, kadar ti obravnavajo zakon ali drug splošni akt, h kateremu je zbor dal stališča.
30.	člen
Na podlagi obvestila predsednika pristojnega zbora ugotovi predsednik zbora oziroma delovno telo zbora, ali so pristojni zbori sprejeli zakon ali drug splošni akt v skladu z njegovimi stališči.
Ce predsednik oziroma delovno telo zbora meni, da zakon ali drug splošni akt ni bil sprejet v pristojnih zborih v skladu s stališči ali je v dvomu glede tega vprašanja, predlaga zboru, da to ugotovi.
Delegat v zboru lahko predlaga, da zbor ugotovi ali so pristojni zbori sprejeli zakon ali drug splošni akt v skladu s stališči zbora. Delegat mora to predlagati na prvi naslednji seji po seji, na kateri so pristojni zbori sprejeli zakon ali drug splošni akt.
Če zbor ugotovi, da zakon ali drug splošni akt v pristojnih zborih ni bil sprejet v skladu z njegovimi stališči oziroma da so bila ta stališča upoštevana le deloma, se začne usklajevalni postopek po določbah poslovnika skupščine.
VI.	ODNOSI MED DELEGATI V ZBORU IN REPUBLIŠKO KONFERENCO SOCIALISTIČNE
ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE IN DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI V REPUBLIKI
IN URESNIČEVANJE SKLEPOV IN STALlSC TEH ORGANIZACIJ
31.	člen
Delegati' morajo biti pravočasno seznanjeni z v Socialistični zvezi delovnega ljudstva usklajenimi stališči in smernicami družbenopolitičnih organizacij, pomembnimi za obravnavo in odločanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora ter jih ustvarjalno in argumentirano uveljavljati pri svojem delu v zboru.
32.	člen
Načrtovanje in izvajanje svojega delovnega programa zbor usklajuje z Republiško konferenco Socia-
1	stične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegati lf zboru lahko predlagajo Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da o posameznih vprašanjih, ki jih bo zbor obravnaval, predhodno razpravlja in oblikuje svoja stališča.
33.	člen
Pri obravnavi zadev iz programa dela zbora v delovnem telesu morajo biti praviloma prisotna stališča Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, njenih organov in delovnih teles ter vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij v republiki. Delovna telesa morajo pri oblikovanju svojih stališč in predlogov upoštevati smernice, izražene v teh stališčih. V primerih, da ta stališča do seje delovnega telesa še niso sprejeta, oblikujejo delovna telesa svoja stališča in predloge na podlagi sprejetih političnih usmeritev v družbenopolitičnih organizacijah.
Delovna telesa zbora sodelujejo z ustreznimi delovnimi telesi Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije oziroma drugih družbenopolitičnih organizacij v republiki. Predsedniki delovnih teles zbora obveščajo Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter ‘vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij v republiki o svojih sejah.
34.	člen
Družbenopolitične organizacije lahko posredujejo zboru pobude, predloge in opozorila, ki se nanašajo na ureditev vprašanj ali na sprejem določenih ukrepov v republiki oziroma s katerimi se predlaga zboru in drugima zboroma, da obravnavajo' določena vprašanja in sprejmejo ustrezne akte.
Družbenopolitične organizacije lahko posredujejo zboru pobude, predloge in opozorila iz prejšnjega odstavka pismeno ali pa ustno, po svojem delegatu na seji zbora. Pobude, predlogi in opozorila se obravnavajo po določbah poslovnika skupščine, ki veljajo za postopanje s pobudami, predlogi in opozorili delegatov.
Vit. PROGRAMIRANJE DELA ZBORA IN NJEGOVIH DELOVNIH TELES
35.	člen
Za izvajanje nalog s svojega delovnega področja sprejema zbor delovni program in periodični delovni načrt v skladu z določbami poslovnika skupščine o programiranju dela.
Osnutek in predlog delovnega programa pripravi skupina delegatov, ki jo ustanovi zbor.
36.	člen
Odbori sprejemajo v okviru svojega delovnega področja svoje delovne programe, v katere vključijo predvsem naloge iz delovnega programa in periodičnega delovnega načrta zbora.
Odbori obvestijo o sprejetem delovnem programu predsednika zbora.
37.	člen
Ce odbor sklene, da bo v odboru zaključil obravnavo posamezne zadeve, ki jo je samostojno uvrstil v svoj delovni načrt, obvesti o , tem predsednika zbora.
Ce odbor predlaga zboru obravnavo zadeve, ki jo je samostojno vključil v svoj delovni načrt, pošlje zboru ustrezno gradivo s predlogi.
VIII. DELOVNA TELESA ZBORA
38.	člen
Zbor ustanovi kot stalna delovna telesa odbore za vprašanja na področju družbenoekonomskih odnosov in na področju družbenopolitičnega sistema.
39.	člen
Odbor ima predsednika in podpredsednika ter z odlokom določeno število članov.
40.	člen
Zbor lahko imenuje skupino delegatov, kadar je potrezno v zvezi z obravnavo v zboru proučiti posamezno vprašanje, pripraviti predlog in opraviti druge naloge po sklepu zbora.
41.	člen
Odbori zbora lahko ustanovijo sami ali z odbori drugih zborov delovne skupine, da proučijo posamezne probleme, ki so nastali v zvezi z izvajanjem aktov oziroma politike skupščine ali druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in pripravijo gradiva o njih ter predloge za njihovo rešitev. Skupine o svojem delu in predlogih poročajo odborom, ki so jih ustanovili.
Člani delovnih skupin so lahko poleg delegatov tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v upravnih in drugih državnih organih in organizacijah ter znanstveni, strokovni in javni delavci, ki lahko s svojim sodelovanjem prispevajo k temeljitejši proučitvi posameznih zadev.
Če so posamezna vprašanja iz prvega odstavka v celoti ali delno že proučena v okviru družbenopolitičnih organizacij, se lahko njihove ugotovitve oziroma mnenja in predlogi rešitev v dogovoru z njimi neposredno uporabijo.
.	42. člen
Odbor zbora in druga delovna telesa zbora sodelujejo med seboj, s komisijami skupščine, z delovnimi telesi drugih zborov in z ustreznimi delovnimi telesi skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike.
V okviru sodelovanja iz prvega odstavka tega člena lahko imajo delovna telesa zborov in skupščine skupne seje.
Način, roke in predlog dnevnega reda za skupno sejo določijo sporazumno predsedniki teh delovnih teles.
Skupni seji predseduje po predhodnem dogovoru predsednik enega izmed delovnih teles.
43.	člen
Ko je gradivo dodeljeno v obravnavo delovnemu telesu zbora, predsednik delovnega telesa skliče sejo v takem roku, da je možno predložiti poročilo delovnega telesa zbora pred sklicem seje zbora, ha kateri se na podlagi periodičnega delovnega načrta to gradivo obravnava.
Za obravnavo drugih zadev je potrebno sklicati sejo delovnega telesa čimprej po predložitvi gradiv, najkasneje pa 10 dni pred dnevom, ki je določen za sejo zbora.
Gradivo za sejo zbora mora biti poslano članom delovnega telesa najkasneje s sklicem seje.
Predsednik delovnega telesa lahko izjemoma skrajša roke iz tega člena za sklic seje in za dostavo gradiva in to utemelji na seji pred sklepanjem o dnevnem redu.
44.	člen
Vprašanja, ki jih mora delovno telo v skladu z določbo prvega odstavka 149. člena poslovnika skupščine obravnavati dvakrat, lahko obravnava delovno telo enkrat, če je namen prve obravnave zagotovljen v
okviru Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
45.	člen
Če član delovnega telesa neredno ali dalj časa ne prihaja na seje, lahko delovno telo na podlagi predhodne razprave predlaga zboru njegovo razrešitev. Delovno telo lahko predlaga tudi razrešitev člana, ki se ne more zaradi upravičenih razlogov udeleževati sej.
46.	člen
O tem, kdo se povabi na sejo delovnega telesa, odloči njegov predsednik.
47.	člen
Vsa vprašanja, ki jih obravnava zbor, obravnavajo praviloma delovna telesa zbora pred sklicem seje zbora.
Kadar delovno telo pri obravnavi posameznega gradiva oceni, da ga ni potrebno obravnavati na seji zbora, obvesti o tem zbor.
Kadar se predlagatelj gradiva ne strinja z mnenjem delovnega telesa iz prejšnjega odstavka tega člena, zbor odloči o tem, ali bo to gradivo obravnaval tudi na svoji seji.
48.	člen
Delovno telo lahko obravnava tudi zadeve, za katere ni pristojno, pa je njihova vsebina takšna, da zadeva tudi njegovo delovno področje.
Delovna telesa, ki so poleg pristojnega delovnega telesa obravnavala zadevo iz prvega odstavka tega člena, pošljejo svoja mnenja pristojnemu delovnemu telesu ali zboru.
Pristojno delovno telo je dolžno obravnavati mnenje, ki ga je dobilo od drugih delovnih teles, in o svojih stališčih poročati zboru.
Delovno telo, ki ni pristojno, lahko sklene, da pošlje svoje mnenje neposredno zboru.
49.	člen
Delovno telo lahko predlaga zboru delovno zasnovo ali osnutek sklepa o določitvi stališč, mnenj in predlogov k predlogu za izdajo zakona oziroma k zakonskemu osnutku, ki naj bi jih predlagatelj upošteval pri pripravi zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga.
Delovno telo predlaga zboru delovno zasnovo ali osnutek sklepa na podlagi opravljenih razprav v delovnih telesih zbora in skupščine ter stališč družbenopolitičnih organizacij. Delovne zasnove ali osnutki sklepov morajo biti poslane delegatom praviloma 7 dni pred sejo zbora.
50.	člen
Kadar je delovno telo predlagatelj zakona ali drugega akta ali amandmaja, se predlog sprejema z večino glasov vseh članov delovnega telesa.
51.	člen
Predloge poročil delovnih teles pripravijo strokovne službe. Za vsebino poročila je odgovoren predsednik delovnega telesa.
52.	člen
O poteku seje delovnega telesa se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
Član delovnega telesa lahko zahteva, da se povzetek njegove izjave vpiše v zapisnik.
V zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih vprašanjih.
Za zapisnik skrbi strokovni delavec.
Zapisnik je treba poslati članom delovnega telesa
praviloma s sklicem naslednje seje.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik oziroma podpredsednik ali član delovnega telesa, ki je vodil sejo, in strokovni delavec, ki je zapisnik sestavil.
53.	člen
Član delovnega telesa ima pravico dati pripombe k osnutku zapisnika pisno ali ustno na seji delovnega telesa, v katere dnevni red je uvrščena odobritev zapisnika.
O utemeljenosti pripombe odloči delovno telo. Če so pripombe sprejete, se to ugotovi v zapisniku seje, na kateri se obravnava zapisnik; v zapisniku, ki je bil spremenjen, pa se na koncu besedila vpišejo sprejete spremembe.
54.	člen
O navzočnosti članov delovnih teles na sejah se vodi evidenca.
IX.	POSTOPEK PKI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
1. Izvolitev komisije za Volitve, imenovanja in administrativne zadeve
55.	člen
Na prvi seji zbora se volijo predsednik, podpredsednik in člani Komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve izmed delegatov zbOrov na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
2.	Volitve predsednika in podpredsednika zbora in imenovanje sekretarja zbora
56.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika zbora predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Predloga kandidatur se izročita pismeno predsedniku skupščine najmanj petnajst dni pred začetkom seje zbora, na kateri naj bosta predsednik in podpredsednik izvoljena.
Predstavnik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ima pravico na seji zbora obrazložiti predloga kandidatur.
O predlogu za predsednika in podpredsednika zbora se glasuje javno, razen če zbor sklene, da se glasuje tajno Če so volitve tajne, se glasuje z glo- ■
57.	člen
Sekretarja zbora imenuje zbor na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
3.	Izvolitev delovnih teles zbora
58.	Člen
Zbor voli delovna telesa zbora v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti, poleg kandidata za predsednika in podpredsednika, še toliko kandidatov, kolikor članov delovnega telesa se voli.
Posamezni člani delovnih teles zbora se Volijo po posamičnih predlogih.
59.	člen
Kandidatno listo za izvolitev delovnih teles zbora predlaga zboru komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, delovno telo zbora ali najmanj deset delegatov v zboru.
60.	člen
Predstavnik predlagatelja ima pravico na seji zbora predlog obrazložiti.
Predlog kandidatne liste za odbore se izroči predsedniku zbora najmanj 24 ur pred začetkom seje zbora, na kateri 'naj bodo volitve.
Predlogi kandidatnih list za preostala delovna telesa se lahko vložijo na seji zbora.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve lahko da zboru mnenje k predlogu kandidatne liste, ki je ni predlagala.
61.	člen
Pri glasovanju o izvolitvi delovnih teles zbora se primerno uporabljajo določbe poslovnika skupščine o izvolitvi skupnih delovnih teles skupščine.
62.	člen
Zbor lahko razreši predsednika, podpredsednika ali posameznega člana delovnega telesa zbora, kot tudi delovno telo v celoti.
Predlog za razrešitev lahko da komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, skupina desetih delegatov v zboru, delovno telo samo aii predsednik zbora.
63.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, še smiselno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
64.	člen
Kandidatno listo za izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja predlaga zboru na prvi seji predsednik zbora.
Komisija ima predsednika in dva člana.
X- KONČNI DOLOČBI
65.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/76).
66.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 02003-3/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
787.
Na podlagi tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skuplčine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne H-
maja 1983 sprejela	‘
ODLOK
o načinu Izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe
I
Predsednik in podpredsednik Skupščine SR Slovenije se izvolita na zadnji, seji zborov pred potekom prve dveletne mandatne dobe predsedniku in podpredsedniku Skupščine SR Slovenije.
II
Predsednik in podpredsednik Skupščine SR Slovenije začneta opravljati svojo funkcijo z dnem, ko poteče mandat dotedanjemu predsedniku in podpredsedniku Skupščine SR Slovenije.
III
Glede postopka izvolitve predsednika in podpredsednika Skupščine SR Slovenije veljajo določbe 350. in 351. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
St. 0201-1/83
Ljubljana, dne 11. maja 1933.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
783.
Na podlagi 369 člena ustave Socialistične republike Slovenije 143. člena poslovnika Skupščine Socialistične republ ke Slovence in 37. člena poslovnika Zbora občin je Zbor občin Skupščine Socialistične renublike Slovenije na seji dne 11. maja 1983 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi, nalogah in sestavi delovnih teles Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije
1.	člen
Zbor občin Skupščine Socialistične republike Slovenije ima naslednja stalna delovna telesa:
1.	Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj,
2.	Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem,
3.	Odbor za finance In
4.	Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja.
2.	člen
Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj proučuje predloge za izdajo, osnutke in predloge zakonov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje sprejete politike, zakonov in drugih splošnih aktov na naslednjih področjih:
—	sistem družbenega planiranja;
—	družbenoekonomski razvoj SR Slovenije, programi dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije ter akti o tekoči družbenoekonomski politiki;
—	sistem in politika delitve družbenega proizvoda;
—	temeljna vprašanja sistema svobodne menjave dela in politika razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje;
—	ustanavljanje, delovanje in organizacija samoupravnih interesnih skupnosti;
—	družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško aji drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost;
—	družbenoekonomski položaj kmetov in delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov in
—	druga vprašanja s področja družbenoekonomskih odnosov in razvoja SR Slovenije in SFR Jugoslavije.
3.	člen
Odbor za družbenopolitični in komunalni sistem proučuje predloge za izdajo, osnutke in predloge zakonov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje sprejete politike, zakonov in drugih splošnih aktov na naslednjih področjih:
—	organizacija in razvoj sistema samoupravljanja v družbenopolitičnih skupnostih, krajevnih skupnostih in v vseh oblikah združenega dela;
—	delegatski sistem in delegatska razmerja;
—	samoupravna organiziranost organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	ljudska obramba in družbena samozaščita, javna in državna varnost;
—	pravosodni sistem in organizacija državne uprave;
—	družbeni sistem Informiranja in javno obveščanje;
—	družinska, lastninska, zemljiška in druga stvar-
nopravna razmerja in	'
—	druga vprašanja s področja družbenopolitičnega in komunalnega sistema.
4.	člen
Odbor za finance proučuje predloge za izdajo, osnutke in predloge zakonov in drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega področja ter spremlja Izvrševanje sprejete politike, zakonov in drugih splošnih aktov na naslednjih področjih:
—	delitev dohodka v skladu z s začrtano ekonomsko politiko,
—	sistem financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih' interesnih skupnosti;
—	temeljna načela za zagotavljanje skupnih in splošnih potreb v krajevni skupnosti in občini;
—	davčni sistem;
—	republiški' proračun;
—	sistem družbene kontrole cen in
—	druga vprašanja z vidika delitve družbenega proizvoda v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji.
Odbor za finance obravnava tudi tiste določbe zakonov in drugih splošnih aktov, ki zadevajo finančna sredstva ter proučuje vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlaganih rešitev.
5.	člen
Odbor za urejanje prostora in varstvo okolja proučuje predloge za izdajo, osnutke in predloge zakonov ih drugih splošnih aktov ter druga vprašanja s svojega delovnega področja ter spremlja izvrševanje sprejete politike, zakonov in drugih splošnih aktov na naslednjih področjih:
—	gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje, urejanje in uporaba stavbnih zemljišč, izmera zemljišč ter zemljiški kataster;
—	vodno gospodarstvo, geodezija, gradbeništvo in hidrometeorološka služba;
—	stanovanjska graditev in njeno fihanciranje ter gospodarjenje s stanovanji in stanovanjska razmerja;
—	delovanje in upravljanje komunalnih delovnih organizacij oziroma politika komunalnega gospodarstva;
—	varstvo narave in človekovega okolja ter
—	druga vprašanja z navedenih področij.
6.	člen
Stalna delovna telesa ustanovljena s tem odlokom imajo predsednika, podpredsednika in devet članov.
St. 02004-1/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
, Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
789.
Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena in 69. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77),
5.	alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 11. maja 1983 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1982 in o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov
I
Potrdi se zaključni račun Narodne banke Slovenije za leto 1982, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 30. marca 1983 in ki izkazuje:
din
—	skupne prihodke	1.566,440.022,41
—	skupne odhodke	1.328,849.141,12
—	presežek prihodkov	237.590.881,29
n
Presežek prihodkov nad odhodki, dosežen po zaključnem računu Narodne banke Slovenije za leto
1982, vrne Narodna banka Slovenije temeljnim organizacijam združenega dela — nosilcem preskrbe.
Narodna banka Slovenije nakaže sredstva iz prejšnjega odstavka na račun Zavoda SR Slovenije za rezerve, ki jih usmeri temeljnim organižacijam združenega dela v razmerju z njihovimi obveznostmi, določenimi z dogovori oziroma s sporazumi o oblikovanju republiških blagovnih rezerv.
III
Narodna banka Slovenije nakaže sredstva presežka iz I. točke tega odloka v roku osem dni po uveljavitvi tega odloka.
St. 023-32/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
790.
Na podlagi 335. člena in 4. alinee prvega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 13. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24-1511/77), 5. alinee prvega razdelka 73. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji zbora združenega dela dne 11. maja 1983 sprejela
ODLOK
o potrditvi finančnega načrta prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1983
Potrdi se finančni načrt prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1983, ki ga je sprejel svet Narodne banke Slovenije na seji dne 30. mdrca 1983 in ki izkazuje:
din
—	prihodke	•	3.562,780.000
—	odhodke	2.941,650.000
—	presežek	prihodkov	621,130.000
St. 400-52/83
Ljubljana, dne 11. maja 1933.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
791.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 14. alinee prvega razdelka 71. člena, tretjega odstavka 254. člena in> 322. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 124. člena in 155. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80 in 6-260/ 83) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela iry Zbora občin dne 11. maja 1983 sprejela
ODLOK
o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela
Daje so soglasje k naslednjim statutom visokošolskih organizacij združenega dela:
— Visoki tehniški šoli v Mariboru — VTO strojništvo — VTO elektrotehnika — VTO gradbeništvo — VTO kemijska tehnologija — Višji šoli za zdravstvene delavce Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani,
ki so jih omenjene visokošolske organizacije združenega dela predložile Skupščini SR Slovenije v soglasje.
Št. 022-104/83 022-37/83
Ljubljana, dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
792.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, .10. alinee tretjega razdelka 70. člena. 3 alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 92. člena, 93 člena, 94. člena in tretjega odstavka 104. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št, 12/77. 30/78, 23/81) je Skupščina SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne
11.	maja 1983 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnic za prekrške Republiškega senata za prekrške v Ljubljani
Za sodnice za prekrške Republiškega senata za prekrške se ponovno izvolijo: ,
Meta Košir-Zebec,
Marta M u 11 e r ,
Martina Perovšek-Linke.
Št: 111-41/83
Ljubljana,'dne 11. maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica
Silva Jereb 1. r.
793.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka 70. člena, 143.' člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. člena ter 365. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 11. maja 1983 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe
V Komisiji Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe se razreši dolžnosti člana Komisije:
Janko Kavalar, delegat v Zboru združenega dela,
se izvoli za člana Komisije:
Jože Kus, delegat v Zboru združenega dela.
Št. 0201-1/83
Ljubljana, dne* 11 maja 1983.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Podpredsednica Silva Jereb 1. r.
794.
Na podlagi drugega odstavka 11. člena zakona o republiških priznavalninah (Uradni list SRS, št. 27-176/71) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uskladitvi republiških priznavalnin v letu 1983
, 1
Republiške priznavalnine se uskladijo z gibanjem povprečnih življenjskih stroškov tako, da znaša republiška priznavalnina v letu 1983 največ 8.000 din.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 191-07/83-4/1
Ljubljana, dne 12. maja 1983.	.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
795.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni •list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE , PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju
T
družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83 in 16/83)
I. V tabeli 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka«! se:
I.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona:
—	v stolpcu 8 stopnja 2,24 nadomesti s stopnjo
2,14,
—	v stolpcu 9 stopnja 1,07 nadomesti s stopnjo
0,97,
—	v stolpcu 10 stopnja 6,10 nadomesti s stopnjo
5,81,
—	v stolpcu 12 stopnja 0,36 nadomesti s stopnjo
•0,34,
—	v stolpcu 13 stopnja 0,23 nadomesti- s stopnjo
0,22,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,69 nadomesti s stopnjo
10,65,
i — v stolpcu 15 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo ‘0,89,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,26 nadomesti s stopinjo 12,80,
j	—: v stolpcu 18 stopnja 28,97 nadomesti s stopnjo
'28,32.
II.	V tabeli A a) in b) »Stopnje prispevkov iz
dohodka« se:	’
1.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Rad-1 gona:
I — v stolpcu 3 stopnja 10,58 nadomesti s stopnjo '9,70.
2.	Pri zaporedni številki 23 občina Litija
i — v stolpcu 3 stopnja 11,44 nadomesti s stopnjo ' 13,32.
III.	V tabeli točke 3 pod B c) »Prispevki iz dohodka od osnove dohodek« se:
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 0,04 nadomesti s stopnjo 0,03,
—	pri zaporedni številki 38 občina Piran stopnja 0,03 ukine.
IV.	Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov se uporabljajo 15 dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-15/82
Ljubljana, dne 13. maja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
796.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti ih njihovih skladov", samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja in o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 45/82, 1/83, 2/83, 4/83, 5/83, 6/83, 7/83, 8/83, 9/83, 10/83, 11/83, 12/83, 13/83, 14/83, 15/83 in 16/83) se v tabelah točke 2:
— pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona stopnja 13,26 nadomesti s stopnjo 12,80.
Št 420-15/83
. Ljubljana, dne 13. maja 1983.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
797.
Izvršni odbor Sklada skupnih rezerv gospodarstva Slovenije je na 57. seji 9 maja 1983 ugotovil, da so spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije sprejeli delavci do 5. maja 1983 v več kot dveh tretjinah temeljnih in enovitih delovnih organizacijah v Sloveniji in da je s tem izpolnjen pogoj za uveljavitev spremembe sporazuma skladno z določbo 4. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537,79). Po določbi 35. člena statuta sklada se samoupravni sporazum oziroma njegova sprememba objavi v Uradnem listu SRS.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva z namenom, da zagotovimo organizacijam združenega dela po načelih solidarnosti in vzajemnosti, ki zaidejo v izjemne gospodarske težave, pomoč, sprejemamo v skladu z zakonom o skladih skupnih rezerv
SPREMEMBO SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA
o združevanju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije
V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek v naslednjem besedilu:
»Ne glede na določbo prvega odstavka o stopnji za združevanje sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije se v letih 1983, 1984 in 1985 združujejo sredstva rezerv po stopnji 5 °/o.«
Predsednik skupščine sklada
Davorin Marušič 1. r.
798.
Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 4/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije dne 11. maja 1983. leta sprejela
SČLJSP
o dopolnitvi sklepa o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust
1
V sklepu o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust (Uradni list SRS, št. 17/82 in 38/82) se za 3.a točko doda nova 3.b točka, ki se glasi:
3 b
Po uradnih statističnih podatkih se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v letu 1982 v primerjavi z letom 1981 povečal za 26 odstotkov.
Na podlagi tako ugotovljene rasti čistih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v SR Sloveniji se uskladijo nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust (v nadaljevanju: nadomestila):
—	s j. 1. 1983. leta za 2fi odstotkov upravičencev iz druge alinee 3.a točke, ki jim nadomestilo osebnega dohodka še ni bilo akontativno povečano za 18,5 odstotka,
—	sl. 1. 1983. leta za 7,5 odstotka upravičencev iz druge alinee 3.a točke, ki jim je bilo nadomestilo
osebnega dohodka že akontativno povečano za 18,5 odstotka.
2
Ta sklep začne veljati osmi dan pe objavi v Urad-nem listu SRS.
Št. 19-5-3-83-4
Predsednica /kupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije
Nada Mikič-Bulc 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
799.
Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinskih zdravstvenih skupnosti Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljevanju: občinske skupnosti) so skupščine občinskih skupnosti na sejah obeh zborov v času od 4. do 8. novembra 1982 sprejele
SKLEP
o oprostitvi oziroma zmanjšanju prispevkov za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih članov
1.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske skupnosti ugotavljata, da so primeri, ko kmet — uporabnik zaradi socialne ogroženosti ne more prispevati sredstev, določenih po sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo in da je potrebno tem uporabnikom odpisati oziroma zmanjšati prispevek za zdravstveno varstvo.
2.	' člen
Prispevek za zdravstveno varstvo kmetov se oprosti oziroma zmanjša na način in po postopku, kot je predpisan s pravilnikom o razlogih, merilih in postopku za zmanjšanje, oprostitev in odpisovanje prispevkov za starostno zavarovanje kmetov ter vknjižbi zastavne pravice (Uradni list SRS/ št. 3-188/82).
3.	člen
O oprostitvi oziroma zmanjšanju prispevka za zdravstveno varstvo kmetov odloča komisija iz 4. člena pravilnika iz prejšnjega člena tega sklepa.
4.	člen
Skupščina občinske . skupnosti izvoli delegata v komisijo iz 3. člena tega sklepa.
5.	člen
Ta sklep začne veljati, ko ga sprejmeta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske skupnosti, uporablja pa se od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 422-1/82
Ljubljana, dne 8. novembra 1982.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Bežigrad
Janez Škrk L r.
Predsednik skupščine Občinske . zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje Stane Božič 1. r.
Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Šiška
Milan Jurjevčič 1. r.
Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik
Antonija Rožič 1. r.
800.
Na podlagi 9. člena statuta skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je skupščina skupnosti na svoji 17. seji
dne 23. februarja 1983 sprejela
SKLEP
o potrditvi naključnega računa Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1982
I
Zaključni račun, ki izkazuje
stanje na dan 1. 1. 1982
prihodki
odhodki
Stanje žiro računa per 31. 12. 1982
din
136,807.949,35
198,507.045,00
276,112.498,70
59,202.495,65
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. FK-13-28/83 Ljubljana, dne 6. maja 1983.
Sekretar skupnosti Ludvik Cinč L r.
Predsednica skupščine skupnosti
Olga Vipotnik 1. r.
CELJE
i	2. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka delavcev,
2.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
N 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4.	davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5.	davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6.	davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
7.	davek od premoženja,
8.	davek na dobitke od iger na srečo.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
3.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 %>.
Davka od osebnega dohodka ne plačujejo invalidske delavnice za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcev.
*
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KME-
TIJSKE DEJAVNOSTI
4.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda znaša 29 °/o. '
801.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 23. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 19-1014/ 82) na svoji seji dne 4. maja 1983 določil prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov občine Celje.
Prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov obsega odlok o davkih občanov, ki je objavljen v prečiščenem besedilu v Uradnem listu SRS, št. 19/82 ter '* popravke objavljene v Uradnem listu SRS, št. 23/82 in spremembe in dopolnitve odloka o davkih občanov objavljene v Uradnem listu SRS, št. 10-470/83.
St. 422-20/83-8
Celje, dne 13. aprila 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
ODLOK
o davkih občanov (prečiščeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Davki se v občini Celje predpisujejo, odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona, o davkih občanov, po določbah tega odloka ter po predpisih izdanih na tej podlagi.
5.	člen
Davek od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne odmeri od lesa, odkazanega za drva in od tistega dela lesa, ki ga občan uporabi za neposredno lastno uporabo, ki je namenjena za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva.
Zavezanec mora dejstvo, da potrebuje le? za gradnjo ali obnovo gospodarskih in stanovanjskih poslopij kmečkega gospodarstva dokazati z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom o priglasitvi gradbenih del do konca koledarskega leta, v katerem se odmerja davek.
6.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) območje občine razdeli na tele skupine katastrskih občin:
I.	Celje, Medlog, Ostrožno, Sp. Hudinja in Škofja vas
II.	Tremarje, Trnovlje, Vojnik — trg
III.	Arclih, Brezova, Dobrna, Dol, Košnica, Lemberg, Lisce, Loka, Strmec pri Vojniku, Prožinska vas, Podgorje, Socka, Šentjungart, Smiklavž, Šmartno, Višnja vas, Vojnik — okolica, Zagrad
IV.	Bezovica, Bukovžlak, Creskova, Ogorevc, Homec, Klanc, Pečovje, Lipa, Male dole, Novake, Rožni vrh, Rupe, Svetina, Brdce nad Dobrno, Kompole, Tomaž nad Vojnikom, Teharje, Verpete, Zavrh, Z vodno.
7.	člen
Stopnje občinskega davka od kmetijstva znaša-
•A
—	v prvi skupini	13
—	v	drugi	skupini	9
—	v	tretji'	skupini	5
—	v	četrti	skupini	2,4
Če ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
8.	člen
Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po stopnji 30 odstotkov od katastrskega dohodka negozdnih površin. Od dohodka gozdov se plačuje davek iz kmetijske dejavnosti po stopnji 45 odstotkov.
Tega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ne plačujejo zavezanci, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov in kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
9.	člen	*
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja, če se zavezanec ukvarja:
1.	s farmsko rejo perutnine (brojlerjev, kur nes-nic, puranov, jarkic, enodnevnih piščancev),
2.	s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji,
3.	s specializirano pridelavo -
a)	sadja in grozdja na površini nad 0,5 ha ter jagodičevja na površini nad 0,3 ha, če ne gre za organizirano pridelavo z organizacijami združenega dela,
b)	drevesničarstva in trsničarstva na več kot 0,5 ha površine,
c)	zelenjave, okrasnega rastlinja in cvetja; sadik in semen v pokritih rastlinjakih na najmanj 150 m2 površine, v plastenjakih nad 500 m2 ali na odprtih površinah na več kot 2.000 m2.
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če se dejavnosti opravljajo na manjšem obsegu, kot je to določeno v L, 2. in 3. točki prvega odstavka, in dohodki skupaj presegajo dohodek pb 10. členu zakona o davkih občanov.
10.	člen
Davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova din
od	do	stopnja •/.
	30.000	18
30.000	60.000	21
60.000	100.000	24
100.000	150.000	28
150.000	200.000	32
200.000		35
Davek po teh stopnjah plačujejo zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.
Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic pa plačujejo davek po teh stopnjah tudi od dohodkov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov.
11.	člen
Zavezancf, ki se jim odmerja davek od kmetijstva po dejanskem dohodku morajo voditi evidenco o prihodkih in odhodkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter knjigo seznam osnovnih sredstev.
12.	člen
Za obračunavanje stroškov se smiselno uporabljajo določbe 50., 51. in 52. člena zakona o davkih občanov in normirani stroški kot v kooperantskih odnosih, če ni s tem odlokom ali' zakonom drugače določeno.
13.	člen
Za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za obrtno dejavnost.
14.	člen
Občani, ki se jim odmerja davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, morajo do 31. 1. za preteklo leto vložiti davčno napoved za odmero davka. Istočasno uveljavljajo olajšave za razširitev materialne osnove.
15.	člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki zemljišč:	■	>
let
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so
z investicijami zavezanca postala uporabna	6
2.	na katerih se zasadijo vinogradi nad 10 a 4
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki z
nizkodebeljnim nasadom nad 50 a	5
16.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se prizna davčna olajšava, če obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in:
—	da preusmerjajo svoja gospodarstva po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija ter občinski organ pristojen za kmetijstvo, in kj je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore v turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Sezname zavezancem, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi' in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
.Ne glede na prvi odstavek tega člena se prizna posebna olajšava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v strojne skupnosti in za združevanje sredstev in dela — kooperacija.
Olajšava se prizna glede na višino vloženih sredstev v preusmeritev gospodarstva oziroma za preusmeritev v turistične namene ter glede na to ali se zavezancu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov ali ne, in sicer:
1.	dvakratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija 50 odstotkov od katastrskega dohodka, vendar najmanj 10.000 do 150.000 din,
2.	trikratna olajšava v višini 75 odstotkov letnega davka, če znaša investicija od 150.000 do 250.000 din,
3.	trikratna olajšava v višini 160 odstotkov letnega davka, če znaša investicija nad 250.000 din.
Zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku in se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, se olajšava iz prejšnjega odstavka zniža za 40 odstotkov.
Izračunane olajšave po teh kriterijih se zavezancem, ki se jim odmerja davek iz kmetijstva po katastrskem dohodku znižajo in to zavezancem iz III. skupine katastrskih občin za 20 odstotkov, iz II. skupine katastrskih občin za 30 odstotkov in iz I. skupine katastrskih občin za 40 odstotkov.
Priznanje olajšave po tem členu lahko davčni zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri' priloži račune in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namen vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu je mogoče uveljaviti v 15 dneh po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter, če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območna kmetijska organizacija in upravni organ občine pristojen za kmetijstvo oziroma območna turistična organizacija.
Za nakup traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki niso predvideni' v ureditvenem programu kmetije, olajšave po tem členu ni mogoče uveljaviti. Pri priznavanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Olajšave, ki se priznavajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se prekličejo v primeru, če je zavezanec pred potekom treh let od priznanja olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtujit
17.	«en
Za rejo vsakega konja, ki je vpisan v vojaško evidenco se prizna po preteku leta olajšava pri davku iz kmetijstva v znesku 1.200 din. Olajšava se uveljavlja z vlogo do 15. januarja v letu za preteklo leto.
18.	člen
Če zavezanec za davek iz kmetijstva vloži najmanj 50.000 din za gradnjo male hidroelektrarne, se prizna olajšava v višin; 80 odstotkov od odmerjenega davka za dobo 5 let.
- Olajšava se prizna ob redni letni odmeri davka na osnovi posebne vloge in ustrezne dokumentacije o celotni vrednosti investicije. Olajšavo je treba uveljavljati do 15. januarja tekočega leta za preteklo leto.
19.	člen
a)	govedo:
če znaša katastrski dohodek negozd-nih zemljišč znižanje davka za
•§-§ g ■§
= 1S . "S ,8 8,«* ■ga* g»*
do 4.000 od 4.001 do 10.000 nad 10.000	30	40 20	30 10 20	50 40 30
b) prašiči:		
	g	|
če znaša katastrski dohodek negozd-	5e ■=' oS - £	
nih zemljišč znižanje davka z«		£
	SS* ?**	b
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10 20	30
c) žito:
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin znižanje davka za
•o	e ^
2	” g j? 5
Isss* ■=!* 1*
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
d) krompir in zelenjava:
če znaša katastrski dohodek negozd-
nih površin znižanje davka za
L S 3
m if e
is!* p* i*
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30«
e) aadje:			
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin znižanje davka za	oddana kol. najmanj 4.000 kg •/.	od 4.001 do 10.000 kg •Z.	3 § I*
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
f) mleko:
če znaša katastrski dohodek negozdnih površin znižanje davka za
L 5 g
««_ s- ° š£=	s
ps* ia* I*
Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki organizirano oddaja svoje tržne viške (na osnovi pogodb) goveda, prašičev, žita, krompirja in zelenjave, sadja in mleka, se davek iz kmetijstva zniža, in sicer-
do 4.000	30	40	50
od 4.001 do 10.000	20	30	40
nad 10.000	10	20	30
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za oddane količine v preteklem letu na podlagi podatkov, ki jih zagotovi do 30. januarja za preteklo leto organizacija, s katero zavezanec sklene pogodbo.
Zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, se olajšava iz 16., 17.,
18.	in 19. člena zniža po petem odstavku 16. člena tega odloka.
20.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih višjih in visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek od kmetijstva zniža za 2.000 din.
, Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se prizna olajšava za otroke, ki se š.olajo za poklic kmetovalca, ali gospodinje, v višini plačane šolnine.
Za otroke iz prvega odstavka tega člena, ki so na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča
staršev in zaradi tega v času šolanja ne živijo pri starših, se olajšava fc prvega odstavka poveča za 50 odstotkov.
Za otroke, ki prejemajo štipendijo, se olajšava iz prvega odstavka oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 odstotkov.
Olajšava po tem členu se prizna ob letni odmeri davka za otroke, ki so v preteklem letu opravili razred oziroma letnik šole, v kateri se šolajo. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otroka. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do konca januarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili1 razred oziroma letnik šole.
tj
21.	člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 20.000 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno varstvo kmetov.
Za višinske kraje po prvem odstavku tega člena se štejejo naselja: Brdce nad Dobrno, Parož, Strmec nad Dobrno, Sentjungert in Velika raven, Lindek, Brdce nad Črešnjicami, Beli potok, Črešnjevec, Gabrovec, Homec, Hrastnik, Javornik, Kanjuce, Landek, Lačna vas, Loka nad Dobrno, Male dole, Pečovnik, Rupe, Kladnart, Selce pri Strmcu, Svetli dol, Tomaž nad Vojnikom, Zavrh nad Dobrno in Zavrh nad Šmartnim.
22.	člen
Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, razstilnskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
23.	člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila:
— višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po
vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic oziroma od 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic; dohodek je lahko nižji le po kriterijih iz naslednjega člena tega odloka;
—	predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu, povprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno številu delovnih dni, v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost; čas rednega letnega odmera ne vpliva ha višino bruto osebnega dohodka;
—	višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek od osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti' glavni poklic. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.
24.	člen
Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se povprečni bruto osebni dohodek iz prejšnjega člena lahko zmanjša po naslednjih kriterijih:
a)	če je zmanjšana deloVria sposobnost zavezanca zaradi starosti
—	nad 50 let ženske oziroma 55 let moški za 30
odstotkov
—	nad 55 let ženske oziroma 60 let moški za 45 odstotkov
—	nad 60 let ženske oziroma 65 let moški za 60 odstotkov
—	nad 65 let ženske oziroma 70 let moški za 75 odstotkov
—	nad 75 let zavezanci', če predvideni dohodek ne presega 10 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka — za 100 odstotkov
b)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz prejšnjega člena — za 25 odstotkov
c)	če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja — za 20 odstotkov
d)	če je dejavnost sezonskega značaja — za 10 odstotkov
Povprečni bruto osebni dohodek se poveča, č» zavezanec zaposluje delavca — za 20 odstotkov.
25.	člen
Dohodek, ki se upošteva pri' odmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od dohodka po merilih iz prejšnjih dveh členov, če se na podlagi podatkov o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo V podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji.
Za dohodek po tem členu in dohodek po davčni napoved; se šteje, da so kriteriji iz prejšnjega člena ter predvideni čas oziroma obseg opravljanja"dejavnosti že upoštevani.
V pavšalnem letnem znesku se odmerja davek tudi zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v višinskih krajih iz drugega odstavka 2i. člena tega odloka.
26.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
osnova din
od	do	stopnja •/.
	30.000	31
30.000	60.000	36
60.000	100.000	40
100.000	150.000	44
150.000	200.000	48
200.000	300.000	52
300.000	27. člen	56
Občani, ki občasno opravljajo gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z dovoljenjem oziroma potrdilom kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 26. člena tega odloka.
Enako plačujejo davek občani od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, apna, oglja in podobno), z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov presega 10 odstotkov osebnih dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov.
28.	člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost in vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna davčna olajšava glede na to v katero skupino so dejavnost uvrstili udeleženci dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Celje in glede na višino vlaganja za
—	naložbe v poslovne prostore,' če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna. olajšava se prizna v prvi skupini v višini 40 odstotkov, v drugi skupini v višini 30- odstotkov in v tretji skupini v višini 20 odstotkov od vloženih sredstev;
—	naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 odstotkov poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v prvi skupini v višini 40 odstotkov, v drugi skupini v višini 30 odstotkov in v tretji skupini v višini 20 odstotkov od vloženih sredstev.
Davčna olajšava se porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 30 odstotkov, drugo leto 25 odstotkov, tretje leto 20 odstotkov, četrto leto 15 odstot-, kov in peto leto'10 odstotkov od skupno priznane olajšave iz tega člena..
Zavezancem, ki opravljajo pretežno proizvodno dejavnost, se olajšava zniža za 50 odstotkov.
Ta olajšava se ne prizna za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
Vlogo za olajšavo po tem členu vloži zavezanec skopaj z letno davčno napovedjo.
29.	člen
Za 40 odstotkov se zniža davek zavezancem, ki redno opravljajo dejavnost iz prve skupine dejavnosti in pod pogojem, da pretežni del storitev opravljajo za občane in hišne sveta.
Zavezancem iz prvega odstavka tega člena, ki ne opravljajo pretežni del storitev za občane in hišne svete, se davek zniža za 30 odstotkov.
Olajšava ne sme presegati enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v preteklem letu.
Zavezancem, ki so prvič v občini Celje ustanovili obrtno delavnico iz obrtnih strok navedenih v prvi skupini dejavnosti in ki se zavežejo, da bodo v občini najmanj pet let opravljali redno to obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 odstotkov drugo leto za 50 odstotkov in tretje leto za 30 odstotkov.
Pod enakimi pogoji se za prvo leto v višini 50 odstotkov, drugo leto v višini 40 odstotkov in tretje leto v višini 30 odstotkov priznajo olajšave tudi zavezancem druge in tretje skupine obrtnih dejavnosti.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini.
30.	člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, zaposlujejo invalide, se prizna davčna olajšava v višini 15 odstotkov od izplačanih nagrad oziroma osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju, ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 odstotkov za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 odstotkov povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodk; in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezance ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni' znesek davka poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
Borcem NOV se pod pogoji iz tega člena priznavajo davčne olajšave v višini 10 odstotkov.
31.	člen
Zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost ih vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna olajšava glede na višino vloženih
sredstev za dobo treh let, in sicer:
za vlaganja:
do 150.000
od 150.001 do 300.000
nad 300.000
Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.
32.	člen
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža:
za 5 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 odstotkov,
za 10 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 odstotkov,
za 15 %>, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 odstotkov,
za 25 °/o, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 odstotkov,
za 35 °/o, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 °/a.
Davčna olajšava iz tega odstavka se prizna že pri odmeri' davka za leto 1982.
Vlogo za oljšayo mora zavezanec priložiti davčni napovedi. Za leto 1982 lahko zavezanci pošljejo vloge za to olajšavo, upravi za prihodke do konca julija.
'33. člen
Zasebnim gostincem, ki poslujejo v mesecu juliju in avgustu neprekinjeno (da v tem času nimajo zaprtih lokalov zaradi dopustov — imajo 7-dnevni delovni teden) in dosegajo dohodek od hrane v višini več kot 50 odstotkov od celotnega prihodka, se davek odmeri tako, da se stopnje iz 26. člena tega odloka znižajo za 15 odstotnih točk.
Enaka olajšava se prizna tudi gostincem, ki dosegajo dohodek od hrane in toplih napitkov v višini več kot 25 odstotkov celotnega prihodka izven poslovnega prostora (ambulantna prodaja).
Zavezanec uveljavlja olajšavo z vlogo, ki jo priloži davčni napovedi.
34.	člen
Skupne olajšave v posameznem letu ne morejo presegati 80 odstotkov odmerjenega davka.
35.	člen
Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in- podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, od dohodkov od prodaje ribolovnih dovolilnic ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 “/o invalidi - parap-
legiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela — 10 odstokov,
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uprabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrtne niti uporabne umetnosti, če jih občani izdelujejo priložnostno — 25 odstotkov,
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodek iz 1. in 2. točke — 40 odstotkov.
Prireditelji morajo pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčnemu organu občine.
Dohodki od obiranja hmelja, popisa prebivalstva, popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov, pluženja snega, nakladanja piščancev, zbiranja mleka, tovorjenja blaga za planinske postojanke in dohodki doseženi z opravljanjem storitev za hlevske, pašne in druge skupnosti s področja kmetijstva, so oproščeni plačila davka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
36.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
osnova din
od	do 30.000	stopnja •la 31
30.000	60.000	36
60.000	100.000	40
100.000	150.000	44
150.000	200.000	48
200.000 300.000	300.000 37. člen	52 56
Občani, ki	opravljajo poklicno dejavnost kot	
stranski poklic ih občani, ki opravljajo to dejavnost občasno, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 36. člena tega odloka.
Zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, se lahko davek iz poklicnih dejavnosti odmerja v pavšalnem znesku po merilih, ki veljajo za odmero davka iz gospodarskih dejavnosti.
38.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka se
plačuje po stopnji 40 odstotkov.
39.	Sen
Merila iz četrtega odstavka 29. člena odloka se uporabljajo tudi za odvetnike.
znižanje davka za »A 10 20 ,
30
Olajšave iz 30. člena tega odloka se smiselno upo-, rahljajo tudi za zavezance davka iz poklicnih dejav-hosti.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
40 člen
Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic znaša 20 odstotkov.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter pd reprodukcije takih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40 odstotkov.
41.	člen
Zavezanci iz 4. odstavka 79. člena zakona o davkih občanov plačujejo davek iz avtorskih pravic po stopnji iz 40 člena odloka.
42.	člen
Če nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje izvršni svet.
VII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
43 člen
Davek od dohodkov iz premoženja in premo-
ženjskih pravic	se plačuje po naslednjih	stopnjah:
osnova din		
od	do	stopnja »/.
	30.000	34
30.000	60.000	38
60 000	100.000	42
100.000	150.000	46
150.000	200.000	50
200.000	300.000	54
300 000	44. člen	60
Davek od	dohodka Iz premoženja od dohodkov.	
doseženih s prodajo premičnin se ne plačuje, če je preteklo 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
45.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 odstotkov stroškov; od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prpstprov, garaž in počitniških hiš v najem, pa se prizna 30 odstotkov stroškov za vzdrževanje in uporabljanje.
46.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem se odštejejo stroški, ki so bil; potrebni za dosego teh dohodkov v višini' 50 odstotkov.
47.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob Se davek na dohodke od premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo 6.000 din letno.
Od dohodkov doseženih z odajanjem opremljenih sob ne plačujejo davka na dohodke od premoženja zavezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko zveze študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta, občinske konference ZMS ali organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
43.	člen
Davek od stavb se plača od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
49.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
—	po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe,
—	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu zazidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahke uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanja, ki je sestavni del odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Celje (Uradni list SRS, št. 10/73 in 33/73).
Iz tabele navedene v prejšnjem odstavku tega člena se uporabljajo določbe prve, druge, tretje, četrte in sedme točke A, B in C tabele.
50.	člen
Glede na gradbeno izvedbo, se na vrednost m* koristne stanovanjske površine do'očene v odloku o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene stanovanjske površine, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Celje in ob upoštevanju določb 49. člena uporabi količnik:
—	ob izVedbl, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1.00;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90;
—	ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0 70;
—	ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0.60.
Vrednost m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša:
—	pri kletnih prostorih za 75 °/o,
—	pr; ložah za 30 %>,
—	pri balkonih za 75'/»,
—	pri mansardnih prostorih za 20*/«,
—	pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50°/o.
Vrednost m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljene po 1. odstavku tega člena se poveča za 25 ”/», ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
,	51. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb tef se ta ne spreminja, razen v primerih iz 53. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
52.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najpozneje do 31. 1. po preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati. Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
53.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se je gradbena vrednost pr2 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta 1973 oziroma kasneje povečala za več kot 20 %>. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novougotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
Zavezanci davka na posest stavb, ki prebivajo v višfciskih krajih navedenih v 21. členu odloka o davkih občanov občine Celje ne plačujejo davka od stavb.
Če je zavezanec v letu pred letom, za katero se odmerja davek stalno prebival v svojem stanovanju z več kot tremi družinskimi člani, se davek za vsakega naslednjega zniža za 10 '/o.
Olajšave priznane po tem členu, se ne priznajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami
54.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
•h
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in
garaž	0,12
—	od	poslovnih prostorov	0,20
—	od	počitniških hiš	0,50
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
55.	člen
Stopnja davka od dobitkov od iger na srečo znaša 15 °/o.
Davek se plačuje, če vrednost dobitkov presega 10!000 din.
X.	DRUGE DOLOČBE
•	56. člen
I .
Občani so dolžni na javni poziv predložiti občinski upravi za družbene prihodke podatke o svojem premoženju in načinu pridobitve po pogojih in merilih, o katerih se bodo občinske skupščine medsebojno dogovorile.
57.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obtočno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev;
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna po tej točki tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila davka po 1. točki tega člena.
XI.	POROŠTVO
58.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil V občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem dohodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapadle davčne obveznosti zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnovo iz predhodnega odstavka, mora zavezanec nuditi poroštvo najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
59.	člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti se zahteva za naslednje dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avtotaksi,
—	stavbne obrti,
—	izdelovanje kovinskih okrasnih predmetov,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in umetnih smol,
—	opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje
gospodarskih dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec v vlogi za opravljanje gospodarskih dejavnosti, ne priloži dokazov, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
60.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo v tehle primerih:
1.	ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti;
2.	ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XII.	VLOŽITEV NAPOVEDI
61.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka morajo vložiti' napoved do 31. januarja.
XIII. PREHODNE IN' KONČNE DOLOČBE
62.	člen
Povprečna gradbena cena za ma koristne stanovanjske površine, ugotovljene v letu 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavb je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1974.
63.	člen
Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 morajo davčni zavezanci vložiti davčnemu organu do 30. 6. 1974.
Davčne napovedi ni treba vložiti občanom, ki so oddali popisni IM o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnih lastnikov, za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu
organu v letu 1974.
64.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
Skupščina občine Celje je po 1. členu zakona o obdavčitvi proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in 23/82) in 14. členu dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1983 ne sejah vseh treh zborov dne 26. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za
storitve
L člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 23/82 in 25/82) se na koncu 5. člena namesto pike postavi vejica in doda besedilo: »če ni v tarifi, ki je sestavni del tega odloka, drugače določeno«.
2.	člen
Tarifna številka 1 in opombe k tarifni številki 1, se spremeni ih na novo glasi:
»— od prometa rabljenih avtomobilov in motornih koles se plačuje davek po stopnji 4e/oi
Opomba:	\A
Davek po tej tarifni številki se plačuje od novih in rabljenih avtomobilov ter motornih koles, če se prodaja opravi v roku 2 let od prejšnjega nakupa Davek od prometa motornih koles se plačuje, če znaša delovna prostornina motorja nad 125 ccm.
Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah, lahko ugotavlja tudi uprava za družbene prihodke, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 421-3/83
Celje, dne 26. aprila 1983.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik L r.
803.
Skupščina občine Celje je po 93. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SR Slovenije, št 3/81) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Celje, ki so v lasti občanov
1.	člen
S tem odlokom se določajo merila za ugotovitev novih vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov, ki jih uporabljajo njihovi lastniki ter način, kako se ugotavlja njihova nova vrednost.
2.	čteH
Neva vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš se ugotovi po stanju na dan ocenitve in se dopolnjuje.
3.	člen
Pri določanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš se upošteva:
—	kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta,
—	vrsta in kakovost stavbnega pohištva (okna, vrata),
—	vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin,
—	vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja z instalacijskimi napravami,
—	vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe,
—	kakovost toplotne in zvočne zaščite,
—	negativni vplivi na rabo stanovanja (kletno, podstrešno, senca, vlaga, hrup, onesnaženi zrak in okolica ter druge motnje)..
4.	člen
Vrednost stanovanja - se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena tega odloka.
Točkovanje se opravi v skladu š pravilnikom o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81), po tabeli za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki je sestavni del tega odloka in je enotna za celo republiko.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi z ovrednotenjem elementov iz 3. člena na podlagi točkovanja in uporabne tlorisne površine.
Za uporabno tlorisno površino po prejšnjem odstavku se šteje čis-u tlorisna površina sob, kuhinje, sanitarij in predpivstorov v stanovanju. Površine balkonov in loggii pa se računajo s koeficienti in sicer:
—	balkon s 25 %
—	loggia s 3 strani 75 °/o.
6.	člen
Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, kot pristojen upravni organ za stanovanjske zadeve vsako leto izenači vrednost točke z vrednostjo točke, ki velja za izračun vrednosti stanovanj v družbeni lastnini in jo izračuna Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje tako, da povprečno ceno kvadratnega metra novozgrajenih stanovanj v občini v prejšnjem letu deli s povprečnim številom točk novozgrajenih stanovanj.
Za povprečno ceno kvadratnega metra stanovanj" se šteje cena stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih v občini v okviru družbeno usmerjene gradnje.
7.	člen
Vrednost stanovanja in stanovanjske hiše se ugotovi' tako, da se seštejejo ugotovljene vrednosti vseh stanovanj in prostorov v stanovanjski hiši.
8; člen
Pri ugotavljanju vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov se upošteva dejansko stanje na dan točkovanja.
9.	člen
Osebe — popisovalci, ki ugotavljajo vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov določa
občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
10.	člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše, lahko da pripombe, ki jih mora popisovalec vključiti v zapisnik. Pripombe, ki niso v zvezi z ugotavljanjem vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše, se ne vpisujejo v zapisnik.
11.	člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora omogočiti popisovalcem pridobitev ustreznih podatkov za točkovanje.
12.	člen
Lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše mora spremembe v stanovanju ali stanovanjski hiši javiti v 30 (tridesetih) dneh od nastanka spremembe pristojnem občinskem upravnem organu za stanovanjske zadeve.
13.	člen
Sredstva za popis stanovanj in stanovanjskih hiš po tem odloku se zagotovijo v občinskem proračunu.
Št. 36-6/82
Celje, dne 26. aprila 1983.
Predsednik Skupščine občihe Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
804.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 1. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 4. maja 1983 sprejel
. ODREDBO	„
o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede
1
S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter' za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu' živali' pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina »a vsako kravo molznico 175 dinarjev.
3
Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plačuje naslednja pristojbina:
1.	za kamionske .in vagonske pošiljke 420din
2.	za kosovne pošiljke, vsako začeto uro pregleda
420-din
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 420 dinarjev za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalca.
4	' ..
Za veterinarsko-sanitame preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina:
1. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa:
din
— za odraslo govedo in kopitarje, od ko-
mada	,114
.— za	teleta, od	komada	72
—	za	prašiče, od komada	84
—	za pujske do 50 kg, od komada	72
—	za	drobnico,	bd komada	72
Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa' in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačajo poleg pristojbine še potni Stroški in zamudnina.
2.	Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka 0,032 dinarjev.
3.	Za veterinarsko-sanitarne preglede:
—	v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora;
—	divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih;
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtnišikih predelo-vahiicah mesa;
—	pri proizvodnji in predelavi jajc;
se pristojbina plača za vsako začeto uro pregleda 420 din.
Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačujejo tudi prevozni stroški izvajalca.
5
Pristojbina za- veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Celje.
Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15e/e od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo' živali proračuna republike.
Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine.
6	i
Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 "la.
7	.	-
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50700-840-003-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača pri vložitvi zahtevka za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja in odvede na posebni' račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št 50700-655-219 pri SDK.
Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec v naprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli' mesec oziroma pavšala.
Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Celje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko-sa-nitarnih pregledov.
8
Z dnem, k6 začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 14/81).
9
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 322 B-13/83-9
Celje, dne 4. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
805.
Izvršni svet Skupščine občine Celje izdaja po četrtem odstavku 4. člena odloka o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/80, 17/80 25/80 8/82 in 10/83)
NAVODILO
za izvrševanje določb odloka o urbanističnem redu občine Celje
1.	člen
S tem navodilom se določajo način in pogoji za izvrševanje določb 4. člena odloka- o urbanističnem redu občine Celje (Uradni list SRS, št. 13/80, 17/80, 8/82 in 10/83).
2.	člen
Nadomestno gradnjo še lahko dovoli v primeru, ko z rednimi vzdrževalnimi deli oziroma z manjšimi gradbenimi posegi stare zgradbe v uporabi ni mogoče več vzdrževati in ni možna nadzidava.
Za neposredno bližino se šteje oddaljenost do največ 10 m od stare obstoječe zgradbe, razen če je zaradi plazovitega ali poplavnega zemljišča oziroma zaradi varovalnih pasov ob javnih objektih potrebna večja' oddaljenost.	,
3.	člen
Za kmeta se šteje občan, ki z osebnim delom obdeluje kmetijsko zemljišče, na katerem ima kdo lastninsko pravico, je za to obdelovanje ustrezno usposobljen, ter mu kmetijska dejavnost pomeni glavno oziroma dopolnilno dejavnost.
Kot dokazilo, da je kmet, mora investitor predložiti odločbo občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
4.	člen
Za strnjeno naselje se šteje:
—	skupina obstoječih desetih stanovanjskih zgradb, zgrajenih z dovoljenjem, na površini največ enega hektarja;
—	obcestna enostranska ali obojestranska zazidava z najmanj petimi stanovanjskimi zgradbami, zgrajenimi z dovoljenjem, v dolžini 200 m na eni strani.
Ni dovoljena zazidava ob magistralnih in regionalnih cestah, kadar bi s tako zazidavo bila kršena določila drugega, tretjega in četrtega odstavka 102. člena, 110. člena in četrtega odstavka 111. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81), ob ostalih cestah pa je treba pred izdajo lokacijskega dovoljenja upoštevati potrebe rekonstrukcije, razširitve, kakor tudi varovalni pas ceste.
Vmesni manjši prostori med zgradbami, ki so zgrajene z dovoljenjem, so prostori med zgradbami, ki so medseboj oddaljene 25 do največ 50 m.
5.	člen
Za gospodarsko bivalni objekt se šteje zgradba, ki je nujno potrebna za intenzivno obdelavo kmetijskega zemljišča in ima klet ter bivalni prostor.
Za intenzivno obdelavo zemljišča se šteje obdelava oziroma obnova vinograda ali sadovnjaka v skladu s sortnim sestavom na določenem območju in v pkladu s predpisanimi agrotehničnimi ukrepi.
6.	člen
Pomožni objekti k stanovanjski hiši so drvarnice, kurniki, čebelnjaki ter garaže, zgrajene kot prizidek k stanovanjski hiši.
Za graditev objektov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno lokacijsko dovoljenje ampak le potrdile o priglasitvi nameravane graditve.
7.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/83
Celje, dne 11. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r.
CERKNICA
806.
Na podlagi 290. člena zakona o splošni ljudski' obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in na podlagi 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. maja 1983 sprejela
ODLOK
o prispevku za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena v občini Cerknica
1.	člen
Delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in z lastnimi sredstvi v skladu s predpisi opravljajo obrtno ali kako drugo gospodarsko dejavnost in delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo pekljeno dejavnost se jim po zakonu o davkih občanov ugotavlja dohodek ter pri njih zaposleni delavci so po tem odloku dolžni plačevati prispevek, v obdobju 1. 1. 1983 do 31. 12. 1985 za financiranje skupnih nalog- ljudske obrambe po programih, katere vsako leto posebej sprejme svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in določi višino potrebnih sredstev za njihovo izvršitev.
2.	člen
" Programi za katere se plačuje prispevek po tem odloku obsegajo naloge ljudske obrambe v krajevnih skupnostih ter naloge in potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki' so širšega pomena v občini in pokrajini (290. člen zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti) (v nadaljnjem besedilu: skupne in splošne potrebe ljudske obrambe). Programe predlaga in jih ovrednoti za vsako leto posebej svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito na podlagi srednjeročnega programa ljudske obrambe, ki je sestavni del družbenega plana občine.
3.	člen
Krajevne skupnosti bodo na podlagi tega prispevka zbrana sredstva koristila za financiranje naslednjih nalog ljudske obrambe: opremljanje in vzgoja narodne zaščite, vzgoja in urejanje enot teritorialne obrambe, opremljanje in usposabljanje enot civilne zaščite, opremljanje in usposabljanje elementov OJOA in zvez, usposabljanje in opremljanje organov za ljudsko obrambo in za izvedbo obrambnega in samozaščitnega usposabljanja prebivalstva.
4.	člen
V občini se bodo na podlagi tega prispevka zbrana Sredstva koristila za financiranje naslednjih halog ljudske obrambe: organizacija pouka in vaj enot teritorialne obrambe, organizacija pouka in vaj štabov in enot civilne zaščite, opremljanje štabov’in enot civilne zaščite za nabavo opreme in oborožitev, službe OJOA in vojnih zvez, obrambno vzgojo in usposabljanje prebivalstva in za sofinanciranje obrambnih priprav pokrajinskega odbora in pokrajinskega štaba teritorialne obrambe.
5.	člen
Zavezanci iz 1. člena tega odloka plačujejo prispevek po stopnji 0,5 6/e od osebnega dohodka.
6.	člen
Prispevek se akontira iz tekočega dohodka. Med letom plačujejo zavezanci mesečne akontacije v višini ene dvanajstine obveznosti od osebnega dohodka preteklega leta. Dokončen obračun prispevka se opravi z letno odmero vseh družbenih obveznosti.
7.	člen
Zbrana-sredstva po tem odloku se združujejo za financiranje skupnih in splošnih potreb ljudske obrambe in se stekajo v sklad za financiranje obrambnih priprav v občini Cerknica. Zbrana sredstva se lahko porabijo le za izvršitev nalog navedenih v 3. in 4. členu tega odloka.
8.	člen
S sredstvi sklada upravlja svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Občinske skupščine, ki jih na podlagi letnih sprejetih programov razporeja med koristnike.
t
9.	člen
Strokovno in administrativno delo za izvajanje odloka opravlja oddelek za ljudsko obrambo. Odmero in izterjavo prispevka opravlja uprava za družbene prihodke.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-2/83-9
Cerknica, dne 9. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Len-i.rčič 1. r.
807.
Na podlagi 9., 20. m 21. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) ter 136. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 6-maja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni
1.	člen
1.	člen odloka o določitvi števila sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni (Uradni list SRS, št. 16/79) se spremeni in se pravilno glasi:
Splošno sodišče združenega dela v Postojni, ki Obsega območja občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna, ima 47 sodnikov, ki jih izvolijo občinske skupščine z območja sedišča.
' 2. člen
Spremeni se tretji odstavek 2. člena in se glasi: 45 sodnikov, ki nimajo lastnosti delavcev v združenem delu pri sodišču združenega dela v Postojni, volijo občinske skupščine z območja sodišča.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-6/79-1
Cerknica, dne 9. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič L r
898.
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) ter 129 člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji' zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora dne 6. maja 1983 sprejela
ODLOK
o turistični taksi na območju občine Cerknica
1.	člen
Na območju občine Cerknica se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni nepretrganega bivanja na območju občine.
2.	člen
Zavezanec plačila takse je oseba, ki začasno biva . na območju občine. Takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki je oddal prenočišče ne glede na kraj ali letno sezono:
dilt
—	za nočitev v hotelih, penzionih in gostiščih -	20
—	za nočitev v campingih in zasebnih sobah 15
Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun.
3.	člen
Delovne organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki:
a)	priimek in ime turista oziroma potnika
b)	število nočitev
c)	višma plačane takse
4.	člen
Turistične takse,so oproščeni:
—	otroci do dopolnjenega 15 leta starosti,
—	otroci in mladina na organiziranem skupinskem letovanju v taborih, domovih, letoviščih.
—	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete,
S
—	vojaki, gojenci vojaških šol in kadeti šol ljudske milice kadar organizirano prebivajo v določenem kraju,
—	vojni in mirnodobski vojni invalidi, delovni invalidi ter njihovi' spremljevalci,
—	člani zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in zveze gluhih Jugoslavije,
—	osebe, ki bivajo v lastnih stanovanjih in stavbah in njihovi družinski' člani,
—	osebe, ki preživljajo počitnice pri članih ožje družine,
—	tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih davkov ali taks ali pa za njih s posebnim mednarodnim sporazumom določena oprostitev plačila turistične takse.
5.	člen
2.	člen
Zaključni račun obsega: bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, ter pregled dolgov in preplačil zavezancev.
3.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1982 sledeči promet:
zaostanek iz leta, 1981
predpisi po odmeri
predpisi obresti in stroškov
prisilne izterjave
odpisi
plačila
zaostanek na dan 31. 12. 1962
din
18,809.253,60
202,125.885,90
521.225,30
6,841.751,35
190,668.107,65
23,946.505,80
Z denarno kaznijo 300 din se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba, pravne osebe, z denarno kaznijo 2.000 din pa pravna oseba, ki ne odvede ali ne. odvede pravočasno turistične takse.
4.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-7/83
6.	člen
Za izvajanje in nadziranje tega odloka skrbi Uprava za družbene prihodke SO Cerknica.
7.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o turistični taksi na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 6/80).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
St. 423-5/68-2/3
Cerknica, dne. 3. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
GROSUPLJ.
Grosuplje, dne 20. aprila 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
810.
Na podlagi 7. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82), 38. in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1983 ter družbenopolitičnega zbora dne 18. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985
1
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985.
809.
Na podlagi .219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73), ter 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni .list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1983 sprejela
ODLOK
0 potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1982
1. člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1982.
2
V skladu s 7. členom zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) je družbeni plan občine Grosuplje, vključno s prostorskim delom, vsklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
3
Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 so na vpogled vsem občanom v Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje, Komiteju za družbeno planiranje in gospodarstvo
občihe Grosuplje, prostorski del pa tudi na oddelku za za urbanizem in gradbene zadeve občine Grosuplje.
4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-8/82
Grosuplje, dne 5. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
811.
Na podlagi 137. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78 in 6/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o soglasju k sklepu o določitvi stopnje amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni-lastnini za leto 1983
1
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k stopnji amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, ki znaša v letu 1983 0,60 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš.
2
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, stopnja 0,60 odstotka pa se uporablja od 1. januarja 1983 dalje.
*
Št. 428-4/83
Grosuplje, dhe 5. inaja 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
KOČEVJE
812.
Na podlagi 108. in 134. Člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 226. člena statuta občine Kočevje, je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje ha seji dne 10. maja 1983 sprejel
ODRED B,0
o višini stroškov vozniškega izpita in o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev ib traktorskih "priklopnikov
1.	člen
a)	Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in kmetijskih traktorjev znaša 110 din.
b)	Višina stroškov preizkusa znanja za voznike delovnih Strojev, motokultiVatorjev in koles ž motorjem znaša 85 din.
c) Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma kmetijskega traktorja znaša:
din
—	za kategorijo A	’	140
—	za kategorijo B	220
—	za	kategorijo	C	280
—	Za	kategorijo	D	350
—	za	kategorijo	E	280
—	za	kmetijski	traktor	140
2.	člen
a) Višina stroškov za 'celotni redni ali izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov znaša:
,	din
1.	za motorna kolesa s prikolico	ali	brez nje 70
2.	za osebne avtomobile	250
3.	za tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo:
—	do 6.000 kg	260
—	nad 6.000 kg	320
4.	za avtobuse	415
5.	za dvo ali večosna priklopna	vozila	180
6.	za kmetijske traktorje:
—	v delavnici na sedežu OZD, pooblaščene
za tehnične preglede	140
—	na terenu	250
7.	za traktorske priklopnike	110
b)	Višina stroškov za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu znaša 70 din.
c)	Višina stroškov za izredni delni tehnični pregled motornega in priklopnega vozila ter kmetijskega traktorja in traktorskega priklopnika znaša sorazmerni del višine stroškov, ki je določena Za posamezno vrsto vozil v točki a tega člena ddredbe.
3.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-7/83-3/3
Kočevje, dne 10. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje
Stane Letonja, inž. 1. r.
LITIJA
813.
Na podlagi 162. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 37. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 11/81) sklenemo udeleženci dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985
DOGOVOR
o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985
1.	člen
V dogovoru o temeljih družbenega plapa občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 11/81) se naslov pred 1. členom »I. SPLOŠNE DOLOČBE« nadomesti z naslovom »TEMELJNE ODLOČITVE«.
2.	člen
Dosedanji 7. člen postane 3. člen in se spremeni tako, da se glasi:
»Družbeni proizvod bo naraščal po realni stopnji 3,1 letno. K takšni rasti družbenega proizvoda bo v višini ca. 20 °/o prispevala rast zaposlenosti, 80 č/o povečanje družbenega proizvoda pa morajo zagotavljati kvalitetni dejavniki razvoja (povečanje produktivnosti, zniževanje stroškov na enoto proizvoda, doseganje skladnejših razmerij v delitvi dohodka, delitev po delu, aktivno vključevanje v mednarodno menjavo, aktiviranje naložb preteklih let in nove naložbe).«
3.	člen
Doda se nov 3.a člen, ki se glasi:
»Udeleženci dogovora bomo razporejali družbeni proizvod skladno z njegovo družbeno naravo. Zato bomo pri gospodarskih naložbah in pri porabi poiskali čimbolj racionalno razporeditev ustvarjenega družbenega proizvoda.
Pri tem bomo zlasti pri delu družbenega proizvoda, namenjenega za nove investicije, upoštevali načelo, da mora po aktiviranju naložbe dohodek na delavca biti praviloma večji od poprečnega dohodka na delavca, doseženega v občini ali temeljni organizaciji', ki investira, v letu pred tem. Ta kriterij se ne bo dosledno upošteval pri odpiranju delovnih mest v nerazvitih KS in za delovno manj sposobne ter pri investicijah, ki bodo izboljševale varstvo okolja in delovne pogoje.
Udeleženci se bomo zavzeli za financiranje kmetijstva in pospeševalnih akcij, da bo ta gospodarska dejavnost čim prej prešla iz pretežno ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo in s. tem večjo donosnost.
Izvozna usmeritev, zlasti na konvertibilno področje, proizvodnih programov bo osnovno načelo odloča^ nja v združenem delu. Zato se bomo udeleženci dogovora zavzeli za aktivnosti, ki bodo omogočile izvozno naravnanost tako v • neposredni, kot posredni izvoz.
Poskrbeli bomb tudi za naložbe v obratna sredstva.	■ ■
Ob tem bomo pogumno prestopali moje lastne delovne organizacije in usmerjali' sredstva v donosnejše dejavnosti. Še posebno se bomo dogovarjali o združevanju sredstev za donosnejše naložbe v občini v okviru sklada za gospodarski razvoj.«
4.	člen
Dosedanji 3. člen postane 4. člen in se spremeni tako, da se glasi:
»Z razporejanjem družbenega proizvoda, ki bo rastel po realni stopnji 3,1 letno, bomo zagotavljali usklajen razvoj celotne družbene reprodukcije.
Sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala najmanj skladno z rastjo dohodka, rast sredstev za skupno in splošno porabo po stopnji 2,8 letno, bo zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za 10”/o, medtem ko bodo sredstva za čiste osebne dohodke
rastla poprečno po stopnji 1,5 letno. Z letnimi plani bo konkretno opredeljena razporeditev družbenega proizvoda v občini, upoštevajoč ta razmerja.«
5.	člen
V	dosedanjem 4. členu, ki postane 5. člen, se črta besedilo zadnjega stavka, doda pa se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na podlagi rezultatov študij o možnostih oskrbe z energijo v občini, se bomo opredelili za najsmotrnejšo obliko reševanja energetskih problemov v občini.«
6.	člen
V	dosedanjem 5. členu, ki postane 6. člen, se či-ta prvi stavek, v drugem stavku pa se besedi »le-teh« nadomestita z besedami »deficitarnih gospodarskih dejavnosti, določenih v družbenem planu«.
7.	člen
Naslov pred 7. členom »GOSPODARSKI RAZVOJ« se črta in se premesti pred 8. člen.
8.	člen
V	prvem odstavku dosedanjega 6. člena, ki postane 7. Člen se stopnja »2%>—3 %>« nadomesti z »lu/o«.
9.	člen
Na koncu drugega odstavka 8. člena se dodata nova stavka, ki se glasita:
»Temelj nadaljnjega razvoja industrijske proizvodnje bo izvozna usmerjenost, zlasti na konvertibilno področje, razen tega se bo industrijski razvoj naslonil na možne surovinske vire, ki so dosegljivi v občini (lesna industrija, industrija gradbenega materiala).«
Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:
• »V to bodo usmerjene vse investicije na področju
kmetijstva«.
10.	člen
V	prvem odstavku 9. člena se besede »investicijah in« nadomestijo z »investicijah v kmetijstvo in tistih«, za besedami »zunanjetrgovinske bilance« pa se dodajo besede »na konvertibilnem področju«.
11.	Hen
Drugi odstavek 10. člena se nadomesti z novima drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»Sredstva se bodo združevala po stopnji 0,40 e/e od čistega dohodka in se bodo letno povečala skladno z rastjo čistega dohodka.
Kolikor bomo pridobili dohodkovno in izvozno zanimiv proizvodni program bomo za njegovo realizacijo še dodatno združevali sredstva na osnovi skupnih vlaganj.«
12.	člen
Drugi odstavek 11. člena se spremeni in se glasi:
»Večjo usmerjenost izvoza na konvertibilno področje ter povezovanje delovnih organizacij znotraj reprodukcijskih verig na podlagi skupnega doseženega prihodka oziroma dohodka, bo omogočilo, da bomo
dosegli pozitivni saldo na področju mednarodne menjave.«
13.	člen
V	drugem odstavku 13. člena se besede »kemična industrija« nadomestijo z besedami »druga industrija, ki se bo razvijala v manj razvitih krajevnih skupnostih«.
14.	člen
Na koncu drugega odstavka 14. člena se doda stavek, ki se glasi:
»Za uresničevanje teh ciljev se bo kadrovsko in organizacijsko izboljšala pospeševalna služba. Posebna skrb bo namenjena organizaciji servisiranja kmetijske mehanizacije.«
Črta se številka »2« pred tretjim odstavkom.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Da bomo zagotovili trajnejše vire intervencijskih sredstev za kmetijstvo, bomo v letu 1982 uvedli davek iz osebnih dohodkov z začetno stopnjo 0,4 ter ustanovili samoupravni sklad za intervencije. Iz sredstev sklada se bo sofinancirala kmetijska pospeševalna služba in pospeševala družbeno organizirana ter kooperacijska poljedelska in živinorejska proizvodnja.«
Sedanji četrti odstavek postane peti odstavek, črta se številka »3.«, ki stoji pred njim ter spremeni prvi stavek, tako da se glasi:
»Za uspešno reševanje nalog na področju kmetijstva bo ustanovljena poslovno planska skupnost za kmetijstvo, ki bo povezovala vse organizacije in skupnosti s področja kmetijstva, gozdarstva in predelave v občini.«
15.	člen
2.	točka 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»ZTO Ljubljana TOZD Prometna sekcija bo izvedla vse priprave za modernizacijo potniške postaje Litija.«
16.	člen
V	drugem odstavku 18. člena se besedilo »SOZD Elektrotehna Ljubljana pa bo odprla trgovino z belo tehniko in tehničnim blagom,« črta, vejica, ki stoji pred tem besedilom nadomesti s piko. Doda pa se nov stavek, ki se glasi: »Merkur Kranj bo v Litiji odprl trgovino, s katero se bo izboljšala oskrba s tehničnim blagom.«
17.	člen
V	prvem odstavku 19. člena se besedilo »kakor
tudi z izgradnjo novih gostinskih in prenočitvenih kapacitet, vključno z izgradnjo hotela« črta, vejica pred tem besedilom se nadomesti s podpičjem in doda besedilo »izvedene bodo vse priprave za izgradnjo hotela v Litiji«.
V	tretjem odstavku se besede *fci je« nadomestijo z besedami: »da bo zaživel kot«.
Doda se nov peti odstavek, M se glasi:
»Na Slivni na Vačah bo postavljeno obeležje# ki bo označevalo središče Slovenije. Pristopili bomo k ureditvi in revitalizaciji celotnega območja.«
18.	člen
V	2. točki prvega odstavka 20. člena se črtajo besede, »v katerem bodo udeleženci zagotavljali najmanj 900.000 dinarjev letno z izhodiščem v letu 1981«.
19.	člen
Na koncu tretjega odstavka 1. točke 31. člena se doda nov stavek, M se glasi: »Zato bomo dosledneje izvajali določila zakona o kmetijskih zemljiščih po programih nakupa kmetijskih zemljišč, agro in hidromelioracij ter komasacij.«
Za zadnjim odstavkom 21. člena se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Financiranje izdelave urbanistične dokumentacije, s katero bo omogočena nadaljnja gradnja v občini, bomo opredelili s posebnim samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom.«
20.	člen
V	prvi alinei' 1. točke prvega odstavka 22. člena se besede »— združevanje ca. 20 %> sredstev, zbranih v stanovanjsko gradnjo« nadomesti z besedami »— s sredstvi«; beseda »prometa« pa z besedo »pomena«. V drugi alinei se besedi »— združevanje sredstev« nadomestijo z besedami »s sredstvi«. V tretji alinei se besede »— združevanjem sredstev priključnih prispevkov« nadomestijo z besedami »— s priključnimi prispevki«.
V	2. točki se pika na koncu zadnjega stavka črta ter dodajo besede: »znotraj krajevnih skupnosti«.
Prvi stavek 3. točke se spremeni tako, da se glasi-
»V tem srednjeročnem obdobju bomo obnavljali kanalizacijsko omrežje in pričeli s pripravami za izgradnjo centralne čistilne naprave. IUV TOZD Us-njarna Šmartno bo v tem obdobju zagotovila pred-čiščenje industrijskih' odplak.«
Drugi odstavek 3. točke se črta.
V	4. točki se spremeni prvi stavek tako, da se glasi: »V tem obdobju bodo za Litijo in Šmartno tekle priprave za zgraditev odlagališča komunalnih odpadkov«.
V	5. točki se v prvem stavku za besedo »vzdrževanja« dodajo besedi »ter obnove«; stopnjo »1 "/o« se nadomesti z »l,7«;črtajo pa se besede »iz čistega dohodka«. Črta se drugi stavek. V tretjem stavku pa se črta beseda »občinskih«; za besedami »prioritetna naloga« se postavi pika ter črtajo besede »komunalne skupnosti, krajevnih skupnosti in vzdrževalca«.
6.	točka se črta.
Dosedanja 7. točka postane 6. točka, dosedanja
8.	točka pa 7.
21.	člen
Na koncu prvega odstavka 23. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »V letu 1982 bomo ustanovili občinsko skupnost za ceste na katero bodo prešle vse naloge vzdrževanja In varstva cest«.
22.	člen
V	četrtem odstavku 25. člena se besede »novo PTT poslopje« nadomestijo z »razširitev PTT poslopja«. Na koncu petega odstavka se pika črta ter doda naslednje besedilo: »na načelih solidarnosti občanov in delovnih ljudi ene ali več KS.«
k
23.	člen
V	1. točki 27. člena se številka »50« nadomesti s »35—40«.
V	4. točki 27. člena se številka »3,05 e/e nadomesti z »2,6 "/o.
24.	člen
V	prvem odstavku 2. točke 28. člena se pika za prvim stavkom nadomesti z vejico in se doda naslednje besedilo: »ki ga bo mogoče delno realizirati v tem obdobju«.
Za drugim odstavkom 2. točke se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»SIS za uresničevanje III. občinskega samoprispevka bo na osnovi spremenjenih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti izdelala nov terminski program za uresničevanje III. samoprispevka.«
Prvi odstavek 3. točke se spremeni tako, da se glasi:
»Za uresničitev tako zastavljenega ih z referendumom sprejetega programa III. občinskega samoprispevka prispevamo občani po 2 %> od svojega čistega osebnega dohodka od 1. 7. 1980 do vključno 30. 6. 1985. Razen tega bomo od 1. 1. 1982 združevali še sredstva bruto osebnih dohodkov v višini do 2,5 °/o, pri čemer bo konkretna stopnja za posamezno leto odvisna od bilance skupne porabe. Vir za financiranje programa je tudi združevanje amortizacije, kar je določeno z odlokom o uvedbi občinskega samoprispevka.«
Na koncu drugega odstavka 3. točke se doda nov stavek, ki se glasi:
»Povečanje dejavnosti, ki izvira iz novih kapacitet, mora biti finančno ovrednoteno v samoupravnih sporazumih o temeljih plana tiste samoupravne interesne skupnosti, ki bo razširitev dejavnosti vključila v svoj program.«
25.	člen
V	2. točki drugega odstavka 29. člena se besede »najmanj 600 din na zaposlenega z izhodiščem v letu 1981«, nadomestijo z besedami »0,3 % letno od bruto osebnih dohodkov oziroma drug način zbiranja, ki bo zagotavljal realizacijo programov krajevnih skupnosti«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta dogovor je sprejet, ko ga sprejme najmanj polovica udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana občihe Litija za obdobje 1981—1985.
27.	člen
Odbor udeležencev dogovora je pooblaščen, do^-ločiti • prečiščeno besedilo dogovora o temeljih druž- , benega plana občine Litija za obdobje 1981—1985. -
28.	člen
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-4/82
Litija, dne 15. januarja 1983.
Udeleženci: IUV TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, Predilnica Litija, Lesna industrija Litija (vse temeljne organizacije), Mizarstvo Gabrovka, SGP Slovenija ceste Tehnika TOZD Industrija apna Kresnice, TOZD Gozdni obrat Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, TPZD Gradmetal Litija, TOZD Komunala Litija, Kovina Šmartno pri Litiji, Mizarstvo Litija, TOZD Pletilja Litija, Gostinsko podjetje Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž, Litija, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Osnovna šola Lojze Hostnik Jovo, Gabrovka, Osnovna šola Franc Rozman Stane Šmartno, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Dom Tišje Šmartno pri Litiji, Vzgojnovarstvena organizacija Litija, Kmetijska zadruga Litija, DES TOZD ELEKTRO Trbovlje, TOZD Gozdarstvo Radeče, Emona Merkur TOZD Pekarna Center, Podjetje za PTT promet Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav, Emona Merkur TOZD Maloprodaja, Državna založba Slovenije, ABC Pomurka-Tr-gbvsko podjetje Galeb, Krajevne skupnosti Vače, Stan-garske Poljane, Jevnica, Polšnik, Sava,. Dole pri Litiji, Kresnice, Velika Kostrevnica, Vintarjevec in Litija — Levi breg, Izobraževalna skupnost Litija, Kulturna skupnost Litija, Telesnokulturna skupnost Litija, Raziskovalna skupnost Litija, Občinska zdravstvena skupnost Litija, Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija, Skupnost otroškega varstva Litija, Skupnost za uresničevanje programa III. občinskega samoprispevka Litija, Samoupravna skupnost za zaposlovanje Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost Litija, Samoupravna komunalna skupnost Litija, Kmetijska pospeševalna skupnost Litija, Kmetijska zemljiška skupnost Litija, Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom Litija, Skupne strokovne službe SIS občine Litija, Obrtno združenje Litija, Avto moto društvo Litija, Zveza sindikatov Slovenije — občinski svet Litija, Občinska konferenca ZSMS Litija, Občinski odbor RK Litija, Izvršni svet Skupščine občine Litija.
„	814.
Na podlagi 27. člena samoupravnega' sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Litija je sprejela'skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Litija na seji obeh zborov dne 13: aprila 1983
SKLEP
o zaključnem računu Občinske zdravstvene skupnosti Litija
1
Sprejme se zaključni račun Občinske zdravstvene skupnosti Lftija za leto 1982, ki izkazuje:
din
1.	skupne prihodke	158,452.802,65
2.	skupne odhodke	169,907.191,95
3.	nekrite odhodke	11,454.388,30
2
Nekriti odhodki iz prejšnje točke v 'znesku 11,454.389,30 din se prenesejo v otvoritveno bilanco 1983. Me.
3
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 07-01/83
Litija, dne 13. aprila 1983.
Predsednik
skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Ivan Boh 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
815.
Na podlagi četrte alinee 199. člena in drugega odstavka 202. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 13. seji zbora združenega dela dne 26. aprila 1983, na 13. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1983, na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. aprila 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
V odloku o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 4/78, 4/80 in 29/80) se spremeni besedilo 10. člena tako, da se glasi:
»V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delovni ljudje in občani vsake krajevne skupnosti po enega delegata.«
2.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-2/87-3
Ljubljana, dne 10. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.
LJUBLJANA ŠIŠKA
816.
Na podlagi 3., 8. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78 in 31/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na svoji' 7. seji zbora združenega dela dne 25. npvembra 1982 in na 7. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. novembra 1982 sprejela
ODLOK
o sprejetju spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6 c — Podutik
1.	člen
Sprejme se sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za zazidalni otok SS 12/6 c Podutik, ki ga je izdelal Ul SR Slovenije v februarju 1981 pod številko projekta Ul - 958.
2.	člen
Zazidalni načrt ureja zazidalni otok, ki je na zahodu omejen z rezervatom povezovalne ceste med Podutiško cesto in Cesto Andreja Bitenca, na severu meji otok SS 12/2 b, na jugu in vzhodu pa na rekreacijsko omrežje ŠR 12/1.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Šiška, ZIL — TOZD Urbanizem — LUZ in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri. Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
5.	člen
S pričetkom veljavnosti tega odloka preneha veljavnost odloku o sprejetju zazidalnega načrta za območje ŠS 12 — Podutik, I. faza (za dele zazidalnih otokov 3a, 4a, 3c, 4c, 5c in 6c) (Uradni' list SRS, št. 1/78) za območje zazidalnega otoka SS 12-6c.
.	6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1-350-023/83
Ljubljana, dne 25'. novembra 1982.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška
Anka Tominšek 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
817.
Na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 ih 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih sikupnosti dne 20. aprila-1983 ter zbora združenega dela dne 4. maja 1983 sprejela
ODLOK
o sprejemu urbanističnega reda za območje krajevne skupnosti Brezovica, krajevne skupnosti Vnanje gorice in krajevne skupnosti Notranje gorice
1. člen
S tem odlokom se sprejme urbanistični red za območje krajevne skupnosti Brezovica, krajevne
skupnosti Vnanje gorice in krajevne skupnosti Notranje gorice, ki ga je izdelal ZIL — TOZD Urbanizem, Kardeljeva ploščad 23, Ljubljana, št projekta 2729 v aprilu 1982.
2.	člen
Urbanistični red obsega analizo stanja v pro-' štoru, zasnovo razvoja, komunalno infrastrukturo ter pravilnik o izvajanju urbanističnega reda.
3.	člen
Za graditev objektov in naprav v naseljih In območjih, za katere veljajo določila tega odloka, je investitor dolžan pridobiti lokacijsko dokumentacijo, razen za gradnjo kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih poslopij v območjih za katere ni predvidena izdelava zazidalnega načrta in se lokacijski pogoji ugotavljajo pri gradbenem dovoljenju.
4.	člen
Manjše odmike sprejetega urbanističnega reda za navedeno območje, ki je sprejeto s tem odlokom, dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Urbanistični red je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik, pristojnim za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Zavodu za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Skupščine mesta Ljubljane.
/	7. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati za območja krajevnih skupnosti Brezovica, Vnanje gorice in Notranje goriee določila odloka o urbanističnem redu za naselja in območja v občim Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 18/74).
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-20/81
Ljubljana, dne 4. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
818.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena, drugega odstavka 59. člena in 106. člena, prvega odstavka 21. člena ter tretjega odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) in na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni
list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1983 in na seji zbora združenega dela dne 4. maja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) in 42/82) se število 124 nadomesti s številom 136.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-13/82
Ljubljana, dne 4. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek L r.
RIBNICA
819.
Na podlagi 61. člena zakona o Sružbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 14. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Ribnica je skupščina občinske skupnosti otroškega varstva dne 25. aprila 1983 sprejela
SKLEP
o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983
1
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
—	1.350 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
—	950 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v leatero spada od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
—450 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada od 4.200 do 4.700 din na družinskega člana mesečno.
2
V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 10 kratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni' položaj družine.
3
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju:
—	da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 12.150 din oziroma 3.780 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka; '
—	poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zaradi katerih je. družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
4
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
—	600 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	300 din na mesec, če ima enega hranilca.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge zaradi katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
Občan, ki' s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti' deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
6
Za družinske, člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega osebnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek.
7
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
8
Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi, in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
9
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno- skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah v celodnevno šolo, in v drugih organizacijah se denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
10
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«.
11
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1983. leta.
Ribnica, dne 25. aprila 1983.
Predsednica
skupščine
Bernarda Pirc 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
836.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 42. členu zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7-320/77 in 8-478/. 78) in 169. členom statuta občine Slovenske Konjice .(Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne
5.	maja 1983 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
V odloku o uvedbi plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 2-85/ 78) se 7. člen spremeni tako, da se njegovo prečiščenb besedilo glasi:
»Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se predpiše v mesečnem znesku ter znaša:
—	za 1 m2 uporabne tlorisne površine stanovanjskih in proizvodnih poslovnih prostorov oziroma od m.2 nezazidanega zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene:
—	v prvi kategoriji'	0 60 din
—	v drugi kategoriji	0,40 din
—	za Im1 2 nezazidanega stavbnega zemljišča, namenjenega za gradnjo stanovanj in proizvodnih poslovnih prostorov
—	v prvi kategoriji	0,15 din
—	v drugi kategoriji	0,10 din.«
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-7/77-1
Slovenske Konjice, dne 5. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Tone Turnšek 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU 821.
Na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št 19/82) ter na podlagi določil prvega odstavka 7 člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/83) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji 21. seji dne 5. maja 1983 sprejel
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o ugotovitvi gospodarskih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne
1. člen
Besedilo 1, člena sklepa o ugotovitvi obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne (Uradni list SRS, št. 13/82) se dopolni in spremeni tako, da se glasi:
»Med dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva, oziroma so v občini deficitarne, se štejejo:
1.	predelava zemlje in kamna: lončarstvo
2.	predelava kovin: kovaštvo, podkovaštvo, precizna mehanika, avtomehanika, brusaštvo, mehanika koles, kleparstvo, zlatarstvo, galvanizerstvo
3.	izdelava in vzdrževanja električnih naprav: RTV mehanika, elekfcromehanika gospodinjskih aparatov, avtoelektričarstvo, elektromehanika hladilnih naprav in aparatov
4.	predelava lesa: kolarstvo, sodarstvo, tapetništvo, storitveno mizarstvo, modelno mizarstvo, leso-strugarstvo
5.	predelava tekstila: šiviljstvo, krojaštvo, popravilo oblačil, popravljanje nogavic, pletiljstvo
6.	predelava usnja: čevljarstvo, torbarstvo, sedlarstvo, strojenje kož, popravilo izdelkov iz usnja
7.	predelava živil: slaščičarstvo, peka peciva in kruha, mletje žita
8.	stavbarstvo: zidarstvo, fasaderstvo, soboslikar-stvo-pleskarstvo, pečarstvo, keramičarstvo, stavbno kleparstvo, tesarstvo in krovstvo, polaganje podov iz umetnih mas, parketarstvo, iastalaterstvo, instalater-stvo za vodovod, plin in kanalizacijo, termoizolater-stvo, čiščenje talnih oblog, preprog, oken in pohištva, steklarstvo
9.	ostale gospodarske dejavnosti: cvetličarstvo in vrtnarstvo, čiščenje motornih vozil, popravilo in proizvodnja kmetijske mehanizacije, vulkanizacija, aku-mulatorstvo, zbiranje odpadnih surovin, vozno in ostalo ličarstvo, popravilo dežnikov, urarstvo, fototebnika, fotokopiranje, razmnoževanje, trgovina na drobno, domača obrt, žaganje drv.
2. člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
St. 313-75/83-2
Šentjur pri Celju, dne 5. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
822.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji dne 5. maja 1983 sprejel
ODREDBO
o prijavi čebeljih družin
1.	člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel je na območju občine Šentjur pri Celju obvezno prijaviti vsa organizirana čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanje. •
2.	člen	z
Čebelarjenje je treba prijaviti pri Veterinarskem
zavodu Celje — PE Šentjur pri Celju v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe.
V roku 3 dni pa je potrebno prijaviti vsake spremembo v zvezi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev alf pogin čebel, spremembo lokacije čebelarjenja in prevoz na pašo ali povratek s paše)
S.	člen
Posestnik čebel mora v prijavi navesti naslednje podatke:
—	ime, priimek in naslov posestnika čebel
—	lokacija čebelnjaka ali stojišča
—	vrsta in število panjev ter čebeljih družin
—	naslov prejšnjega lastnika čebel (v primeru, če so bile čebele nabavljene).
4.	člen
Za prijavo in odjavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plača
5.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 64. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi
6.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-203/83-2
Šentjur pri Celju, dne 5. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju
Ivan Jager 1. r.
833.
Izvršni svet občine Šentjur pri Celju je na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji dne 5. maja 1983 sprejel
ODREDBO o prijavi ribnikov
1.	člen
Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni rib je na območju občihe Šentjur pri Celju obvezno prijaviti vse ribnike, ne glede na velikost, v družbeni ali zasebni lasti.
2.	člen
Ribnike je treba prijaviti v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe pri Veterinarskem zavodu Celje — PE Šentjur, ki vodi register o ribnikih.
V roku 3 dni pa je potrebno prijaviti vsako spremembo v zvezi z nabavo ali odtujitvijo rib in objektov,
3.	člen
Posestnik ribnika mora v prijavi navesti naslednje podatke:
—	ime, priimek in naslov posestnika
—	lokacija ribnika (kraj in k. o.)
—	velikost v arih in namen vzreje rib
4.	člen
Za prijavo in odjavo ribnikov se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plača.
5.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 64. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi.
6.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 323-10/83-2
Šentjur pri Celju, dne 5. maja 1983.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. * * 5 * * * * * 11
POPRAVEK
V	odloku o združitvi naselij na območju ljubljanskih občin, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-690/83 z dne 22. IV. 1983 se v drugi vrsti 3. člena beseda »naselje« pravilno glasi »naselji«.
POPRAVEK
V	odloku o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naseljih Brezovica, Lavrica in Škofljica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 14-691/83 z dne 22. IV. 1983
—	v 3. členu pri zaporednih številkah:
5.	se v tretji vrsti beseda »severozahodu« pravilno glasi »severovzhodu«,
19.	se v prvi vrsti' za besedo »odcepi« doda beseda »desno«,
20.	je v drugi vrsti pravilno »Ulica« z veliko začetnico,
29.	se v prvi vrsti za besedo »odcepi« doda beseda »levo«,	>
—	v 4. členu se pri zaporednih številkah 4. in 5. piše »Cesta XVIII. divizije« z veliko začetnico,
—	v 5. členu je pri zaporedni številki 3 »Rem-skarjeva ulica« pravilno »Remškarjeva cesta«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	sklepu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1983 dalje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 12-564/83 z dne 8. IV. 1983 mora biti citirana v drugem odstavku
11.	člena pravilna številka Uradnega lista SRS, ki je 45/82.
Občinska zdravstvena skupnost Domžale
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
782.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku	1186
783.	Zakon o določitvi stopnje za združevanje sredstev
rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije v letu 1983 za zavezance, ki niso sprejel! samoupravnega sporazuma	1166
784.	Poslovnik Zbora združenega dela Skupščine Sk Slovenije	116T
785.	Poslovnik Zbora občin Skupščine SR Slovenije	1172
786.	Poslovnik Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR
Slovenije	1177
787.	Odlok o načinu izvolitve predsednika in podpredsed-
nika Skupščine Socialistične republike Slovenije po poteku prve dveletne mandatne dobe	1162
788.	Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi delovnih ,
teles Zbora občin Skupščine Socialistične republike Slovenije	1183
789.	Odlok o potrditvi zaključnega računa prihodkov in odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1982 in
o vrnitvi ugotovljenih presežkov dohodkov	1184
790.	Odlok o potrditvi finančnega načrta prihodkov In
odhodkov Narodne banke Slovenije za leto 1983	1184
791.	Odlok o soglasju k statutom visokošolskih organizacij združenega dela	1184
792.	Odlok o izvolitvi sodnic za prekrške Republiškega
senata za prekrške v Ljubljani	1185
793.	Odlok o razrešitvi in izvolitvi člana Komisije Skupščine SR Slovenije za vloge in pritožbe	1185
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
794.	Odlok o uskladitvi republiških priznavalnin v letu 1983	1185
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
795.	Spremembe in dopolnit\re pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983	1185
796.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o pre-
hodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	1186
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
797.	Spremembe samoupravnega sporazuma o združeva-
nju sredstev rezerv v Sklad skupnih rezerv gospodarstva Slovenije	1186
798.	Sklep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi nadomestil
osebnega dohodka za porodniški dopust	1187
ORGANI IN ORGANIZICIJE V OBČINI
799.	Sklep o oprostitvi oziroma zmanjšanju prispevkov
za zdravstveno varstvo kmetov in njihovih družinskih Članov	1187
800.	Sklep o potrditvi zaključnega računa Skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin za leto 1982 1187
801.	Odlok o davkih občanov (prečiščeno besedilo)	1188
Stran
jee. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Celje) *	1196
803.	Odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanj in stano-
vanjskih hiš v občini Celje, ki so v lasti občanov (Celje)	1196
804.	Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja
ter za veterinarsko-sanitarne preglede	(Celje)	1197
805.	Navodilo za izvrševanje določb odloka o urbanističnem redu občine Celje	1198
806.	Odlok o prispevku za financiranje nalog splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena v občini Cerknica	•	1199
807.	Odlok o spremembi odloka o določitvi števila sod-
nikov splošnega sodišča združenega dela v Postojni (Cerknica)	1200
808.	Odlok o turistični taksi na območju	občine	Cerknica 1200
809.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in
prispevkov za leto 1982 (Grosuplje)	1201
810.	Sklep o sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega piana občine Grosuplje za obdobje 1981—-1985 1201
811.	Sklep o soglasju k sklepu o določitvi stopnje amor-
tizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnihi za leto 1983	(Grosuplje)	1202
812.	Odredba o višini stroškov vozniškega izpita in o
višini stroškov za tehnične preglede motornih in pjiklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov	(Kočevje)	1202
813.	Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o
temeljih družbenega plana občine Litija Za obdobje 1981—1985	1202
814.	Sklep o zaključnem računu Občinske zdravstvene
skupnosti Litija	1205
815.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dele-
giranju delegatov v zbore občinske skupščine Ljubljana Bežigrad	1206
816.	Odlok o sprejetju spremembe in dopolnitve zazi-
dalnega načrta za zazidalni otok ŠS 12/6 c — Podutik (Ljubljana šiška)	1206
817.	Odlok o sprejemu urbanističnega reda za območje
krajevne skupnosti Brezovica, krajevne skupnosti Vnanje gorice in krajevne skupnosti Notranje gorice (Ljubljana Vič-Rudnik)	1206
818.	Odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila
sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča ,v Ljubljani ter določitvi enot in Števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Ljubljana Vič-Rudnik)	1207
819.	Sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne
pomoči otrokom v letu 1983 (Ribnica)	1207
820.	Odlok o spremembi odloka o uvedbi plačevanja
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Slovenske Konjice)	1208
821.	Sklep o dopolnitvi sklepa o ugotovitvi gospodar-
skih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne (Šentjur pri Celju)	1209
822.	Odredba o prijavi Čebeljih družin (Šentjur pri Celju) 1209
823.	Odredba o prijavi ribnikov (Šentjur pri Celju)	1210
-t Popravek odloka o združitvi naselij na območju ljubljanskih občin (Ljubljana)	1210
—	Popravek odloka o določitvi In spremembi imen
ulic, cest in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naseljih Brezovica, Lavrica in Škofljica	1210
—	Popravek sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od L januarja
1983 dalje (Domžale)	1210
URADNI LIST SRS
St. 17 — 19. V. ISto
Stran 1212
ZBORNIK
ZNANSTVENIH RAZPRAV XLII. letnik
Zbornik znanstvenih razprav, ki ga vsako leto pripravijo univerzitetni učitelji in asistenti Pravne fakultete v Ljubljani, spada med znanstvene publikacije, ki dokaj redno izhajajo. Zbornik, ki nosi letnico 1982, je izšel v precej povečanem obsegu — 335 strani (leto poprej 254 strani) prinaša pa vrsto zanimivih razprav, in sicer:
—	univ. prof. dr. Stojan Cigoj: Poslovodstvo brez naročila
—	univ. prof. in akad. dr. Alojzij Finžgar: Predkupna pravica
—	univ. doc. dr. Albin Igličar: Gurvitchev pogled na pravo in sociologijo prava
—	univ. prof. dr. Peter Jambrek: Mreže medsebojnih odnosov in samoupravni pluralizem
—	univ. doc. dr. Janez Kranjc: Delicta in crimina v rimskem kazenskem pravu
—	univ. prof. in akad. dr. Rudy Kyovsky: Pravica do dela
—	univ. asist. dr. Marijan Pavčnik: Ustava in zakon kot vira prava
—	univ. doc. dr. Anton Perenič: Interpretacija in ustvarjalnost
—	univ. doc. dr. Ciril Ribičič: Kardeljeva zamisel občine kot. komune
—	univ. asist.'mag. Mirjam Škrk: Varnostni svet ZN in varstvo človekovih pravic s posebnim poudarkom na narodnostne manjšine
—	univ. asist. mag. Gorazd Trpin: Problemi varstva pravic posameznikov v razmerju do samoupravnih organizacij
—	univ. prof. in dop. član akad. dr. Sergij Vilfan: Človek v pozno-srednjeveški centralizirani in partikularni državni strukturi (Srbija — Sloveni j:a)
—	univ. asist. mag. Dragica Wedam-Lukič: Prorogacija mednarodne pristojnosti v pravdnem postopku.
Zbornik je založil ČZ Uradni Mst SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, pri katerem ga lahko tudi naročite.
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1983 898 din. Inozemstvo 1808 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Kardeljeva I* — Poštni predal 379/VH — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72