lasllu -Innoslovanske kiuelik« /.vez«. lena HK Din /a celo leto. ~ /.a inozemstvo 60 Din. — foaa _ iilMnaMevilks I Din. - f inseratnem delu vsaka drobna vršilca aH n|e prostor 10 Din.
Izhaja vsako »redo ob k zjutraj. - «piBl ln domsi naj se poSUlaJo Uredništvu ..IloinoUnlit" naroMna reklamacij« In Inseratl pa IIpraTnlStrn ,,Domoljuba" v l.juhljnni, Kopitarjeva uliea Mer. 6.
Kako smo si i drugimi državami.
Slovenci se vse premalo zavedamo, kako važno je za vsako državo nieno razmerje z drugimi državami. Kako ie njeno gospodarstvo ter gospodarstvo njenih državljanov odvisno ne samo od pametne davčne politike in pridnih rok, temveč mnogokrat še veliko bolj od tega, kako se gledamo s to ali ono tujo držalo Zakaj prvo je to: kjer ni miru, kjer je vojska tam je gospodarstvo na tleh. Sveto /na vojska je najžalostnejši zgled za to. Zato je prvo načelo dobrega državnika: treba jf z vssmi državami živeti v miru, in sicer tako zelo v miru, da jc tudi vsak strah pred morebitnim spopadom odveč.
Drugo pa je: kupčija je taka, da ne obstane ob državnih mejah, temveč gre po celem svetu. Kupčija je mednarodna. Kar pridelamo in izdelamo doma preveč, moramo prodati zunaj, sicer imamo grozotno škodo. In česar doma ne pridelujemo in izdelujemo, moramo kupiti zunaj, sicer ne moremo gospodariti in delati. Zato je drugo načelo modrega državnika to: vsaka država skuša z vsemi drugimi državami skleniti trgovske pogodbe. To so pogodbe, s katerimi se omogoča in pospešuje kupčija med državljani dveh držav.
Pa je še tretje: vsaka država skuša v zboru ostalih držav dobiti čim več ugleda in besede. In še čim več prijateljev in zaveznikov. Zakaj v slučaju važnih odločitev, ki so lahko njej v veliko škodo ali pa v korist, lažje uveljavi svoje stališče in svoje mišljenje. Pravimo lažje, če ima v zboru države ugled in še prijatelje po vrhu.
Odkar vodi našo državo v zunanjepolitičnih zadevah dr. Marinkovič in to vedno v soglasju in dogovoru z načelnikom pSlovenske ljudske stranke dr. Korošcem, moramo reči, da se je v tem oziru z vztrajnim in doslednim delom veliko delalo in tudi doseglo.
Vlada si je znala najprvo poiskati prijatelje in zaveznike. To jc v prvi vrsti Francija, brez katere kakšna važna odločitev v evropski politiki sploh ni mogoča. Sklenila se je s Francijo prijateljska pogodba. Tako je v vseh važnih vprašanjih, ki posebno zadenejo nas, Francija vedno na naši strani.
Prav tako smo prišli že v precej ozke stike z Nemčijo, dasi z njo nimamo no-
bene take pogodbe. Toda Nemčija postaja v evropski politiki vedno bolj vpoštevana, zato se ji naša vlada skuša vedno bolj približati.
Nič kaj dobri si dolgo časa nismo bili z Anglijo, ki se glede moči in vpliva meri s Francijo Anglijo je zlasti podpihovala naša stara nasprotnica Italija. In to nam ni koristilo. Vse male države okrog nas so tmele korajžo proti nam, dokler sta Angli-|a in Italija trdno vlekli za isto vrv. Ma-žarska je bila najbolj predrzna in kar skoro očitno zahtevala, da moramo lep kos Jugoslavije prepustiti njej; Albanija nas ni nikdar lepo gledala, Grčija se je bala Italije in Anglije in ni hotela z nami imeti dosti opravka, Bolgarijo pa je tudi hotela Italija na vsak način zvariti v tisti obroč, ki naj stisne našo državo gospodarsko in politično.
Pa se je vrv, za katero sta vlekli Italija in Anglija, pretrgala. Anglija je nam-teč videla, da si bo s francoskim prijateljstvom mogla v svetu več pomagati kot pa 7. italijanskim. Zlasti proti Rusiji in Združenim državam Amerike, ki se jih Anglija upravičeno najbolj boji (Rusije radi Azije, ki ji v največji meri komandira Anglija, Združenih držav pa radi morja, katerega vladarica hoče Anglija ostati), ji je francosko prijateljstvo zelo potrebno. In sklenili sta obe dr>.avi prijateljsko pogodbo, v katerih sta se dogovorili radi svojih vojnih moči. To je završalo v Ameriki in v Italiji, i Zlasti v Italiji, ki je naenkrat ostala sama.
Vse to pa je seveda v veliko korist naši državi. 2e prijateljska pogodba mod Francijo in našo državo je znatno ohladilo italijansko korajžo na nas. Zakaj Italijani so začutili, da jim v slučaju vojske z nami stoje za hrbtom — Francozi.
Nič manj prijeten curek zanje pa je bila francosko-argleška pogodba. Zakaj Anglija, ki je preje stalno podpirala italijansko politiko na Balkanu, je sedaj prepustila Balkan francoski politiki. Francozi pa drže na Balkanu z nami.
Ta nov preobrat v evropski politiki se je na Balkanu takoj začutil. Bolgariji so poslali Francozi in Angleži ukaz, naj vendar enkrat že odločno pomete z macedon-skimi komitaši, ki s svojimi vpadi stalno razburjajo našo državo. Dosedaj so .iace-
donski komitaši vpadali v našo državo z italijansko potuho. Radi francosko-angle-ške zahteve je vlada v Bolgariji padla, ker je vojni minister Vlkov sam tudi podpiral macedonske organizacije. Sicer ima nova vlada še vedno Vlkova v svoji sredi, ker ga drži kralj Boris, toda vprašanje je, če bo to držalo.
Grčija je postala takoj napram nam bolj prijazna ter izjavila, da se hoče zopet dogovarjati z nami glede trgovske pogodbe in solunskega pristanišča. Tudi Mažar-ska je utihnila ter je pripravljena z nami govoriti.
Z Italijo si nismo baš iskreni prijatelji. Toda, kar je neobhodno potrebno, je mir. Ta mir z Italijo smo znatno utrdili s tem, da smo zvezani s Francijo. Da pa bi odstranili vse, kar bi moglo motiti mirne odnošaje med nami in našo zapadno sosedo, je naroda skupščina potrdila nettun-ske konvencije, ki so jih svoj čas sklenili z Italijani Pribičevičeva in Radičeva stranka. Niso prvovrstne te pogodbe, toda mir je boljši in nese več obresti kot pa je škoda konvencij.
Odkar sodeluje v vladi Slovenska ljudska stranka, se je tudi trgovskih pogodb z različnimi državami sklenilo toliko kakor nikdar preje ne. Z Nemčijo, Francijo, Belgijo, Avstrijo, pripravljajo se z Grčijo in Mažarsko. Na ta način naša trgovina in industrija dobivata vedno bolj svobodno pot po svetu, kar znači samo dobiček.
Iz tega je razvidno, da jc vstop Slovenske ljudske stranke v vlado tudi v zunanji politiki doprinesel svoj del tiste sve-žosti in podjetnosti, ki je za nemoten gospodarski razvoj neobhodno potrebna. In kakor je to hudo, da tako občutno baš letos primanjkuje vagonov za izvoz, je to vendarle na drugi strani vesel znak, kako se naše gospodarsko življenje dviga. Dviga baš zato, ker se je na znotraj uvedla pametnejša in znosnejša davčna politika, na ven pa pametna in podjetna zunanja politika.
miessBJzama
Z našo umetno
mošfovo esenco „Nostln"
si lahko vsakdo r. mn'imi Btroški pripravi izvrstno, obstojno in zdravo doniaSo pijnto. Cona 1 stokle-nicl zu 150 litrov Din 201-, po posti Din 41 -. Delil ae samo v droeerlji A Kane sinova, Llnh-Uaua ln droKeriJi VVolfrain nnal. M. Kane. Muri-lior. — Tudi letos kupujemo lipovo evetle.
Kako je z notranio politiko.
Dr. Korošec je pri sestavi vlade dobil nalog, da izpelje državo iz tistega razburjenja, ki je nastalo po umoru 20. junija in ki je grozilo razplamteti v meščansko vojno. Vidimo, da je dr. Korošec s svojo mirnostjo ter odločnostjo svojo nalogo odlično izvršil.
Hrvatje so se na splošno umirili in njihovo razburjenje vedno bolj prehaja v same bobneče besede, Id naj krijejo njihov umik. Strašno hujskajo proti vladi, češ, da vlada hoče Hrvate zatreti, toda vse hujskanje splahne v splošni zavesti, da vlada čudovito mirno prenaša bobneče govorjenje dr. Mačka in Pri: bičeviča in ne neha izjavljati, da je njena naloga ln njen resen namen pomiritev s Hrvati. Hrvati bi se radi glasno prepirali in pretepali, pa se nimajo s kom, ker vlada molči k vsem gorostasnim očitanjem in zmerjanjem. Molk je pa res včasih zlata vreden in najsijajnejši način politične borbe.
Radičevci in žerjavovci so najprej vladi očitati, da hoče Hrvatsko odcepiti — vlada molči. Radičevci pošljejo v Berlin svojega človeka, da hujska proti vladi, v Berlinu se mu smejejo, vlada pa molči. Nato pošljejo gospodje pismo na Društvo narodov v Ženevo, da vlada ne more zastopati Jugoslavije, v 2enevi se smehljajo tej radicevski otročariji, vlada pa molči. Dr. Maček proglaša bojkot proti vladi in laže, da hoče vlada Hrvatsko finančno bojkotirati, maio preje pa je vlada nakazala 50 milijonov dinarjev Zadružni zvezi v Dalmaciji ter jo rešila poloma. In tako dalje.
Tako postajajo radičevci in žerjavovci s svojimi napadi vsak dan bolj smešni. In to jih grozno jezi. Zato kupiČijo laži drugo na drugo (glej zlasti Jutro, Domovino in Kmetskl list), da bi zakrili svojo nemoč.
Kadar se bodo Hrvatje izkašljali in sc zavedli da je zmerjanje za uspešno politiko čisto nezadostno in bedo pripravljeni resno ae pogajati, kaj bi radi, tedaj šele bo vlada stopila iz svojega kotička in rekla: torej, sedaj se pa resno pogovorimo, šele 8 tem trenutkom bo izvršena naloga, ki jo je dobil dr. Korošec.
Do ta čas pa bo vlada mirno delala naprej. Koliko časa bo to, je pa odvisno od Hrvatov parnih. Če se izpametujejo jutri, se iutri lahko spremeni vlada, če pa se ne mislijo izkaŠljati v dveh letih, bo pač delala vlada do konca.
Dr. Žerjav vnovič postavljen na laž.
It zadnjič smo priobčili izjavo ljubljanskega velikega župana, ki je ožigosal dr. Žerjavov« trditve o razpuščanju občinskih odborov in klerikalnih nasiljih kot docela neresnične
Oglasil pa se je tudi mariborski velflci župan, ki je izjavil:
»Kot šef državne uprave mariborske oblasti,« izjavlja g. velfki župan, »se čutim pred vso javnostjo pribiti, da so vse omenjene trditve g narodnega poslanca dr. Žerjava glede mariborske oblasti docela neresnične. Na področju mariborske oblasti niso bili v letu 1928. zabranjeni nobeni javni zbori ter ni bfl razpuščen niti eden občinski zastop Izvzema občinski za stop v Šoten*, srted« katere«« It
A
POLITIČNI I
ZAPISKI?
Otn.
p Največja nesreča. Po poročilu »Doma« z dne 22. julija 1925 je izjavil narodni oslanec Kovačevič na seji poslanskega kluba Hrvatske seljačke stranke med drugim sledeče: »Velika je naša nesreča, a mogla bi biti tudi naša propast, propast vseh Hrvatov in Srbov, ker so srbske stranke leta ln leta sledile nečloveškemu in nekulturnemu stf.ližču Sv. Pribičeviča, da je proti državi vsak, kdor ni za najstrožji Tbelgraiski centralizem. Pribičevič že sedem let lomi rebra hrvatskemu kmetu, a zdaj je pričel s surovo in divjaško silo kriviti hrbtenico hrvatskemu seljaku. — Odstranitev Pribičeviča iz politike je bila in ostane glavni predpogoj narodnega sporazuma.« — Ali so Hrvatje danes na vse to pozabili?
p Pod ministrovanjem Svetozara Pribičeviča leta 1925. so bili hrvatski voditelji Maček. Prcdavec, Krnjevič in oba Košutiča, čeprav so bili pred sodiščem oproščeni, pridržani v zaporu od 21. jan. do 18. julija 1925. Zdaj zahtevajo od države odškodnino in vse kaže, da jo bodo dosegli. Gre za znesek 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Takrat je bil notranji minister Pribičevič in je v tem pogledu vsekakor glavni krivec, zato naj bl svojim sedanjim zaveznikom plačal imenovani znesek iz svojega in zaradi svojih političnih grehov ne obremenjal itak obremenjenih davkoplačevalcev.
p Parlamentarno delo jim smrdi — dnevnice pa le vlečejo. 1. septembra je potegnil v Belgradu radičevec Ivan Selan poslanske dnevnice za svoje tovariše, za vsakega mesečno po 9000 Din. Tudi g. Pucelj je prišel v Belgrad po Istih »opravkih«. Pravijo, da nočejo Imeti s »krvavim režimom« nobenih zvez, toda »krva>'i« soldi, po davkoplačevalcih krvavo zasluženi, so »šparovnemu« g. Puclju le dobri. G. Pucelj, dajte nezaslužen denar vsaj pogorelcem v Gorenjem Jezeru, za katere se sicer tako šlrokoustno potegujete na papirju »Kmetskega lista«.
p Povsod vidi kri v svoji fantaziji zopet izišlo glasilo slovenskih »komunistov«, ki jim ne gre v glavo, da mora biti v državi, pa magari proti njih volji, red in mir. Par razgrajačev, ki se hcčelo igrati pri nas revolucijo, povzdiguje komunistično glasilo v mučenlke, milijonskih žrtev ruske boljševiške strahovlade, ki je pomorila po uradnih izkazih nad 5 milijonov ljudi, večinema kmetov to delavcev, pa ta list nikdar ne omenja.
p »Kmctski list« nepiestano piše, kako da hrvatski škofje odobravajo radi-čevsko ln žerjavovsko politiko. V hrvat-
slučaja se g. narodni poslanec dr Žerjav ne bo drznil iz njemu dobro znanih razlogov očitati partizanskih motivov. (Razpust se j« namreč Izvršil na zahtevo SDS I — ured.)
Dr. Žerjava seveda ni nič sram očitnih neresnic, H Jih je trdfl. Je pač »evobodomi-■iec«.

-ti.
skem časopisju pa čitamo sedaj uradne izjave, da so gotovi časnikarji tozadevne izjave nekaterih škofov kratkomalo potvorili. G. Pucelj v »Kmetskem listu« tega seveda ne bo povedal.
p Ali je dr, Korošec proti Hrvatom? V tem oziru piše hrvatski časopis »Ja. dran« med drugim sledeče: »Pravijo, da se jc dr. Korošec združil s Srbi proti Hrvatom. Da, združil se je s Srbi, ali ne kakor Pribičevič, ki je Srbe samo hujskal proti Hrvatom, dočim si dr. Korošec prizadeva, da srbske stranke odvrne od protihrvatske politike in da izkorenini ono peklensko protihrvatsko seme, katerega je posejal v Belgradu Pribičevič. Dr. Korošec je vedno bolj držal s Hrvati nego s Srbi. — Da dr. Korošec ne more preko noči v tem oziru popraviti vsega, so krivi sadovi tistega nesrečnega dela, ki ga je Izvršil Pribičevič za svojega ministrovanja proti hrvatskemu narodu, — Dr. Koroščeva vlada je pravi most, preko katerega bo dosegel tudi hrvatski narod svoje pravice.«
p Pozdrav predsednika vlade Sokolom v Skoplju. Dr. Korošec je kot mini. strskl predsednik v imenu vlade poslal Sokolom, ki so nedavno zborovali v Skoplju, pozdrav. Iz tega čina uljudnosti žerjavovski časopisi z »Domovino« vred sklepajo, da bi mi ne smeli v bodoče napram znanim ciljem slovenskega sokol-stva zavzeti odklonilnega stališča. Pa ni tako. Naj podamo primer. Češki klerikalni minister Šramek je bil letos v imenu vlade na shodu češke agrarne stranke v Pragi, a nikomur nI prišla na misel zahteva, naj g. Sramek kot pristaš ljudske stranke v bodoče podpira politične cilja čeških agrarcev. V Pragi je bil na istem shodu navzoč tudi papeški nuncij in vendar celo g. Pucelj ne bo trobil, da bo odslej češka duhovščina politično podpirala svobodomiselne agrarce. Ali pol ljubljanski župan dr. Puc je šel v Imenu občine za procesijo, a vendar smo prepričani, da g. Ribnlkar zaradi takega čina lepe uljudnosti ne bo zahteval od gospoda ljubljanskega žirpana, da mora poslej vsaj vsako nedeljo v cerkev. Po tej zdravi logiki bo morala tudi »Domovina« že oprostiti, da bo dr. Korošec kot predsednik vlade to v njenem imenu še v bodoče morda kdaj pozdravil Sokole, da P« bo pri nas v Sloveniji ostalo razpoloženje ljudstva napram sokolskl organih etyl tnal v bodoče tako, kakršno j«.
d Sedemdesetletnico rojstva je obhajal 13. septembra g. prelat dr. Josip Lesar. Gospodu prelatu, ki je posvetil vse svoje življenje delu in peresu pri raznih organiza-žacijah, na katerih sloni vsa naša sodobna katoliška kultura, daj Bog še mnogo blagoslovljenih let!
d Skrb ijubljaiiskega oblastnega odbora za bolnike. Oblastni odbor je sklenil: Ustanovi se novo zdravstveno okrožje z uradnim sedežem v Scdražici, obstoječe iz občin Sc-dražica, Gora, Loški potok, Draga, Trava in Sušje. Okrožni zdravnik tega okrožja pa bo inoral imeti enkrat na teden uradni dan v Loškem potoku. V tem zmislu se tudi preuredita zdravstveni okrožji Fara pri Kostelu in Ribnica. V pripravljanj odbor za ustanovitev nove bolnišnice v Kočevju se imenuje ket zastopnik oblastnega odbora odbornik ur. Anton B r e c e I j, za njegovega nan.est-nika pa načelnik oblastnega zdravstvenega oddelka dr. Fran Dolšak. Oblastni odbor se obenem izjavi pripravljenega, da bo to bolnišnico prevzel v svojo oskrbo. Ustanovi ie novo zdravstveno okrožje s sedežem v Starem trgu pri Črnomlju, ki bo obsegalo občine: Stari t ,-.. Ceplje, Dol, Dol. Podgora in Radenci. IV/oveta pa se za pristop le temu okrožju tudi šc občini Knežja Lipa in Nemška Lok . Zdravstveno okrožje Črnomelj iu morda tudi Kočevje se v tem zmislu preuredita.Vzame se na znanje poročila odbornika dr. Breclja glede ustanovitev novih hiralnic v Črnomlju in v Metliki. I/, kredita oblastnega proračuna za leto 192S. se razdeli prvi obrok podpor siromašnim babicam v Ljubljanski oblasti v znesku 79.000 Din.
d Skrb oblastnega odbora za razvoj do mače obrti. V svrho razvoja tkalske obrti v Belokrajini sklene oblastni odbor prirediti tkalski tečaj v Ljubljani. Zato se razpiše šest mest za dekleta, ki imajo že nekaj praktične veščine v tej stroki in katere se bedo obvezale, da bodo učile tkalstvo v svojem kraju. Za stroške in za nabavo 6 krosen, ki se napravijo po vzorcu čeških statev, bo prispeval oblastni odbor primeren znesek. Z ozirom na sklep z dne 3. septembra t. 1. glede pospeševanja lončarske obrti v Ljubljanski oblasti razpisuje oblastni odbor šest mest za lončarske tečaje na keramični šoli v Ljubljani s podporo oblastnega odbora. Tečaji bodo trajali dve leti po šest mesecev.
d Iz mariborskega oblastnega odbora. Ker je pri mostu na Polzeli srednji steber že čisto spodjeden ter je popravilo nujno potrebno, se v to svrho dovoli kredit 150.000 dinarjev. — Sprejeli so se učenci v kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob j. ž. Vseh je bilo sprejetih 36 in sicer 18 plačujočih, 18 pa prostih. — Za zgradbo ceste 2iče—Spitalič se je dovolil znesek 41.000 dinarjev. — Sklene se, da se napravi načrt za uravnavo hudournika Gornje Meže in sicer od Črne pa do izliva Koprivne. — Za most v Pristavi in sicer v tiru okrajne ceste Ljutomer—Pristava se dovoli 25.000 dinarjev.
d Sprejem naših Vestfalčkov v Mariboru. T,: dni je prišlo v Maribor na povratku v Nemčijo 220 Vestfalčkov. Z njimi so prispeli
župnik Tensundern, svetnik Kalan in 30 staršev, ki so porabili priliko, da si po dolgem času ogledajo domovino in ki se sedaj vračajo s svojimi malčki nazaj na Vestfalsko. Na kolodvoru se je k sprejemu zbralo lepo število občinstva. K sprejemu so prišli veliki župan dr. Schaubach, okrajni glavar dr. Pivec, oblastni odbornik Kugovnik, zastopstvo Prosvetne in Krščanske ženske zveze ter profesor Rezman. Ob prihodu vlaka je zaigrala godba katoliške mladine. Naši Vestfalčki so z živahnimi klici pozdravljali svoje tovariše, ki so prebili svoje počitnice v mariborski oblasti v Dečjem domu. Cim se je pojavil župnik Tensundern, so naši Vestfalčki takoj pohiteli k njemu in ga ljubko pozdravih, kar je na gledalce napravilo najlepši vtis. Nato je deklica Mariborčanka v prisrčnih besedah pozdravila župnika Tensunderna ter mu izročila sopek. Vestfalčki so se nato razporedili v sprevod in se z godbo na čelu podali \ oblastni dečji dom, kjer se jim je priredil prigrizek. Prenočili so v Dečiem domu, mestnem dečjem zavetišču ter v poslopju ljudske deške šele v Samostanski ulici, deloma pa po zasebnih stanovanjih. Vestfalčki so se z župnikom Tensundemom in svetnikom Kala-nom vrnili preko Dravograda v Nemčijo, kamor poneso najlepše vtise, ki so jih dobili v domovini svojih staršev.
d V Velikem Trebeljevem bo v nedeljo 23. t. m. po prvi sv. maši shod pri Strubelju. Poročala bosta poslanca Kremžar in Lebin-ger.
d Na Štangi bo v nedeljo 23. t. m. popoldan ob 3. shod v mežnariji. Govorila bosta poslanca Kremžar in I.ebinger.
d Mestna občina ljubljanska je dobila v inozemstvu 65.000 funtov šterlingov (okrog 18 milijonov dinarjev posojila po 6 odstotnih obrestih, ki se bo porabilo za razširjanje elektrarne in povečanje tramvajske mreže.
d Za načelnika ministrstva socijalnc politike je imenovan dr. Avguštin Juretič, eden izmed voditeljev hrvatske ljudske stranke, znan socijalni delavec.
d 60 hrvatskih kmetov je priredilo 12. septembra ziet v Belgrad. Prebivalstvo pre-stolice jim je priredilo lep sprejem.
d Nadškof dr. Šarič v Sarajevu je poslal ministru za vere pismo, v katerem izjavlja, c!a o pokojnem g. Radiču ni podal takih izjav, kakor so jih prinesli časopisi. G. Pucelj v »Kmetskem listu« seveda tega ne bo povedal.
d Grozodejstva bivše Orjune. Ob umoru bivšega orjunaša Egidija Perica, ki ga je dala umoriti bivša Orjuna, prihajajo na dan grozna odkritja, ki jih bo morala seveda sodnija še natančno preiskati. To je bila čisto navadna, dobro organizirana roparska banda, ki je morila in ropala po Krasu ter si denar delila med seboj. Ima celo vrsto umorov na svoji vesti. Upamo, da bo sodna preiskava vse dognala. Kar pa hočemo danes povdariti, je to: orjunaši so bili sami žerjavovci in takrat, ko je vladal zloglasni žerjavovski režim, je Orjuna smela ubijati, kakor je hotela, ne da bi ji kdo upal stopiti na prste. Jutro je na vse usta zagovarjalo in branilo Orjuno, saj so bih
najodličnejši žerjavovci nje člani. Ko je Da-vidovič-Koroščeva vlada začela preiskavo proti trboveljskim orjunaškim ubijalcem in morilcem, je naslednja žerjavovska vlada preiskavo ustavila in orjunaški morilci so brez kazni ropali, plenili in ubijali naprej.
Orjuna in Slavenska banka — to sta dve najtemnejši in najostudnejši točki v slovenski politični zgodovini. In pri obeh so zraven skoro izključno samo žerjavovski pristaši.
d Nujno opozarjamo na članke o orju-naškem delovanju, ki jih je priobčil »Slovenec« in sicer v št. 208 od 12. septembra v štev. 209 od 13. septembra, v štev. 210 od 14. septembra, v štev. 211 od 15. septembra in v štev. 212 od 16. septembra 1928. Človeku se morajo ježiti lasje, ko vse to čita in tudi najbolj zakrknjen sovražnik naše stranke mora priznati, da bi zopetna oblast žerja-vovcev pomenila popoln propad naroda in države.
d Strežniško šolo je otvoril oblastni odbor v Ljubljani 15. t. m. v ljubljanski bolnici. Sprejetih je 35 gojenk.
d G. Poljšak pojde v Ameriko. Te dni se je oglasilo pri g. Poljšaku v Mariboru od-odposlanstvo nekaterih odličnih meščanov, k' so ga prosili, naj ostane v Mariboru in da naj ne zapušča domovine. G. Poljšak je izjavil, da ni njegova krivda, če je prisiljen oditi v Ameriko, kjer namerava ostati dve leti. Baje je dobil iz Amerike 50.000 dolarjev že naprej kot nagrado, če pride tjakaj zdravit.
d Jablana cvete na vrtu g. Antona šeška v Zalogu pri Ljubljani. Ima že tudi drugi sad.
d Divji prašiči delajo veliko škodo na polju kmetom na Prežganjem. Lovci, na noge!
d Aca Stanojevič in dr. Korošec. Aca
Stanojevič, znani prvak radikalne stranke je na vprašanje novinarjev, kaj meni o vladi dr. Korošca, izjavil: »Z grožnjami se ne doseže mnogo. Zato moram postopanje dr. Korošca, ki motri vse dogodke s stališča mirnega čakanja, le pohvaliti. Za svojo osebo ljubim vsako, nepremagljivo odločitev. Mi smo eno, mi smo bratje. Grešijo oni v Zagrebu, grešili smo tudi mi, toda mi več ne bomo grešili. Z ljubeznijo hočemo doseči slogo in sporazum.«
d Napad na demokratskega poslanca dr. Ivana Rib"ra. V Djakovo je prišel te dni s soprogo in dvema otrokoma na pbisk k knezoškofu narodni poslanec dr. Ribar. Žer-javovsko radičevska tolpa tridesetih ljudi je napadla avtomobil s kamenjem, palicami in drugimi sredstvi. Ako bi bilo kamenje zadelo šipo, bi se lahko zgodila velika nesreča. Uvedena je stroga preiskava. Je pa že tudi skrajni čas, da orjunaške manire napadov izginejo v naši državi z dnevnega reda.
d Vsak dan naznanja poldne topovski strel prebivalcem mesta Split.
d Proslava desetletnice odkar je bilo ustreljenih od avstrijske soldateske 44 čeških vojakov, bo 27. septembra letos v Kragu-jevcu. Na proslavo pride tudi 5 čehoslova-ških ministrov.
d Prva turška časopisa, tiskana v latinici sta dospela te dni v našo državo. To sta larigrajska »Milijet« in »Ikadam«.
d Volitve za šalo. Na parniku Majestic se je nedavno vozilo iz Evrope nazaj v Ameriko 700 potnikov prvega razreda. Amerikan-
cev, ki so si tukaj olajšali denarnico. Da preženejo dolgčas, narede predsedniške volitve. Republikanec Hoovver je dobil 294 glasov, demokrat Smith pa 374. To kaže, da je Smith zelo močan, ako ima celo med bogatini I razreda toliko pristašev.
d To je kmet. Kmet Jovan Gajnovič v Vojvodini je kupil lastno letalo za 150.000 dinarjev. Je v naši državi prvi zasebnik, ki ima lastno letalo.
d Županska zveza za ljubljansko oblast. Nekdanja »Kmetska županstva zveza* se je po prevratu preosnovala ter raztegnila svoje delovanje na celo Slovenijo s Prekmurjem. Kot taka se je imenovala »Županska zveza za Slovenijo« in je s tem dokumentirala tudi zahtevo občin po samostojni, avtonomni združeni Sloveniji. — Nesrečno zasnovana vidovdanska ustava je razdelila Slovenijo na dve »oblasti«: ljubljansko in mariborsko. Posledica te delitve je bila, da se je razdružila prejšnja enotna županska zveza na dvoje samostojnih zvez s tem, da je bila prva osnovana Županska zveza za mariborsko oblast v Mariboru, ki ji je na to morala siediti tudi »Županska zveza za ljubljansko obiast v Ljubljani.« — Ta se je preosnovala in iz-premenila pravila ter tudi izvolila nov odbor na občnem zboru dne 0. junija 1928. Pravila je že odobril veliki župan. Novemu odboru in Županski zvezi je načelnik \e!eug!edni radovljiški župan Vinko R e s m a n. — Ni nam treba dokazovati, da je močna zveza županov in drugih občinskih funkcionarjev nujna potreba siej kct prej. Zato naj ne bo nobenega našega občinskega zastopnika, ki bi ne bil član »Županske zveze«, na katero sc lahko obrne za pcjusnila v vseh občinskih zadevah.
d V Leoništ.! v LjuMjmi je umrl 12. septembra zvečer župnik iz 61. Jurija pri Grosupljem g. Janez Debelak. V St. Jurju jc bil pclnih 27 let.
d V Ljubljani je umrl g. Anton Černe, faktor Jugoslovanske tiskarne.
d V Ribnici j? uairia g. Ana Skubic. mati tamkajšnjega dekana in oblastnega poslanca.
d Bivši finančni delegat je umrl. Te dni je umrl v l.jublj ni ravnatelj podružnice poštne hranilnice in bivši finančni delegat g. dr. Karel S a v n i k. Bolehal je že nad icio dni na hudi želodčni bolezni.
d Pri kopanju v Dravi je utonil osrno-šolec Milan Arnuš, sin davčnega uradnika.
d Vlak je razmrcvaril od nedelje na pon-deljek ponoči na Viču pri Ljubljani mizarskega pomočnika sedaj vojaka na orožnih vajah Franceta Kokalja, očeta šestih otrok. Vlak ga je tako razdejal, da je vsak ud posebej odtrgal in ga je uboga žena drugi dan spoznala samo po obleki. Mož se je ponoči vračal nekoliko vinjen domov ter zašel pod vlak.
d Vlak razmrcvaril dva kmeta. Blizu Sremske Milrovice, pri postaji Voganj, je prišlo dne 11. t. m. ob osmih zvečer do velike železniške nesreče. Belgrajski brzovlak se je zadel v kmečki voz in ga popolnoma razbil, kmeta Živana Nedjelkoviča in Mija Ci-l.oto, ki sta se z vozom peljala, pa povozil do smrti in ju grozno razmrcvaril. Čudno pa je, da sta ostala konja nepoškodovana. Živan Nedjelkovič in Mijo Cikota, kmeta iz vasi šušinac, sta se vračala s težko naloženim vozom iz mlina. Kakih 200 m pred postajo Vo-
ganj sta hotela prekoračiti progo. Vlaka nista opazila, zapornica pa ni bila spuščena preko ceste.
d Vlak ju je povozil. Osebni vlak, ki jc vozil iz Knina, je na postaji Unešič povozil Katarino Vukič in jo smrtnonevarno poškodoval. — V Sisku je osebni vlak pozovil 36 letnega zasebnega uradnika Antona Bari-čeviča, doma iz Banje pri Pazinu. Bil je takoj mrtev. Baričevič je bil vdovec in oče štirih nepreskrbljenih otrok.
d Kadar se zaleti avtomobil v kmečki vez. V Stenjevcu pri Zagrebu se je neki avtomobil zaletel v kmečki voz s tako silo, da je bil en konj takoj mrtev, drugi pa težko ranjen. Tudi voz je popolnoma razbit. Kmet trpi škode nad 10.000 Din.
d Dva delavca utonila. V reki Drini sta te dni utenila delavca tvrdke Varga Smail Borovič in Sačir Sobo. Bila sta zaposlena pri splavih na reki Drini. Tu se jima je spodrsnilo, padla sta v vodo in utonila. Delave: Sobo zapušča petero nepreskrbljenih otrok. Ta slučaj je dal sarajevski delavski zbornici povod, da je pre te-tirala radi tega, ker se silijo k tako nevarnemu delu na vodi delavci, ki ne znajo plavati.
d Pcžar uničil vso vas. Pretekli teden je nastal v vasi Kariči pri Visokem v Bosni velik požar, ki je radi hudega vetra takoj objel vso vas. Kmetje so komaj ie utegnili rešiti svojo živino, dočim so jim hiše pogorele. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje nemogoče. Sarajevska oblast je kct prvo pcmoč takoj prispevala 70C0 Din.
d Zmota, ki bi bila lahko usodna. V Petrovem selil pii Subotici je te dni zginila 15-ktna deklica Marjeta Takač, ki jc bila usluž-hena pri trgovcu Mišku Polaku. Ker deklice dalj časa ni bilo na spregled, so nekateri začeli širit: vest, da so deklico ubili židje, češ, da so potrebovali krščansko kri za polaganje temeljnega kamna za novo hišo v Senti. Radi tega je nastalo med ljudstvom silno razburjenje in ponoči so napadli hišo trgovca Pola-ka in mu razbijali ckna, tako da je moralo nastopiti orožništvo. Ko so orožniki že stra-žili hišo, se je naenkrat pojavila zgubijena deldica izpovedala je, da je hotela iti služit v drugo vas in da je deset dni brez jedi in denarja tavala okoli.
d Mariborsko pciotno sodišče. Uboja Karla Kebriča obtoženi štalcer je bil oproščen. — Radi goljufije je dobil Anton Trpin iz Polane dve in pel leti zapora. — Karol Ccter in Ludvik Breg str bila obsojena na smrt na vešalih, ker sta umorila posestnika Jakoba Šlajferja v S etincih. — Anion Vediin je dobil radi goljufije 3 leta, Karol Vediin pa 14 mesecev ležke ječe.
d Novomeška porota. 5 let težke ječe s poostritvami je dobil Vincenc Gačnik, doma z Vrha pri St. Rupertu radi hudodelstva tatvine. — Radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti in poneverbe je dobil eno leto težke ječe s poostritvami Marko Rakuš, kanclist v Kostanjevici. — Radi hudodelstva uboja in i;žke telesne poškodbe je dobil dve in pol leti težke ječe Franc Škrlj, kovač iz Drenovca pri Krškem. — 17 letni Jože Štefanič, obtežen posilstva, je bil oproščen.
d Pred celjskimi porotniki. Goljuf r, srečkami Viktor Petrovič je dobil pel let težke ječe. — Florijan Fuks iz Dobjega je bil radi raznih tatvin obsojen na 6 let težke ječe.
MOČNO
in fitrukovniaško izdelane bakrene kotle za žfianjeku. ho in kotle za kuho dobile
13/A JCEftSEJjg
ejinole pri kotlaiju IVAN KAPELJ — Ljub.jana Vil (Šiika). Aljaževa ccsta 4.
Zfl TRPEŽI.0ST SE JAMČI I
d Orožnika sta se sprla. V vasi Sinjcu pri Otcčcu na Hrvatskem se je te dni pripetil velik zločin, pri katerem je bil ubit orožnik Mate Matičevič. Matičevič je skupno z orožnikom Vučancem vršil službo pii ga-šenju gezda v Sinjcu. Zvečer sta postala utrujena in sta odšla spat. Ko sta se naslednjega jutra zopet sešla, je prišlo med njima do spora radi službe. V prepiru je starejši Vučnnac naperil puško na Matičeviča in sprožil. Mf.tičevič se je hudo ranjen zgrudil na tla. Vučanac jc oddal v divji tegoti nanj še pet strelov ter ga še dvakrat zabodel z nožem, nato sc pa šel sam javit oblastem. Matičeviča so hudo ranjenega prepeljali v bolnišnico, vendar pa je že med vožnjo umrl.
d Mesto s kolonjsko vodo, ga je namazal z lizclont. Kmet Jurij Čaie iz Iliča pri Moitarju se je šel le dni obrit k brivcu Ivami Pezelju. Pezelj je bi! nekoliko pijan, vendar pa je kmeta obril. Ker ga je nekoliko po-rc-za!, je kmet zahteval, naj ga brivec namaže p kolonjsko vodo. Na nesrečo pa je ravno tedaj stala na mizi tudi posoda z lizolom in pijani brivec je namazal kmeta z lizolom. Kmeta so v groznih mukah prepeljali v bolnišnico. brivca pa na policijo.
11 Našla se je na dan sv. Ane dne 7. julija t. I. ob priliki sejma v Leskovcu pri Krškem večja vsol« denarja. Kdor jo je izgubil naj se oglasi v kaplaniji v Leskovcu.
11 Bivši salezijanski gojenci imajo svoj redni letni sestanek v nedeljo dr e 'jO. septembra ob pol 9 zjutraj na Rakovniku.
d Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zaprtju, težkočah prebave, keprivastih izpahkih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Jožef«-grenčica telo strupov gnjilobe. ki se nabero v njem. Že stari veščaki zdravilstva so priznali, da slovi »Franz-Jožcf«-voda kct vseskozi zanesljivo čistilo za črevesje. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
d Opozarjamo na oglas tvrdke Tekstilba-zar, d. z o. z., Ljubljana Krekov trg 10. Omenjena tvrdka se je za letošnjo jesensko sezijo razširila in bogato založila z mantifaktiirnim blagom, tako, da lahko vsakogar pošteno in s solidnimi cenarni postreže.
d Slabokrvnim se nudi sedaj naravna prilika 7.a naglo ozdravljenje, ker so to najboljši meseci za okrepitev krvi z »Enerjjšnom«, železnatim kina - vinom. Za ozdravljenje in ojačenje krvi pri odraslih in otrocih zadoščajo tri velike steklenice, Dobiva se v vseh lekarnah. Ena velika steklenica s točnim navodilom 40 Din. tri steklen. »Energina« železnatega kina-vina po pošti za 128 Din razpošilja Laboralori) »ALGA«, Sušak,
»Mina, ali ste na barometru kaj sukali?« Seveda sem, na lepo sem ga postavila, ker je jutri moj prost dan.«
6 S	PO 1	DOMOVI	N	1	6
ttadovan Hrastov:
LjubSjanski sprehodi.
18. Pa so prišli spet nizaj.., \Vestfalija!
Zemlja daljna, tujn, nam neznana, našim pre mnogim prebridko doživeta, ker jim v lastni domovini lačnim ona vendarle daje kruha. Ime, ki se par desetletij sem že ponavlja venomer z isto bolestno sliko pred našimi očmi, kadar govorimo o tujini in zaslužku sploh in v naših izseljencih. "<ruga domovina trpinov, ki jih borba za življenjem žene v daljni svet, v tujo zemljo, v črne rudnike in plavže in tovarne. O grenak je vsak kruli, dvakrat grenak tisti, ki ga reže tujina!
Pa so poslali letos svoje otroke, da vidijo od kod jim je mati in oče doma, kje je vendar tista blagoslovljena slovenska domovina, ki so jo kedaj zrli v hrepenečih in solznih očeh svojih roditeljev, ko so morda vprašali zanjo... In jih je tako pred dobrim mesecem prišlo kakšnih 2S0 v Slovenijo. Kaj kratek čas so bivali tu pri nas, že se vračajo nazaj...
Tisti dan me jc po opravkih zaneslo lia ljubljanski kolodvor. Gledal sem ta razposajeni drobiž, ki se jc ves brezskrben in vesel gibal in sukal okoli železniških voz. Gledal sem te obraze, gledal sem jih, gledal, poslušal sem jih — pa vam rečeni, d:i me je kar znenada presunlla čudna bol: ah, saj lo ni ve* slovenska mladina! Tako malo sem slišal slovenske besede, tako Rilno malo... Med seboj s:> gosloleli zvečine nemški, le časih se je vmes utrnila naša sladka materina beseda. In sem s:> zgrozil ob tem dognanju: kaj niste vi mali slovenskih staršev otroci? Pa če ste, pa kaj res že tako mladi tonete v tuje, nemško morje? Oh, pa zakaj mi tu doma potem govoričimo o nekakšni naši armadi lam daleč v Westlatiji? Saj bo vse IlMlulo, vse bo šlo, vse bo utonilo; Cez še toliko desetletij ne bo več nikogar tam gori, ki bo še rekel, da je slovenskih staršev sin. Tako meniin in vem, do bo res tako. Zakaj že v naglasu »e otrokom pozna, da jim gre nemški beseda bolj neprisiljeno iz ust, kot pa slovenska. Nikar si tega dejstva ne skrivajmo, nikar pred njim ne zastirajmo oči — tako je pač!
Temveč pojdimo in poglejmo, če se še kaj pomagati da 1
* • *
Pa bi rekel ob tej priliki staršem tam daleč v tuji zemlji: Čuvajte vendar naš narodni zaklad, naš jezik in našo besedo, o čuvajte jo vendar! 1'ojte otrokom o nji, pripovedujte, učite, utrjujte jo stalno in s ponosom — zakaj un vas je vse, prav vse ležeče, koliko čns.i se bo še glasila slovenska
beseda in pesem po rudnikih Westlalije.
* * *
Pa bi potlej rekel eno še onim, ki se jih tudi tiče ta reč. Namreč onim, ki imajo oblast in denar in bi se morali brigati za take važne reči, ki se tičejo naravnost našega narodnega obstoja.
Dajte, zganite se! Sezlte že enkrat v žep in dajte svojim v tujini, kar jim po pravici gre! l>ajte jim šolo tja gor, domačo, slovensko; pa učitelje ludi, kajpak! Pa vprašajte Se one, ki se tam gori brigajo za naše otroke bolj kot mi sami doma, kaj iu kako bi se dala urediti ta reč zastran jezika, knko zastran šole, duhovnikov, itd. itd.. Polno vprašanj, ki zevajo odprta že dolgo vrsto let, pa ga ni, ki bi se jih resno lotil.
Pa poglejte končno še druge narode, druge države — knko pa oni skrbe za svoje v tujini, za otroke še zlasti. Kaj je nam tega manj treba, ko smo mali nnrodič? Mi ne vprnv zato še bolj?
Toda kaj! Saj n. pr. izseljencem na Udarniškem domovinska država niti svojega konzulata ne da. Torej niti tega najpotrebnejšega ne. Kje so potem učitelji, duhovniki?
Potlej ko to vemo, razumemo pač vse osialo!
D. M v Polju.
Vesel pojav v naši občini je, da se je v gostilnah skoraj povsodi vpeljala brezalkoholna pijača. Skoraj po vseh gostilnah se dobi malinovec, kar je bilo pred par leti še popolnoma neznano.
Sicer napredujemo počasi, toda napredujemo pa vendar Ie. Upati je, da bo poslalo to vsesplošno. — Tudi godba in škodljivi plesi so radi pametnega sklepa oblastne skupščine skoraj popolnoma preminuli. V soseski Kašelj je bilo lansko leto ob cerkvenem žegnanju v šestih gostilnah ples, letos pa samo v eni. Razume se, da je k temu tudi veliko pripomoglo silno pomanjkanje denarja.
' Kopanj.
12. t. m. sta obhajala lastnika čušperškega gradu, gos|>od dvomi svetnik Viljem vitez pl. l,u-schan, podpredsednik deželne vlade v pokoju in njegova gospa soproga Barbara rojena baronica Rechbach, svojo srebrno poroko. Na predvečer jima je kopanjski cerkveni »bor priredil podok-nieo, drugi dan pa je bilo v grajski kapeli slovesno sv. opravilo s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Vele-spoštovanlma slavljencema, ki uživala z vso svojo družino vred med prebivalstvom neomejeno lju-braon In spoštovanje radi svoje ljudomilosti in vzomoga krščanskega življenja, želimo iz srca, da ju Hog ohrani med nami zdrava in zadovoljna š« dolgo vrsto let!
M
Izbrala sem
«
pravi razumna Mica. »Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADION. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam."
Varujeperilo!
t?
OBČINSKE VOLITVE V ŠMIHEL-STOP1ŠKI OBČINI.
V	nedeljo, 23. septembra bodo volitve v šmihet-atopiški občini, največji kmetski občini v Sloveniji. Volivci, pozor. Nedelja je Vaš dan, da daste vsem združenim nasprotnikom krepak udarec. V tej občini ■e bila zibelka samo9tojnežev, v tej občini naj dobita ijjbolj neznačajua stranka tudi pri teh volitvah najhujši udarec. Volivci, na delo! V nedeljo vsi na volitve. Vsi za drugo, tretjo, četrto, peto in šesto skrinjico. Noben zaveden krščanski volivec, ki da kaj na značajnost in možatost, ne more voliti v prvo in zadnji dve skrinjici, ki sta skrinjici nasprotnikov ljudstva.
Nedeljski shodi za volitve: Slovenska ljudska stranka je priredila preteklo nedeljo celo vrsto dobro obiskanih shodov po šmihel-stopiški občini. Govorniki so pojasnjevali mirno in stvarno delo SLS v občini, deželi in državi za ljudstvo. Pokazati so mogli na močno prizadevanje naših zastopnikov za napredek občine in na uspehe. Ali naj nekatere navedemo. Krasna kapnica v Birčni vasi, popravljajo se kapnice na Petanih, Drganjih selih, Podljubnom, v vaseh Podgorica, vodovod v Smolenji vasi, dovoljena je podpora za brod na Lokah in St. Petru, podpore za občinske ceste v Podgradu v visokem znesku, lako oblastna in državna, podpora za občinsko cesto na Drganja sela, ki je tako nujno potrebna je dovoljena kot prvi obrok, podpora za občinske ceste za stopiške vasi. Velike podpore so dane za šole na Sletniku in Dovču. Dovoljene podpore za gnojne jame in nabavo plemenske živine. To je samo nekaj naštetega.
Kaj morejo pa nasprotniki pokazali? Dokler so f>ili na vladi, so valili na ljudstvo samo davke in neusmiljeno izterjavah davke, da je ljudstvo že klonilo pod težo. Sedaj imajo same laži, obrekovanja, zabavljanja — dejanj pa nimajo pokazati nobenih — pa prav nobenih. Laž, ima kratke noge — zabavljanje pa ni še nikogar nasitilo. Kdo pa je na vodilnih mestih samostojnežev in liberalcev? Sami bogataši: Avsec iz Ootne vasi, Bon in Melko iz Golne vasi, Hrastar, Kulovec iz Vavte vasi in slični. Kani je šla
Parola: Kmet — kmeta, s katero so šarili leta 1019. ozabljena je, nastopili so bogataši in mestna gospoda, ki je v nedeljo tudi nastopala po shodih, zabavljala in opravljala, zamolčavala smrtne grehe svoje politike m skušala prevpiti pamet in očividna dejanja in uspehe. Ne bo šlo. Ljudslvo jc pametno in zna ločiti laž od resnice.
V nedeljo korajžno na volišče! Občina bo s sijajno večino v naših rokah, v rokah poštenega krščanskega slovenskega ljudstva! Z ljudmi, ki so nam ustvarili centralizem, pa proč! Vsi za SLS!
Dol pri Ljubljani.
V	zadnji številki »Domoljubni je neki očividec poročal, da je motorna brizgalna iz Podgorice rešila celo vas pred požarom. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da cela vas še dolgo ni bila v nevarnosti in prvih 7 minut jo gasila brizgalna iz Dola. Dol je v resnici rešil stanovanjsko hišo požara, drugi, tretji in četrti so bili gasilci iz Be-ričevega, Dolskega, Pšate in ko so ta štiri društva ogenj omejila, da ni bilo nobene nevarnosti več, je prispela moloma brizgalna iz Podgorice in gasila ogorke, ki so ležali po travi razmetani. Gasilec.
Trojane.
V	zadnjem času se je pričela pri nas na Trojanah razprodaja »Jutra', katerega ima v zalogi državni cestar Tomaž Razboršek. Radoveden sem, ali so državni uslužbenci pri nas zato nastavljeni plačani, da trosijo med pošteno, verno kmetsko ljudstvo liberalno časopisje, katerega namen je, hujskati prebivalstvo proti sedanji dr. KoroŠčevi vladi. ,e dovolj drugačnih ljudi, ki prosijo za državno službo in je ne dobe.
Stranje pri Kamniku.
Eno lelo bo že, kar so naše in sosednje občine vložile prošnjo za vsakdanjo poštno dostavo po vaseh kamniških okoliških občin. Ro.ilogov za to prošnjo je dosti in tehtni so. Šole, podjetja v okolici, župni uradi in no nazadnje še to: Kamnik z okolico je čezdalje bolj priljubljeno letovišče. Tujci pa žele biti postrežem tudi z rednim vsakdanjim dostavljanjem pošte. Želeli bi bilo ludi, da bi okoliški pismonoša odhajal iz Kamnika po dohodu jutranjega vlaka, da bt ljudje dobili res dnevno pošto, no pa že en dan Se več stare. Vse te želje so bile izročene poštnemu ravnateljstvu v pretres in to jih pretresa že leto dni in Jih bo Se. Trdno pri-6l
čakujemo, da tudi to pisanje ne bo nič zaleglo; pisati o tej zadevi bi bil pa greh in znamenje nezavednosti. Poznamo pa mesla, kjer ima okolica redno vsakdanjo poštno dostavljanje. Ce jc to drugod mogoče, zakaj bi btlo ravno v Kamniku nemogoče?! Bomo videli, kaj bo poštno ravnateljstvo napravilo.
Zvirče pri Hinjali.
Naša vas jc, rekel bi, pod nesrečno zvezdo sezidana. Pred leti se je zgodil uboj, potem je Se '20 letni mladenič v luži utonil, za tem sc je Anzlov fant po nesreči do smrti obstrelil in sedaj zopet nekaj žalostnega. Dne 29. avg. t. 1. je 78 letna Ana Plot, po domače Mirtova teta šla nabirat maline. Vrnila se ni in zato so jo skozi tri dni iskali, pa nikjer našli 11. t. m. jo je pa po naključju našla neka ženska iz Strug. Teto je bržkone zalotila noč in se je splazila v gosto grmovje, kjer je našla smrt. Morale so biti težke zadnje ure, ker je bilo v neposredni bližini vejevje močno razpraskano iti ženica po nogah zelo okrvavljena. Da so se jo po 14 dneh lotili že črvi, ni nič čudnega.
Kolovrat.
Po 20 letnem premišljevanju in čakanju je vendar lanski krajni šolski svet podvzel prenov-ljenje šolskega poslopja. Ker bi naravno morali občini Kolovrat in Kandrše kriti stroške zn popravilo, v katero sta privolili, so zagnali zlasti snnio-stojneži in tisti, ki berejo »Domovino", pa ne vedo, kaj so, velik vrišč proti lanskemu predsedniku krajnega šol. sveta g. Francu Brvarju, ki je odločen pristaš SLS. Oblastni odbor je pa naklonil po posredovanju oblastnih poslancev gg. Lebingerja in Lovrnča podporo za ?olo in sicer kolovrnški občini 80.000Din, kandrški pa lO.t.GO Din. Tako imajo otroci lepo popravljeno šolo, starši pa skoraj nobenih stroškov. Nad kom se bodo pa sedaj liu-dovali kandrški liberalci? Najbrže jim ne bo všeč, ker je kolovraška občina dobila več kol kandršk.i. Pa so tega prav sami krivi. Krajni šolski odbor je namreč v seji določil, da se dolg, ki se je najel za ]>opravi!o šole, poravna v par letih, kajti čim dalj se odlaša, tem več nanesejo obresti! Lanski občinski kandrški odbor, v katerem so imeli vso besedo liberalci, se je pa pritožil in določil odplačevanje dolga na daljšo dobo. Tako je imela letos kolovraška občina, ki je želela svoj dolg kmalu poravnali, višje občinske doklade, kandrškn občina jia nižje. Iz nizkih doklnd kandrške občine je na moral oblastni odbor sklepati, tla je ta občina fi-nnncijelno precej močna, zato ji je naklonil tudi manjšo podporo. Je pa še en vzrok različne pod pore. Nekdo se je javno izrazil, da nočejo podpore, ki bi jo posredoval g. Lebinger. Če je torej dobila kandrškn občina manj podpore, pade vsa krivda na kandrške liberalce, ki bi morali po gornji izjavi še lo podporo nazaj poslati, in je povsem um-ljivo, da je dobila kolovraška občina več podpore, ker so kolovrnški klerikalci pismeno in ustno zanjo prosili. Občani kandrške občine bi pa morali uvideti škodo, ki jo jim napravljajo dosedanji liberalni voditelji in izbrati može, ki bodo znali bolj pametno gospodariti in se ne bodo sramovali pod-jiore zn skupen blagor tudi »prositi«.
Zvirče pri Hinjali.
Dne 8. t. ni. sin obhajala v podružni cerkvi na Zvirčah zlato poroko Anion in Ana Meglen, ki sla pravi vzor krščanskega očeta in matere. Ob zvonenju in streljanju stu korakala zlatoporočenen ob obilem spremstvu svatov v krasno okinčano cerkvico, kjer je izvršil obnovitev poroke domači g. župnik Anton Porenta. Pridlgovnl pa je nečak jubilantov, novomašnik g. Karol Papež. Vsa slovesnost je bila res svečana in bo ostala vsem fa-ranom v spominu. Ajželjnovemu očetu in materi, ki sto kljub visoki starosti še dokaj krepka, pa kličemo: uživajte na večer svojega življenja veselje nad vzornim vaju i m življenjem in vzgojo svojih otrok in daj Bog vama dočakali še naslednji jubilej.
St. Peter pri Novem mestu.
Pred nedolgim časom smo imeli v prosvetnem društvu prav zajemljfvo predavanje. Govoril je g. pater Kazimir Zakrajšek o verskih iu gospodarskih razmerah Amerike, kjer je bival nad 20 let. Izvajanja so izzvenela v glasen opomin, nuj se ljudje lo domače zemlje drže in na njej pridno delajo, kajti v Ameriki — nekdanji obljubljeni deželi naših rojakov — se živi danes slabo. — Dolgo zaželjeni kmetijski gospodinjski tečaj smo dobili v faro. Obiskuje ga 19 deklet z veliko vnemo. Po-
katoliška cerkev
s Skrb sv. očeta za mednarodno mi-»ovno delo. Vatikan kaže vedno več za. nimanja za mednarodno mirovno delo in za delovanje Društva narodov. Tako je papež navzlic svojemu vsakoletnemu dopustu sprejel v zasebni avdienci v Rimu bivajočega vratislavskega nadškofa, kardinala Bertrama, ki mu je poročal o poljsko - litvanskem sporu, o vprašanju Vilne, o razpravah Društva narodov in o nemško-francoskih pogajanjih, ki se vrše v Ženevi. Posebno zadnja pogajanja smatra sv. oče za nov korak za spravo med narodi, kar je dalo listom povod, da so zopet omenjali svoječasno papeževo spomenico na konferenci v Genovi, ki se je končala z besedami: »Vzajemno zaupanje in prijateljstvo daje boljše jamstvo za mir, kakor (fozd bajonetov.«
s Katoliške žene. V Rimu je imela ital. katoliška ženska zveza svoj vsakoletni kongres. Obisk je bil nad vsa pričakovanja številen. Sv. oče je spreiel za-stoonice zborovalk, katerih je bilo nad 10.000, in iim je dal navodila za bodoče delo. — Tudi v južni Nemčiji se je vršilo slično zborovanje kat. nemškega ženstva. Kardinal Faitlbaber je pri tem zborovanju poudarjal sledeče vodilne misli: skrb za dušo, dopadenje pred Gospodom, služba svetu po Kristusovih naukih tudi na zunaj, zato čuvanje dostojne mode.
s Francoski katoliki so imeli koncem julija v Parizu svoj 20. socialni teden. Glavni predmet razprav je tvorilo vprašanje krščanske ljubezni do bližnjega.
V vsako hišo Domoljuba!
i I ■ ■■ I IMgSmMl—g—BBTO
trebne prostore za kuhinjo, jedilno shrambo in učilnico jim nudi naS »Katoliški dom«. Tečaj, ki bo trajal 9 tednov, vodila gospodični učiteljici Be-nigerjeva in Dolžanova, ki ju je poslal v št. Peter oblastni odbor. Zdravstvo bo prihajal tedensko poučevat g. zdravnik iz Novega mesto, živinorejo pa neki g. strokovnjak iz Grma. — V krotkem bomo dobili k nam razstavo in tečaj za nego dojenčka, ki ostane v j Domu*- 10 dni. Gojenke gospodinjske šole bodo imele lepo priliko izčrpno se seznanili z nego dojenčka. Kajpada bodo k razstavi povabljene tudi mlade nmtere in vsa odrasla dekleta, ki gotovo ne bodo zamudile ugodne prilike.
BOČNA.
V nedeljo 9. septembra se je vršil v našem sosednjem inestu Gornjcmgradu prelepo uspel dekliški taber, katerega se je vdeležilo nad tisoč deklet iz cele Gornjegrajske dekanije. V izvrstno lepili, dobro premišljenih govorili so govorniki in govornice — najprej izvrstno lepa pridiga v cerkvi g. p. Akvina iz Nazarela — in potem v graščinski dvorani navduševali za lepo, |x)šteno krščansko vedenje. Prekrasno jim je lepe čednosti na srce polagala g. prof. Slupica iz Maribora, zlasti skrb za dekliško časi in zlato nedolžnost, ki je najlepši biser slovenskega naroda, najdragocenejši biser slovenskega narodalliv roda, najdragocenejši vsakega slovenskega dekleta, ki dela deklico božjo in slovensko. Bog je obilno poplačaj trud in njeno iskreno ljubezen in skrb do deklet. Prav dobro so še govorili g. Janmik in še nekaj drugih deklet. Vsa čast in hvala in zahvala pevcem in tamburašem, ki so izvrslno lepo reši" svoje naloge.
Italija.
s Strašna nesreča pri avtomobilski dirki. Monza blizu Milana ima posebno avtomobilsko dirkališče, na katerem so so vršile tudi v nedeljo dne 9. septembra velike tekme na hitrost. Bila je šesta evropska tekma in udeležili so se je avto-mobilisti iz raznih držav. Nastopilo je 56 voznikov. Neko italijansko vozilo znamke Talbot je vodil šofer Materassi. Skraja tekme je bil četrti, potem je začel zaostajati. Spet se je pognal huje in do-tekel svojega prednika, takrat pa se jc zgodila nesreča. Ni še pojasnjeno, kaj je bil neposredni vzrok nesreče: ali je odpovedalo krmilo ali kaj drugega. S tisto strahovito naglico, s katero so avtomobili dirjali — do 200 km na uro — je Mate-rassijev avto zletel vstran, pretrgal plotove, skočil čez jarek in se začel preku-covati med množico gledalcev, dokler ni razbit in končan obležal v jarku. Šoferja je vrglo z voza kvišku kakih 8 m visoko; obležal je mrtev. Med gledajočo množico pa je smrt žela na široko. Devetnajst oseb je obležalo mrtvih, ranjenih pa je bilo blizu trideset. Ponesrečenim so hitro tekli pomagat in se posvetovali, ali ne bi kazalo tekmo prekiniti. Prevladalo je mnenje, naj se tekma nadaljuje. Dobra velja seveda je bila proč in nikomur ni bilo dosti mar, kdo bo zmagal kot prvi. Nobenega navdušenja ni bilo več, množica se je razhajala potrta. Med tem so se ob posteljah mrtvecev in ranjencev odigravali prizori žalosti in krčevitega joka. Kdor je imel syojega človeka tam,
vsak je hitel gledat in spraševat, če ni tudi ta ranjen ali ubit. Vest o nesreči se je bliskoma raznesla vsenaokrog ter napravila povsod velik vtis.
Zaprt slovenski odvetnik. V Trstu so Italijani zaprli slovenskega odvetnika dr. Čoka, češ, da je pomagal fašistom odnesti neko slovensko zastavo in da je s tem zakrivil proti-italijansko propagando.
s Besednjak in Vilfan. Zveza narodnih manjšin, v kateri je zastopanih 37 milijonov ljudi, je imela nedavno tega letno zborovanje v švicarski Ženevi. Navzoča sta bila tudi slovenska primorska poslanca dr. Besednjak in Vilfan. Oba igrata v ti zvezi odlično vlogo, Vilfan je že več let predsednik zveze, Besednjak pa je bil letos izbran za načelnika časnikarskega urada s sedežem na Dunaju.
s Kako so boječi. »Piccolo« piše, da je iz Italije 137 dijakov na zagrebškem vseučilišču; poleg teh jih je gotovo veliko število tudi v Ljubljani in v Belgradu. »Piccolo« meni, da naj ki vlada prepovedala obiskovati jugoslovanske univerze, ker se dijaki tam nasrkajo slovan. idej.
s Razno. V Velikih Žabljah na Vipavskem je bila v nedeljo 2. sept. izredna slovesnost. Tamošnji domačini o. Ven-ceslav Vrtovec, Družbe Jezusove, je daroval prvo slovesno sv. mašo. — G. Vik. Vouk, učitelj meščanske šole, in gdč. učiteljica Marija Ditrich, ki je službovala v Senožečah, sta premeščena v notranjost Italije. — Hiša, hlev in senik so pogoreli Kovačiču Francu v Lipi. — V Komnu je umrla 80 letna Jožefa Švara. — Na Gor-janskem so blagoslovili nov križev pot.
— V Bovcu je bil nedavno sv. misijon. Vodili so ga gg. misijonarji dr. A. Zdešar, Klančnik in Skvarča, — Občina Spodnja Idrija je združena z Izdrijo. — Pri Kanalu ob Soči so odkrili najglobljo jamo v Julijski Benečiji. V tej jami je več zaporednih globokih rovov, ki se stekajo v podzemeljsko jezero, dolgo 150 m. — Tr-žačanom je treba to pohvalo dali, da so dobrega srca. Za mlado Anico Habetovo, ki je padla pod tramvaj ter prišla ob noge, so nabrali 12 tisoč lir. — Po novih naredbah bodo občinski tajniki postali državni uradniki. — Po Jadranskem morju kroži večje število angleških bojnih ladij. Obiskujejo italijanska in jugoslovanska pristanišča. Ni znano, če pridejo tudi v Trst,
Avstrija.
s Zatiranje koroških Slovencev. Pod
tem naslovom piše dunajski češki list: Slovenska manjšina na Koroškem pogosto občuti nerazsodnost nemškega nacionalizma, kjer velikonemcem pogosto pomagajo tudi slovenski odpadniki. Že večkrat smo imeli priliko pisati o nemških nasilnostih nad koroškimi Slovenci, ki morajo vsled tega uprizarjati svoje prireditve v zadnjem času v najskromnejši meri, da bi nemški zagrizene! ne imeli povoda k nastopu. Zdi se, da ta skromnost več škoduje, nego koristi. To je razvidno iz dogodka, ki se je pripetil v nedeljo 19. avg. v Rožni dolini. Tamkajšnje društvo je priredilo igro. Četudi je bila igra popolnoma nedolžne vsebine brez narodne primesi, je koroške hajmatšiclerje zelo raz-
101 Razno.
Lcdolomci
Ledolomce poseduje Rusija za Baltiško, Belo iu Črno morje ter za opravljanje redne službe po zamrznjeni reki Volgi. »Krasin« je eden najmodernejših ledolomcev. Nadalje imajo ledolomce: Švedska, Norveška in Danska za nlovbo po Baltiškem morju, Nemčija za plovbo po Elbi in Renu; Romunija pa za plovbo po Donavi; Kanada za plovbo po zalivu sv. Lovrenca in po pristaniščih Nove Škotske.
Ledolonici so od 700 do 1500 ton ter so zgrajeni iz neke posebne vrste jekla, z ojačenim ogrodjem vzdolž in počez. Ladja je opremljena z dvojnim dnom in je razdeljena v mnogo oddelkov iz kositra, da se na ta način preprečijo nevarne poplave v slučaju kake razpoke, povzročene po ledu. Prednji del ladje je trikrat širji od navadnih ladij ter je iz posebnega jekla. Gredelj ladje je napravljen (ako, da tvori kot približno 20° z vodoravno črto, ko je ladja normalno pogreznjena.
Gonilna sila ledolom-čeveca stroia je dosti ve-
Slavko Savinšek:
V goliških plazovih
Povest z gorenjskih planin
Cilka splašena plane v postelji pokoncu. Janez kdo je?-^
Takoj' grem gledat!« se obrne Janez in hiti odpirat vežne duri. Pred hlapca omahne v vežo zasop-ljen, blaten in raztrgan, ves potan in od naglega diru ozn oje n Tilen.
»Jezus, Tilen! se utrga iz hlapca. »Kje je Cilka?« plane iz hropečega Tilna. »V kamri, še v postelji!« odgovarja Janez in zapre duri.
Tilen ne čaka nanj; v hišo plane in mimo matere naravnost v kamro k Cilki in se zgrudi ob njem postelji na kolena.
:; Cilka, odpusti mi!« »Tilen!« zakriči dekle.
»Odpusti Cilka, nisem vedel, da je Matevž radi
mene zaprt!«	. , ,,.„.„.„
»Kaj naj ti odpustim, ko nisi mogel vedeti zato!«
hiti dekle. :;Samo, da si srečno tukaj k Janez in mati prideta v kamro. Janez, mati odpustita mi! Šele nocoj sein prav zvedel od matere!« vstane Tilen od tal, še vedno težko sopeč. V pretrganih stavkih jame suvati iz sebe, kar se mu je pripetilo včeraj in nocojšnjo noc.
»Grem takoj dalje v Fužino. Odpeljem se s prvim vlakom v Ljubljano in se izročim sodniku. Jutri bo
Matevž že pri vas, Cilka!«	.
»Toda, tebe zapro, Tilen!« da pomiluje Cilka, velikega fanta, ki je kakor otrok pred njo.
»Kriv sem, Matevž je nedolžen! Morda ne bodo preveč strogo sodili. Pokoro naredim!«
Cilka se domisli Matevževega advokata, Rozmanovega doktorja. Hitro napiše Tilnu na listek njegov naslov in mu naroči, naj se oglasi pri njem in bo že on vse potrebno ukrenil. Tilen ji obljubi.
Z Bogom, Cilka, z Bogom, mati in Janez! Bodite srečni, pa molite zame! hiti še Tilen med vrati.
Vsi trije jočejo, mati, Cilka in tudi Janez. Stoje na durih, ko odhaja Tilen po brežini proti Jermanu. Preden utone v trato, se še enkrat obrne in pomaha z roko v pozdrav. Vsi trije mu odzdravijo in ženski glasno zaihtita.
Tilen pa se je srečno Izognil financarjem in orožnikom na Fužini, dobil še vlak in se odpeljal v Ljubljano. Tam je poiskal Rozmanovega doktorja in stopil v njegovo pisarno. Sedela sia skupaj dolgo dolgo, nato pa oba odšla k preiskovalnemu sodniku v deželno sodišče.
Šestnajsto poglavje.
V bolniški sobi ponesrečenih dveh financarjev mirno in spokojno gori rdeča lučka pred Križanim. Le semtertja se lahno zamaje in takrat planejo dolge sence po stenah in se stegnejo do postelj obeh bolnikov, kakor da ju božajo, ali pa v spanju plaše, pa se zopet umaknejo po steni nazaj in mirno obstoje. Skozi odprto okno iije topel pomladanski zrak in prinaša seboj vonjave rož in cvetnih grmov iz bolničnega vrta. Semtertje udari zamolkel glas iz bližnje ulice skozi vrt v sobo, pa spet umolkne in vse je tiho. Včasih se sliši iz hodnika sem drsajoči korak bolnika, ali pa rahle in nagle stopinje usmiljenke, ki jih spremlja šuštenje širokega krila in zamolklo cingljanje rožnega venca.	g,
burila. Ko so se ponesrečili vsi poizkusi, da bi se igra preprečila, se je zgodilo nekaj, kar je še mogoče v vsemožni Ameriki: Dve uri pred začetkom predstave so odpeljali z doma roditeljev igralko, ki je imela igrati glavno vlogo, s silo jo posadili v voz motornega kolesa in jo kljub obupnim krikom odpeljali neznano kam. Zvečer se igralka še ni vrnila in tudi starši niso dobili nobenega obvestila, kje se nahaja. In to se je zgodilo pred očmi cele vasi, pred očmi slovenskega deželnega poslanca Ivana Starca, ki se bo pritožil v deželnem zboru.
s Koroško gasilstvo. Na Koroškem je v 32 okrajnih zvezah včlanjenih 400 požatrnih bramb, ki imajo 100 motornih brizgaln. 250.000 šilingov podpore da na leto vlada. Vsako leto porabijo požarne brambe 25 km cevi. Požar napravi na Koroškem letno 42 milijard škode. Vseh brambovcev skupaj je 20.000.
Grčija.
s Posledice nalezljive bolezni. Grška bolezen dengue je postavila vse družabno življenje na glavo. Mesto Atene je porabilo redno 260.000 kg kruha na dan, sedaj ga pa le še 55.000. Te številke pomenijo, da je v Atenah le prav malo ljudi, ki morejo pravilno jesti. 85 odstotkov prebivalstva je že okuženega. Banke, ministrstva, pošte in druga uradna poslopja so večinoma zaprta, ker je urad-ništvo bolno. V telefonski centrali je samo ena telefonistinja še zdrava. Trgovino imajo na vratih napis: Zaprto zaradi den-
gue. Kot najboljše protisredstvo velja led. Ladje vozijo dnevno gore ledu in limonade. Navadna zdravila ne pomagajo nič. Zdravniki si ne znajo pomagati. Pri obolelih znaša vročina redno 39 do 40 stopinj, človeški udje ohromijo in bolnik oslabi lako, da ne more po cele tedne pravilno iti. Zdravniki trdijo, da je bila kuga prenesena iz Sirije ali pa severne Afrike.
Aibaniia.
s V novem kraljestvu. Skupščina v Tirani je izglasovala do sobote 1. sept. vse potrebne zakone, da se republika spremeni v monarhijo. Ahmed Zogu je postal »Kralj Škipetarov« (tako se uradno naziva). Kronanje bo pa menda v novembru. Ahmed se zdaj ženi. Pisali so, da bo vzel neko bogato Američanko, pa so najbrž lagali. Dru<!i menijo, da Zogu išče nevesto iz kake kraljevske hiše. Kot prva velesi'a je novo kraljestvo prizna i a uradno Italija, katera je z Albanijo v tesnih prijateljskih razmerah. Jugoslavija se je pridružila mnenju Ančliie in Fran cije, da se sprememba v AJbaniji v:-am«; na znanje kot stvar, ki se tiče Škipetarov samih.
Nemčšte.
s Stinncs v fnknij. Hugo Stinnes je po vojni obogatel t?ko. da ie bi! najbogatejši Nemec. Ni še dolfo tega, kar jc umrl. Premoženje so sinovi razkopali. Zdaj je prišlo na Ha.i, da je mladi Hu.Co Stinnes delal velike sleparije na škodo
države. Kupil je na Angleškem za 30 mili jonov mar ničvrednih nemških vojnih posojil ter jih s pomočjo nezvestih uradnikov priglasil kot staro last še iz vojnih dni. Starim lastnikom pa vlada plača petkrat toliko. Toda zvijača je prišla na dan. Hugo in njegovi sokrivci pa v temo. Stin-nesovih milijard je konec. Pregovor pravi; Kakor pridobljeno, tako zgubljeno.
Bolgarija.
Posojilo. Društvo narodov jee dovolilo Bolgarski, da najame 5 milijonov funtov pp. sojila za ustalitev svoje valute.
Rusija.
s Trocki si ne vda. Voditelj komunistične opozicije v Rusiji Trocki še iz prognanstva širi avoje nauke med rusko ljudstvo. Vse tajne vladne ponudbe za vrnitev v stranko je odbil. Ko se je vršil zadnji kongres komunistične internacio-nale, je Trocki poslal predsedstvu kongresa s^omcnico, v kateri je napadel vlado in . i.:!ožil svoje misli. Njena vsebina j«? bila odklonjena. Trocki pa v prognan-stvu dalje kuje načrte.
Amerika.
VeiikmsVi vihar, k; je divjal nad otokom Portoiiko v Ameriki, je povzročil ogromno škodo. Nebroj hiš je porušenih, tako da ostalo polovico prebivalstva, to je en milijon ljudi brez tterhe. 1 etina limon, sladkorja in kave je skoro uničena Škoda se ceni najmanj 100 milijonov dolarjev.
^V^AKtTlIlŠO »DOMOLJUBA«!
Oba bolnika spita, ali vsaj zdi se, da spanec leži na njunih očeh. Stanko mirno in pokojno diha, enakomerno se mu dviga odeja in v obrazu mu leži sladak mir. Roki njegovi počivata na odeji in desna je izpro-iiena kakor v pozdrav.
Na drugi postelji pa v belih blazinah gore temno < či ,globoko udrte pod obrvi in nepremično strme v s.rop, zdaj zopet nemirno begajo po sobi in se ustavijo za hip pri Križanem v kotu nad lučko. A samo za hip; potem te hlastno odtrgajo od razpetega Zveli-čerja, kakor bi jih bil uščenil gad in spet zagore v strop; nato pa jih pokrijejo trudne in od vednega bdenja razpaljene veke za dolgo časa.
Ivan ne more spati. Že dolgo dni ne, že dolgo noči ne. Od ure do ure je hujše v njem, od dne do dne bolj grize vest in glojc črv očitanja in spoznanja, da se v možganih dela tema in se srce niti za hip ne more otresti strašne tesnobe, ki je drži, da ne more niti enkrat mirno udariti, niti enkrat zopet kakor nekdaj brezskrbno pognati krvi po žilah. Dva glasova sta, ki se noč in dan razgovuijata v Ivanovem srcu in hudo vojsko bojujeta med seboj. Kadar pa Ivan z vsem naporom bolne duše zaduši ta dva glasova v svoji notranjosti in za hip meni zatisniti oči ter se kakor pijan pogrezniti v spanje in pozabo, tedaj tam iz kota izpod Križanega planejo dolge črne roke, so prično iztezati kakor spolzki kačji jeziki proti njemu, vedno bliže prihajajo, se z dolgimi prsti kakor lovkami dotipljejo do vznozja postelje in prično grabiti po odeji ter se plaziti proti srcu Ivanovemu. In Ivan čuti njihovo plazenje po telesu kakor bi ne bilo odeje na njem, čuti njihovo tipanje prst za prstom, da niti dihniti ne upa od strahu, da tišči roko z vso silo na oči in mu srce utriplje, kakor bi hotelo prsi razgrniti. Vedno bliže tipljejo črni prsti — kakor Iazenje mrzle, 5'
spolzke kače je njihovo gomazenje — dokler se ne dotipljejo do srca Ivanovega. Takrat ga v srcu stisne, v možganih se sproži kakor napeta vzmet, veke planejo kvišku, oči se široko razpro v bleščeča sc stekle-nino in neznanska groza požene Ivana kvišku, iz grla mu pade pridušen vzkrik raztrganih živcev. Tedaj priteče sestra Teodora, mu položi na orošeno čelo belo dlan in mu prične prigovarjati, naj leže. Ivan pa samo v Križanega v kotu strmi in ne more oči odtrgati od njega, dokler ga mirno in božajoče prigovarjanje sestrino ne umiri in ne uspava, da omahne z vzdihom vznak in za trenutek zaspi.
Tako gre dan za dnem, a še huje noč za nočjo že teden dni dolge. Vsak dan je hujše, vsak dan stra-šnej.še, vsak dan bolj v dušo grize. Ivan se suši in medli. Kakor senca je, ne, kakor scnce senca, samo oči so dvakrat večje in roke trikrat daljše ko preje. V srcu pa je vedno bolj ena sama misel: Cilka, ki ne da spati, ne mirno ležati. Bolezen pa pri vsem tem vedno bolj upropašča izhirano telo, da zdravnik vsak dan bolj zmajuje z glavo.
Tudi nocoj Ivan ne more spati, čeprav šiloma tišči roke in veke na oči, da ga že v sencih boli in mu za crepinjo kljuje kakor bi nevidni kovači butali ob lobanjo. 0, ta Križani v kotu nad lučko mu no da miru; vedno znova se sklanja k njemu, vedno bolj razločno mu nemo govori v lice in vedno glasnejši je en glas v Ivanu: oni, ki s Križanim drži, ki je kakor glas Zvc-ličarjev ali angela njegovega. Neštetokrat je Ivan že poprosil sestro Teodoro, naj premesti križ kam drugam; ali vedno ga je sestra vprašala, čemu. Pa ji ni upal povedati, da ga strašno peče v duši. Tako jo križ še vedno na svojem mestu in zdi se, da sestra Teodora zadnje dni še bolj skrbno pri-
č;a od navadnega stroji Ir.dje z isto tonelažo. Mo-dernetši ledolomci so opremljeni navadno z dvema strojema na turbino, katere vijaKa ležita v nalašč zato pripravljenih votlinah v ladjinem ogrodju. To pa radi tega, da jih ne zadenejo in pokvarijo kosi !>"du, ki drčijo ob la-diinih bokih.
l.cdolomcc si dela pol med ledom s pomot io sunkov, ki jim sledi lomljenje ledu.
Naj na kratko orišemo to delo. Recimo, da jc le-dolomec -red malo ledu, ki ga hoče zdrobiti. Da dobi primeren zalet se umakne za tristo do šti-i isto metrov (razume sc, če je prostora toliko na raz(x)lago). Nato poženejo stroj z vso silo v delovanje. kar ima za po-slcdieo, da se ledolomec zažene proti masi ledu s skrajno silo. Radi ustroja samega in teže ladje, zadene predmi del ledolom-ca z vso silo ob led in ea stre. Naio io spel zaže-neio proti ledu. Ce se lo delo vrši hitro, se napravi v ledu nekak kanal prosle vode, kjer se z lahkoto napreduje. Na la način delajo včasih 3 do 4 ledolomci pot med ledom kar celim vrstam ladij, ki plovejo skozi ledena morju.
Velik umetnik v vzgo'5.
^ učitelju Vrbincu v spomin, vzgojiteljem pa v spodbudo.)
Ta ali oni šolnik bo pri teh vrsticah z jlavo majal, češ šola pač ni za lake igrače. A učitelj Vrbinc je bil mož, ki je vede! da je navdušenje več nego suhi pouk. On ie znal ustvariti v šoli ure, o katerih sem prepričan, da jih učenci celo življenje ne bodo pozabili. Za božični večer leta 1924 som dobil na svoje novo službeno mesto pisanje Vrbinčevih otrok: »Preljubi gospod! — Danes bomo delali v šoji jaslice. Vaši pastirčki so že pripravljeni. Hlevček je naredil naš Miklavčič. Mahu imamo že preveč. Zapeli bomo tudi božično pes'm. To bo lepo! — Ljubi Jezušček naj tudi Vam prinese veliko veselja. Prav srčno Vas pozdravlja drobiž 2. razreda t. šole." Objavljam to pisemce ne toliko radi prisrčnosti, ki je v njem, temveč zato. da pokažem kako izvrstno je poznal rajni otroško dušo in znal izrabiti, kar io najboli mika. Pouk zato ni trpel. Saj je božična razpoloženje tu izrabljeno v spisTio vajo, zraven še v obliko pisma. Otroci se vadijo tvoriti stavke. Kratke, pa resnične, d- živete. Ali ni to mojster, ki zna tako poučevati?
Moj rajni prijatelj je kot mož notranjega življenia prav po Frančiškovo ljubil naravo. Nepozabni mi o^anejo sprehodi, ki sva iih hodila z roko v roki v vseh letnih časih po idilični okolici T. 7.a mnogo lepot, mimo katerih sem slep stopal, mi je odprl oči. V rastlinstvu, v žival-
stvu, v zvezdah, povsod je bil doma. Hodila sva nekoč po mehko razhojeni stezi. Da bi se ognil bi tu, sem jo zavil po njivi. Brž me opozori: >Ti, če hočeš, da te bodo kmečki ljudje spoštovali, nikar ne hodi po njihovem žitu.- Vedno se domislim na te besede, kadar me mika po strniščih. Koliko hroščev in metuljev sva pregledala! Meni se je marsikaka živalca gabila, on pa jo je vzel v roke in jo ljubeznivo božal. Naj navedem spet nekaj vrstic iz njegovega pisma: Lepo je pri nas, čeprav v pregnanstvu. Da si ti zdaj tukaj, gotovo bi se ti zdel kraj nebeško lep. Kako to dehti in cveto! škoda poskušati to opisovati. Kaj more beseda pri toliki lepoti? Kar po vrtovih hodim, pa gledam in vonjave srkam. Še veje pripogibam, da se bolj napijem. Vprašuješ po mojih otrocih. Mirno lahko rečem, da hudobni piso. Ptički imajo pred njimi inir (pred njihovimi firbci seveda ne, toda kdo bi jim tega zameril?). Samo uboge kaže pobijajo, pa polhe davijo in slačijo, pa kakšno ribico potegnejo iz Kolpe. Ee krta ne sovražijo tako hudo kakor drugod... V šoli počasi orjemo. Božjo modrost in ljubezen smo študirali na pod-lesku — aii se še spominjaš čudovite uredbe te cvetke? .. .<.
Nekega dne sva sedela pri razgrnjenem Učiteljskem Tovarišu, kjer so bile razpisane nove službe. Vrbinc je že davno želel na samostojno mesto, njegov ideal je bil: lično šolsko poslopje z velikim vrtom. Zato se je brž odločil, da prosi za upravi-teljsko mesto v N. v., ker je tam lep, obširen vrt okrog šole. O šolskem vrtu je napisal uvaževanja vredne besede: »K pode-
želski šoli spada brezpogojno urejen šolski vrt, na njega pa učitelj, ki ima veselje do te morda najlepše vrste učiteljevega delovanja izven šole. Seveda se učitelj ne sme bati vzeti v roke lopate in se lotiti vsakega dela, tudi gnojenja. Le nikar misliti, da bi nas tako delo v očeh ljudi ali otrok poniževalo. Kakor uživa v tvornici inženjer, ki zna tudi praktično prijeti za delo, večji ugled pri delavcih, tako je tudi učitelj, ki prime za delo, kjer in kadar je treba, bolj spoštovan kakor pa tak, ki mu je delo tuje. — Drevesnica na šolskem vrtu je naravnost simbol šole. Njen pomen za požlahtnenje mladine je tolik, da bi "bil šolski vrt brez drevesnice skoro nesmisel. Šolski vrtovi bi morali biti žarišča, odkoder bi se širila po okolici kultura: cvetje na oknih belih domov, špalirji ob stenah, nasadi ob potih, gnojnica pa bi kmalu zginila z vaških potov, tako bi dobili naši kraji drugo lice, a šole naj bi bile njih najlepši kras.«*
Ne samo ljubezen do narave, ampak tudi ljubezen do izobraževalnega dela med ljudstvom seva iz navedenih vrstic. Rajni se je tudi tega z vsem ognjem poprijel. Spočetka v prosvetnem delu ni maral za menoj. Glavni njegov ugovor je bil, da se skoro vsega izobraževalnega dela drži preveč političnega obeležja. Ker pa sem vedno bolj občutil v društvikovanju svojo nemoč, po drugi strani pa videl izredne zmožnosti Vrbinčeve, sem ga polagoma pripeljal v naš krog. Prišel je čas, ko je uvidel, da njegov delokrog ne sme biti omejen samo
* Prim. >Slov. uJitelj« 1914.
102
F>lo ledolomcev olai-<uie več ali manj ugod"> tomoeratura, radi katep-se led razdružuje.
Ce je pa temperatur« mrzla od 20° -od ničlo, je ono nanravljanie kanalov med ledeno maso težavno; potem prenelia učinek ledo!omcev proti masi ledu, če je višja od petih metrov.
Delovno polje ledolom-ca največjega tovora in novega modela je okrog 3000 milj. če pluje z vso brzino. Največja brzina ledolomcev je od 18 do 20 milj na uro, če ima stroj 12000 konjsKm sil. Ta brzina je za eno tretjino večja od normalnih ladij z isto tonelaJo.
Ledolomci, ki gredo na tnke polarno plovbe, so naloženi 7. živežem in kurivom za dobo enefa leta. I-sdje so opremljene z rn-dio-aparati ter z najmodernejšimi astronomični-mi in metereolcičnimi pripravami. Razen tega so opremljene s topiči kalibra 120 mm, s katerimi lahko streljajo v salvah proti megli, kar ima za posledico, da sil niegfa zgosti in začne deževati Te topiče uporabljajo tudi proti ne predebelim plastem ledu.
žiga lučko pred njim in še s posebno ljubeznijo prinaša vsak dan svežih cvetlic v vazo ob njem.
Ivan strmi neprestano v Križanega. Nocoj kar ne more odtrgati oči od njega, nevidna sila jih vleče v kot, čeprav lučka slepi vid in v zenice reže. In kakor da je oni s križa otožno in proseče govori eden glasov v Ivanovem srcu:
»Ivan, financar Ivan, spokori se, zadnji čas je!«
A že odgovarja prvemu drugi glas, glas Ivanovega telesa in se uporno zoprstavlja prvemu glasu:
»Ivan, čemu? Ozdraviš kmalu in Cilko dobiš! Samo vztrajaj!«
Pa de prvi glas:
>Zdravnikove oči pravijo, da boš konif j par dni še živel, Ivan, zato hiti, da ne zamudiš! Ali boš tako stopil pred sodni stol?
A drugi glas je uporen:	.
»Kaj neki še! Ne boš umrl, ne! V novo življenje vstaneš iz postelje, Cilko dobiš! Ciika se zdaj premišljuje. Matevža ni in ga ne bo, samo če boš ti vztrajal in ne omahneš! Ivan, možat bodi in drži, kar si prisegel: da rajši umrješ, kakor pustiš, da bi Matevž dobil Cilko! Tvoja, ali pa nikogar nek
Zaihti prvi glas:
»Misli, Ivan, na dušo svojo! Ves, kako so le mati vedno učili: Ivan, ne pozabi Boga, da Bog tebe ne pozabil Čuješ, Križani tamle v kotu te kliče! Ivan, spre-glej, Ivan spokori se, zadnji čas je, zadnje ure ti
teko!«
In je še hujši prvi glas:
»Praviš, da Cilko ljubiš? Pa si jo pahnil v tako strašno nesrečo in jo na postelj prikoval, da umira v vročici in hrepenenju! Ali je to ljubezen, Ivan, ali meniš, da boš s tem dobil dekle?«
Plane drugi glas:
»Vse to so same Iarifari! Bog ti že odpusti, saj vendar delaš iz same ljubezni. On ti jo je dal v srce tako moč, da umrješ, če Matevž Cilko dobi in ne ti! Pomisli, Ivan: Matevž in Cilka, Matevž njen mož! Joj, Ivan, kako se ti bosta v pest smejala, Matevž in Cilka, mož in žena, ki sta že na oklicih!«
V	Ivanu se trga. Ivan ima čelo vse rnokro, oči mu plaho begajo od stene do stene. Črni prsti se bližajo srcu. Duši ga v grlu, srce bije ob prsa, da je na odeji videti burno utripanje.
In zadnjič poreče prvi glas:
»Ivan, kaj ti je storila Cilka? Kaj Matevž? In vendar ju preganjaš že celo leto, noč in dan, vsako uro misliš samo na pogubo njuno! In Matevž ti je življenje rešil za to in Cilka radi tebe skoro skoprnela v plazovih goliških! Ivan, ali si človek, ali si žival? Saj te je vendar mati rodila, Ivan! — Ivan, ubogaj, ne obračaj srca od Gospoda, ki te kliče, kliče z vso ljubeznijo. Veš, kako je dejala sestra Teodora davi: V Bogu premoremo vse, tudi najhujše! Ivan, poslu-šaj! — Bog ti bo pomagal in dal srečo! Ivan, čuj, ranjka mati zate prosijo Boga! Ali slišiš njihovo molitev, Ivan? Vidiš njihove solze? Ivan, ali naj se oče v grobu obrnejo vsled tvoje strašne hudobije? Ivan, Ivan, Križanega poglej v kotu, križanega Kristusa, ki te kliče!«
Črni prsti po odeji so že čisto blizu srca. Lučka vztrepeta, dolge sence planejo po sobi in se poženo po stenah naravnost k Ivanu na posteljo. Zdaj, zdaj, Ivan, prst je na srcu!
»Joj!« plane iz Ivana in požene ga kvišku, da
zaječi postelja.	.
V	sobo plane sestra Teodora in steče k Ivanu. Tudi Stanko se zbudi in obrne k Ivanovi postelji.
»Gospod Ivan!« mehko r«če sestra, »umirite se,
4a
na šolsko mladino. Ko je stal sredi naših fantov, je čutil, kako ti v svojih najusodnejših urah iščejo tudi v učitelju svojega prijatelja. Zato se jih je oklenil z vso razume-vajočo ljubeznijo in jim kazal cilj, ki je bil dovolj visok za njihove mlade, kipeče sile.
Lepi in prisrčni so postali fantovski sestanki v naši skromni društveni sobi. Z Vrbincem je prišel ves nov duh med nas. Fantje so se ga z vso toploto oklenili, on pa {jim je iz svojega prebogatega srca delil, kar se je tikalo fantov samih in njihovih družin, naroda in države, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj. Včasih je bila črna tabla vsa popisana z zemljevidi ali računi.
Ko smo preurejali oder, je mož sam stopil po vaseh in prosil za platnene rjuhe, ki smo jih rabili za kulise. Lastnoročno je nabijal, nategoval in risal. Koliko svojih prostih ur je žrtvoval temu neprijetnemu in večkrat nehvaležnemu delu. Igre, telovadba, godba, vse je oživelo na njegovo vsestransko pobudo. Cvetelo je prosvetno delo v fari, da je bilo veselje. Doraščajoča mladina je našla v Vrbincu prijatelja, ki je znal svetovati in voditi, ne da bi delal silo njeni prostosti, pač pa ji je kazal svetle cilje in vzbudil v njih voljo za dosego teh ciljev, da je kipeča mladostna sila dozorela in delovala blažilno tudi tedaj, ko je človek odgovoren edino samemu sebi. Neizbrisen in hvaležen spomin si je rajni postavil tudi v srcih odrasle mladine.
In ta dobri, verni, vzorni učitelj je pred meseci legel v posteljo, iz katere ni več vstal. Kadar sem stal ob njegovi postelji, vselej sem mu vzbujal upanje na
zdravje. Tudi sam se je z vso ognjevito naravo oklepal življenja in hotel kar iz bolniške postelje v šolsko sobo na delo — saj je imel komaj petintrideset let. A volja božja je bila drugačna. Lepega solnčnega dne sem spremljal dragega prijatelja na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu nas je premagala žalost in zajokali smo katehet in otroci. Ne morem doumeti božjih načrtov, ki so poklicali tako plodovitega delavca iz srede najidealnejšega dela, razumem pa svetopisemsko besedo: Učitelji bodo žareli kot zvezde na nebu.
Meh za smeh.
Gospa; »Mina, ali ste umili ribo, pre-dno ste jo dali v ponev?«
Mina: »Čemu neki, saj je bila itak
celo življenje v vodi.«
*
Neki meščan si je kupil kmetijo. O kmetijstvu pa je toliko razumel, kot novorojeni otrok. Nekega dne je naročil svojemu oskrbniku: »Prihodnji teden pride k meni na obisk družba iz mesta. Glejte, da bo do takrat pripravljen velik lonec smetane in krave lahko pomolzete za en teden naprej. Ko družba odide, je vseeno, če krav štirinajst dni ne molzete.«
Majhen paglavec potniku na kolodvoru:
»Gospod, ali smem nesti vaš kovčeg?«
»Kako boš nosil, si premajhen, kovčeg pa je prevelik za te.«
»Nič ne de, bova pa avto vzela.«
»Kako je to, da je prejšnji teden klobasa stala 5 dinarjev, sedaj pa šest. Saj se v tem času meso ni podražilo?«
»Meso ne, pač pa les.«
*	>V tff
Mine zelo dolgo ni bilo s trga in gospa se je zelo jezila. »Kje pa ste bili toliko časa? Ste se pa gotovo zopet s kakim moškim menili. Enkrat za vselej vam prepovedujem ta pocestna znanja.«
Mina: »Gospa, mar ste vi svojega moža v loteriji zadeli?«
*	rt A
Daiiia: »Koliko zahtevate zato, da me vaš osel ponese na hrib?« Kmet: »20 dinarjev.« Dama: »Ali pa ne bom pretežka za to malo žival?« Kmet: »Na to pa nisem pomislil, boste pa še enega kovača dodali.«
mored e Din 35{l dvorrdne 4 basi I>la 470. t- oroiine K basov Din 550; v: - nioroni Din 355 , 575,890; pleši e IVn 35, 40; mandoline Din 160, 280; kitare Oln M, 310. vi ,11 io Din 315. 545: tamburtce Din 180, 250 . 300; O arlne D n 13. 21; listne liarmonke Din 3. 9, 26; n idaljf vse vrste strune ln vse dele In potrebščine za godalu, kakor tudi krasne foto-aparate ro Din 45.175. 98, 300. 770 In »90 razpošilja velel rito v i na K. rteimerkl, Cel e, SMO Ilobn dobre kvalitete Je poeenl In ne ona. ki 'tane inalo denarja, )>a e slabit. Plfl e takol po veliki llu-Ktrovanl ee ilk, kjer se nahaja bluKo samo do-uvalltete. - Naročila fez 5011 Din poSInlne prosto. Kar ne usnja ne zamenja ali vrne denar.
gospod Ivan!:. Z belo dlanjo mu pogladi od polti mokre in zlepljene lase raz čelo nazaj, z drugo ga drži za roko in mu jo gladi.
Joj, joj! se pridušeno trga iz financarja in val krvi mu zavre na ustnice in se razlije po beli odeji.
Sestra Teodora pozvoni in še druga usmiljenka priteče.
Kaj je, Teodora?
: Brž, zdravnika!
Ne mine minuta, ko plane zdravnik k bolniku. Ivan sedi na postelji, iz ust se mu še vedno trgajo nerazumljive besede, plakajoče in proseče obenem. Zdravnik ga šiloma položi na blazine nazaj, stopi po pripravo za injekcijo in naroči spotoma sestri, naj napravi bolniku ledene obkiadke. Med vrati se srečata sestra in zdravnik in slednji ji zašepeta:
H koncu gre!«
>Še nocoj?
»Dolgo dalje ne bo. Kvečjemu dva, tri dni šel«
Bolnik težko hrope, ali vendar je po injekciji mirnejši in ledeni obkladki mu očividno lajšajo bolečine. Po zdravnikovem navodilu mora sestra bdeti vso noč pri bolniku. Sede k postelji na stol, vzame molek v roke in prične spuščati jagodo za jagodo.
Ivan se premakne in zastoka. Sestra stopi k njegovi postelji in mu premeni obkladek. Vidi, da Ivan bdi.
»Ali vam je bolje, gospod Ivan?« se sklone k njemu.
Bolnik prikima. Gleda pa ji neprestano v oči in videti je, da bi rad nekaj povprašal, pa išče težko za besedo. Sestra sede k njemu in prične zopet moliti rožni venec. Sredi molitve Ivan naenkrat stegne vročo roko po usmiljenki.
»Sestra Teodora I «
»Kaj bi?« se skloni sestra k njemu.
»Kaj pravi zdravnik, kako dolgo bom še?<:
Sestra se zdrzne. Kaj naj mu reče? Je prav, če mu pove? Stisne mali križec na molku in pove:
»Zdravnik pravi, da kvečjemu dva do tri dni!«
Ivanova roka pade ko mrtva na odejo, ves vztre-peta kakor list v vetru.
»Verjamete, sestra? se mu utrga iz grla plaho, pričakujoče.
»Zdravnik se zmoti malokdaj. Slabi ste, gospod Ivan!«
Bolnik znova vztrepeta in zastrmi v strop nekam. Oči mu od groze pred smrtjo osteklene in dobijo poseben lesk. Sestra prisrčno moli, kliče v srcu ime Jezusovo na pomoč in skoro solze ji tišče iz grla v oči, tako iskreno prosi Kristusa milosti za ubogega izgubljenca. Vnovič prične z rožnim vencem in vedno pogleduje Ivana, ki še kar strmi v strop, samo od časa do časa mu pogled uide v Križanega v kotu. Strašen boj vojskuje Ivan v svojem srcu in sestra Teodora ga sluti. Zato ponovi iskreno molitev še prisrčneje, še bolj vneto, sklenjeni roki zaprosita ponovno milosti Zveličarja v kotu. In naposled se vnovič skloni nad bolnika in mu pošepeta tako proseče, da bi se kamen moral omehčati:
rgS&T vrvarskih izdelkov
i7, prve kranjske vrvarne
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 31
In pri podruinkah » Mariboru, Vitrlnjska it. 20, Celja, Kralja Pttr« cista It 33 in » Kamniku. Sutna št 4.
Za ledoloince s približno 1500 tonam zadosluje posadka 30 do 35 mož. I o posadko izberejo med najboljšimi arktičnimi mornarji. Včasih se zna zgoditi, da led oiumra Iedo-lotnec, ki mora poleni ostati dolge tedne in tudi mesece v oni ledeni puščavi. Življenje ua ledo-lomcu postane nepopisno žalostno, kajti posadka je ločena od sveta, s katerim je v zvezi le še polom radia, ki ji prinaša na ušesa vzpodbujevalne besede v težkih dneh pričakovanja. Kliub tej žalostni dobi čutijo oni mornarji ves čar zamrznjenega morja. Ce pa moraio radi hudega mrazu prezimiti v kakem pristanišču, čutijo celo nekako domotožie 'O oni snežno-beli in kompaktni mssi ledu.
V zakonu. Zakonski mož in njegova boljša p<> lovica sta se prepirala. /. vsega kar sla eden drugemu rekla, sem to le ujel: »Vedi, da je nešteto lepih moških mene vprašalo za roko, predno sem poročila tebe.« »Zakaj pa nisi potem poročila prvega norca, ki te je vprašal?« »Saj sem ga.«
Priča: »Oprostite, g<> spod sodnik, tudi o te) stvari sem le slišal govoriti in ne morem priseči nanjo.«
Pralno sredstvo, v mtmm laiiHo pustile »a$e perilo brez šMc po vet tednov
To je pralno sredstvo, ki ne kvari perila, ki ne
je8dSesno°vY:nih ®CMit-Mfflllllp
To pralno sredstvo, ki varuje perilo, ima največjo čistilno moč, razkraja celo ostanke naj-mastnejših madežev v perilu, proti katerim ostanejo brez učinka druga pralna sredstva, mila in celo belila, ki samo na videz odstranijo nesnago. — V bodoče perite perilo samo z Benzit-Nadmilom. Razveselilo Vas bo snežnobelo perilo, oprano z Benzit-Nadmilom! T|*| ker s tem pri-Uporabljajte za namakanje lil štedite na milu.,
1 zavol 5 dinarjev.
Edino najboljši kalili stroji in ptetitnl svit.
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt ln induBtrijo bo
los. Pefclfnca
Orltzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obrok«I
Uubiiana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Benzif
Nadmilo
z dvojnim učinkom Tvornice Zlatorog, Maribor
Družinska Pratlka
za leto 1929
je izšla in se bo v prihodnjih dnevih že dobila v vseh 'trgovinah širom Slovenije.
Zahtevajte jo povsod!
Kože kupujem
goveje, sviujske in od vse divjačina, kakor: lisice, kune, polhe, krte i. t. d.
Imam v zalogi
trpežne podplate in gornje usnje
ter se priporočam
Ivan Mihek, Vrhnika
pia |
• S H ~
On te m
Moli oglasnik
Vsaka drobna vratica ali nje prostor velja ta enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine aH prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov ozirom« obrtniki pomočnikov ali vajencev In narobe.
Polhove kože in vse druge kupuje v vsaki količini In skoz celo leto: Zdravil, Ljubljana, Florijanska ulica 9.	Čevljarskega vaienca in pomoftilka
	sprejmem. Hrana in stanovanje t hiti. Peter Grilc, Klanec, Kranj.
	Mizarskem vajena
Hiša i urtom novozgrajena ln z večjo delavnico, mizarskim orodjem, se vsled smrti lastnika po nizki cani proda. Hiša se nahaja ob okrajni cesti Rimske Tophce—Laško. VeJ se izve pri Francu Oabr-šek, Sv. Marjeta, poŠta Rimske Toplice.	
	sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Josip Kunčič, mizarski mojster, Podgora it. 6, p. St. Vid nad Ljublj.
	Hoalska oprena (Bruatgescbirr a komatom) en par, dobro ohranjena, naprodaj ta 10GO Din. - LJubljana, Linhartova «11 ra 28, J. Zeohnar.
Pastip nad 8tor- se sprejme v Dobrunjafa štev. 6 pri Ljubljani.	
	Kolinfel nmtoili
kupi Kornlč, Ljubljana, Prečna ulica 8.	ae takoj sprejme. — Jernej Legat, kolar, Naklo.
Prodam hišo	Prvi troaeaečni tatarske-Bflipodliil-
2 sobi, kuhinja, jedilna shramba z opeko krita ln lidana, zraven vrt in 2 štanta kozoloa ter njivo za mimik poset-ye, za najniljo ceno 16.000 Din. 1 uro in pol oddaljena od kolodvora Domžale. — Naslov: Franc Vehoveo, Gori-čica 26, p. Moravče.	skltitals^V?
	Mesečnimi w> notranje učenke 800 Din, za vnanje 550 Din. Pri-glnse sprejema vodalvo dr. Krekove goapodinj-ske šole v Zg. StSki pri Ljubljani.
	lepo posestvo blizu industrij, kraja, rudnika, v dobrem stanju, s atudenčno vodo, 50 oralov zemlje, z ia-ventarom, ae proda po ugodni eeni po dogovoru takoj. — Janez Ovčak, Krlstandol 19, p. Dol pri Hrastniku.
Mizanfcoa vajenca	
poštenih kmet. staršev, krepkega, takoj sprejmem. — A. Poženel, splošno mizarstvo, Dol. Logatec 58.	
Trnovski lokal a stanovanjem se bo oddal na Brdu pri Lu-koviei, pri farni cerkvi, dne 30. i. m. ob ll.dop. polom Javne dražbe v Soli. - Informacije se dobe pri K rajnem šol. odboru Brdo.	
	"umnega 7n poštenega za kovaSko obrt, sprejme takoj Valentin Oblak, Kamnik.
	Priden fent
Mesarskega vaienca	star 15-17 let, te takoj aprejme ra Mopaa v trgovino pri Iv«« Savnlk, Kranj.
rorejmem. Vit «36 pri Ljubljani.	
	
Kupci smo tudi za:
tflelelfno seme, flloi,
proso, kumno, laneno seme, travna semena, mravljinčna jajca, borovnice i. t. d.
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Kadar kupujete
štrange, vrvi, uzde, aftre, špago in druge vrvarske izdelke
kupujte samo najboljše blago, ki ima privezano ta-ko-le rudečo znamko:
Lep in neomejeno trpežen tlak iz
za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje okrog hiš v raznih barvah in vzorcih ter drugo stavbeno fclago iz ccmenta: podboje, stopnice, nagrobne spomenike itd., izdeluj IVAN GOSTINČAR, cementarna, Pešat«, p. Dol pri Ljubljani.
Oglas.
Akn hočete biti zadovoljni
pridite samo v Tekstilbazar
Ljub jana, Krekov trg 10.
Prava angleška flnnela Belo slov. platno Bel šifon
Češki šnirl barhent
Zu n i Ceno Seiko tn migi. sukno raoSke in Y Tiskt! obleke po najnižjih cenah.
Ostanki po polovičnih cenah
v prvem nadstropju. Oglejte si brez obveznosti nakupa.
meter po Din 10-—
. „ „	io--
......12-5«
.. . .	15'-
Zastopnike
v vsakem i.raju (tudi v vedi vasi) lVcum n i /asliižm. Ponudbe z v.na "ko 1 Din 7.« oih.,', ,L'r „1! OKKMIJA", Zagreb, Ilulzovn ull°£a "*
BRINJE -fli-,iu-'Fra"
Pogalnilt . LjubijaJ Ouita.ska <osta Si, 36|
TVORNIC*KIMt»QlTBARXlA*OY.JIRNlUlr.S11l(J<lt!A
ZIMA
najboljša in nojcenejSa pri
M. Maslerl
tovarna žime Stražišče pri Kranju.
PROTI HEMOROIDOM
Mer« hemoroldalnl serum
„Recto S toI" - predpisuje ga preko 30.000 /.(travnikov po celem sveta — prodira avtomatsko do sedeža povzročevalca bolezni ter brzo odstrani bolečine, srbečico, vnetje in povzroči, da hemoroidi kmalu izginejo. Dobiva se v vseh le' arnab.
Za nakup raznega manufakturn-ega, galanterijskega, špecerijskega, kakor želez, blaga se najvljudneje priporoča
nova trsovma
LUDVIK BGLTiN Logatec
Na zalogi so ravno došli razni barhenti, flanele, volneno blago za kostume in plašče, češki kam-
garni, sukno za površnike itd. Nizke cene! — Prepričajte sel — Dobro blago!
V VSAKO HIŠO »DOMOLJUBA«!
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CgNEII
Suhe gobe, flžoS,
semensko 'letelo in vse dru?e deže'ne pridelke kupuie vedno po najvišji ceni Fran Pon&inlK, Liubiiaia, Duna>ska cesta 36.
Radio aparate HHtonjj
Nemška razpošiljalnica odda v reklamne namene in daljnie priporočilo v Jugoslavijo večje število svojih prvovrstnih radio sprejemnih aparatov do štiricevnega aparata interesentom v last.
Nlkake obveznosti niso s tem združene Malenkostne stroške (poštnino, zavojnino i. t. d.) mora plačati prejemnik.
Interesenti naj po dopisnici pošljejo natančen in razločno pisani naslov na
Redioversand E. Grab & C. Rotftloff, Abtlg. X.
Berlin N4, Gartenstrasse 100.
©
Zadružna gospodarska banka d. d.
Teltfon St. 2057, 2470 in 2979. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo ~, vloge nad Din 30o,ooo.ooo--
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2 Vi % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.
Izdajatelj: Dr Franf Kulovec. 1*
Urednik: Franr Zahret.
Za Jugoslovansko tipkamo: Karel