PRIH
SOLKAN
JSKA
kinM
DNEVHIK
Leto X. .
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
tev. 265 (2884)
Tržaško demokratično ljudstvo, v prvi vrsti pa tržaški Slovenci, pričakujejo, da bodo obljube predsednika rimske vlade glede izvajanja london-
skega sporazuma čimprej uresničene.
Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, nedelja 7. novembra 1954
Cena 25 lir
OB OBLETNICI
oktobrske revolucije
oktobra p^starem V' sledicf takega notranjega
RAZVOJ NESOGLASIJ V ITALIJANSKI VLADNI KOALICIJI
$*nem
ciona°nIal0:,lneBa revolu-grafik*hBau n,avad(l len™'
P0<2 vocictr h mno^C
Proletariata Stekr~atskn° i x‘rzoatn°-ari-la že nek, °J°' ki ^ bi-oblegann V 1 Praktično Obenem ji sv°vh valačah. Vih ali*1 ” nekaj nasledili poklal;Je,V vs<rh mestih
ttva lipani veldce0a car-žic ttrmJ i Andskih mno-
vtaZT°T in razm
TeJnZ „ ,siare oblasti. Slasall frfetaPata so ,so-mitijonor> Čznj.ami desetin Van kmetov in drob-
Pa tuji vJ.a-stva mesta,
rfoti >; 1 tentfmi.naro-
tiral	Je car,zem za-
skupn em Se obr.nile Proti akcinnF! sovra<niku: rezke arZZmu aparatu carska b7/r~e’ ki ga tebruar-ni hnfli ‘na revolucija teč aa ? Odpraviti, tem-rablinti 'e, počela upo-
lmstva v zahtevam ikih n rini ■ b novembr-slavjl tp \e slavil zmago-tetariat e^oluci0narni Vro-zgotinril, ,}■ so mu Posebni VlU vi™ 1 vogoji zagoto-nega t vodltel>a upor-a ljudstva m zmago.
doiHnj* '!? fWi prvič v -Pola. armlit r^eni temelji breZ m^te,v. n°ve družbe in brlft l gospodarjev titen , kaPrtalistov. za gra-«e rirv-h. nc socialistu-ZČ!Uzhe- Zasluga ia ta v LTpeh sre nedvomen 1 ,u voailnemu je-
8š»rns K
tirntTm vodstvom anali-
Mnose v?nia m razredne Irv-.h?’ ■	zoreli v ruski
itiso Se v voj-
sfIti P?CJ.°idl morali, spro-. kakor hitro je povu-
ZjaarUmV a'PQrat zati-
ti*ai%Jmafoviia 0ktobr-
'nm.o7empi ni U&oarM ulr? temel]ev za novo ziv-
ItiJur, ega Vodstva in Sf V ?arodov znotraj Vja bivšega carskega im-f*rua, temveč je pomeni-dnu 1 zacetek novega raz-“°oja v svetovni zgodovi-£■ Proglasila in potrdila načelo svobode za vse kfr°de sveta, zlasti za one, J so jih velike kapitali-ženti* države držale v sure,i,' Upted oktobrske kr g se ie hHro raz-5n‘l.s.ai te nakazovala per-tu }’.Ve osvoboditve v svs-
Pravijal -je -6 ?°vsod vri' boao.
ustroja sovjetske družbe v zadnjih letih, kako so se manifestirale v politiki sovjetske vlade m v odnosih, ki jih je vsilila vzhodnoevropskim deželam ter delavskim, naprednim in osvobodilnim gibanjem v svetu sploh. Rečemo lahko, da so se prav na tem področju izven Rusije najprej opazili odkloni od načel oktobrske revolucije. Zaradi t.egp ni. naključje, da poskuSajo Stalinovi nasledniki prav na tem 'področju odstraniti najpogubnej->“e posledice njegove politike.
Je to začetek novega procesa v sovjetski politiki, ki se bo pokazal tudi v notranji politiki onih, kija danes vodijo? Se bodo lotili osnovnih protislovij v sedanjem sovjetskem ustroju? Se bodo mogle znotraj tega ustroja in na njegovem vrhu razviti nove smernice? To so vse vprašanja, na katera bi bilo danes tvegano odgovoriti. Vsekakor pa utegnejo tradicije oktobrske revolucije spodbuditi - in okrepiti ■ te nove smernice.
B. M.
I
Saraoaloueia sociaHemaltraisHeia mflsiua
Na sestanku vodstva PSDI Je bila proti glasovom levice sprejeta resolucija, ki v zameno za nekaj programskih zahtev obljublja obstanek PSDI v vladi
Francois Coulet novi veleposlanik Francije v Jugoslaviji
Poslaništvi v Beogradu in Rimu
povišani na stopnjo veleposlaništev
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Komaj so prešle tržaške slovesnosti, ki so verjetno zadnjič za hip odvrnile pozornost od žgočih notranjih vprašanj, se v Rimu mnogo, najbrž še preveč, govori o možnosti nove vladne krize. Dejansko gre za • krizo Koalicije vladnih strank, ki )e nastala predvsem zaradi demokrist.janske politike.
Glavni elementi položaja so naslednji:
Demokristjanska stranka je pod Fanfanijevim vodstvom začela kazati čedalje večjo hladnost do formule tristranske vlade in do manjših de-mokristjanskih zaveznikov v vladi.
Demokristjanska desnica s Tognijem na čelu je začela z akcijo pridiganja «enotne nacionalne fronte proti komunizmu« in izrednih zakonskih -ukrepov proti KPI. Demo-kristjansko vodstvo še nada-
ARETACIJE IN PREISKAVE
med alžirskimi nacionalisti
Francoska vlada razpustila alžirsko «Giba-nje za zmago demokratičnih svoboščin» - Na daljujejo se vojaške akcije v gorovju Aures
PARIZ, 6. — Uradno javljajo. da je francoski ministrski svet na svoji včerajšnji seji sklenil razpustiti alžirsko ((Gibanje za zmago demokratičnih svoboščina (MTLD) ter vse organizacije. ki spadajo v okvir ‘ega gibanja
ske vojaške sile v Alžiru akcijo proti upornikom v pogorju Aures. Danes je v Arris prispela velika skupina padalcev, ki so se pridružili ostalim fran-.coskim silam, ki se borijo proti upornikom. Francoska letala so včeraj in dane? obstre-
Razpuščeno gibanje se je u- Ijevala pobočja hribovja, ka-
po drugi svetovni	..................
lkidsv» 1 nfslednik alžirske ljudske stranke, ki je bila raz-
we"Lleta ’939' Roditelj gi-
tiran3 ise!Sali- Hadi * bil are-
tedai vfn	1952	*»	Je	od
e j3 bil konfiniran m nori
F3ranc[jeVOm V raZnih ^jih mlTlFlLl ^Pustitvijo je
na borbo za svo-
^Lte?a ie oktobrska okretauu-lt>f:un£-da pr e
leV<dntva bila iu bo 05ta" okretn 0(U°ednega pre-kot k ”, rodovini sveta, ska rpvb't . nek°č franco-k*jti1?yucya in še bolj, bode	iQ. idejam svo-
doZd PeWkosti sirši in
»aneiSi smisel.
Po a^i1JfFa. tudi danes, °d tem i i >n ^odvisno
drt/ijS	se	ie ruska
razvijala in todniih n manifestirala v OstaLfr, eh desetletjih,
tega ilil0men in va-nost Premim ga d°godka ne-/a	Danes	vemo,
nove sociali' ten Lf	ni Premočr-
hi rja VFShFeZ proftelovij ttojih 0 b}-e zlasti v pobije Stfl°-me zaostalosti niu sJ,esF% m ustvarjar skih t fhStlL:nih ekonom-nhjno družbenih odnosov k bhriff-i 2arad’ česar
'tebarnoJ	■ ve^a turii
og	resnih odklonov
loja ile Pravilnega raz-
*teumznie uveltevljan)a najhujg?	P°meni enega
bojnpnf klonov v ra“-
^ drlaZV*’1 F"ke družin _ureavm cent mi
5*pS“ &SSS;
Caenu To, Montb^‘iardu. zaire vj, °use In saint Na-števiio rinlen3eno je bi,° več.ie ie noHc ■ mentov’ Preiskave ndi kl -u	»udi v raz-
aretiralM7S lra; Do seda’ 50 rali 175 pnstasev gibanja.
Medtem nadaljujejo franco-
Nesoglasja med Bonnom in Parizom
glede dodatnih razgovorov o Posarje
rancoska vlada ni pristala, naj bi se razgovori začeli prihodnji teden - V Bonnu še dalje govorijo o razgovorih glede rtolmačenja* sporazuma - Mendes-France bo govoril o gospodarskih vprašanjih
le » Parni cenfralizem ne «eč	oblasti,	tem-
' avl j anju go-'T moral „cPltralizem rJti absLle zbezno nstva-
H^Podmčl-h m°nopoi na ^jtežbenpnr, Političnega, ?“ ^ivljeniF1 °osP°darskc-dPtostoi« ? ohromiti yihov0^?i\ delavcev in °- ProtZ arialn° Pobu -
S°' & 0Vtl 1e md 0Ht-
d,bibeni ekonomski in t°si	°d'
fOt PoslediF nei° samo ^darske fa SD°t>odve go-
&n°«tl de o„Ctr“Žbene de~ Zjtenvu selcev. V kapi-
>u Jvobodm d.e-ker so hii°gla uresni-
hihž od ZoXl delavci l°-
ne Fedstev zamr,0,zvajal~ toe hstnine	zaseb-
S^^5SSS»
rncJr&dstvi ^Zlmialni'
"j*««*
boatfo edstev ZCL ..Zbil' , 2a *<»*■ hakš PMtične "po-
bile
mor so se zatekle večje skupine upornikov. Ponoči so u-
porniki na več krajih prerezali telefonske žice in električne vode.
ZDA se pogajajo za obrambno pogodbo s Cangkajškom
WASHINGTON. 6. — Predstavnik državnega departmaja je danes sporočil, da se ZDA pogajajo s Cangkajškovo vlado za sklenitev pogodbe o vzajemni obrambi. Pojasnil je. da sta o tem govorila namestnik državnega tajnika Robertson in Cangkajškov zunanji minister Georges Jeh.
lje ohranja dvoumno stališče do te akcije.
Liberalna stranka nasprotuje nekaterim ukrepom, ki jih je vlada že načelno odobrila, zlasti v zvezi z reformo dr-žavno-kapitalističnega koncerna IRI.
Pred dnevi je glasilo PSDI «Giustizia» objavilo članek, ki kritizira politiko vlade in ki je dejansko najavil Saragatov napad.
Glavni igralec v dogajanju zadnjih dni je dejansko Sara gat. ki pa s svojo običajno polovično doslednostjo vzbuja vtis, kot da sam točno ne.ve, kaj hoče. Verjetno je vodstvo PSDI izpostavljeno precejšnjemu pritisku s terena zaradi ugotovitve, da socialdemokratsko sodelovanje v vladi ni doslej v ničemer prispevalo k usmeritvi njene delavnosti v reševanje socialnih vprašanj in da lahko tako sodelovanje, zlasti pa še vsa podpora demokristjanom pri reševanju iz raznih kočljivih položajev (afera Montesi!) socialdemokratski stranki samo škoduje.
Demokristjanski politični tajnik Fanfani je včeraj po povratku iz Trsta. Gorice in Vidma (med drugim so opazili, da Fanfani ni bil navzoč pri tržaških slovesnostih 4. novembra, kar razlagajo kot še eno manifestacijo omalovaževanja Scelbove vlade) v krajši izjavi posredno zavrnil Saragatove zahteve in to v tonu, ki je tako zviška političen, da je skoraj žaljiv. Včeraj so se tudi predstavniki PSDj razgovarjali s Scelbo in mu prikazali stališče svoje stranke. Scelba je baje obljubil, da bo prihodnji teden sklical sestanek s tajniki vseh štirih strank vjahne koalicije, da se položaj razčisti.
Danes 'se je sestalo vodstvo PSDI in razpravljalo o položaju, o katerem sta poročala glavni tajnik stranke Matteo Matt.eotti in njegov namestnik Tanassi. avtor znanega članka v listu ((Giustizia», ki je sprožil sedanjo krizo. Nato se je razvijala diskusija o poročilu in o načrtu resolucije, ki ga je pripravilo tajništvo. Na koncu je bila resolucija sprejeta s 17 glasovi proti štirim, ki predstavljajo levico (Bonfantini Faravelli, Mon-dolfo in Zagari). Tudi v diskusijo so največ posegali predstavniki levice, ki so, kolikor je mogoče izvedeti, opozarjali na škodljivost sodelovanja PSDl v vladi, zlasti v sedanji obliki.
Na seji vodstva PSDI so
i ~ Francija je od-rJTui’ bi Pri'iodnji teden P s*ala svojega predstavnika
Pr,ct°nn z,a nova pogajanja o Posarju, kakor je predlagal
wsk“tUer' Preds,avn>k fran-, 6a zunanjega ministrstva
hlnlt- č’ a *ef vIadnega ka-vT ®outou ne bo odpotoval prihodnji teden v Bonn. 2,°' *° napovedali v nem-Prestolnici, in prav tako noben drugi francoski diplo-.r' . Vsekakor bo Soutou spremljal Mendes-Francea v Mena Ka°ado. Povratek Mendes-Francea v Pariz pa Je določen za 24. novembra Hkrati je predstavnik izjavil, da se je treba glede nekaterih točk sporazuma o Posarju se posvetovati, zanikal Pa je trditve, da bo francoski predstavnik prišel v Bonn. da začne nova pogajanja. Predstavnik nemške vlade r» ie danes izjavil, da bo do nov h francosko-nemških razgovorov glede ((tolmačenja« sporazuma o Posarju lahko prišlo verjet no pozneje. Dejal je, da ie načelnik vladnega tiskovnega urada Von Eckardt
dI7S‘ii' je včeraj napovedal, da se bodo pogajanja začela prihodnji teden v Bonnu dodal pa je, da nemška vlaa;i' upa, da se bodo razgovori za-
nreri <Ilmprej- Na koncu je predstavnik še izjavil, da bonnske oblasti v stiku K ,la
gaja°njVlad° g'ede "°Vih V Parizu poudarjalo, da ie res potrebno rešiti še nekatera vprašauja v zvezi s sporazumom, toda za to ni potrebno imenovanje komisije pn udarja se tudi, da Mendes-nce ne bi podpisal ostalih sporazumov o oborožitvi Nemčije in o njenem spreie mu v NATO, če ne bi bil S!, dosežen sporazum o Posarju Adenauer je sporazum podpi^ sal in se je strinjal z evropeizacijo Posarja, vsaj dokler
se ne sklene mirovna pogodba. Toda pozneje se je znašel
v stiski, ko je del njegove Vlade in parlamenta izrazil nezadovoljstvo s sporazumom.
Adenauer je danes govoril pred izvršnim odborom svoje stranke za Porenje in je izjavil, da predstavlja sporazum o Posarju v sedanjem položaju znaten napredek. Dodal je, da bodo sedaj Nemci v Posarju lahko svobodno . izvolili novo skupščino, v kateri bodo nemške opozicijske stranke, ki so bile do sedaj prepovedane, lahko branile interese posar-skega prebivalstva. Ponovil je nato, da so v programu fran-cosko-nemškj razgovori zaradi tolmačenja nekaterih točk sporazuma o Posarju.
Na koncu je Adenauer izjavil, da londonski in pariški sporazum o Posarju tvorijo celoto,	ki jamči	nemškemu
ljudstvu popolno	suverenost
in enakost «v skupnosti svobodnih narodov«. Izrazil je prepričanje, da bodo stranke vladne	koalicije	ratificirale
pariške sporazume v celoti Izvršni odbor je kanclerju i^ rekel zaupnico.
Ameriški _ list «New York Times« piše pod naslovom ((Nevarnost nad Posarjem«; ((Ploha	protestov	je prisilila
kanclerja Adenauerja, da začne, prej nego je bilo predvideno, francosko-nemške razgovore o Posarju. Ti razgovori rje morejo spremeniti določb sporazuma, pač pa dodati protokole o tolmačenju, s katerimi upajo nasprotniki kompromisa, da bodo pustili odprta vrata za morebitni povratek Posarja k Nemčiji.
Glavni odbor nemške socialno demokratske stranke pa je nocoj objavil izjavo, s katero ponavlja svoje nasprotovanje pariškim sporazumom. ((Nepremišljenost, s katero so se vodila pogajanja in so bili sprejetj sklepi, pra-
vi izjava, je vzrok krize, ki jo zvezna vlada sedaj preživlja. Drugi vzrok te krize je osebna politika kanclerja A-denauerja ter pomanjkanje sodelovanja med njim in parlamentom«. Izjava poudarja tudi, da so ((pogodbeniki sporazuma o Posarju ob podpisu vedeli, da eden daje sporazumu drugačen pomen kakor drugi«.
V zvezi z razpravo o proračunu v francoski skupščini, glede katere je Mendes-France včeraj postavil vprašanje zaupnice, o kateri bodo glasovali v torek popoldne, objavljajo parišiki listi danes uvodnike, v katerih govorijo tudi o pogajanjih za vstop socialistov v vladi. «Combat» izTa-ža upanje, da bo socialistični kongres v četrtek sklenil vstop socialistov v vlado, «za-to da bodo tam zagovarjali in dosegli uveljavitev teze stranke ter vsekakor orientirali vladno politiko v smeri gospodarskega in socialnega n» predka, ki je skupni smoter socialistov in Mendes-Francea«.
Medtem je Mendes-France danes prisostvoval svečanostim ob otvoritvi akademskega leta na univerzi v Lille. Ob tej priliki je imel govor o nalogah mladine in o vprašanjih. ki se tičejo šolske reforme. Zjutraj pa je Mendes-France govoril v VVattrelosu o vladni stanovanjski politiki s socialnega stališča. Govoril je tudi o vprašanju življenjske ravni in mezd ter je obžaloval, da ni bilo zadostnega odziva na njegov poziv za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb med delodajalci in delavci.
Jutri bo Mendes-France prisostvoval otvoritvi dela železniške proge med Lille in Valenciennes in bo ob tej priliki govoril o gospodarskih vprašanjih.
sklenili, da bo posebna delegacija stranke — ki jo bodo sestavljali glavni tajnik Mat-teotti, podtajnik Tanassi in predsednik parlamentarne skupine Paolo Rossi — prikazala stališče stranke in resolucijo, ki je bila danes sprejeta, predsedniku vlade Scel-bi in predstavnikom ostalih treh strank štiristranske koalicije. Razgovor s Scelbo bo verjetno v ponedeljek.
Resolucija vodstva PSDI v dokaj točni obliki prikazuje sedanji položaj in pravi, da so od sestave vlade do danes nastali nekateri novi elementi, ki so spremenili ravnotežje v njej in obveznosti, ki so jih stranke vladne koalicije prevžele. Tako je neapeljski demokristjanski kongres spremenil obveznost demo-kristjanske stranke do Scelbove vlade, ki je bila še politični izraz prejšnjega vodstva. Akcija novega vodstva za podporo vladi in v spodbudo njeni delavnosti na socialnem področju se je zmanjšala. pojavile pa so se tendence. ki izenačujejo rešitev demokracije izključno s krepitvijo demokristjanske stranke. Republikanska stranka, ki je spočetka iskreno in brez pridržkov podpirala vlado, je kasneje izrazila nekatere politične pridržke, kar prav tako ruši poprej vzpostavljeno ravnotežje Liberalna stranka, ki je bila v času sestave vlade izraz sporazuma med sredino in levico, je kasneje prišla v roke desnice in spreminja svoje stališče _v nekaterih osnovnih vprašanjih notranje politike. _
Po tem orisu položaja pravi resolucija, da so edino socialni demokrati v celoti o-hranili svoj pristanek na vladno poli/iko. «pri čemer so prevzeli m ohranili, lojalno in s pogumom vse obveznosti, tudi med nekaterimi nedavnimi notranjimi dogodki, v katere PSDI ni bil na noben način vmešan«. Po tem očitnem namigovanju na afero Montesi in na podporo, ki jo je Saragat takrat nudil demokristjanom, pravi resolucija, da so vsi ti elementi zavirali razvoj vladne akcije in zakasnili uresničenje nekaterih vaznih zakonskih ukrepov, ki so .uh izdelali socialdemokratski ministri in ki jih je vlada že odobrila. Pri tem omenja resolucija posebej Tremellonijev zakon o davčnih ugotovitvah in o visokih kaznih za davčne utaje.
V tem položaju, nadaljuje resolucija, je bilo mogoče zavleči reševanje nekaterih o-snovnih vprašanj: med temi našteva agrarne odnose, agrarno reformo, borbo proti monopolom, reorganizacijo IRI in t državnih udeležb v industriji,
I neskladnost parlamentarnega | mandata Z nekaterimi funkci-i jami, gospodarski del zakona o pooblastilih vladi. Rešitev teh* vprašanj je bila obenem ena izmed glavnih zahtev, ki so jih predstavniki PSDI ze včeraj prikazali Scelbi.
Zaključek iz vseh teh točnih ugotovitev pa je nekoliko nelogičen in tudi težko izvedljiv, saj zahteva med drugim ((povratek k položaju, kakršen je bil pred sestavo sedanje vlade«, če ne zaradi drugega, že zaradi tega, ker se položaji pač ne ponavljajo in ker sama resolucija ugotavlja, da je med tem prišlo do določenih sprememb. Nadalje zahteva resolucija, naj vse stranke vladne koalicije prevzamejo popolno obveznost do nje in naj se v najkrajšem času izdelajo zakonski ukrepi, da se uresničijo programske obljube, ki so jih stranke vladne koalicije prevzele, ko so sestavile vlado in se z njo predstavile pred parlamentom.
Skratka, sklep iz vsega hrupa je ta, da PSDI ostane v vladi in da bo poskušal mešetariti nekatere programske točke, morda pa tudi — čeprav resolucija tega ne omenja — za kakšen ministrski ali podtajniški stolček. Druga želja. ki je resolucija ne omenja, je ta, da bi se spremenila demokristjanska garnitura v vladi in da bi v njo vključili vsaj nekaj vidnejših predstavnikov Fanfanijeve večinske skupine, da bi tako bolj povezali vlado vodstvom demokristjanske
je, da demokristjansko vodstvo v celoti podpira vlado, in to v najboljši mogoči obliki. Demokristjanski in demokristjanom bližnji listi, zatrjujejo, da je v sedanjem položaju skrajno neprikladno, načenjati, možnost vladne krize. Monarhistično glasilo «11 Popolo di Roma« pravi, da bodo monarhisti še nadalje v odločni in brezkompromisni opoziciji proti vladi, pa tudi če bi prišlo v njej do sprememb, če naj te spremembe samo okrepijo sedanjo vladno formulo. Neapeljski monarhistični list «Roma» pa pravi, da so v deželi in v parlamentu «mnoge zdrave in mnogo bolj lojalne sile od sedanje vladne koalicije«, s katerimi bi bilo mogoče ustvariti novo in zanesljivo parlamentarno večino za trdno vlado, pa čeprav bi bila enobarvna, kar pomeni, samo demokristjanska. Pač domotožje po Pelli...
A. P.
BEOGRAD, 6. — Za nove- ■ ga francoskega veleposlanika	j	i	D	J
v Beogradu bo imenovan do-'KoČQ PopOViC OD VmitVi V DQOgrQCl pO“
sedanji veleposlanik v Tehe-I ,	,	,	,|,	,	.	•_____
ranu Francois Coulet. Novi udOFlCli uQ SD Dlli UStvarjSni Ugodili pogoji
francoski diplomatski zastop-' nik v Jugoslaviji je star 48 let, v diplomatsko službo pa je stopil pred dvajsetimi leti in je med vojno sodeloval v francoskem odporniškem gibanju.
V Avstriji organizirajo protestne demonstracije proti okupaciji
za proučevanje mednarodnih vprašanj
BEOGRAD, 6. — Jugoslovanska in italijanska vlada sta se sporazumeli, da povišata svoji dosedanji diplomatski predstavništvi na stopnjo veleposlaništva. Uradno poročilo, ki so ga nocoj objavili istočasno v obeh glavnih mestih, pravi: *V okviru ukrepov, sprejetih za uresničevanje tesnejših .JU in boljših medsebojnih odno-• P,, u klavni odbor i jD up0stavitve čim širše-ljudske stranke za Spodnjo _	nillnima
Avstrijo bo na bližnjem kon-
gresu stranke za to pokrajino predložil resolucijo, v kateri se zahteva, naj se v vsej državi organizirajo množične protestne manifestacije proti nadaljnji okupaciji Avstrije. Demonstracije naj bi bile spomladi ob 10. obletnici okupacije. Kancler Julius Raab je bil navzoč na seji odbora, na kateri so sprejeli ta sklep.
Kancler Raab bo od 21. novembra do 9. decembra odšel na uraden obisk v ZDA in Kanado. V tVašhingtonu ga bosta sprejela predsednik Eisenho-wer in državni tajnik Dulles. Obiskal bo nato nekatera mesta v južnem delu države in i nato New York, odkoder bo odšel v Kanado.
ga sodelovanja med njunima državama, sta vladi FLRJ in republike Italije sklenili, da svoji diplomatski predstavništvi povišata na stopnjo veleposlaništev«.
Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je davi po prihodu v Beograd izjavil, da je bila potrjena ocena, po kateri so bili ustvarjeni ugodni pogoji za konstruktivno proučevanje mednarodnih vprašanj. Lahko rečemo, je dejal Popovič, da vlade pri tolmačenju svoje politike čedalje bolj jemljejo za merilo to, koliko ta politika prispeva k utrditvi miru.
Koča Popovič se je vrnil iz New Yorka. kjer je vodil ju-
goslovansko delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN. Pred svojim povratkom v domovino se je zadržal sedem dni v Parizu. Na beograjski železniški postaji so Popoviča pozdravili člani zveznega izvršnega sveta, državni podtaj. nik za zunanje zadeve in drugi visoki funkcionarji.
Ustanovitev medicinske fakultete na Reki
REKA, 6, — Z novim šolskim letom 1955 bo ustanovljena na Reki medicinska fakulteta kot podružnica zagrebške medicinske fakultete, in sicer za študente 5. in 5. letnika. Fakulteta bo torej služila predvsem za praktično delo Dodočih zdravnikov, ker sta na Reki dve veliki bolnišnici, tri druge bolnišnice pa so še v Lovranu, Iči-čih in v Kraljeviči. Predvideva se, da bo v vsakem letniku okrog 50 študentov.
Podružnica medicinske fakultete na Reki bo regulirana s posebnim statutom. Z njo bo Reka mnogo pridobila.
PROSLAVA OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE V MOSKVI
Podpredsednik vlade ZSSR Saburov o potrebi izboljšanja odnosov s FLRJ
Dosedanja nesoglasja so škodovala obema državama in stvari miru, je v navzočnosti Ma* lenkova, Molotova in Vorošiiova dejal Saburov - «Borba» ob obletnici oktobrske revolucije
stranke in povečali njegovo odgovornost za vladno politiko.
Ce sodimo po dosedanjih izkušnjah, se bo sedanji vihar kmalu pomiril. Saragat pa se bo zadovoljil z nekaterimi drobtinami, čeprav mu položaj daje v roke precej močne karte. Dejansko so socialdemokratski ministri že popustili, ko so odobrili vladni načrt novega volilnega zakona, ki sicer ni več večinski, ki pa je kljub temu precej daleč od čisto proporcionalnega razdeljevanja glasov, kar je bila ena izmed osnovnih socialdemokratskih zahtev ob vstopu v vlado.
Ves današnji italijanski tisk obširno komentira razvoj položaja. Demokristjansko glasilo «11 Popolo« objavlja s precejšnjim poudarkom včerajšnjo Fanfanijevo izjavo, in zatrju-
MOSKVA, 6. — Na današnji slavnostni seji moskovske, ga mestnega sovjeta ob 37-obletnici oktobrske revolucije je bil glavni govornik v imenu CK KP ZSSR podpredsednik sovjetske vlade in predsednik državne planske komi-sijf Maksim Saburov, Seji so med drugimi prisostvovali predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilov, predsednik vlade Malenkov. Molotov, Hruščev, Kaganovič, Mi-kojan, Parvuhin, maršal Bul-ganin in drugi.
Saburov je govoril o notranji in zunanji politiki, Dejal je, da po Leninovem nauku lahko države z različnim notranjim ustrojem mirno sodelujejo na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Zunanja politika ZSSR. je nadaljeval, sloni na načelu m .dnarodne varnosti, pri. čemer so ji ob strani LR Kitajska iri dežele ljudske demokracije. Dodal je, da je ta borba za mir dala pozitivne rezultate s prenehanjem vojne na Koreji in v Indokini. Ženevska konferenca, je dejal Saburov, «je dokazala nepremagljivo silo demokratičnega tabora in učinkovitost metode reševanja mednarodnih vprašanj s pogajanji«
Nato je Saburov govoril o nemškem vprašanju in ostro kritiziral londonske Jn pariške sporazume. Obtožil je zahodne velesile, da so sklenile te sporazume, da hi ohranile razcepljenost Nemčije, vse to v zaroti z maščevalnimi tendencami v Nemčiji. «Podpis londonskih in pariških sporazumov in njihova izvedba — je nadaljeval podpredsednik sovjetske vlade — bosta nova ovira za splošen sporazum o nemškem vprašanju, zaradi česar bo Nemčija ostala se mnogo let razdeljena. Interesi miru. v Evropi in interesi nemškega ljudstva zahtevajo obnovitev nemške enotnosti, ki se mora brez oklevaja u-resničiti na miroljubnih in demokratičnih osnovah, ter uresničenje sistema kolektivne varnosti v Evropi.«
Saburov se je nato dotaknil sovjetsko-jugoslovanskih
odnosov in izjavil, da so se v zadnjem času zelo izboljšali in da so bile odstranjene zadnje ovire za njihovo normalizacijo. Dodal je. da so bili napravljeni koraki za obnovitev trgovske izmenjave med obema deželama in za okrepitev kulturnih in drugih odnosov. Saburov je dejal, da je jugoslovanska vlada pripravljena izboljšati svoje odnose z ZSSR in da tudi »sovjetska vlada sodi, da je_ v interesu ljudstva obeh dežel in v interesu miru sploh koristno, da stori vse, kar je mogoče, da vzpostavi normalne odnose z Jugoslavijo«. Nato je poudaril, da so sovražnost in nesoglasja zadnjih let med obema deželama škodovala Jugoslaviji. ZSSR m stvari miru, ter da je^ prijateljstvo med obema državama nasprotno popolnoma v skladu z interesi sovjetskega in jugoslovanskega ljudstva in narodov vsega sveta.
«Zaradi tega — je dodal Saburov — bo sovjetska vlada v prihodnje z vsemi sredstvi prispevala k popolni normalizaciji sovjetsko - jugoslovanskih odnosov in k utrditvi starega prijateljstva, ki veže obe veliki bratski ljudstvi.« Izrazil je prepričanje, da tudi v Jugoslaviji prav tako
gledajo na to vprašanje. ,
V svojem govoru je Saburov nadalje dejal, da se je sovjetska industrijska proizvodnja v zadnjem letu povečala za 7 odstotkov in da si ho vlada prizadevala, da bo leta 1956 mogoče izkoriščati 28 do 30 milijonov hektarov orne zemlje v jugozahodni Sibiriji. Poudaril je tudi potrebo povečanja živinoreje, ki je v zadnjih letih padla, in nato dejal, da vlada in partija pripisujeta osnoven pomen «borbi proti ostankom buržoaznih in reakcionarnih koncepcij v sovjetski družbi«.
BEOGRAD, 6. — «V oktobrski socialistični revoluciji so se dvignili ljudje proti ostankom fevdalizma in izkoriščanja, proti nacionalnemu in kolonialnemu zatiranju ter proti imperializmu in impe- ^ nalističnim vojnam«, poudar-, -ja današnja «i3orba».	j
«Po zmagovitem koncu oktobrske socialistične revolucije so delovni ljudje ustvarili osnovo za nove odnose, ki so omogočili uresničenje načel
popolne enakopravnosti me, j danes izpuščen iz zapora Span. narodi, njihove neodvisnosti rian nri R<JrIirm
skupine Lyndon Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da je demokratični kongres, ki je bil izvoljen pri zadnjih volitvah, pripravljen sodelovati s predsednikom Ei-senhowerjem, č* bodo voditelji stranke vnaprej vprašani za svet glede programov uprave. Dodal je. da bo demokratična stranka hkrati stavila svoje predloge o zakonodaji.
Nato je Johnson izrekel zadovoljstvo zaradi vabila demokratičnim voditeljem, naj se udeležijo konference o zunanjih zadevah, ki bo 37. novembra v Beli hiši.
Vojni zločinec von Neurath izpuščen na svobodo
BERLIN. 6. — Bivši nacistični zunanji minister in nacistični «protektor» za Češko in Moravsko, vojni zločinec Konstantin von Neurath je bil
von Neurath odsedel 8 let in sedaj je bil izpuščen zaradi starosti in zaradi slabega zdravja. Zahodne države in katoliški visoki krogi so ze mnogokrat prej predlagali njegovo izpustitev, a se je sovjetska vlada temu upirala.
Von Neurath je prvi od sedmih vojnih zločincev, ki so bili obsojeni v Nuernbergu 1. oktobra 1946 in ki so zaprti v ječi Spandau, ki je sedaj izpuščen na svobodo. V tej ječi so še vedno zaprti bivši admiral Raeder, Funk. Hess, Speer, von Schirach ter bivši admiral Doenitz.
Medtem javlja družba «Pan-american Ainvais«. da bo von Neurath odpotoval jutri z letalom iz Berlina v Frankfurt.
Kancler Adenauer je takoj po izpustitvi poslal von Neu-j rat.hu brzojavko, v kateri mu čestita in izraža svoje zadovoljstvo.
in samoopredelitve. V teh novih družbenih odnosih je bila uresničena možnost, da delavski razred uporabi razlaščena proizvajalna sredstva v svojo korist in v korist celotne družbe ter da razvije u-stvarjalno iniciativo dci ne-slutenih višin v korist celotne družbene skupnosti ria\ zaradi tega pa se je ta revolucija razvila s taksno velikansko silo in prav zaradi tega je imela tako močan odmev oo vsem svetu.«
«Njen ideolog, organizator in voditelj, Vladimir iljic Lenin, pa je postal ideolog milijonov delovnih In zatira"'b množic. Ko je ustvaril vel ke ideje socialistične revolucije, je Lenin videl tudi njeno specifičnost. Vedel je, da pot socialistične revolucije m e“i" na možna pot v ustvarjanju socializma za »vse države in narode.«	, . .	...
((Socializem, zaključuje ((Borba«, postaja vse večja nujnost in neizbežnost, toda razvoj družbe, zmaga velike oktobrske revolucije, sta poka' zala da se socializem lahko uresniči in da se PJ’I.ce",a uresničevati v naši dobi. Jro-nosni smo, da snrio v naših pogojih in po naši poti uresničili dela ,n plemenite ideje oktobrske revolucije in da smo v naši državi ohranili njene ideje in njenega duha.«
dau pri Berlinu.
Kakor je znano, je Sovjetska zveza te dni predlagala izpustitev von Neuratha. ki ima sedaj 81 let, še preden odsedi svojo kazen 15 let zapora,
Letalska nesreča
CATAN1A, 6. — Danes zjutraj ob 9.30 sta dve vojaški letali. ki sta odleteli z letališča v Catanii trčili v bližini Len-tini. Vseh devet članov posadke obeh letal je zgubilo življe-nje. Letali sta pripadali 87. skupini protipodn.orniskih le-
Ostale tri zahodne države so ital in sta bili na vežbalnera predlog sprejele. V zaporu je i poletu.
O ^fantomskih46 organizacijah
Česlilke pieMika Tila mnlu Klimenlu J. Vnrošilnvu
BEOGRAD. 6. — Predsednik republike maršal Tito je poslal predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Kli* mentu Jefremoviču Vorošilo-vu brzojavko naslednje vsebine:
«Ob obletnici oktobrske revolucije izvolite sprejeti, gospod predsednik, čestitke narodov Jugoslavije kakor tudi meje osebne Vam in narodom ZSSR. kakor tudi najboljše želje za blaginjo in razvoj v miru narodov ZSSR»
0 sodelovanju demokratov i EiseiiMjem
IVASHINGTON. 6. — Voditelj demokratične senatne
Znameniti Bidovec Stanc C«bis«J (ki j; hotel biti. pametnejši od samega Višinskega, pa. je moral končno le utihniti) se je oglasil z jezno besedo proti ustanovitvi Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. On je enostavno proti taki zvezi, ki jo pripravlja odbor. Zakaj? Enostavno zato, ker so v pripravljalnem odboru tri ati-t.ovske» organizacije, h katerim nameravajo zopet seveda «titovci zgrniti» še druge predvsem usvojen itd. Glavni Bidovčev očitek pa je, da so vse te stitovsken organizacije «fantomske» in prav na tem je glavni poudarek vsega člančiča.
No, poglejmo najprej očitek glede «titovstva». Ali ni Bidovcu znano, da je članstvo Kmečke zveze sestavljeno iz pripadnikov raznih političnih strank? Saj on sam najbolje ve, da so se mnogi njegovi — sedaj najbrž povečini ie biuši pristaši — rajši včlanili v Kmečko zvezo kot pa v odgovarjajočo kmečko komm-formistično organizacijo! Podobno je s članstvom Slovenskega gospodarskega združenja; tudi njegovi člani so ljudje raznih političnih prepričanj, In končno tudi v prosvetnih društvih, ki so včlanjena v SHPZ niso vsi sami utitovci».
To je eno. Drugo pa je Bidovčevo strupeno označi vanje s pridevnikom «/at»-tomskes onih organizacij, ki smo jih pred kratkim mimogrede omenili, da pridejo v
Ali je efantomskas organizacija. na pr. Dijaška Maticaf. Saj vendar vsak čitatelj ((Dela« prav tako kot Bidovee dobro ve, da je skoro edina, ki skrbi za našega dijaka. Ali je efantomskav ustanova Slovensko narodno gledališče? Najbrž samo zato, ker Bidopec et comp. njegovih predstav ne obiskujejo in nočejo o njih poročati, čeprau poročajo zelo obširno — o duhu najčistejšega vidalijev-skega inaternocionalizma —• na pr. o italijanskih predstavah v Verdiju? Ali je fantomska organizacija Narodna in študijska knjižnica s svojimi 15.000 knjigami in to zopet samo zato, ker ta knjižni ca za urednike «Dela» eno-stavno ne obstaja? Itd.
Ne gre torej za to, da je pripravljalni odbor uoteiil konstituiranje oragnizma, ki naj predstavlja, in združi vse Slovence ne glede na njiho-oo usmerjenost in pripadnost«;
Bidovcu in njegovemu Vi-daliju, od katerega prejema ukaze, gre zelo verjetno za vse kaj drugega. Kaj to drugo pa lahko sodimo po tistem, kar sta oba počenjala oseh zadnjih šest let, v katerih sta si zaslužila netnin-Ijivih zaslug, da sta t) četrtek lahko okinčala vse Milje s trikolorami in nekaj takega obesila tudi na zgradj-bo svojega tržaškega sedeža. Vse v cilju itpriboritve in okrepitve narodne odporno-stin Slovencev sprav v sedanjih trenutkih», «ko je naše narodno telo že itak telo
poštev za ustanovitev Zvete. i šibko«, kot pravi «bis«
n\Kvi
Na današnji dan se je leta 1917 začela velika oktobrska socialistična revolucija.
mmmh
J
■
Danes, NEDELJA 7 m"*1
Engelbert, /.denk°	oo
Sonre vzide ob 6.53 »n *$ Liwa 16.44. Dolžina dneva 9.1H. 2(j vzide ob 14.37 in zatone Jutri, PONEDELJEK «. Bogomir, Neživ
Zlili IH) l/AN.IK IM PUHUH BIl/ŠIH IJSI.IJŽBEAlCHV VUJAŠK1H SIL] V RICMANJ1H HOČEJO ODPRETI ITALIJANSKO ŠOLO
Začasna zaposlitev pri SELAD Ustanovitve ne narekuje skrb
ne more zadovoljiti teh delavcev
za učne uspehe prizadetih otrok
Razen tega pa imajo prednost ori zaposlitvi v podporni ustanovi delavc. ki so že dalj časa brezposelni - Tudi županstvo ne more nič pomagati, ker je že preobremenjeno z
Več sto bivših uslužbencev pri anglo-ameriških četah, ki so sedaj brezposelni, se je včeraj ob 10 uri dopoldne zbralo na skupščini na sedežu Delavske zbornice. Skupščini je prisostvoval tudi tajnik CISL Storti. Razpravljali so o vprašanju zaposlitve o-krog 3000 odpuščenih uslužbencev, ki so sedaj brezposelni in J'm ni nihče zagotovil službe, kot so to zagotovili vsem uslužbencem pri bivši Zavezniki vojaški u-pravi.
Po končanem zborovanju so vsi delavci in uradniki odšli pred županstvo. V povorki so nosili transparente z napisi, da zahtevajo zaposlitev. Posebna delegacija demonstrantov je odšla na županstvo, kjer jo je sprejel podžupan Visintin, ker je župan Bartoli še vedno bolan. V daljšem razgovoru so prišli do zaključka, da so vse javne ustanove prenatrpane z uslužbenci in da je skoraj nemogoče zaposliti novo delovno silo. Delegacija je zaprosila podžupana, naj posreduje pri vladnem komisarju Palamari, naj se zavzame za njihovo zaposlitev. Kar se tiče zaposlitve določenega števila brezposelnih pri občinski upravi, je podžupan Visintin dejal, da je to dejansko nemogoče, ker ima občinska uprava danes 3600 uslužbencev. med tem ko bi jih zadostovalo 2600. to je 1000 manj. Omenil je. da bi lahko poskrbeli za začasno zaposlitev določenega števila uradnikov, cestarjev vrtnarjev pri občinsk; upravi, in sicer tako, da bi bili ti uslužbenci zaposleni pri SELAD. ki naj bi jih po potrebi dala na razpolago občinski upravi. Gre samo za sezon-sk i in začasna dela.
Kar se pa tiče zaposlitve teh brezposelnih pri SELAD, je delegacija upravičeno poudarila. da so oni, med, katerimi je tudi mnogo žena. predvsem strokovni delavci. Hkrati pa so poudarili dejstvo, da je še na tisoče drugih brezposelnih delavcev, ki že mesece in mesece čakajo na zaposlitev pri SELAD in imajo ' prednost pred novimi brezposelnimi.
Za kroniko naj omenimo, da je bilo v bližini Trga Uni-ta zbranih mnogo policistov, ki so sledili poteku demonstracije. Ni pa prišlo do nobenih incidentov ali kakršnih koli neredov, ker so bili demonstranti zelo disciplinirani.
Vprašanje bivših uslužbencev anglo-ameriških čet ni preprosto. Kot smo to že omenili, so ti uslužbenci v glavnem strokovni delavci ali u-radniki. Tudi njihova množična zaposlitev pri SELAD ali pa pri preusmerjevalnih tečajih ne bi rešili njihovega položaja. Tako ena kot druga ustanova zaposlujeta brezposelne delavce začasno in sta podpornega značaja. Hkrati pa ne bj bilo pravično, da bi novi brezposelni bili deležni določenih prednosti na račun tisočerih brezposelnih, ki mesece in mesece čakajo na zaposlitev. Tega se zavedajo tudi omenjeni brezposelni u-službenci.
Ti novi brezposelni delavci in uradniki so sedaj močno povečali število strokovne brezposelne delovne sile. To pomeni, da stoji danes pred oblastjo naloga, da ne skrbi samo za začasno zaposlitev brezposelnih z izvedbo raznih javnih del, ampak da se zanima predvsem za povečanje produktivnih sredstev v Trstu Samo na ta način bodo lahko zagotovili delo strokovnim delavcem Zato ponovno poudarjamo, da morajo vsi
Iinančni ukr*pi nove italijanske uprave težiti k potenciranju proizvajalnih sil in se popolnoma strinjamo s kritikami na račun razdelitve 30 milijard lir državnega posojila za Trst, ki so v glavnem namenjene za javna dela na našem in celo izven našega področja.
Imenovanje novega pristaniškega poveljnika
Tiskovni urad vladnega generalnega komisarja sporoča: Vladni generalni komisar dr. Palamara je izdal danes sledeči odlok št. 3, datiran s I. novembrom 1954:
• Člen 1. — Z dnem tega odloka se luški polkovnik v stalni dejanski službi Domenico Cammilleri imenuje za pristaniškega ravnatelja v smislu ukaza št. 442 z dne 12. septembra 1947 ter obenem za pomorskega ravnatelja in poveljnika tržaškega pristanišča v smislu členov 16. in 17. zakonika o plovbi.
Clen 2. — Razveljavi se člen III. ukaza št. 442 z dne 12. septembra 1947 s spremembo po ukazu št. 249 z dne 4. maja 1948».
* * *
Pripominja se. da se tičeta razveljavitev člena 3 ukaza št. 442 in kasnejša sprememba imenovanja zavezniškega častnika za poveljnika pristanišča.
Gre le za ustvaritev raznarodovalnega središča, zaradi česar bo trpel predvsem pouk otrok, ki so hodili doslej v 'italijansko šolo pri Domju
V Ricmanjih skušajo že
tretje leto odpreti italijansko šolo, čeprav se je to že dve leti zaporedoma izjalovilo. Letos so namreč že zelo zgodaj začeli pripravljati teren. Se pred pričetkom šolskega leta je prišla od Domja italijanska učiteljica Ježeva, ki je izjavila, da si prihaja ogledat prostore riemanjske šole s privoljenjem dolinskega župana, kar pa je župan kasneje zanikal. Nato je stvar zopet utihnila, dokler ni prišel 14, oktobra v vas italijanski šolski upravitelj od Domja Maraldi, ki je pripeljal s seboj z avtobusom nekaj otrok iz Ricmanj, Loga in Boršta, ki hodijo v italijansko šolo pri Domju in ki so iz mešanih zakonov. Ni pa prišel z otroki v ricmanjsko šolo, marveč je
OB OBISKIH MINISTROV ZA ZUN. TRGOVINO IN MORNARICO
Sprostiti je treba pristaniški promet in okrepiti razne pomorske zveze
V poštev pridejo zveze s Severno in Južno Ameriko, z Afriko s Pacifikom, z Daljnim vzhodom in v samem Sredozemlju
Lahko rečejo, kar hočejo—
.. . lahko delajo, kar hočejo: nalivnega peresa BERNIJM ne zna nihče posnemati. BERNLIM je izreano nalivno pero za vse sloje. 35", popust* delavcem in uradni
kom Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI
U. Bernardi. Trst, Ul. Mazzini 44
Ze včeraj smo poročali o j idealne rešitve, ker sta obe obisku ministra za zunanjo [ ladji že zastareli in bo treba trgovino Martinellija in pod-(kasneje misliti na gradnjo tajnika vlade Scslfare. ki sta i novih ladij za to progo.
zadržala v Trstu in tu raz- j Izredno šibke zveze ima
pravljalaid perečih gospodar-1 Trst, z Južno Ameriko, za kar skib vprašanjih. Pričakuje pa I bi bilo treba uvesti najmanj se še prihod ministra za tr-[ eno redno mesečno progo s
govsko mornarico Tambroni-ja, ki bo razpravljal o novi, ureditvi pomorstva.
To so po priključitvi prvi uradni stik! italijanskih ministrov s predstavniki tržaškega gospodarstva, na katerih le govori o nekaterih izredno važnih gospodarskih vprašanjih.
Predstavniki tranzitnega prometa, špediterjev itd, so obrazložili ministru za trgovinsko mornarico težave in nerešena vprašanja pri ureditvi proste luke, trgovine, tranzita itd. Tu gre za vrsto nemogočih carinskih in valutnih predpisov, saj je na primer znano, da je treba posebno carinsko dovoljenje in carinsko spremstvo za premik vsakega, tudi najmanjšega kosa blaga ne le iz prostega pristanišča v mesto in obratno, kar je logično, temveč tudi v okviru prostega pristanišča samega. Minister je obljubil razne ukrepe za olajšanje teh težav in za večjo svobodo operacij.
Nobeno uradno poročilo pa ne govorj o drugem mnogo važnejšem vprašanju, zvezanim z ureditvijo prostega pristanišča. Tu gre za mednarodno konferenco in trajne ugodne posledice, katere lahko ta konferenca prinese, kar pa je nemogoče brez temeljite priprave in dolgotrajnega proučevanja vseh perečih vprašanj. Upamo, da so predstavniki tržaškega pristanišča izrabili tudi to priliko in da so predlagali, da bo konferenca čimprej in čim ugodnejša za Trst
Minister za trgovsko mornarico Tambroni pa pride v Trst v zvezi z novo ureditvijo pomorskih prog.
Tržaške najnujnejše zahteve so v tej zvezi že dobro znane. Predvsem je treba obnoviti redno pomorsko progo Trst - New York z uporabo «Saturnie» in «Vulcanie», ki sta na razpolago odkar vozita iz Genove prekooceanski ladji «Andrea Doria» in «Cri-stoforo Colombo«. To progo bi lahko otvorili spomladi in naredili medtem vse potrebne priprave in reklamo v zainteresiranih pristaniščih. Pristojni krogi ugotavljajo, da je uspeh proge zagotovljen tako glede potnikov kot blaga, saj bi obe ladji prevzemali tovor in potnike v vseh jadranskih pa tudi grških in turških pristaniščih. Seveda pa tudi vrnitev obeh prekooceanskih ladij ne predstavlja
hitrimi ladjami.
Proti severnemu Pacifiku bi bilo treba znatno okrepiti j in modernizirati obstoječe zveze. Po tržaškem predlogu bi morale priti na to progo najmanj tri ladje tipa «Ca-boto» m druge tri počasnejše ladje, ki bi prevzemale tovor tudi v vmesnih pristaniščih.
Zveze Tržaškega Lloyda proti Daljnemu vzhodu zahtevajo najmanj štiri moderne ladje, kar velja prav tako za progo proti Južni Afriki, kjer bi bilo treba zamenjati ladje vrste «Liberty», ki so postale negošpodarstvene.
Progo proti Belgijskemu Kongu, katero prav tako vzdržuje Tržaški Lloyd, bi bilo treba okrepiti z zgraditvijo še dveh novih ladij, potem ko bi dokončali dve ladji, ki ju sedaj grade.
Številne modernizacije in krepitve so potrebne tudi za proge v Sredozemlje. Okrepiti je treba potniško progo družbe «Adriatica» proti Egiptu s še eno ladjo vrste «Espe-ria», progo iste družbe proti Istanbulu je treba modernizirati z zamenjavo treh zastarelih ladij in okrepiti odnosno podaljšati proti Črnemu morju, za kar bi bile potrebne najmanj tri nove ladje. Poleg tega predlagajo tr: žaški gospodarski krogi ustanovitev nove mešane proge proti pristaniščem vzhodnega -jugoslovanskega dela Jadrana.
no za drugega gostilničarja, ker je domačin, ne moremo sprejeti takega izgovora lastnika prve gostilne. Oba lastnika gostiln naj se končno zavedata, da so Vitovlje pristna slovenska vas in nočemo da bi njihove reklamne table dajale vasi italijansko Itce Citatelj •Primorskega dnevnika«
V kriškega ribiča nepreviden vespist
Zgodaj zjutraj pa je v 71-leinega ribiča Franca Košuto iz Križa 41 zadel s svojo vespo 25-letni Pietro Zoppolato iz Ul. Milano, ki je tedaj vozil po cesti proti Sesljanu. Košuto so najprej odpeljali na komisariat v Devjpu, kjer so mu nudili pomoč, nakar so ga odpeljali domov, kjer ga je krajevni zdravnik pregledal in mu nato nudil potrebno pomoč.
šel v vas, kjer je hotel pre-i gledati zasebne prostore pri družini Massi, v katerih naj bi se vršil pouk. Zgodilo pa se je, da so se nekateri starši teh otrok uprli ter izjavili, da so bolj zadovoljni, če hodijo njihovi otroci v šolo k Domju kjer je šola popolna medtem ko bi bila v Ricmanjih samo enorazrednica.
Ostali Ricmanjci so bili zaradi tega močno razburjeni, saj v vasi otrok iz čisto italijanskih zakonov sploh ni. Baje pa je ta upravitelj prišel v Ricmanje tudi zato, da bi izsilil od staršev otrok, ki hodijo sedaj k Domju podpise, da bi jih pošiljali v novo italijansko ricmanjsko šolo. Podpisalo naj bi pa samo 6 mater, ostale pa so podpis odklonile. Včeraj pa sta prišla v ricmanjsko šolo nadzornik italijanskih osnovnih šol Roverelli in funkcionar oddelka za prosveto. Izjavila sta, da se bo v kratkem v Ricmanjih odprla italijanska enorazrednica, za katero bo morala biti na razpolago učilnica za polovico dneva. Učila pa naj bi na tej enorazredni-ci ena izmed italijanskih učiteljic, ki so bile prej na Škofijah.
Vaščani se spričo tega zgražajo, ker sta v šoli samo dve učilnici in sta zato popolnoma zasedeni s slovenskimi razredi. Italijanski razred naj bi bil nastanjen v šoli v škodo slovenskim, kar bj prav gotovo oviralo in krnilo redni pouk. Vaščani se tudi dobro spominjajo, kako so pred leti vložili prošnjo za ustanovitev slovenskega otroškega vrtca v Ricmanjih, pa so jim odgovorili, da je dovolj blizu vrtec pri Domju. Ce torej lahko hodijo k Domju v vrtec otroci od 3. do 6. leta, tedaj je to še mnogo laže za učence osnovne šole. Stvar pa je nevzdržna tudi s pedagoškega stališča, ker bi bila v Ricmanjih samo enorazrednica, medtem ko je pri bližnjem Domju popolna osnovna šola.
Vse to kaže, da organom, ki hočejo vsiliti v Ricmanje italijansko šolo, niso pri srcu učni uspehi italijanskih otrok (v kolikor so sploh italijanski), marveč da hočejo doseči le to, da bi postala ricmanj-ska italijanska šola le raznarodovalno središče, sicer ne bi silil; italijanske šole v popolnoma slovensko vas. Gre
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Kupil je peč na obroke in jo nato takoj prodal
Druga plaf kolajne glede napisa v Vižovijeh
Iz Vižovelj smo prejeli naslednji dopis;
V nedeljski številki «Primorskega dnevnika» z dne 3f.10.IM54 smo imeli priliko Čitati članek iz Vitovelj, v katerem je hotel pisec kritizirati gostilničarja, češ da je dal napisati reklamno tablo samo v italijanščini, to je z napisom: «Trattoria-Locanda». Toda če pomislimo, da se prizadeti čuti užaljenega, potem je naš dolžnost, da damo kritiki pravilno smer.
Pripominjamo, da napis ni bil izvršen po naročilu gostilničarja, temveč po naročilu gospodarja lokala, ki je po narodnosti Italijan. Lastnik se namreč izgovarja, da bo izobesil dvojezično tablo takrat, kadar bo lastnik druge gostilne v vasi napravil isto.
Čeprav menimo, da bi morala veljati kritika še poseb-
Maja lani je kazensko sodišče zaradi obtožbe nedovoljene prisvojitve denarja obsodilo 49-letnega Carla Pistri-na iz Ul. Solitario na 4 me-cece zapora in na 6.000 lir globe.
Pistrin je namreč februarja istega leta kupil na obroke 54.000 lir vredno plinsko peč vrste «Fnrgas» in je ob nakupu plačal 5.000 lir v gotovini, medtem ko je za ostalo v.oto podpisal 10 menic. Ker pa Pistrin ni plačal niti prvega obroka, je lastnik trgovine Rossoni najprej nekoliko počakal in nato odšel h kupcu na dom. Tu pa je opazil, da kupljenega predmeta ni bilo nikjer, zaradi česar je takoj vložil prijavo, po katerj je Pistrin prišel na sodišče in nato v zapor.
Proti obsodbi pa je možakar vložil priziv, vendar noben izgovor ni veljal in sodišče je ponovno potrdilo prvotno obsodbo.
Večjo srečo pa je imel 52-letni Vittorio Mauso, katerega so septembra 1953. leta aretirali, ker je v pijanosti na vogalu Ul. Carducci z Ul. Torrebianca ustavljal ljudi in prosil miloščino.
Mausa so v začetku letošnjega leta obsodil zaradi pijanosti na 10 dni pripora, vendar so ga sedaj na priziv-
nem sodišču oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Preds.: Renzi, tož.; Visalli, zapisn.; Clarich.
Kako bomo uveljavili pravice, ki so nam zajamčene po dogovoru med Jugoslavijo in Italijo? O tem vprašanju se danes mnogo razpravlja in . krat, ko poseže v vrste vašča-tudi «Primorski dnevniku je nov smrt in se zapoje pokoj-o tej zadevi že marsikaj pri-1 nifcu i> slovo, svojcem pa v
TO IR 0R0 S PROSEKA IH HORTOUELA
občil. Zato naj ne bo zamere če se med toliko glasovi sliši tudi mnenje Proseka oz. enega izmed Proseča nov.
Ze dolgo časa opazujem življenj:: na Preseku in Konto-velu. Z veseljem ugotavljam, da se naša mladina vneto u-dejstvuje na prosvetnem področju in da vsi vaščani, tak o s Proseka kot oni s Kontove-la, aktivno spremljajp delovanje naše mladine, ki se odraža predvsem v pevskem zboru. Malo je lakih zborov na našem področju. Vidimo in slišimo jih večkrat na našem domačem odru, slišimo jih, ko pojejo v študijih radijskih postaj, včasih jim spremljamo, ko gostujejo v bližnjih vaseh in Tistu ali pa v Istri in Jugoslaviji. In četudi ne gremo z njimi, smo zadovoljni, ko zvemo, da gredo na gostovanje m da so se tam dobi a odrezali. Predvsem pa so vaščani zadovoljni, ker imajo pevce na razpolago ob veselih in žalostnih dneh: takrat, ko dva vskočita» v zakonski jarem in se je treba posloviti od vta ledih stanus ali pa ta-
tolažbo.
Potfobno je tudi z našo domačo godbo.
Cas pa bi bil, da postanejo pevci in prosvetno društvo, ki nosi ime dveh padlih partizanov, še bolj naši. Mislim, da t.i zavednega domačina, k- se ne bi čutil počaščenega, da bi bil član tega društva, ki tako častno zastopa naši dve vasi n svetu (mimogrede bodi po-vedano, in naj mi Prosečani in Kontnvelci oprostijo, toda čas bi bit, da se naša dva sturnan združita v eni skupni vasi) Gotovo je tudi. da bi se moralo vodstvo društva razširiti m se ukvarjati s še drugimi problemi, ki se tičejo kultnrnn-prosvetnegu delovanja. Stremeti bi morali za tem, da dam o delovanju večje območji, da ne ostanemo v okviru tradicij, temveč jih prilagodimo novemu času. Potem je tu vprašanje naiih študentov, ki so zaradi boljših pogojev odšli na študij v Jugoslavijo m so nekateri že postali doktorji, inženirji itd. Tudi njim je treba posvetiti vso pažnjo, da se vrnejo do-
Pozabiti tudi ne smemo, da imamo precejšnje število malih trgovcev in obrtnikov, ki bi morali skupno z ostalimi mov in da si dobijo tukaj za-. ubrati pot skupnosti. Od ta-poslitev. Oni nam bodg lahko ke skupne akcije na gospo-marsikje pomagali.	I darskem področju je v mno
Pa ni samo vprašanje prosvete, ki nas mora zanimati. Številne probleme imamo tudi in morda predvsem na gospodarskem področju, kjer kot zasebniki nismo prav pri zadnjih. Toda če vzamemo obe gospodarski društvi, ono na Proseku in ono na Konto-velu, tedaj ugotovimo, da nista najbolj dinamični ustanovi, čeprav imata vse možnosti, da se razvijata. Treba je prekiniti s tradicijami, ki nas zavirajo in jih prilagoditi času. Omeniti je treba še Zadrugo za nakladanje in razkladanje, ki se je ustanovila pred leti na proseški postaji ter odprla pot do dela.
Ko govorim o teh treh ustanovah, ki imajo skupaj skoraj 300 članov, menim, da neka) predstavljajo. Lepo in korist no bi bilo, ko bi se predstavniki teh treh ustanov od časa do časa sestali in se pomenili o svojem skupnem delovanju. C e bi n. pr. iz vseh treh, pa morda še iz članov Krneči e zveze, ustanovili nekak vaški gospodarski odbor, bi ta lahko marsikaj napravil.
gočem odvisen nadaljnji razvoj naših 'gospodarstvenikov.
To je nekaka slika Proseka in Kontovela oz. njune aktivnosti, ki jo moramo imeti pred očmi v času, ko se odpirajo novi življenjski pogoji. Mi bomo hvaležni raznim vodilnim krogom, ki bodo ščitili naše pravice pred oblastjo, toda tudi sami moramo nekaj storiti. Priti moramo tako daleč, da bomo razne probleme reševali sami, in sicer tako, da bomo nastopali kot močna skupnost, ki jo bodo morali uradnikj oblastvenih organov upoštevati.
Zato mislim, da so koristne vse one iniciative, ki govorijo v prid ustanovitve Slovenske gospodarsko-kulturne zveze. Tako podobno skupnost bi morali ustanoviti tudi po na
V ponedeljek prve razprava pred porolmm sodiščem
Jutri bo porotno sodišče pod predsedstvom dr. Palerma zopet začelo delovati. Prva razprava bo proti 48-letne-mu Albinu Superinu iz Ul. Bonomea (ki od aprila letos čaka v zaporu na proces), ki je obtožen, da je z vbodi z nožem povzročil 29-letnemu Giovanniju Varglienu iz Ul. Bonomea več hujših smrtno nevarnih ran. Slednji se je zaradi hitrega kirurškega posega rešil, kljub temu da je bilo njegovo prvotno stanje zelo resno, če že ne obupno. Obtoženi se bo moral tudi zagovarjati zaradi nedovoljene posesti velikega noža.
Zlom gležnja bazoviške ženske
Zaradi zloma gležnja so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 52-letno Marijo Ražem iz Bazovice št. 37, ki si je poškodbo povzročila med delom na njivi- Po mnenju zdravnikov bo Ražmova okrevala v 15 ali najkasneje v 40 dneh
Kamen v čelo med delom na dirkališču
45-letnemu mizarju Stanislavu Ferlugi iz Kolonje pa je med delom na konjskem dirkališču pri Montebellu priletel v čeio precej velik kamen, ki ga je ranil nad levim očesom. Ker je spočetka kazalo, da je rana hujša, se Je Ferluga z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so mu samo izprali poškodbo in ga nato s priporočilom 3 do 5-dnevnega počitka poslali domov.
Neorevidna ženska zaradi zastrupijenja v bolnišnico
Zgodaj zjutraj se je 41-let-na Lidija Ervato por.	Dobrila
iz Ul. Alfieri zatekla	v bol-
ših	vaseh,	saj	je	problemov j	nišnico, kjer je tudi	zaradi
kulturno-gospodarskega	znača-	znakov zastrupijenja	ostala
ja nič koliko, da ne govorimo šc posebej o bodočnosti naše mladine
V vas prihajajo dolgi Muče-
na opazovalnem oddelku. Zenska, ki bo ozdravela že v nekaj dneh, je izjavila, da je ponoči
jim torej očitno le za asimilacijo slovenskih otrok, pa čeprav bi zaradi tega trpeli učni uspehi samih italijanskih otrok. Vsakomur je namreč jasno, da bi se otroci bolje izobraževali v više organizirani šoli kot pa v enorazred-nici in da je v interesu staršev, da ostanejo v šoli pri Domju, kakor pa da bi šli iz večrazrednice v enorazredni-co. Hkrati pa bi taka rešitev habila tudi dejavnost slovenske šole zaradi utesnjenosti prostorov, s čimer bi bili o-škodovani tudi slovenski u-čenci. Zato lahko botrujejo taki rešitvi le nagibi, ki nimajo s skrbjo za izboljšanje pouka nobene zveze in ki prozorno kažejo na politične račune. Vse to pa ni v skladu niti s črko niti z duhom londonskega sporazuma in posebnega statuta. Menimo, da je tudi dolžnost šole, da prispeva k čimboljšemu sožitju tu živečih narodnosti ter ponavljamo, kar smo že enkrat zapisali, da bi bilo za italijansko šolo mnogo bolj častno, da bi prenehala biti orodje raznarodovanja.
NEVAREN TAT IN VLOMILEC ZA ZAPAHI
Ljubica mu le odkrila ^nvaliSfie a ta ie liidi spravila v zapor
Po prijavj tatvine, ki je lastnike stanovanja v Ul. Do-nizetti oškodovala za približno 1.100.000 lir, se je leteči oddelek policije vneto spravil na delo, ki je bilo od vsega začetka zelo zamotano. Agenti niso na kraju tatvine našli nikakega znamenja, ki bi jim koristilo. Kljub temu da so aretirali približno 10 sumljivih oseb, ni mogel leteč; oddelek priti na sled pravemu tatu. Marljivim agentom ni preostalo drugega, kot uvesti preiskavo med osebami, ki so zahajale v hišo, ali, ki so nekoč službovale pri okradeni družini.
Tedaj so ugotovili, da je bivša hišna pomočnica okra-dencev, 24-letna Lucia Vava-lan, ki je bila sedaj zaposlena pri drugi družini ljubica nekega zelo nevarnega zlikovca. Mladenko je policija zaslišala in medtem ko je spočetka vse zanikala, je končno morala pod težo očitnih dokazov, da je svojemu ljubimcu med nekim romantičnim pogovorom med enim in drugim poljubom izpovedala, kje hrani družina zlatnino. Kar je zlikovec izvlekel iz ust svoje ljube, mu je zadostovalo. Ko je prišel v stanovanje, je šel naravnost h kovčku, kjer je bilo spravljeno bogastvo. Ostalega se ni niti dotaknil.
Ko je imela policija te dokaze v rokah, je aretirala zlikovca, 30-letnega Angela Pin-tusa iz Ul. Lorenzetti, ki je znan po svoji kriminalni preteklosti. Toda možakar si je medtem pripravil alibi, ki pa ni zdržal. Navedek je namreč, da je bil tistega večera v gostilni v družbi nekega prijatelja. Tega so identificirali za Bruna Bullinija. vendar je izjavil, da se je Pinfus nekako med 17. in 18. uro oddaljil iz gostilne. Ker je bila tatvina izvršena prav v tem času, ni bilo torej več dvoma, da ni taf nihče drugi kot osumljeni Pintus. Ta pa do sedaj še ni hotel ničesar priznati, zaradi česar preiskava še traja z namenom, da odkrijejo tudi skrivališče zlatnine. Agenti so namreč že našli bančne knjižice, vendar hočejo najti tudi ostalo ukradeno blago. Tatu so medtem že prijavili tožilstvu.
Nenadna smrt mladeniča
‘J n G
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Danes 7. novembra 1954 ob 16. uri gostovanje na KONTOVELU z Jonsonovo komedijo
VOLPONE“
Šola Glasbene Malice v Trslu
Starše obveščamo, da se ,ie pouk telesnovzgojne šole za otroke pričel ter je vsak torek in
petek ob 18. uri v Ul. R Manna 29, II Naslednja vaja bo v torek 9. novembra ob 18. uri.
Kdor se še ni utegnili vpisati, lahko stori to med uradnimi urami v šoli Glasbene Matice.
( GLEUAUŽCE VERDI)
Abonentom pretekle operne sezone razdeljujejo sporede prihodnje sezone, ki se začne s slavnostno predstavo v četrtek 25. aovemibra, (n sicer z Verdijevo opero «Aroldo». Od jutri do 11, t. m. laihko stari abonenti Pcl novno obnovijo svoj abonma. Prošnje za nove abonmaje pa se bodo sprejemale šele, ko ugoto-ve, koliko prostorov bo na razpolago.
Društvo slovenskih srednješolcev priredi d a n e s ob 17 uri v Ul. R Manna št.' 29
PLESNO ČAJANKO Igra jazz orkester.
Motoklub Amatori organizira dne 21. novembra t. 1. izlet na Reko in v Štanjel na Krasu. Vpisovanje na sedežu od 17, do 19 ure do srede 10. t. m.
Mladina z Opčin organizira 28. novembra množični izlet v Sežano. Vpisovanje vsak dan od ponedeljka dalje od 20. do 21.30 na sedežu.
Motoklub »Jadran*, Opčine, organizira dne 21. t. m. enodnevni motociklistični izlet v Vipavo in Ribemberk. Vpisovanje na sedežu do li. t. m.
Motoklub »Jadranu, Opčine, organizira 21, t. m izlet v Štanjel, Vpisovanje na sedežu do 11. t. m.
Motoklub »Adrija* za dolinski in miljski okraj priredi 21. t. m. enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje na sedežu v Dolini do li. t m.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir*. Danes 7. t. m, bo v prostorih kluba običajni sestanek za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Odbor opozarja članstvo, da zapade 14. t m. rok za prevzem naročenih znamk.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Barkov-ljah sklicuje 21. novembra ob 16. uri v društvenih prostorih, Frank-lovo pri Gregorčiču, svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim reoom in eventualno spremembo pravil.
Vabljeni so vsi društveni člani kakor tudi prijatelji našega društva.
ŠKOFIJE !
»Primorski dnevnik* Je
v prodaji v «Delavski zadrugi*.
Darovi in prispevki
PRISPEVKI V »TEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA*
Pepca Gruden 300, Ivanka Kante 200, Roman Smuč 500, Justina Gruden 100, Jusi Vodopivec 300, N.N 500, N.N. 300, M.B. 300,
Zofija Ambrozet 1000, Ana Vek-200, Angel Žerjal 500, Mihael
let
Žerjal 200 Slava 2erjal 500, Herta J. 5O0, Leander Godina 500, Miranda Sreberniz 200, Nuška Kariž 200, Amalija Umari 100, Marija Sancin 400, Ljudmila Sancin 150, Albin Sanci-n 1000, Andrej Godina 500 Marija Tomažič 150, Darinka Franovič 200, Slava Žerjal 200, Meri Sancin 200, Nevenka Sancin 200, Zala Novel 250, Adele Stepančič 500, Liza Kisič 500, Leopold Adamič 400, Marija Božič 400,
Med včerajšnjo komemoracijo lanskoletnih novembrskih žrtev, ki je bila v Avditoriju v Ul. Teatro Romano, je nekemu mladeniču nepričakovano postalo slabo in so ga morali nemudoma odpeljati v spremstvo Carla Cozzija iz Ul. Cavana v bolnišnico. Med prevozom pa je mladenič star približno 21 let, katerega do sedaj še niso identificirali, umrl. Po izstavitvi potrdila o smrti so truplo pokojnega mladeniča položili v mrtvašnico splošne bolnice ter je policija istočasno uvedla preiskavo z namenom, da ugotovi pokojnikovo identiteto. Zvečer je brat pokojnika rešil to uganko tako, da so ugotovili. da je mrtvi mladenič 20-letni mizar Stellio Orcino-lo iz Ul Guerazzi 9.
PREJELI SMO
Ker je ((Primorski dnevnik* že dvakrat pisal o ukinitvi Slovenskega didaktičnega ravnateljstva Milje, prosim, da bi objavili naslednje pojasnilo, da se razčistijo napačna tolmačenja in morebitne netočne dolžitve.
Višja šolska uprava je res ukiniia Slovensko didaktično ravnateljstvo Milje, vendar se je to zgodilo Vsled neke pomote, izvirajoče iz pomanjkljivega poznavanja položaja slovenskih šol od strani Višje šolske uprave. Ko je podpisani izvedel za ta ukrep, se je takoj podal na Višjo šolsko upravo in nato do predstojni-
Exceislor. 14.30:	«Si ja jen pden»,
M. Monroe,' R. Mi teh um.
FeMce. 13.30: »Upor na Caii-ni*, H. Bogart.
Rossetti. 15.00: ((Pionirji Kalifornije«, R. Cameron, J. Dru.
Naztonaie. 14.30: ((Anatomija zločina*, S. Hayden, G. Graham.
Od uceral do danes
R-JšTVA, SM.tTI IN POROKE Dne 6 novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 useb, poroka pa je bila 1.
POROČILA STA SE:	študent
Ilario De Pol i-n študentka Ama-lia Prodan.
UMRLI SO:	57-letn-i Vincenc
Čermelj, 84-1 etna Marijana Loč-nikar vd. Kersten, 66-letna Do-men-ica M-Hrveri-ch vd, Rubini, Y5-leUii Guido Micheli, 54-letna’ Sidonia Schramek por. de Mol-tont.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 15.5, najnižja 9.3, ob 17. uri 13.4, zračni tlak 1017.5, veter 4 km zahod-nik, vlaga 72 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 16.1.
K„..wv. po pomoti pustila ;ka Šolskega urada. Ko je sled-ri in pri kapljici du*načeqn 1 plinsko pipo na pol odprto, j j1)1 ugotovil pomoto, je ukazal vinca .se da .marsikaj pamet j zaradi česar je plin uhajal in J ak0J preklicati zadevni ukrep. nega pomeniti, PROŠECAN I jo zjutraj skoraj omamil. i	Didaktični	ravnatelj.
BARI
CAGLIAR!
firenze
GENOVA MILANO NA POLI ROMA
PALERMO
TORINO
VENEZIA
LOTERIJA				
34	52	54	22	12
83	25	27	29	7
25	87	29	81	78
63	50	83	60	12
73	33	88	89	5
83	87	3	14	41
42	63	33	78	69
41	13	31	81	58
20	36	47	75	1
20	31	15	27	.51
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevato, Ul. Roma 15; Croce Veide, Ul. Settefontane 39; Gmei-
uer, Vil. Giulia 14; Al Llovd, tJl. delFOrologio 6; Slgnori, Trg
Ošpedale 8; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoll v Skednju.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
AlTAlabarda, Ul. Istria 7; Bar. bo-Carniel, Trg Garibaldi 5a; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (pri Sv. Ivanu); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Trg della Borsa; Croce Azzurra, Ul. Commerciale št 26.
Fiiodrammatico. 14.30: ((Karavana Luna Parka*. A. Baxter, S.
Cochran.
Arcobaleno. 14,30:	((Dolina Ma-
vrov*, J. Hawkins, G. Johns. Astra - Rojan. 14.30 «Pekel Ju-me», V Mayo. S. Mae Nell.v. Capitol 14.30:	«Trije novci v
vodometu* L. Jourdan.
Cristallo. 15.00:	«Saratoga», G.
Cooper, I. Bergman.
Grattacielo. 15.00:	((Rimljanka*,
G. Lollobrigida. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda. 14.30:	«Sesti kontinent*.	I
Arisfon. 16.00: «Zenska z železno krinko*.
Armonia. 14.00:	«Ruby,	divji1
cvet*, J. Jones, K Malden.! Mladoletnim prepovedano. | Aurora. 14.00; »Junaški prime*, J. Mason, J. Leigh.
Garibaldi. 14.00: «Materino srce*,1 G. Rondinella.
Ideale. 14.30: '«Za staro zastavo*, R. Scott Impero, 15.00: «Zvon Sv. Justa*, G. Andre.
Italia. 14.00: ((Spalnica mladenk*, F. Arnoul.
S. Marco. 14.00: «Nisem več tvoja*, F. Dorn.
Kino ob morju 14.30: «Zločinec pride pomoči*, R. Harrisom. » Moderno. 14.00:	«Crni	prestol*,
B. Lancaster.
Savona. 14.00: «Car južnih morij*, J Simmons.
V isrte. 14.00:	((Birmanski	tigri*,
D. Morgan.
Vittorio Veneto. 14.00:	((Varie-
tejska predstava*. F. Astaire. Azzurro. 14.00: ((Kleopatrine ljubezni*, R. Fleming Belvedere 14.00: «ReŠite kralja«,
A. Dexter.	«
Marconi 14.30: »Vlila Borghese*,
De Sica.
Massimo. 14.00: ((Pregnanci iz Bo-tany Baya», A. Ladd.
Novo cine. 14.00: «Kruh, ljubezen in fantazija*, G. Lollobrigida.
Odeon. 14.30: «En dan na sodniji*, Pampanini Radio. 14.00: «Moški imajo rajši plavolaske*, M, Monroe.
Secolo. 14.00: ((Veliki gauč», G. Tterney.
Venezia. 14.00: «Fanfan la Tu-lipe», G. Lollobrigida.
Skedenj. 15.00: »Sokoli v napadu*. Kino na Opčinah 18.00:	«Na
vzhodni strani Sumatre*, J. Ohandler, M. Maxwell,
Križ. 16.00: «Dolina maščevanja»,
B. Lancaster.
DEČKE od N Ji«	jji:
let .starosti v oko.ici upe . kartotehnična upravo Primorskega
 * x;nv evrop
upravo mrliči
MNOGO KANADČANOV’ ev'«j;
ski-h narodnosti želi P« 40 lec
goslovanke do .	SVoje	«•
lntereientke naj J?YJ zastopa'1™
slove generalnemu	fiidt«
znanega nemškega ms^M RW. ner za Kanado: Mr. “^Jjt Hiter, 117 HurterSt
milton-Ontar'0, Ca.>aiia.
NEDELJA, 7. novembra K O P E K
254.6 m ali 1178 kc
SLOVENSKA POROČILA:	ob
8.00, 13.30. 19 30 in 23.30.
HRVATSKA'POROČILA ob 20.
ITALIJANSKA POROČILA: Ib 7.15, 12.30, 17.00, 19.00 in 23.00.
8.15 Iz domačih logov za nedeljsko jutro; 8.40 Za naše kmetovalce; 9.00 30’minut dobre vo-
Radio Koper obvešča vse svoje poslušalce, da bo nocoj ob 20.30 prenašal iz Ljudskega gledališča v Kopru vokalni koncert Slovenskega okteta. Na sporedu so slovenske narodne in umetne pesmi.
je; 9.30 Mladinski tednik; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 13.00 Simfonični koncert, dirigira Jakov CHpci, Beethoven: Egmcmt, uvertura, Respighi: .Rimski vodnjak, Rahmaninov: Rapsodija na Pagaminijevo temo; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Primorski zbori, ansambli in solisti — amaterji pojo jn igrajo; 15.30 Naši kraji in ljudje: Gospodarski jazvoj Sežane; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.15 Slušna igra v italijanščini; 19.15 Kontrasti v ritmu; 20.15 Juri-na in Franina; 20.30 Koncert Slovenskega vokalnega okteta: 21.00 Večerni koncert operne glasbe, r ic M t 11.
8.30 Lahke melodije; 8.45 K tijska oddaja; 9.15 Slovenski
Kme-rao-
t i vi: 9.45 Pianistka Moura Lym-pany; 11.30 Martucci: Koncert za klavir in orkester; 12.05 Pestra operna glasba; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Slavni pevci;
16.00 Stavki iz znanih koncertov; 17.00 Koncert moškega zbora s Proseka; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Čajkovski: Simfonija št. 1; 19.00 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Iz operetnega sveta;
21.00 Športni komentar; 21.15 Mu-sorgski: »Boris Godunov*, 1. in 2. dejanje; 22.45 Večerni ples.
i' it n i
9.35 V veselem tempu; 14.30
Operna glasba; 15.30 Reportaža z nogometne tekme; 17.30 Simfonični koncert, dirigent Franco Caraccello, sodeluje čelist Gregor Piattgorski; 19.45 Šport; 21.05 Revija.
-a I. II V l'i .\ 1 J A
Poročila ob 6.00, 7.00, 12.30,
15.00, 19.00 in 22.00.
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro:	9.00 Otroška
predstava - Lojze Maruško: Dežela Lenuharija (radijska igra); 9.30 Operetna in lahka glasba; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert:	Filvp Bernard:	Biilečanka,
uvertura - D. Šostakovič: Pesem gozdov, oratorij za soli, zbor in orkester; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte!; 15.15 Lahka glasba; 16.00 »Neznani talenti* (javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov; 17.00 V plesnem ritmu;
17.30 Radijska igra - W. Shakespeare: Romeo in Julija (po.
novitev); 20.15 Večerni operni koncert; 21.00 Kulturna kronika: 21.15 V svetu ritmov in melodij. televizija 17.30 «Ljuiba žena*, komedija; 20.45 Šport; 21.30 «Pot upanja*, film; 23.15 Športna nedelja
Mali oglasi
NADOMESTNI DELI Opel, Steyer, BMVV, Plymouth, Foid, Chevrolet, Buick, Volksvvagen Popravila motorjev. Ličanje. Karoserija. Mehanična delavnica Fer-ruccio Cobez, Opčine . Semafor. MOTORNA KOLESA po 55.000 lir, kolesa po 8.000 lir. Velika izpira motorjev na obroke — Marcon, Ulica Pleta 3. SAMOSTOJNO gospod1 njo z znanjem kuhanja išče trgovec na Opčinah. Plača 15.000 mesečno in vsa oskrba. Naslov na upravi lista
»UNION«
Svetovno znana zavarovalnica od le« 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939
Prokurator RAVNIK
adex izleti
20. in 21. novembra (dvodnevni)
TAR PRI POREČ
POREČ
AJDOVŠČINA
V1PAVA o se i®el1 Izleti, k. 50 5 oveni-vršiti 13. m l4-"	2(|.
bra, so prenesesen in 21. novembra.
21. novembra 1554 (enodnevni)
KOZINA
MATERIJA
OBROVO
PODGRAD }etrtl£a
Vpisovanje d0- a 11. novembra-
27. in 28. novembra l«54 (dvodnevni)
REKA - OPATIJA ŠTANJEL
branik ZALI HRIB NOVA GORICA KANAE c, most na SO
TOLMIN
KOBARID
BOVEC
28. novembra 195 (enodnevni)
ŠTORJE
SENOŽEČE POSTOJNA	pfi
Vnisovanje ao	f	ci
DRIA-Bf/> Cicerone ^ Telefon n*
Mii t*!**'
Izleti, ki so b»i Ijeni za 7-
bra 1954 so P r*	U*
20. in 21. novem
\ 95^
21. novembra ( f
enodnevni
HERPELJE
materija
OBROVO
PODGRAD
20' ‘"'LvnieS‘J
in 21. n, jiet
dvodnevni
OPATIJA -j?gfHlCA ILIRSKA BlSi" PAZIN kanfanak
ROVINJ	i2.	n°	'
Vpisovanje^,
■» * -rST.
'dvodnevn*
LJUBLJANO
POSTOJNO
SENOŽEČE
ŠTORJE
SEŽANO	17.	n
Vpisovanj^,
, decemSr,i v
“fSo-a«
SV
o v . — - —
LIVADE
MOTOVUN „3. no*
Vpisovanje
ZAHVA^lin^'
Vsem, ki ste spr^ dragega
Benedik^
k
-„„0icem cVC . ;ckrena
k zadnjemu r-. cei- ^
rovalcem ‘	iskre
pevskemu zb°r	V
Družine-
GARC. w i954.
Trst, 7. noven^
ZAHVALA
rnoža
Vsem, ki ste mojega ljubljeneg.
tlKilllMfl MISI.BJ*,,.
spremili na njegovi zadnji Pot' v	za gan*i|r tb1*'
darovalcem vencev in cvetja, Pevce govof i9, lostinko, nečaku Ljubu za poslovi e^krena bva fel' onim, ki ste nam izrazili sožalje, 1	^	p
Posebna zahvala tudi g. *dra£* ^ of° ‘ K’
Posebna zahvala tudi g- zfJr'lkir odd- P niP1' liju v Nabrežini, g. primariju IL	\setd
ravetti ter drugim gg. zdravnikom ste mu lajšali hudo trpljenje.	hrata-
žalujoča žena Mn*n*’ s0rodstv° in ostalo »
Nabrcžina-Sežana, 7. novembra li)J^
A
^H_JZVAJANJE vseh določb posebnega statuta ")
Slovenci morajo bili pravično zastopani ivseh državnih in občinskih uradih
m , posebnega statuta je eden izmed najvažnejših členov, ki nam janiči St0J na enakopravni podlagi z italijanskim delom prebivalstva
, !* enn	.	smatra-
:t»aiv=,- najvazneiših -
? aznejso - rimJv
- " » SOBI* ^ondonske spo. ** »SlMju. Ta člen se
Jn,oslovanske r» »PravMa %*"?!. P^ocju,
h5asr*.-i
('«':",k0st pomeni, da bodo
ostali nii
glede p,
!*e»akost 1 državi ^Ied.e Političnih
#T;rkii' i,ravic
ii >dl ostalih člove-H ,a- os”°vnih svobo-; /jamcenih s žle-
,!l služb r 1Z'rsevanju
in
V» in
funkcij poT
časti;
glede dosto-
^;JglendVn UpraVne
NiiVnTl! lfga se b°-U L *ka ln juposlo-
0 o’ Va.,'avnaIi po
Nici f’°5anja jugo-Sno ila "lcni skupini, %ni n_.1Jansk1 etnični da i njuno upra lir) 2ast 0sta pravično
Pa na P°lpzajih, zla-,kak0r .• 1Sllh, Področ-3tv0 iv s°lsko nad-
S w
>o ki,, —
Sa;J Sre še iz-terese teh pre-1 ’ p
^^k°njihafIn*nJ* pri iz' < v 2 službe in
N>$iJed?.1,tvu. trgovl-
' i Nrnf? .na ^Vetn
•kakor tudi
y'V,HjU . in vodstvu
SS B,druzenj in or*a-
NsfiT^SS
se sedaj
K'va. Memoranduma‘“o ^totr,?teren1.. 1?tlk0 Pri-
.^enim delom ali ,;V» "imajo not reta« J	lr“a m njegove)
- V spričevala za ^:la 16-^2 državnih e aktivno’tlf* d« L*™. V -eh teh k.» ■», od dneva para-
rr^n° diplomo ali
' te osebe ne bodo
ovirane pri izvrševanju dela ali poklica, zaradi tega, ker nimajo potrebnih dokumentov, razen v primeru, da si jih ne bi pridobile v omenjeni štiriletni dobi;
e) enakost ravnanja glede uporabe jezika kakor je to določeno v spodaj navedeni tockt 5;
f) enakopravnost z ostalimi državljani na splošnem področju socialnega zavarovanja in penzij (dajatve za primer bolezni, penzije zaradi starosti, invalidske penzije, vključivši tudi penzije za vojne invalide in penzije članov druZin padlih v vojni).*
Izmed vseh odstavkov od a) do f) tega člena smatramo, da je najnujneje uresničti določbe, ki jih vsebuje odstavek pod b) in odstavek pod c). Oba zadevata enakost Slovencev z Italijani glede dobivanja in izvrševanja javnih služb, funkcij, poklicev in časti ter enakost glede dostopa v javne in upravne službe. V odstavku pod c) je še posebej poudarjeno, da morajo Slovenci biti na tržaškem področju pod italijansko civilno upravo pravično (fair) zastopani v administrativnih položajih.
Se ko so trajala pogajanja za dosego sporazuma je v našem dnevniku Izšla vrsta člankov, v katerih smo to vprašanje podrobno obravnavali. Se. daj, ko je sporazum podpisan, in ko statut, ki je sestavni del sporazuma, jamči enakost in pravično zastopanje Slovencev v vseh javnih službah, smatramo, da je potrebno ponovno pregledati vse javne službe na našem področju, v katerih morajo biti Slovenci enakopravno in pravično zastopani. To so v prvi vrsti državne in občinske službe ter ostale javne službe, predvsem v poldržavnih ustanovah. Za danes se hočemo omejiti na držayne in občinske službe.
Državnih uradov- je po po-dotkih. ki veljajo za stanje na dan IS- aprila 1953 v Trstu ,• V teh uradih je Zaposlenih 11.345 stalno nameščenih oseb Udi ruolo»), 4.361 name-scenc*v ie nestalno nameščenih («non di ruolo»), 1.076 pa 3* dnevničarjev Upersonale salariato«), Omenjenega dne 1* WO torej v državnih služ-„***. Tr,*rt*,„in njegovega pod-name-
morajo biti Slovenci po iz-določbah statuta, ki smo jih zgoraj omenili, pravično zastopani. Zato je prav, da
e ln stevil° njihovega osebja povrsti naštejemo-
orad
ura-
Policija
S.* **leznice
w aza
a
:<Tno rav-
cone
^rciia
V a° ravnatelj. S, ‘akse
K Ura«i
Sjrf Po,estva •Vi
stalno
osebje
nestalno | dnevni-
osebje | čarji
skupaj
4.200	301	649
2.431	209	-
1.051	53	118
969	428	
369	852	—
—	1.145	—
26	8	
57	64	2
304	4	7
196				
70	100	
38	44	
63	64			
k
VJUrad
S *rar»ki urad
Jlt davčni urad
iVt?* m°nopol P*d^rništv0
!^h*o za spo. [^^'ki ebser-obser-
»dvokatura
'sko
sodišče
pravd-
|*K^avno | hSlo n ^v;^poriVdniitvc> “hnični
vN,u^p¥k. t C kcija
ivlt.H,itkopava-
'.[1 Sil
Ul,
'«rst
°tor
VSn ac'fo
,*i|| porte
W z! 'Pero ih
Za civil-
m v kon-
St-CUs,rij0
za
‘ Ur*d [S,*; ddo
i §55 ji?««.
It ,s0o- -	er>*
199
44
12
4
2
23
94
1
8
49
57
29
12
16
275
20
32
0
4
2
17
H«k,
;K,riar‘za2*!0d
, ‘ti) Potest Pr»-
'Usi
K
>>
i S v, PriSt»-
"■ t,
Ut»di
20
2
41	
26	8
12	—
6	.
7	27
6			
244	—
8	21
4	1
9	3
29	
20	—
11	—
1 7	—
19	13
2	—
108	37
29	59
—	71
16	—
3	—
11	
107	—-
13	- .
4	14
4	
6	—
3	
1	—
20	25
60	
2 250	19 2
4.361	1.076
5.150
2.640
1.222
1.397
1.221
1.145
34
123
315
196
170
82
127
240
(78
24
10
36
29
338
33
13
8
78
77
40
13
23
307
165
120
71
25
4
2
20
11
107
33
20
9
15
V vseh teh državnih uradih nam torej daje statut pravico, da smo Slovenci enakopravno in pravično (fair) zastopani. Že v prejšnjih člankih smo re. kli, da je številčno razmerje med slovenskim in italijanskim prebivalstvom v Trstu 3 proti 5 in takšno mora biti v glavnem tudi razmerje med Slovenci in Italijani v omenjenih državnih uradih.
Toda statut nam s svojo določbo 2 pod b) poleg tega jamči pravico, da smo pravično zastopani v vseh kategorijah, ker izrecno pravi, da nam jamči »enakopravnost pri dobivanju in izvrševanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti*. To pomeni, da moramo biti Slovenci zastopani tudi v najvišjih funkcijah ter vseh ostalih kategorijah jav-
nih služb in ne samo v najnižjih kot se dogaja sedaj, pa še pri najnižnjih v veliki večini uradov slovenskih državnih nameščencev sploh ni. Odslej se bo moralo takšno stanje spremeniti. To nam jamči statut.
Sedaj si pa oglejmo drugo največjo skupino javnih služb v Trstu, ki jo predstavlja glede na svojo številčno moč, občina Trst in njene občinske službe.
Naslednje podatke povzemamo iz občinskega proračuna za leto 1953. Iz tega proračuna je razvidno, da je 3.468 občinskih nameščencev. Iz proračuna občinskega podjetja A-cegat (Azienda comunale dei servizi elettricita, gas, acqua e tranvie — občinsko podjetje za elektriko, plin, vodo in
tramvaj) za leto 1954 pa je razvidno, da znaša število vseh nameščencev tega podjetja 2.394 oseb. V službi tržaške občine je torej direktno ali indirektno zaposlenih 5.861 nameščencev.
Ti nameščenci so takole razdeljeni:
1. Občinska uprava. V omenjenem proračunu za lansko leto je navedeno pod poglavjem «efektivni stroški«, da se občinski nameščenci delijo v 9 kategorij, v katerih je zaposlenih 2.920 nameščencev; pod poglavjem posebna računovodstva so občinski nameščenci razdeljeni na dve kategoriji s skupno 548 nameščenci. Skupno torej 3.468.
Te kategorije so: (Nadaljevanje na 6. strani)
OBLETNICA VELIKEGA OKTOBRA
m
Danes proslavljajo narodi SZ in vse delovno ljudstvo sveta prvo zmago ruskega proletariata, ki je pod genialnim vodstvom Vladimira Iliča Uljanova — Lenina zrušil buržoazno oblast ln začel socialistično preobrazbo prostrane dežele
POMEMBNA RAZSTAVA PRIMORSKEGA UMETNIKA V LJUBLJANI
! (/'infUiu Im V i't b v
M svoji zreli dobi nam Pilon podaja galerijo človeških tipov z Montparnassa. med katere vokvirja tudi slovenske umetnike, s čimer morda nehote izpričuje neko predhodno občutje evropske skupnosti
VENO PILON
Leta 1922 sem si kot devetnajstleten študent ogledal v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo češko-j ugoslo-slovanskega grafika. Na lej razstavi je razstavljal tudi vipavski rojak Veno Pilon, čigar ime je šlo skozi študentovske vrste kot ime enega najbolj ekstremnih domačih modernistov in avantgardistov. Zdi se mi, da sem moral biti pri otvoritvi razstave, kajti spominjam se, da je bil navzoč tudi takratni češki konzul v Ljubljani, dr. Beneš, ki sem ga poznal z raznih ..večjih plesnih prireditev in ki seveda ni bil idem tičen s poznejšim prezifTcH-to m.
V razstavnem prostoru sem zagledal pesnika Frana Albrehta, J;i je bil takrat urednik «Ljubljanskega zvona» in kateremu sem bil pred nedavnim prinesel prav sramežljivo na ogled svoj literarni prvenec. Pogovarjal se je s človekom majhne postave in ne-kako nedoločene starosti, ce-prav si mu po kretnjah poznal, da je moral biti še mlajših let. Hodila sta od slike do slike in iz pogovora sem spoznal, da je bil neznanec slikar Veno Pilon, ki je Albrehtu tolmačil svoja dela. Nisem se jima upal pridružiti, le za njima sem hodil tn vlekel na uho, da bi ujel kak drobec gotovo prav zanimivega pogovora.
Pri slik i, ki je predstavljala neki most, sem končno ujel stavek, ki mi je dal še dolgo potem razmišljati. Fran Albreht je v svojem ironič-
nem tonu, v katerem je rad bolj samosvojih slikarjev iz
tako imenovane »ekspresionistične generacije,» ki je dokaj
govoril z mlajšimi, vprašal Pilona, kako to, da pada sen-
ca ob vznožju stebra z druge strani kot pod oboki. «Saj to je vendar nelogično!)), je dejal Fran Albreht. »Vi lahko izpremenite predmete, kakor hočete, toda zakoni svetlobe in sence morajo ostati povsod enaki.*
Pilon je nekaj časa razmišljal, kazal po sliki, to je tako in to tako, dokler ni končno našel odgovor:	»Logično
ali nelogično, to senco sem takrat tako občutil.«
Kolikor se spominjam, je Albreht vztrajal pri svojem in dodal, da človek vendar ne more eobčutitis sence.
Tako sem mislil takrat tudi sam, vendar me je, mladega in neizkušenega, slikarjev argument presenetil, V bistvu pomeni ta argument, da umetnikovo doživetje lahko jz premeni ne samo zunanje lice stvari, marveč celo pri rodne zakonitosti same!
Ob otvoritvi sedanje razstave me je snidenje s to sliko («Ponte vecchio«, jedkanica), ki je tudi izobešena, nekako čudno ganilo. Navzoč je bil tudi Fran Albreht in ves čas sem iskal prilike, da hi mu povedal svoj spomin izpred 32 let. Nisem je našel. Tudi slikarja Pilona ni bilo več v Ljubljani. Nekaj pred otvoritvijo se je odpeljal nazaj v Pariz, kjer si je ustvaril svoj drugi dom.
* * *
Veno Pilon je eden od naj-
KU'-*—•*'
i
Ciril Kosmač na Montparnassu (1951)
hrupno in programsko samozavestno nastopila v Ljubljani po prvi svetovni vojni. Kakor je v literaturi nastopil takrat Anton Podbevšek s pavovim repom svojih učencev in posnemovalcev in kakor sta v glasbi nastopila Marij Kogoj, čigar izredno ekspresivni Pilonov portret je tudi razstavljen, in pozneje Slavko Osterc, tako se je v »klubu mladiht. zbrala avantgarda takratnih mladih upodabljajočih umetnikov, med katerimi je zaozel Veno Pilon s svojim originalnim slikarstvom in s svojo kritično besedo vidno mesto.
Naj povzamem nekaj podatkov o umetniku iz uvoda, ki ga je za katalog k razstavi napisal direktor Moderne galerije, kjer se razstava prši, dr. Karel Dobida.
Veno Pilon s svojim original-septembra 1896 v Ajdooščini na Goriškem. Oče Dominik, ki je bil po poklicu pek, je bil doma iz Moše pri Koprivi v Furlaniji, od koder je v mladih letih kot pomočnik prišel na Vipavsko, kjer se je kmalu popolnoma udomačil. Bil je zemeljski človek, pri tem veseljak, imeniten pevec in zaradi svoje dobrodušnosti, poštenosti in delavnosti splošno priljubljen. Materina družina Troštov izhaja iz Podrage pri Vipavi. Mati Urška je bila mehkega značaja, resna in skoraj pesimistično vase zaprta z izrazitim, nagnjenjem k notranjemu življenju. Iz tega mešanja furlanske in sto-venske krvi izvaja umetnik sam razdvojenost svojih nagnjenj, nemirni temperament in dvojnost značajnih prvin.D
Razstava, ki obsega 150 grafik in risb iz najrazličnejših umetnikovih dob in faz, precej nazorno prikazuje nekam raztrgani in nehomogeni slikarjev razvoj v času njegovega 35-letnega umetniškega u-dejstvovanja.
Najstarejša risba datira iz leta 1919 (portret Otona Zupančiča) in najnovejše nosijo datum letošnjega leta.
Ce sem zapisal, da se mi zdi razvoj umetnika Pilona nekam raztrgan in nehomogen, potem velja to samo glede na celotno razdobje 35. let. Posamezni cikli, posamezne faze so v sebi lepo in harmonično zaključene, kar velja zlasti za dobo od leta 1919 do 1927 in za najnovejšo dobo po osvoboditvi.
Prvo razdobje Pilonove u-
metnosti je njegov sSturmciznosti.
und Drangt, vihamo, umetni-' ško in idejno revolucionarno razdobje. Umetnik ne išče zunanje lepote, marveč sta mu risba in grafika samo sredstvo za izražanje močnih notranjih doživetij. Njegova socialna tematika je pristna, neposredna in nenarejena, tako da učinkuje s svojo močno občuteno vsebino tudi danes z nezmanjšano silovitostjo. Vzemimo na primer njegovo »Lakoto*, moža, delavca (o-značujeta ga tipična čepica in zgarani «pro!etar»ki» obraz), ki pobira s skrajnim naporom spojih moči par krompirčkov s 'krožnika. Njegova predmestja, njegovi starci, ženske, ki se prodajajo, da, celo njegova pokrajina iz teh časov učinkujejo kakor krik razbolelega človeka ki čuti z vsem. kar je izkoriščano in zapostavljeno. Danes, ko je legel na to grafiko, na te risbe, prvi sej patine, ki jo daje neki stvari čas, se vsaj meni zdijo te Pilonove slike še močnejše, še izvimejše, kot so se mi zdele pred 30 leti. V teh risbah in grafikah ni nič akademizma, nič iskanega: u-činkujejo s svojo težko neotesanostjo, s težo svoje močne, krvavo podplute vsebine primarno, mogočno, skoraj surovo, Tu se s prvobitno silovit ostjo prebija nov človek, nov razred v območje umet; nos ti. Pri Pilonu ne boš občutil ehlastanja za novim izrazom*; pri tem prvotnem Pilonu je oblika samo bolj ali man) ustrezajoče sredstvu za izražanje novih silopitih psebin in doživetij. Celo njegovi portreti (Kogoj, Zupančič, Cankar, Mesesnel) in avtoportret iz le dobe učinkujejo nekako »socialno«, so gledani in podani s stališča novega človeka in novega razreda. ki si krčita pot tudi v umetnost. Ta Pilonov, «ekspre sionizem» je živ in pristen danes, kot je bil ob svojem nastanku.
Svojo pariško dobo bi mogel Pilon razdeliti vsaj v dve izraziti fazi, ki se med seboj ne ločita toliko vsebinsko, kol se ločita po grafičnih, odnosno umetniških sredstvih. Prva faza bi segala nekako od leta 1927 do leta 1949 (ali vsaj do leta 1946), kjer se Pilon še poslužuje ekspresionističnih sredstev za izraz svojega umetniškega videnja, sredstev, ki pa se postopno umikajo objektivnejšemu prikazovanju sveta. Ce je pri tem čutiti upad notranje silovitosti, pa pridobiva pri tem risba na zmerom večji jasnosti in pre-
Pilon odkrije tedaj nov svet: velemestno »folkloro«, pariško bohemo, neskončno variacijo človeških tipov na Montpar-nassu. Tu ni več čutiti Pilonovega mladostnega krika zoper krivično ureditev sveta. Tu se Pilon s lino, že skoraj suvereno ironijo posmehuje raznim tipom, filistrom in sre-čolovcem, kokotam in »umetnikom*, ki jih je oplazilo njegovo kritično oko. Vendar se v zadnjem času tudi ta ironija že umika še objektivnejšemu pogledu: Zdi se, kot da si je umetnik Pilon zastavil za svojo nalogo prikazati v grafiki in risbi celotno »tipologijo« Montparnassa. Kot izbira zoolog najizrazitejše objekte neke pasme za svoj študij, tako se je spravil Pilon na študij in prikaz vseh montparnaških tipov »brez diskriminacije)) narodnosti ali rase. Med tipi montparnaških koko t sedi Ciril Kosmač in piše svoje novele. Borit Pahor in Lojze Spacal diskutirata na Montparnassu prav kakor gruča Korejcev o korejski vojni. Tu vidimo gruče eksistencialistov z dolgimi in razmršenimi lasmi (nihil novi sub sole), literate v kavarni, potepuhe (eClochardss) na bregu Seine, diplomate, intelektualce in filozofe vseh ras in narodnosti. Galerija človeških tipov, ki nam jo prinaša Pilon iz Pariza (ali, bolje: z Montparnassa), ni po mojem mišljenju samo lepa in umetniška zbirka risb, ampak utegne imeti še vse večji pomen kot historični dokument svoje dobe, v osrčju Evrope, kot ga je videl in prikazal slovenski umetnik. (Če bi bil jaz namesto francoske vlade, hi celo serijo gladko odkupil za kak muzej).
Veno Pilon, ki nam je v svoji mladostni dobi ustvaril naš morda najpristnejš ekspresionizem, nabit z revolucionarno dinamiko in ne-potvorjenim socialnim občut jem, nam podaja v svoji zreli dobi galerijo človeških tipov z Montparnassa, med katere vešče (ne vem, če tudi zavestno) okvirja tudi slovenske u-metnike, s čimer morda nehote izpričuje neko predhodno občutje evropske skupnosti, ki je kajpada povsem nepro-gramsko. Tako se vključuje Pilonovo delo ne samo po svoji izvirnosti in umetniški potenci, marveč tudi po svoj' zanimivosti med najpomembnejše umetniške storitve po naših impresionistih.
VLADIMIR BARTOL
Naš tedenski
pregled
»Vmesne* volitve v ZDA so ta teden pritegnile pozornost javnega mnenja po vsem svetu, bolj zaradi svojega rezultata, kot zaradi tem, ob katerih se je vodila volilna borba. Za razliko ob predsedniških volitev, ko se tudi obnavlja del kongresa, kandidati na »vmesnih* volitvah ne nastopajo z nekim vsedržavnim programom svoje stranke, temveč na lastno pest obravnavajo razne, predvsem krajevne probleme, seveda pa tudi, čeprav bolj postransko, splošno državno politiko. Tako imajo te volitve bolj notranjepolitični pomen.
Vendar so letošnje volitve prerasle ta notranji pomen. Razlogov je več. Prvi je ta, da se je naenkrat v obeh do-tnih kongresa ustvarila nova večina, nasprotna od prejšnje, tako da bo odslej republikanska Eisenhotperjeva u-prava morala vladati z demokratično večino v predstavniški zbornici in tudi v senatu. To pa seveda predstavlja za vso vladno politiko svojevrstne probleme.
Drugi razlog, da je pomen volilnih rezultatov v ZDA večji od strogega ameriškega okvira, je ta, da so se v volilni borbi kresale razne tendence, katerih vpliv se je kazal tudi *> usmeritvi ameriške zunanje politike. Pri tem nam volilne rezultati nikakor ne dajejo neke izenačene slike, deloma zato, ker bi bilo že prezgodaj govoriti o neki določeni orientaciji ameriškega volivca, deloma zaradi, poseganja čisto krajevnih problemov in pojavov osebnega vpliva tega ali onega kandidata v izid glasovanja. V mnogih državah ZDA se je zgodilo, da je bila v predstavniško zbornico izvoljena večina republikancev, v senat pa večina demokratov ali narobe ali da se izid v kongres ne sklada z izidom guvernerskih volitev.
Eno pa je mogoče ugotoviti; na volitvah se je pokazal poraz skrajne republikanske desnice, ki jo, čeprav ne povsem točno, ponavadi označujemo s skupnim imenom makartizem. Poslanski stolček samega MacCarthgja ni bil v nevarnosti, ker njegov mandat še ni potekel, toda njegov vpliv je dobil resen u-darec. Pri tem ne gre samo za to, da bo bojeviti senator iz Wisconsma izgubil predsedstvo *švojega» preiskovalnega pododbora in s tem glavno možnost za rogoviljenje; demokratična večina v senatu (demokrati imajo večino pravzaprav samo z glasom edinega neodvisnega senatorja, nekdanjega republikanca Wayna Morsa) bo namreč na predsedstvo senatnih komisij in odborov postavila svoje ljudi.
Osebni MacCarthgjev poraz se kaže V tem, da skoraj po pravilu niso bili izvoljeni republikanski kandidati, ki jih je on podpiral, medtem ko je bil na primer izvoljen (čeprav je izvolitev še sporna) edini republikanski kandidat, proti kateremu je rogovi lež poskušal postaviti nekak svetov — Clifford Case iz države Neto Jerseg, ogorčen nasprotnik MacCarthpjevih metod. Ko republikanci ne bi bili izgubili senatorskega mesta v državi Oregon, s katerim so zatrdno računali, bi ironija usode hotela, da bi bil MacChar-thg ostal predsednik preiskovalnega pododbora prav z glasom svojega nasprotnika Casea...
Tem udarcem, ki so padli po MacCar thgju osebno, je treba prišteti še neuspeh nekaterih najbolj ekstremističnih republikanskih kandidatov. V tem smislu pomenijo a-meriške volitve vsekakor pozitiven znak in novo potrdilo tendence, ki je bila opazna že dalj časa, da je javno mnenje sito MacCarthgjevega lova na čarovnice in da je njegova zvezda v zatonu, z njo vred pa tudi zvezda raznih drugih nepoboljšljivih nazadnjakov tn
mračnjakov. Da bo mero o* sebnega poloma zvrhana, bo zdaj o predlogu, naj se Mae Carthgju zaradi nekaterih njegovih nastopov izreče ukor, razpravljal senat z demokratično večino.
Druga precej nedvomna u* gotovitev je ta, da je ameriško javno mnenje razočarano nad dosedanjo republikansko upravo. To razočaranje s* morda najbolj kaže med sicer tradicionalno republikanskim podeželskim prebivalstvom. Farmarji so marsikje prekrižali račune republikanskega vodstva in šli, verjetno prvič v življenju, volit za demokrate. Od mnogih volilnih obljub iz leta 1952 je večina ostala na papirju, za tiste, ki so bile izpolnjene, pa volivci vedo, da je Eisenhotver z njimi prodrl v kongresu proti volji dela republikanske stranke in z znatno podporo demokratičnih glasov.
Ne bi pa mogli reči, da so volitve pokazale zaton Eisen-hotverjevega osebnega vpliva. Nasprotno, precej splošno mnenje je, da je Eisenhotver-jev aktivni poseg v volilno kampanjo v zadnjih dneh odvrnil od republikanske stranke grozečo katastrofo in preprečil, da bi se demokratična zmaga sprevrgla v plimo, kakršna je bila na primer Bi-senhoiverjeva zmaga pred dvema letoma.
Toda to še ne pomeni, da predsednikov vpliv ni v nevarnosti. Čakata ga dve trdi leti vladanja s kongresom, v katerem ne le prevladuje nasprotna stranka (po mnogih svojih načelih je Eisenhotver sicer bližji demokratom kot republikancem), temveč ki bo iz strankarskih razlogov poskušala ugled glavnega repu blikamkega. predstavnika čim bolj okrniti. Londonski «Times* je primerjal sedanji Ei-senhowerjev položaj s položajem, v katerem se je znašel Herbert Hoover leta 1930, ko so mu «vmesne» volitve spodnesle republikansko oporo v kongresu in ko je moral sredi najhujše gospodarske krize nemočen čakati, kdaj ga potek mandata reši iz zadrege. Leta 1932 je bil nato za predsednika ZDA izvoljen Franklin D, Roosevelt. Zdaj v Ameriki, čeprav položaj ni rožnat, ni gospodarske krize kot v letih Hooverjeve muke — toda namesto tega se je začel svetovni položaj precej hitro spreminjati, tako da ga ameriška diplomacija z metodami, ki jih je uvedel Ei-senhotverjev zunanji minister Dulles, nikakor ne tpore vel obvladovati.
V tem pa je verjetno glavni zunanjepolitični pomen a-meriških volitev. Preveč bi bilo sicer trditi, da so se volivci v ZDA opredelili povečini za demokrate iz razlogov, ki jih je narekovalo gledanje na zunanjo politiko. Nedvomno pa je serija neuspehov, ki jih je doživel Dulles v tem letu, prispevala k temu, da se je zmanjšalo zaupanje v republikansko upravo in morda tudi v njene zunanjepolitične metode. Pridiganje preventivne vojne in «množičnih represalij«, nasprotovanje možnosti pomiritve (kot na primer med ženevsko konferenco, pa tudi kasneje), politika «močne roke« itd. — vse to je pokazalo mnogo manj uspeha kot Achesonova politika po načelu «containment» (nekako: ((zajezitev» sovjetske nevarnosti). Poleg tega je moralo postati opazno, da se je ameriška politika zaostrila prav v času, ko je začela svetovna napetost popuščati in da mora takšna politika v takšnih okoliščinah postati odkrito napadalna, ali pa zaradi svojega anahronizma doživeti še hujši neuspeh.
Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo prišlo do določenih sprememb v metodah ameriške zunanje politike, dasi sicer posebnih preokretov v njeni
(Nadaljevanje na 6. strani)
SE DVE PREDSTAVI	SKUPIN
rana gledališča Verdi preve- ———— . —■: "  ............  —	... — .............—-------
hka za tako intimno komor-	  .
piraisdlllo: Zadošč6ni6 ob poštenju
mi je slušni organ nenadoma	”
tako opešal, da sem prešli-	Ti	®	^
“ MU) D EMI: Z o i* a, dan in noc
V ospredje pri na pol (ali do Inčetrtine) prazni dvorani.
‘ naslednji predstavi me ie Potolažil italijanski kolega — recenzent, z izjavo, da je tudi °n, čeprav je sedel v tretji vrsti, preslišal toliko kot ves tekst. Krivdo ne morem pripisovati skupini, ki je naštudirali igro Pirandellovi kon-cepciji primerno, pač pa dej-stvu- da ne gre metati vse v isto vrečo (v tem primeru v dvorano «Verdi»). Zato si zal ne upam pisati o meni doslej neznani Pirandellovi komediji.
Kur se same igre tiče, so spet pokazali igralci Cimarove skupine, da je njihova moč predvsem v sproščeni in rafi-
nirano veristični konverzaciji, ki pozna vse odtenke in modulacije glasu za izraze čustvenega vibriranja, Ce sem preslišal velik del teksta, pa sem zato lahko sledil zelo diskretni igri, ki se je najbolje izražala v neznatnih gibih in vzgibih rok in telesa. To velja prav tako za vodjo skupine, Luigija Cimaro (v igri Angelo Baldovino), kakor za igralko Anno Mario Guarnierijevo (Agata Renni), ki v tej vlogi ni imela sicer prilike razviti vseh svojih igralskih zmožnosti, ali za Enrica M. Salerna, ki je kljub diskretnosti vlage in igre podal Mau-
rizia zelo niansirano, pa tudi za Germano Paolierijevo (gospa Maddelena) in ostale.
Kot sem že omenil, je bila dvorana «Verdija», kljub temu, da so to igro letos prvič igrali, več kot do polovice prazna. Zato obžalujem, da igra ni mogla imeti več resonance v občintsvu, ki je sicer igralce za fino izvedeno igro nagradilo z več aplavzi.
* * *
To Nlcodemijevo igro (avtor je znan širokemu občinstvu zlasti po svoji komediji «Scampolo«) sem gledal približno pred 30 leti v ljubljanski Drami. V komediji nasto-
pata samo dve osebi in če prav spominjam, sta vlogi igralg v Ljubljani Saričeva in Jan. Potek igre sem bil sicer pozabil, v spominu Da mi je ostalo razpoloženje, »štimung«, ki prepleta to ljubko delce: nekakšen rosno mladostni spev ljubezni dveh mladih ljudi.
Srečanje s to kljub virtuoznemu dialogu sveže mladostno napisano igrico me je po tolikih letih, kljub rahli plasti prahu, ki ga je čes pogrnil po njej. ponovno ogrelo. To pa predvsem zaradi izvrstne igr* obeh protagonistov,
Anne Marie Guarnierijeve in Enrica Maria Salerna.
Ker poteka letos 20 let od smrti avtorja Darija Nicode-mija, je v njegovo počastitev spregovoril vodja skupine Lui-gi Cimara nekaj toplih besed, pri čemer se je spominjal zlasti nekaterih dogodkov okrog krstne predstave komedije «Zora, dan in noč«.
Napisati igro, v kateri nastopata skozi vsa tri dejanja samo dve osebi, je že samo po sebi najmanj akt dramaturške bravure. In če je igra, v kateri se relativno zelo malo zgodi, povrh vsega
še do kraja zanimiva in napeta, potem je to že upoštevanja vredna storitev. Dejanje je v nekaj skopih stavkih naslednje: dekle in mladenič se po neključju srečata ob zori v gozdu. Mladenič spremlja dekle do doma in jo na vrtu ogovori. Ljubezen na prvi pogled. Fant mora na dvoboj «brez repa in glave«, ki je bil nevede in nehote povzročen po tem neznanem dekletu (Zora). Opoldne se vrne mladenič od dvoboja nepoškodovan. Oba sprožita drug v drugem ljubosumje. (Dan). Po popoldanskem kregu se on zvečer kljub temu vrne in ona ga pričakuje. Viharji so pomirjeni, čar noči povzroči svoje. (Noč). Simbolika te ko-medijce s človeškim žvljenjem ni težko pogodljlva. V kolikor bi je nekdo ne razumel, jo avtor sam skozi junakova usta komentira v tretjem dejanju.
Scena in režija sta dala okvir izvrstni igri obeh protagonistov. Kostumi iz dobe pred 30 leti so opravili svo-
je. Igra sama se izčrpuje v samem dialogu, ki sta ga oba protagonista, Anna Maria Guarnieri kot Ana in Enri-co M. Salerno kot Mario, obvladala z neverjetno tehnično bravurnostjo in čustveno nian. siranostjo v vseh skalah človeških strasti: od najnežnej-še zaljubljenosti do najbolj vihravih izbruhov ljubosumnosti. Pri tem sta držala občinstvo, ki ga je bilo spet komaj za polovico dvorane, v neprestani napetosti, ki se je stopnjevala do idiličnega zaključka. (Prav sam zaključek je žal najšibkejša stran Nicodemijeve komedije.)
Oba igralca sta pokazala poleg mladostne zanesenosti tudi tolikšno obvladanje odrske, zlasti pogovorne (konverzacij, ske) tehnike, da ju moremo prištevati med najizrazitejše predstavnike mlade italijanske igralske generacije. Občinstvo je oba protagonista nagradilo z zasluženim priznanjem.
VLADIMIR BARTOL
TATICA
Slonela sem na oknu in-čakala. Ob tisti uri je iz sosednje hiše, ki je bila spremenjena v karabinjersko kasarno, prihajala Mica. Naposled so bili uslišali njen obupni jpk in njeno prošnjo. Dovolili so ji, da je hodila v spremstvu stražarja krmit prašiča, ki je od tistega dne, ko so jo bilj zaprli, krulil pred praznim koritom. Nedvomno je bilo, da je bila kriva in je v svoji kratki pameti storila nekaj, s čimer bi bila lahko prizadela drugim mnogo gorja. Zato ?o bili nekateri nanjo hudi, nekateri pa so jo kljub vsemu prizanesljivo pomilovali, češ da je reva in si je hotela pač pomagati. Vsi pa so o-življali njene davne, tedaj že pozabljene zgodbe, zaradi katerih je bila zdrknila pod
rob, kjer ni rešitve.
•
Tudi v mojem spominu je vstajala njena podoba, kakršna se mi je bila še dekletcu zarezala v dušo. S teto sem šla po cesti in nenadno se je bila znašla pred nama. Na sebi je imela svetlo, ohlapno bluzo in dolgo, ma-hedravo kmečko krilo z mnogimi gubami. Za njo se je skrival debelušen fantek, Ki je bil tako bel in rdeč, kot bi ga bil kdo zamesil iz mleka in krvi.
«Mica, ali je ta tudi tvoj?« jo je bila nagovorila teta. Glas ji je bil popolnoma drug intimel je tisti prizvok, s katerim odrasli nehote odkrivajo otrokom prav tisto, kar bi jim radi zamolčali. «Moj je,» je prikimala Mica. Na njenih ustnicah je obležal bolesten nasmeh. Nikdar pozneje nisem videla nasmeha, ki bi bil tako poln trpkosti in grenkobe, in ki bi izražal toliko prezira. Toda moji tet; očitno ni bilo dovolj, kar ji je z njim povedala, zato je z očmi prebegnila fantiča, ki je oil pravkar pokukal izza materinega krila, in vprašala: «Pa kje si dobila to?» Tedaj je Mica privzdignila obe rameni. Iz njenega grenkega nasmeha se je izvilo:	«Ah.
saj veš!» Nič drugega ni rekla in šla naprej. V moje srce pa se je bila v tistem trenutku prikradla senca njenega gorja. Naj bi bila še tako spraševala teto, bi ne bila dobila odgovora. Od tistega trenutka dalje me je začela zanimati Micina u-soda.
Izluščila sem jo počasi, kos za kosom, deloma Tz tega, kar so si ljudje skrivnostno šepetali, deloma iz načina, kako so to povedali, in ni bil ne prezir ne sočutje, pa bi bilo vendar lahko oboje. Bila je pač reva in da ni Matica, njenega ženina pobralo v Karpatih, bi je življenje gotovo tako hudo ne klestilo. Tako pa jo je pričelo klestiti prav v tistem trenutku, ko je privekal Matiče na svet in ni smela v cerkev, da bi prižgala blagoslovljeno svečo in bi župnik izmolil obredno molitev očiščenja. «Potrpi, Micka, vse bo dobro,» jo je bil tolažil Matic, ko mu je bila povedala, kako je z njo. Pobožal jo je bil po laseh in v spokojnosti njegovih oči je tlelo toliko upanja. Kako bi mu ne bila verjela, da se jima nasmehne sreča, ko bosta ujčkala svojega otroka!
Dva dni po tistem pa je zagrmelo. Cez noč so bili po hišah nabili lepake. Na njih je bilo napisano, da cesar kliče pod orožje in skoraj bi si bila izjokala oči, ko je tekla za vozom, na katerem so se bili odpeljali fantje. Matic je povešal glavo, bilo mu je prehudo in dolgo ni mogel najti nobene prave besede «Kaj bi, Micka, ne bo dva meseca, ko bomo spet doma,» so ji govorili drugi. Njej pa ni bilo do njihove tolažbe, «Mat.ica ne bo,» so ji pela kolesa. »Nikoli! Nikoli!« , ji je nabijalo v srcu. Potem je voznik iznenada nategnil vajeti kot da mu je dovolj njenega hlipanja. Zlobni jeziki so bili naščuvali Matičevo mater in starka se je jeia obotavljati, da bi jo vzela k sebi. Utrnilo se je še tisto majhno upanje. Da je v zimskih mesecih. lahko preživljala sebe in otroka, je postala vojaška perica.
Za Matičetom je bila prišla Micka na svet in Januš, njen oče, je Mici obetal, da jo po vojni z otrokoma vzame s seboj na Češko. Hiša je bila prazna, odkar je moral zdoma in zdaj je čakala nanje. Otroka bi se igrala zunaj na pesku. Imela bi psa in muco in zajčke. Januš bi zjutraj hodil v steklarno na delo. Saj bi bilo skoraj tako lepo kot v pravljicah, k1 i*h ie kila slišala, ko je bila še sama otrok. Ali ko je Januš odšel, se je ponovilo isto. Nekega dne so ji vrnili pismo in čez Janušev naslov je bilo za pisano — «Pogrešan».
Tako tuje in zlovešče so bile tiste velike črke in sprva niti ni vedela, kaj ji pripovedujejo. Samo srce je slutilo, da je tudi Januš mrtev, da je odšel tudi on za vselej, kakor je odšel Matic. Začeli so se dnevi bolj orni od noči in noči bolj dolge od leta Iz vročičnega polsna jo ie tolikokrat predramil glasek. Matiče je bil, ki
je spraševal:	(Mams, kdaj
boš pekla kruh?« «Morda jutri, morda pojutrišnjem,« tako mu je bila odgovorila. Za hip je utihnil, nakar je spet pričel: «Mama, jaz ne morem spati. Povej, boš res jutri pekla kruh?« Na pol je zlezel izpod odeje in v temi se je svetila njegova bela ročica. Morala mu je prigovarjati, naj vendar zaspi, da ne prebudi Micke, ki se ne bo več dala utešiti. Vso noč se ji je potem zdelo, da sanja o visokem belem mlečnem kruhu. Zjutraj jo je predramila skrb, kaj naj skuha da ju nasiti.
In v tej skrbi ji je potem prišel Jozve naproti. Ko mu je razkrila svoje težave, ji je še isti večer prinesel moke in sladkorja. «Kajne, mama jutri pa boš res pekla kruh«, je rekel Matiče. Za veselje je obema otrokoma naredila prav majhna hlebčka kruha, in ves dan sta ju nosila okoli. Zvečer, ko je prišel Jozve. sta mu obadva zlezla na kolena in gugal ju je in se jima smejal, kakor da bi bila njegova. Sprva mu je iz hvaležnosti vračala dolge, koprneče poglede, ki so se ustavljali na njej. Sčasoma so ji postali nepogrešljivi. Cernu bi ne živela, ko pa je vojna in življenje ne pometi, več tistega, kar je pomenilo nekoč. Želela si je samo, da bi bilo tako še dolgo in skorajda se je bala konca.
Jozve je ni vabil s seboj, .kot jo je vabil Januš in niti enkrat se ni oglasil, ko je odšel. Pravzaprav še ko je dobila Jožka, ji ni bilo kdo-
Mara Samsa
ve kaj do tega, da bi mu sporočila. Tako ali tako bi se nič ne spremenilo. Človek se vsemu privadi, in če je delala poprej za tri, bo zdaj za štiri. V kuhinji ni zmanjkalo cul in vojaki so bili videli njeno stisko. Skoraj nihče ni prišel več prazen. Prijetno je bilo ob večerih, ko so posedali ob ognjišču, se igrali z otroki in v vinu tešili svoje skrbi. Tudi ona se je rada pošalila in jim bila zdaj sestra, zdaj ljubica. V njihovih očeh ni bilo očitanj. Njim ni bila -tista ženska’, ki se "Je tolikokrat ip tolikokrat pregrešila, kot so pravili ljudje.
Cule s perilom se niso je-r.jale kopičiti tudi potem, ko je bilo že konec vojne. Med njimi sta zrasla Matiče in Micka in Jožko in Drejče, ta zadnji sad njenih prepovedanih ljubezni. Prej je prala avstrijski, za njo italijanski vojski in živela za otroke, ki jih je dobila v zameno za Matica in Januša. Za ljudi je bila seveda izobčenka in niso ji rekli drugače kot Mica, pri tem pa zategnili njeno ime, da je bilo čutiti, kako se ji posmehujejo. Toda, kaj bi tisto! Ze zdavnaj je bilo, odkar jo je jenjalo boleti. Prišli so dnevi, ko je Matiče pričel hoditi v šolo in je bil že za pastirja in je ona pričela računati, kako ji bo sčasoma v pomoč.
Zdaj pa naj bi kradla tn bila tatica. Ali ni nekje meja, kjer tatvina ni tatvina in greh ni več greh? Ni H bila ona z vsem svojim življenjem nekje preko te meje? V spremstvu stražarja je zdajci stopila na cesto s trudnim. pojemajočim korakom, s kakršnim ne hodijo ljudje, ki bi radi čemu ubežali, marveč samo taki, ki nosijo v sebi bridkost in jim vse telo razbičano od te bridkosti. Na glavi je imela v trikotnik upognjeno vrečo, ki naj bi jo varovala pred dežjem, in v kateri je potonila njena o-hlapna bluza in mahedravo krilo. Tudi obraza ji skoraj ni bilo videti, tako globoko je bila poveznjena na oči. Zadaj pa ji je padala po hrbtu dol do gležnjev, zato se je zdelo, ko da se sama pomika naprej. Človeka pod njo pa več ni, ker se je bil spremenil v brezpravno, brezoblično gmoto.
V vidni odmaknjenosti ie šel stražar. Tudi njegova hoja je bila trudna in počasna, ko da mu je še v noge stopilo breme Micinega gorja. To ni bil tak stražar, kot so bili drugi stražarji, ali kot je bil morda drugače tudi sam. V tistih trenutkih sta se nekam umaknila ponos in oholost in upognila so se stasita pleča. Desnica je nekam prelagodno, za stražarja z nenavadno kretnjo držala za puško, ko da se noče dotikati orožja. Obraz mu ie tonil v sivini megle in dežja. Videti je bilo le trzanje ustnic, ki so se premikale in momljale nekaj predse, kar naj bi slišala le Mica, in kar naj bi ji povedalo, da jo bodo izpustili. Tako kot se je prizadeval, da bi ji to dopovedal, tako se je krčila razdalja med njima. Nekaj bežnih hipov sta stopala celo vštric, za ttm je korak zadržal, ko da se je spomnil, da ji sme biti samo stražar. Na vogalu sta zavila na desno in cesta je bila spet prazna. Na njej je šumel le dež, ki je v dolgih,
enakomernih curkih lil po razmočenem pesku.
Se sem slonela na oknu, še sem čakala in strmela ra prazno cesto. Megla in dež sta se kot nevidna zavesa spuščala ria tisto poslednjo Micino zgodbo, povsem drugačno od njenih prejšnjih, in zaradi katere so jo bili zaprli. Za to zaveso je vstajal pokopališki zid, čez katerega je bila lezla, ko je Franceljnov Francelj zjutraj navsezgodaj peljal na njivo gnoj. Ta Franceljnov Francelj je zaradi Mice na mah postal najzanimivejši človek v vasi, edino upanje vseh ljudi, edina priča Micine tatvine in njen edini tožnik.
Sprva mu niso hoteli verjeti, češ, kaj bodo revi tro-barvni trakovi. Kako naj bi se ona domislila vencev, ki so jih bili na dan vseh svetnikov položili na vojaške grobove. Samo v mladih razgretih glavah se je mogla poroditi ta misel. Zato je bilo izdano zaporno povelje, zato so bili polovili vse fante. Toda Franceljnu so se bili zasmilili, pa je stopil na karabinjersko postajo in vztrajal pri svojem. «Mica je bila«, je povedal brez ovinkov, »Tudi meni se je čudno zdelo, zakaj neki leze preko pokopališkega zidu, kot da bi ne bilo vrat. Zadrgnem vajeti pri vozu, pustim konja sredi ceste in stopim pogledat. Brskala je po vencih, trakovi so bingljali v njenih rokah. Kdo ve, čemu ji bodo, sem pomislil. Mica je pač Mica, samosvoja in čudna, odkar jo človek pozna. Vrag naj jo vzame! Pustil sem jo in stekel k vozu«. Franceljnova italijanščina je bila sicer pomanjkljiva, a nazadnje jim je le dopovedal. Poslali so bili po Mico in med jokom je izjecljala,, da ni hotela krastl- Za trakove bi bilo škoda, da bi jih dež uničil. Razrezala jih je in še-šila iz njih vojakom ovratne rutice. Zaslužek s pranjem je težak, Drejče nima čevljev za zimo, Jožku mora. kupiti hiače, preden pojde služit. Tako je bila pričela svoj zagovor in še dol na cesto je spremljalo Franceljna njeno ihtenje. Tisti večer pa so pri Franceljnovih pili pozno v noč in fantje so plačevali liter za litrom.
Minilo je nekaj časa in izza vogla se je spet prikazala vreča. Od nje je tako curljalo, da se je zdel človek pod njo še bolj majhen in nebogljen. Samo na pragu kasarne se je temu človeku za kratek hip vrnila njegova človečnost. Tam je Mica namreč postala, se ozrla na cesto, kot da išče na njej tisto poslednje, kar je izgubila in zaihtela je v krčevitem joku, ki se je prebijal skozi dež.
2e naslednjega dne so jo bili izpustili.
! ANGELO CERKOVNIK
MLADOST
(Foto Bubnič)
RjavčeK
Bila je pozna, deževna in mrzla jesen. Kmetje so imeli z otavo velik križ. Škrjancev Vide pa je imel srečo, ujel je
nekaj sončnih dni, pokosil veliko livado in otavo kar lepo posušil.
Ali bi jo sušil še en dan? se je vprašal in pogledal proti jugu. Nebo je bilo rahlo zastrto z drobnimi belkasto-sivimi oblački.
Ne, je sklenil, še danes popoldne vprežem kobilico Bistro in spravim otavo domov. Ko je pomislil na Bistro, mu je srce od veselja vztrepetalo. Ne, takšne živali ni imel nihče ne na tej ne na drugi strani Snežnika. Pa njen žre-biček Rjavček! Ves se je vrgel po svoji materi Prav tako ponosen je, prav tako vitek, uren, gibčen, pa bister, bister! Videtu se je srce kar smejalo.
Koj po kosilu je Vide vpregel Bistro in se usedel s svojo ženo Tončko na voz. Zre-biček Rjavček, ki je sprem-
NAŠIM	SO
Napravite si mapo
Danes vam povem, kako si napravite mapo za zvezke.
Lanskoletna mapa gotovo ni več cela, mnogi pa je sploh niste imeli. Torej, pionirji, na delo! Sami boste zadovoljni, tovariš učitelj pa prav tako. vsaj vaši.zvezki ne bodo imeli več «oslovskih ušes«.
Za delo lahko uporabite platnice stare šolske mape. toda preden jih uporabite, jih lepo očistite. To storite najbolje, če jih očistite s koščkom stekla ali s smirkovim papirjem. Ce pa stare mape nimate, izrežite iz debele lepenke dva pravokotnika, ki morata biti 1 cm večja kakor vaši zvezki. Zunaj mapo prevlečemo s pisanim papirjem, če pa tega nimate, z močnim ovojnim papirjem. Dobri risarji pa lahko nanj tudi nekaj narišejo. Papir, s katerim prevlečemo mapo, izrežemo v dva pravokotnika, ki morata biti vsaj za 2 cm večja kakor lepenka. Papir in lepenko režite z ostrim nožem in ne s škarjami. To storite tako. da pri rezanju vedno podstavite lepenko ali kos lesa, kajti sicer bi poškodovali mizo in mamica bi bila huda. Konico ostrega noža vlecite tesno ob železnem ravnilu. Le tako bo rob. lepenke gladek in raven.
Nato papir namažemo z lepilom in ga prilepimo na lepenko, kakor kaže skica 1. Pri robovih bodite previdni. Zatem prilepimo še pod-lcgo — skica 2. Podloga
s IZ'c* z
tu** J
f/ r.
Fq"
mora biti za 2 cm manjša od lepenke. Ko ste to storili, obtežite oba dela mape. da se dobro zlepita. Za to ni nujno potrebna stiskalnica, kakor jo uporablja knjigovez. Najbolje je. da vzamete dve deščici in ju obtežite s knjigami. Nato poprosite mamp, naj vam da I cm širok črn trak in ga potegnite skozi platnice mape, kakor kaže skica 3. Tako je mapa gotova. Sedaj upam, da ne bo več zvezkov z «oslovskimi ušesi«.
Slavica
UGANKE
Neka: denarja dam zanj, pogledam se vanj,
pa mi pokaže obraz, kakršnega imam jaz.
(oiapajSo)
S platnom hiša je pokrita, iz platna so zidovi, in platnena hiša vsa je, okrog nje gozdovi.
(Šotor)
Mnogo paličic na kupu pa jih v čepu nosiš, a le eno vzameš v roke, ogenj iz nje natrosiš.
(Vžigalica)
Kapljica črna, kapljica ena mamici pismo napiše, a kapljica ena na prt potočena — je mamica huda in vzdiše.
(Črnilo)
Zajec
v levji
in osel vojski
Nekoč je lev zbral veliko vojsko. V njej so bile vse živali, kar jih je na zemlji. Razvrstil jih je v bataljone in prav strašno jih je bilo videti. Med vojščaki sta bila tudi osel in zajec. Ko Je lev tako lepo uredil svojo vojsko, je poklical medveda !n mu ukazal, naj pregleda bataljone, če so dobro razvrščeni.
Medved je hodil naokrog in pregledoval vojsko. Ko je prispel do osla in zajca, se je začel na ves glas smejati.
»Ej, bratec, zakaj pa se tako smeješ?« ga vpraša lev. »Ali ti ni všeč moja vojska? Ce ti kaj ni po volji, ti dovolim, da urediš bolje, kot sem to storil jaz«.
«Ne. presvetli car«, je odgovoril medved, «ne smejem se' zato, ker mi he bi bilo všeč. Od kod naj bi znal bolje razporejati vojsko kot ti?! Smejem se oslu in zajcu, ki sta prišla v tvojo vojsko. Kaj ti bosta le pomagala v boju? Mar misliš, da bo mogel osel držati puško in mahati s sabljo? Ali pa zajec! Misliš, da bo čakal sovražnika, ko se bomo borili? Vidiš, presvetli car. zato se »mejem«.
«0, medved. nimaš prav!« mu pravi lev. »Ni tako, kakor ti misliš o oslu in zajcu. Tudi ta dva ml bosta pomagala. Ce osel ne bo mogel nositi puške in vihteti sablje, bo trobentar, pa bo s trobentanjem sklical na kup čete, ce bodo razbite po hribih in dolinah. Zajec pa bo naš urni sel, ki bo nosil vesti od čete do čete. Kaj praviš na to, bratec?«
«Nič ne morem reči. presvetli car«, je odgovoru medved. »Prav imaš,
zares je tako in dobro si to uredil. Veliko glavo imam, a ti si le pametnejši od mene«.
Vse dolge noči...
Vse dolge noči v mir plava čri. čri...
Od mraka do zore med breze in bore, čez grozdje se sklanja, o sončecu sanja, se z roso umiva, nikoli ne sniva. —
Vse dolge noči v mir plava čri.^čri...
Se v rosah leskeče in v vetru trepeče, se zliva v poljane, ki ždijo zaspane.
In v rožnate ajde čri lije iz brajde.
Vse dolge noči v mir plava čri, čn.„ MANKO GOLAR
Trije lovci
Bili so trije .lovci, dva nista imela orožja.‘tretji pa je bil brez puške.
Nekega dne so cdsll na lov, da bi prepodili tri zajce. Dva zhjea sta zbe*,
žala, tretjega pa niso dobili. Tistega, ki ga niso dobiU, so odnesli domov.
Pa so prišli pred neko hišo, ki ni imela zidov, ne oken in ne strehe. Poklicali so gospodarja, M ga ni bilo tu, in mu dejali:
»Daj nam, gospodar, kak lonec, da bomo skuhali zajca«.
Gospodar jim odgovori: «Tri lonce imam. Dva sta razbita, tretji pa nima dna«.
«Prav dobre!« so dejali lovci.
Vzeli so torej lonec, ki ni imel dna in so v njem skuhali zajca, ki ga niso dobili. Tako so se do sitega najedli in potem odšli domov.
Prosim...
Bilo je nekega dne pri kosilu. Milin kozarec je bil prazen.
»Mama, vode,« pravi MTa.
Mama ne odgovori.
»Vode hočem, mama,« ponovi Mila. Mama pa ji namesto da bi ji dala vode, pove kratko povest.
»Nekoč je bila neka čudna votlina. V njej so bile vseh vrst lepe in dobre stvari. Ko so ljudje culi za to bogastvo, so si prizadevali, da hi se dokopali do tega zaklada. Eni so kopali z velikimi kladivi, drugi so kričali in se tepli. Pečina je pa ostala vedno
rvvt a
Končno pa. nekega le-
pega dne pride neki človek, ki je rekei zelo prijazno samo eno besedico In votlina se je takoj odprla.
To je bila besedica, čarobna besedica...«
«Je to bilo: .prosim te’?« je povprašala Mila, ki je znala vedno razumeti mamine zgodbice.
Lisica
in miška
Pogovarjala se je lisica z miško čez potok: »Miška, miška, zakaj pa imas tako umazan nosek?«
«Zemljo sem kopala,« ji odgovori miška.
«Zakaj pa si kopala zemljo?«
«Luknjo sem kopala.«
«Zakaj pa ti bo luknja?« vpraša lisica.
»Da se bom vanjo skri-
>5
m
la pred tabo,« odgovori miška.
Lisica se je popraskala za ušesom m dejala:
»O. prav nič ti ne do pomagalo, pred luknjo te bom počakala in ujela.«
«Jaz pa imam v luknji sobo z mehko posteljo, pa bom na njej spala.«
»Ko bos lačna, boš rada pnšla iz luknje,« ji pravi lisica.
•»Da, pa imam v tej luknji tudi shrambo in v njej hrano.«
»Potem ti bom pa kar razkopala tisto luknjo in te potegnila ven,« se Je zdaj razjezila lisica.
»Ej, ej, zvitorepka, ta moja luknja Ima še druga vrata, pa bcm ubežala skoznje — hop — hop — hop!«
Ijal Bistro na vseh njenih poteh, je tudi to pot dirjal ob svoji materi, viharno poskakoval. se prešerno prekuceval, dirjal daleč naprej, se spet vračal, pogledal s svojimi čudno lepimi očmi zdaj svojo mater Bistro, zdaj svojega gospodarja Videta pa spet zdirjal, kakor da ga je vzela burja. Bil je prelep. Mehka žametna dlaka se mu je v nekoliko medlem sončnem blišču kar lesketala.
«Lepa otava! Poglej, kakšna kopica, Tončka!« je dejal Vide, ko so se pripeljali na livado.
«Lepa!» je pritrdila Tončka.
»Sena je precej na skednju, zdaj spravimo pod streho še otavo, pa bomo lahko brez skrbi spali. Za Bistro in Rjavčka, za Lisko in junčka, za vse bo več ko dovolj!« je zadovoljno menil Vide in urno z rogljami zajemal otavo ter jo metal na voz. Tončka mu je pridno pomagala, zakaj dan je bil že kratek, bližala se je že noč, pot do doma pa se je vlekla.
«Urneje, Tončka! Z juga se valijo črni oblaki. Nič dobrega nam ne obetajo. Zdaj zdaj se bo ulilo!«
Tončka je hitela, Vidfe prav tako. Čeprav je pihal hladen veter, sta se oba pošteno spotila. Slednjič sta voz naložila.
«Ne vem, če bo Bistra speljala, voz je težak, otave več, kot sem mislila, klanec pod našo lesenjačo pa strm!« je glasno premišljevala Tončka.
»Kaj, Bistra da ne bi speljala?! Ali si prave pameti, ženska?« se je Vide zasmejal.
Tončka ni odgovorila, mislila pa si je svoje.
Z- juga so se leno valili čr-nosivi, umazani svinčeno težki oblaki. Vide jih je zaskrbljeno pogledoval. Vpregel je Bistro in zavihtel bič, da se je pok razlegel daleč po dolini.
«Hi-jo, Bistra, potegni!«
Bistra je potegnila, a čutiti je bilo, da ji to pot vožnja dela težave.
«Daj, daj Bistra, kaj onegaviš, pošteno potegni!«
Bistra je napela vse svoje sile in potegnila- Ozrla se je in očitajoče pogledala Videta. Pretežko je, preveč ji je na-.loijjjL Sleherna mišica na njej še je napela kakor na loku Do klanca je še nekako slo, čeprav počasneje ko po navadi. S hribov se je spuščal mrak. Tu pa tam je hladem piš že prinesel kapljico dežja. Joj, zdaj pa klanec! Bistra se je upehala. Trudila se je, napela je vse svoje sile. Zaman! Ni več šlo, ni šlo pa ni šlo. Obstala je.
«Bistra, ali ne vidiš, da se bo zdaj zdaj ulilo? Potegni, daj, daj!« jo je prosil Vide.
Bistra se je napenjala. Zastokala je, kakor da ji je šlo na jok.
«Rekla sem!« je Tončka o-ponesla Videtu.
Videta ni moglo nič razkačiti huje kot ta očitek. Da ga je Bistra tako grdo izdala! Prvič, odkar jo ima,, je Bistro divje pogledal. Bistra se je ozirala, ga začudeno gledala, kakor da ga prosi, naj ji o-prosti, ker je prešibka, da bi lahko po tako strmem klancu speljala tako težak voz.
«Po kravo skočim!« je zinila Tončka.
«Kakšno kravo!« je vzrojil Vide, «Videl bom, ali bo speljala ali ne!«
Zavihtel je bič, po zraku je ostro zažvižgalo, in padlo po hrbtu upehane živali, pa še enkrat, pa še enkrat...
«Nekaj, Vide! Po Lisko grem!« je kriknila Tončka in odhitela navkreber.
Vide pa je kar udrihal, kakor da ga je obsedla neka pošastna sila. Tedajci je na levi roki. s katero . je držal vajeti, občutil nekaj toplega, lepljivega, mokrega. Kaj je to? Pogledal je na levo stran. Pretreslo ga je prav do dna srca. Ob njem je stal Rjav-ček, se pritiskal k njemu in ga lizal po roki; njegove prelepe, a žalostne oči,so ga prosile:
«Vide, ne tepi moje uboge mame. ali ne vidiš, da ne more, ali ne vidiš?«
Kako pretresljivo je žrebj-ček prosil in tožil! Videtu je vsa kri udarila v glavo, povesil je 1 bič, stopil k Bistri in ji obljubil:
»O, Bistra, divjak sem... Nikdar več. Bilo je prvič in poslednjič«.
Medtem je Tončka pripeljala Lisko, ki jo je Vide jadrno vpregel. Voz se je premaknil.
»Dajta, dajta, Bistra, Liska, dajta!« ju je spodbujal Vide.
Bila je že trda noč, ko sta Bistra in Liska, močno upehani, še preden se je ulila ploha, zapeljali voz pod kozolec.
Tisti večer je Vide dal Rjavčku košček sladkorja. Bistri pa zvrhano mero ovsa.
Beseda dvozložna drevo ie brez cveta obenem pa tudi pomeni dej leta.
(119 S9f)
Telo imam rumeno, obleko pa zeleno, sem pa brez glavč, vendar imam lasč. (zm;s Iuziuoxj
TRST, UL. C. B A T T1 s 1 5L* Tel. 44-208 Telegr. 1MPEXP0RT-TRI j
U VA Ž A :
Vtakovntni let, drva za kurjavo, gradbeni material
IjjVAŽA1
tekstHkolo^
no blago
novrttn* *l'
SPECIALIZIRANO p0DjE*J,! ZA VSAKOVRSTNE KOMPE^
TOVORNI PREVOZ! POŽAR ARTEMIO
v vs« M* tudi * inoff,
PIETRO
CONTENJ
TRST - ULICA CARDUCCI štev. 7 ^
VELIKA IZBIRA moških, »n5* jn ^ oblačil, svilenih rnt, nogavic
AVTOGARAŽA
MEHANIČNA DELAVNICA
TELEFON SIS*-
AVTOPRE VOZNO POOJETJE FRANC LIPOVEC
PREVOZ
POTNIKOV
na STO, v Jugoslavijo? Avstrijo in druge države
GAHAZA:
Ul. Timeus ♦, tel 90-zab
STANOVANJE :
Ul. F. Severo 6, tel. 13-113
Mizarji
podjetniki
kmetovale)
0IS*1 Kod'
V*'
me.
nudi n«“!
Ivan RIUa,iC
Uvoz - IZVOZ	j-ufj®
drv za
Zaloga oglja, premoga ln NA DROBNO ~ NA
Vseh vrst trdega in me?£e8ološč ^ jti ga lesa. furnirja. vezanlP ^^ g*
Prevzamemo prevoze vsakovrstnega Linji 1 laslllioi	^
Urad: TRST Ul. Crispl St. H TJ1:.,« Skladišče: Ul. delle Milizie 19 .	96^
Telefonska stev. stanovanj
IMOTOM 48 2
DELFINO 160 CCM
afflf
S&.
PoP w
usluge v Nabr?
STARA IN ZNANA T
BO
■V ;
I«1
j0Vl
V1
°' n " «o -
.Oti. A
[NASI KRAJI
LJUDJE
RADIO
TELEVIZIJA
ELEKTR. APARATI ZA GOSPODINJSTVO, LESTENCI. MONTIRANJE TELEVIZIJSKIH ANTEN IN AVTOMOBILSKIH RADIJSKIH APARATOV TER VSA POPRAVILA.
RADIJSKI APARATI
MAHELLf	UNDA
MINERVA
TELEVVNKEN
PHONOLA
SIEMENS
neusmiljeno smrdelo, z vsv>i krajev. Tega ni več, ker je kanalizacija zdaj urejena, a jo bodo še izpopolnili z izvedbo urbanističnega načrta.
Istočasno so obnovili tudi mestno gledališče, ki je bilo med vojno opustošeno in je služilo nemški vojski kot skladišče. Zdaj je gledališče prav lepo in okusno urejeno. Le kino dvorana je še, stara, a Koper nujno potrebuje še eno. seveda lepšo in bolj prostorno. Skoraj gotovo je, da jo bodo zgradili verjetno še v prihodnjem letu.
Mesto je dobilo pred dvema letoma tudi lep hotel, ki je bil nujno potreben. Ob morju se dviga svetlozeleni Triglav, ki je lepo in udobno opremljen in ima veliko, moderno restavracijo ter bogato trgovino raznega blaga. Poleg hotela pa so zdaj dogradili novo, največjo stavbo v mestu s 33 stanovanji. V pritličju te stavbe bodo uradni prostori Narodne banke, lep. frizerski salon ter moderna slaščičarna. Pred to zgradbo je že nekaj let lepo urejen park, poleg njega pa nova ribarnica z raznimi trgovinami in bifejem Te dni bo odprta TJ mestu tudi nova zgradba, kjer bo pralnica in čistilnica ter kopališče z več kopalnicami za občinstvo. Pod Italijo ni bilo v vsem Kopru niti ene kopalnice.
Za ublažitev stanovanjske krize, ki jo tudi v Kopru občutijo, saj prebivalstvo narašča in ljudje se ne morejo zadovoljiti z nehigienskimi zatohlimi in mračnimi stanovanji, kot so n. pr. v Bosadragi, so v Kopru že pred nekaj leti zgradili nov stanovanjski blok blizu nekdanjih zaporov, dva stanovanjska bloka v Semedeli in tri bloke v Škocjanu. V načrtu pa imajo, da bodo v kratkem začeli graditi še tri velike stanovanjske bloke v samem mestu. Tu bodo prav. gotovo morali porušiti kakšno staro podrtijo, ki ni več za nobeno rabo. Nekoliko izven mesta pa bodo začeli graditi novo poslopje za slovensko gimnazijo, ker dosedanji prostori v zgradbi, kjer je bilo pod Avstrijo slovensko učiteljišče, ne odgovarjajo več potrebam šol.e.
Tudi mestne ulice so popravili in jih še popravljajo, kjer se le da. Zdaj je na orsti ul:-.
TELEVIZIJSKI APARATI
UNDA	PHONOLA
MARELLI
Dograjena je velika stanovanjska zgradba poleg hotela Triglav
ELEKTR. GOSP. APARATI
HOOVER
ca, ki pelje od glavne cerkve, I kateri tržaški listi so tedaj ve, ki so v mestu skrivali vr-mimo slovenske gimnazije do! zavpili: «Škandal, glejte kako tove raznih koprskih mogot-vzhodnega dela mesta- Prej jej barbarsko kvarijo trg in me- cev in knezov pred pogledi bilo tod polno prahu, ali pa sto». Da bi videli zdaj, kako navadnih meščanov. Ulice so blata. Zdaj pa bo to lepa uli- je. Ne bj verjeli, da ste v Ko- zadihale in so zdaj bolj priča z živozelcno ograjo in pru, saj je bil Koper prej pu- jazne, cvetje in zelenje nekdaj drevoredom.	sto mesto, brez zelenja, brez skritih vrtov gospode je zdaj
Prav lepo so pred nekaj le- parkov, ni mogel dihati. Zdaj v okras vsemu mestu-ti uredili park na Brolu. Ne- pa so porušili obcestne zido-	A.	B.
LILLY RONDO
HOOVER
HLADILNIKI
UNDA
SIBIR
SIBIR
Počastitev padlih
Naš spomenik padlih, in pogrešanih v narodnoosvobodilni borbi je stalno skrbno negovan in poln svežega cvetja. Te dni pa sp ga krasili še trije venci:	od	Jugoslovanske
delegacije v Trstu, tukajšnje Osvobodilne fronte in KP. Naš oktet je kot vsako leto tudi letos zapel žalostinke ob njem in tudi na pokopališču. Grob kapetana Adamiča, oni Grudna in neznanega vojaka so razen drugega cvetja krasili šopki rdečih nageljnov z jugoslovansko trobojnico, ki jih je' poklonila jugoslovanska delegacija.
Preden se odločite zg nakup kakršnega koti radijskega, televizijskega ali gospodinjskega aparata bo v vašo korist, če obiščete
O P C IN K — UL. MONTE RE it. 4 (blizu šole) Telefon: trgovina 21-155 — stanovanje 21-154
Ne znajdejo se...
Z letošnjo letino smo že obračunali in smo z njo precej zadovoljni. Lahko bi bilo ie bolje, posebno kar se tiče Vinskega pridelka. Ta je res zelo skromen in bi mogel predstavljati pridelek enega samega večjega kmeta. Nekdaj smo se bolj ukvarjali s trto-rejo in tudi danes bi lahko bilo tako. Razni zaslužki, priložnostni in bolj stalni, pa so bolj privlačni, ker so bolj »moderni« in bolj donosni, se pravi, nudijo več možnosti za hiter zaslužek in kritje raznih novih potreb. Nikomur pa bi ne škodilo, če bi vsako leto nasadil po nekaj trt. Niso na mestu izgovori, češ sedaj se ne bo izplačalo ne to ne ono. Pametno, premišljeno m razumno kmetovanje bo vedno nudilo pogoj za gospodarski obstanek. Cim bolj smotrno in napredno bomo gospodarili, tem bolje bo za nas.
Sodeč po besedah moštva
italijanskih oboroženih sil imajo le-ti o nas zelo zmešane pojme; za ene smo Italijani z nerazumljivo govorico, za druge tujerodci, ki naj se jim ne zaupa, za tretje je to ».terra italiana'«. Ne morejo razumeti, čigava so ta naselja in kdo je «il signore«. Najbolj nazorno so jih to ponekod poučili s kozgrcem domačega vi-! na, češ: to je naš pridelek. Ra-| zumemo to ' njihovo zgrešeno pojmovanje o nas, ker postavlja njihova vzgoja zgodovinska dejstva na glavo. Življenje med nami bo njihov najboljši učitelj in jim bo razkrilo marsikatero zmoto.
v Kopru temeljito popravljajo
Kokošja kiiga
se spet pojavlja
ALI NAM GROZI NEVARNA KROMPIRJEVA OKUŽBA ?
krompirjev rak odkrit
* naši nenn.sredni bližini
Uničuje nam kokoši ravno sedaj, ko so jajca najdražja - Najbolj učinkovito sredstvo za pobijanje te nevarne kužne bolezni je cepljenje
Sentavljena it najboljšemu materialu
Izdelana po najnovojših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Z e h i e vajte 10 pri jvojem urarjul
Smrt uglednega vaščana in zavednega Slovenca
V visoki starosti 83 let je pretekli ponedeljek za vedno zatisnil svoje oči daleč naokoli znani in spoštbvani Luka Kralj. Bil je zaveden Slovenec. trdna kraška korenina, ki je vse svoje življenje posvetil skupnosti; bil je predsednik «Društva» ln drugih domačih ustanov, bil je član «Sokola#», bil je oče, ki je svoje otroke vzgojil v poštene in zavedne člane slovenske družbe.
Kljub visoki starosti je vse do zadnjega spremljal dogodke doma in po svetu ter se živo zanimal predvsem za tista vprašanja, ki so bila v zvezi z borbo loga življa za narodnostne pravice in za enakopravnost. Vse do zadnjega je bil tudi zvest čitatelj in naročnik »Primorskega dnevnika«.
Njegova smrt je 'globoko odjeknila med vsemi vaščani, ki so ga poznali kot poštenjaka in Slovenca in so ga zaradi tega močno cenili in spoštovali.
Naj mu bo lahka, domača slovenska zemljica!
rja, ki je kupila sumljivo kokoš, žival takoj zakolje, iz nevednosti širi kugo; drob zaklane kokoši vrže v zaboj za smeti ali na smetišče in prav tako perje. Včasih zlije na dvorišče tudi vodo, s katero je oprala meso. Psi, ki radi stikajo po smeteh in odpadkih, prenesejo potem bolezen v druge hiše. Perje raznaša tudi veter.
Kakor vidimo, se bolezenske klice lahko širijo na več načinov, zlasti v okolici žarišča bolezni. Kljub največji previdnosti se včasih ne moremo zavarovati pred boleznijo, ker je skoraj vsako dvorišče več ali manj okuženo.
Edina zanesljiva obramba pred kugo je pravočasno zaščitno cepljenje kokoši. Bolezen se ne pojavi prvi ali drugi dan po okužbi. Kokoši so na videz še zdrave, čeprav je kuživo že prodrlo v njihovo telo. Če cepimo takšne kokoši, ne bo cepljenje ni« pomagalo. Marsikdo zvrača potem krivdo za pogin kokoši na ce- i pivo, v resnici pa so kokosi
Preden nabaviš štedilnik, obisči
tvrdko
ki ti nudi štedilnike vseh vrst, na premog, les, plin in tekoči plin ter električni tok najboljše vrste po najugodnejših cenah s popolnim jamstvom
Zapomni si: tvrdka KERZE - Trst ■ Piazza S. Giovanni 1 - tel. štev. 35019
Spet lov na ptice
Ne le iz naše, ampak tudi iz sosednjih vasi slišimo pritožbe, o zatiranju koristnih
'RODAJA	TUDI	M	OBROČN
VREME
Vremenska napoved za danes: Povečini bo jasno vreme, pozneje se bo rahlo poobla čilo. Temperatura bo še narasla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 15.5 stopinj; najnižja pa 9.3 stopinj.
TRST, nedelja 7. novembra 19S4
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 20.30: Koncert Slovenskega vokalnega okteta. — Trst II.. -—- _
—— il**	.
RADI«
11.30: M»r-
tucci: Koncert za klavir in orkester.
Operna glasba. — Slovenija:	16.00:	»Neznani
talenti*
(javno nagradno tekmovanje solistov in
ansamblov).
P0_ZaRLIlIČKD FANF/mUJEPEGfl GORIŠKEGA OBISKA PRIČETEK JESENSKEGA ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA
(Nadaljevanje s 3. strani)
Goriški demokristjani potrdili brezbrižnost vlade do soriške gospodarske krize
Prosta cona še vedno žgoč problem
Fanfani izjavil, da se bo z zboljšanjem odnosov z Jugoslavijo na Goriškem gospodarstvo vmarsičem popravilo
Tajnika demokrščanske stranke Fanfanija so 4.. novembra pričakale v Gorici vse najvišje goriške osebnosti, ki so mu na skupni seji prikazale težaven položaj, v katerem se je znašlo vodstvo stranke v Gorici zaradi slabe gospodarske politike vlade in izredne zanemarjenosti in podcenjevanja težav, ki tarejo goiiško občino.
Tajnik pokrajinskega odbora KD je Fanfaniju nakazal vse težave in poudaril potrebo po njihovi takojšnji rešitvi ekončmska vprašanja so postal* že kronična in so zavze- de	^ gorUkj pfefekt sj_
la čisto politični značaj, za*. cer v strici prikazal najtežje
tudi o političnem življenju v državi in nakazal potr»bo po povečanju aktivnosti članov KD, ki so se precej polenili prav v času, ko po njegovem zahteva režim večje sodelovanje vsakega volivca.
V Tržiču sta se sestala Scelba in de Zerbi
Na povratku v Rim se je predsednik vlade Scelba zadržal v krajšem razgovoru z goriškim prefektom na postaji v Tržiču. Predsedniku vla-
Županove izjave o tržaškem sporazumu - Odbita Zuccalijeva interpelacija
radi katerega je potrebno, da se sedaj po ureditvi tržaškega vprašanja rešijo in da se Gorici nudijo • iste ugodnosti kot Trstu. Tajnik je v svojem govoru naštel že neštetokrat ponovljene zahteve po namakanju krminsko-gradiščap-skega polja, po povečanju trgovinske izmenjave s Slovenijo, po potrebi dodelitve naročil CRDA itd.
Zatem se je oglasilo še več oseb, med njimi tudi dr. Ber-nardis, ki je navedel težave, ki jih imajo obmejni kraji z begunci, in nezainteresiranost vladnih krogov za položaj Gorice, v katerem se je znašla po prihodu številnih beguncev, ki jih je goriška občina prevzela na svoja ramena. Všem je odgovoril Fanfani. ki je izrazil upanje, da se bodo nekateri problemi goriške pokrajine rešili z boljšo ureditvijo odnosov z Jugoslavijo in z večjo povezavo s Trstom, ker bo važnost vzhodnih meja sedaj večja in skrb vlade za te kraje večja.
Zatem je Fanfan:	govoril
ŠPORT
Presenetljivi rezultati na beograjskem turnirju
Janoševič premagal Petrosjana, Djurasevit - Gligoriča, Nedelj-kovič • Matanoviča
BEOGRAD, 6. — Rezultati 14. kola beograjskega mednarodnega šahovskega turnirja:
Nievergelt - Trifunovič prek.; Gligorič • Czerniak prekinjeno v boljši poziciji za Czerniaka; Porecca - Djurasevič lemi; Ra. bar-Pilnik remi; Petrosjan -Pirc remi; Karaklajič - Janose-vič prek.; VVade - Bronstein prekinjeno v boljšem položaju za Bronsteina; Barcza - Joppen prekinjeno v boljši poziciji za Barczo; Nedeljkovlč • Matano-cič 1:0; Milič - Ivkov remi.
Rezultati prekinjenih partij 13. kola: Milič - Nievergelt remi; Matanovič-Barcza remi; Trifunovič • Czerniak 1:0; Ja-noševič - Petrosjan 1:0; Djurasevič - Gligorič 1:0.
Stanje po 14. kolu:	Bron-
probleme goriške pokrajine, za katere je predsednik vlade pokazal zanimanje in obljubil svojo pomoč.
Na včerajšnji seji mestnega občinskega sveta v Gorici je župan govoril o tržaškem sporazumu in poudaril njegovo miroljubnost ter njegove dobre strani, vendar je obenem tudi dejal, da predstavlja sporazum «prvo dejanje pravice«, da se zaradi začasnosti sporazuma gojijo še druge nade.
Obvestil je nadalje svetovalce, da je bil pred zasedanjem ministrskega sveta v Rimu tjakaj telefonsko poklican. V Rimu so tedaj pravkar razpravljali o pomoči Trstu in je bilo treba pristaviti še dodate^ s potrebami Gorice. V tej zvezi je omenil nekake zasluge goriških parlamentarcev, zasluge, ki jim po našem mnenju ne pripadajo, ker je vprašanje namakanja krmin-sko-gradiščanskega polja še vedno na odprtem morju in
V NEKAJ DNEH DVE NESREČI NA ISTEM KRAJU
PADLA V RAN AL IN SE UTOPILA
ker je vprašanje proste cone še vedno eno izmed najbolj žgočih goriških zadev, kar je dokazala tudi sinočna diskusija o interpelaciji socialdemokratskega svetovalca prof.
Zuccalija o nekaki dodatni taksi na sladkor proste cone.
S tem načinom se pobirajo od revnih in bogatih meščanov davki, medtem ko bi bilo treba pri tem ravnati socialno.
Na izvajanja je najprej odgovoril podžupan Poterzio, ki je dejal, da bi goriški potrošniki kupovali sladkor po isti ceni kot potrošniki v o-stalih delih Italije, če jim z zakonom ne bi odbili pri kupni ceni 92 lir, ki predstavlja proizvodno ceno. Prof. Zucca-li z odgovorom podžupana ni bil zadovoljen in je vztrajal pri svoji trditvi, da se zbira denar v socialne namene (s pristojbinami na sladkor nameravajo zgraditi go-riško hiralnico, o čemer so j nju proste cone
pri nadaljevanju seje razpravljali glede nakupa zemljišča za 10.5 milijonov lir) ne da bi občani za to vedeli.
Pripomnil je, da bi bila potrebna dolga diskusija, če bi hoteli pojasniti celotno vprašanje, vendar bi s predlogom vseeno ne uspel, ker je zaradi razporeditve političnih sil v občinskem svetu kaj takega nemogoče. Pri tem je očitno namigoval na demokristjanski volilni stroj, kar je izzvalo reakcijo demokristjanskih svetovalcev, ki svoje »demokratičnosti« v vladanju ne pustijo omadeževati.
Ob koncu diskusije o nesrečnem sestoju, ki ima bolj simboličen pomen, je župan predložil resolucijo občinskega odbora, s katero je bilo vprašanje spravljeno z dnevnega reda; s tem pa niso bili odstranjeni vzroki, kj povzročajo splošno nezaupanje gori-škega prebivalstva v poslova-
Našli so jo ob qrabljah pri elektrarni v Foljanu
V petek zvečer je Čuvaj e-lektrarne «SELVEG» v bližini Poljana našel ob grabljah elekttarne truplo neke ženske. Obvestil je orožnike, ki so prišli na kraj nesreče in v utopljenki spoznali 49-letno Angelo Visintin iz Foljana.
Zenske ni bilo doma že od zjutraj; domačim je izjavila, da gre na obisk k materi. Zvečer se je vračala domov v temi in najbrž je po nesreči padla v kanal, iz katerega se ni več. mogla rešiti.
Žalostna vest je-toliko - bolj pretresla vaščane v Foljanu, ker se je na istem mestu pred nekaj dnevi utopila še neka druga domačinka.
Tu bi pripomnili, da bi morale občinske oblasti poskrbeti, da do takih nesreč ne bi več prišlo. Ograditi bi se morali kanali ali pa napeljati e-lektrična razsvetljava, da bi mimoidoči lahko videli pot pred seboj m se izognili padcem v kanal.
Letošnja jesen izredno lepa
Nenavadno lepa je letošnja jesen. Sončni dnevi grejejo prirodo in ljudi, ki se ob popoldnevih sprehajajo v okolici mesta, posebno radi pa ob Soči.
Tudi kmetovalci so zadovoljni z lepo jesenjo, saj je že marsikje žito lepo pognalo
KINO
CORSO.
15:	«Nevihte pod
morji«, panoramsko platno, ..	,	R.	Wagner	in	T.	Moore,
stein 9.5 (1); Matanovič 9.5; VERDI. 15: «Zasedba sedmih
Petrosjan 9; Trifunovič 8.5 (1); Pilnik 8.5: Barcza 8 (I); Gligorič in Ivkov 7.5 (1); Djura sevič 7.5; Milič 7; Habar 6.5; Janoševič 6 (1); Pirc 6; Porecca 5.5; Czerniak m Joppen 5 (1); VVade 3 (1); Nievergelt 2.5 (1).
sulic«, barvni film, W. Hol-den in E. Parker.
CENTRALE. 15: «Ana, vzemi puško«. B. Hutton in H. Keel.
VITTORIA. 15: »Konec nekega tirana«, P. Armendariz.
MODERNO. 15: «Bongo in trije pustolovci«, W. Disney.
Pa tudi za' sajenje povrtnine je zdaj izredno ugodno.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8. do 12. ure pa je dežurna lekarna Urbani - Albanese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
Naš tedenski
pregled
(Nadaljevanje s 3. strani)
splošni usmeritvi ne bo. Nedvomno pa bo v borbi z drugače usmerjenim kongresom Dullesov ugled še mnogo bolj trpel kot Eisenhoiver jev.
•Nevarnosti, da se ameriška politika znajde na mrtvem tiru, se je Eisenhouier verjetno takoj zavedel, zato je bila nje. gova prva skrb, da skliče demokratične in republikanske senatorje na konferenco o zunanjepolitičnih vprašanjih. Od tega, kako bo predsednik znal rešiti vprašanje sodelovanja z drugače obarvano večino v kongresu, bo v prvi vrsti odvisno, koliko bo v ameriški zunanji politiki čutiti posledice neobičajnega položaja vlade, ki mora vladati brez zagotovljene parlamentarne podpore.
r. c.
Magazzini KAIIGER
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL 44185 JE
VAŠA TRGOVINA
V njej dobite s
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 lir naprej. DEŽNE PLASCE od 2.950 lir naprej. — VOLNENE HLAČE po 1.350 lir. — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah in po najnižjih cenah, AMERIŠKE PLATNENE HLAČE, AMERIŠKE JOPICE za delo, NOGAVICI, PULOVERJE itd.
POSKUSITE!
TVRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVCZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST - Ulica F. Filsi štev. 23 - Telefon 37-004
nameščen-
cev
1. imovinska bremena	44
2. splošni stroški	1366
3. krajevna policija, zdravstvo in higiena	283
4. javna varnost in sodstvo 25
5. javna dela	605
6. šolstvo	556
7. kmetijstvo	—
8. skrbstvo
9- vera
skupaj	2.920
Posebna računovodstva 548
vseh nameščencev občinske uprave	3.468
Pri tržaškem občinskem podjetju Acegat pa	je	stanje
podjetja naslednje: razni ravnatelji	11
uradniki	672
delavci	1.710
skupaj
2.393
Tudi razmerje Slovencev v gornjem številu občinskih nameščencev, ki znaša skupno 5.861, mora biti pravično-Mnenja smo, da ta pravičnost zahteva, da mora biti od tega števila najmanj ena petina uslužbencev v občinski u-pravi in pri Acegat slovenske narodnosti.
Upamo, da bomo v kratkem tako s strani generalnega vladnega komisarja glede državnih služb, kakor tudi s strani občinske uprave, imeli priložnost slišati kako, kaj in kdaj mislijo ukreniti, da bo člen 2 posebnega statuta zgoraj naštetih javnih služb uresničen.
in čifajte
PlimoUki dnevnik!
ti
Meglenke In
Žarometi
Luči za t». tablice Signalne luči
UVOZ IZVOZ
Zalogo električnega pribora in nadomestnih delo« za avtomobile
THST - Ul. CORONEO 39 • TEL. 24-955
0MSMMESL*
predvaja DANES, 7. t. m. z začetkom ob 16. w j® JUTRI 8. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni M-
1
., (4 * jpL ■
mmm
(Prepovedana ljubezen v tropskem r
Mina „Eh llssaro"
TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTRE2E VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN ^
MACIM PRŠUTOM.
HitM
ETE
I
I
*LJUČ lil
delavnica
TRST
Ul. F. Crispi 15 Telefon 952U
mfllDM V VSJVIO DRIIM!
m
Aparati TV 17-21 palcev
PMDUIIM OHME
Neobvezni predujem (najmanj) 5000 lir in po 5000 lir na mesec
izredne ugodnosti omejene na en mesec časa • Tehnična pomoč
Velika izbira televizijskih aparatov najboljših italijanskih in inozemskih znamk
RUGGERO ROSSOltl
CORSO GARIBALDI 8
ZA	JAVNE	LOKALE
OPUSr
		
,iiriUi|lllllllllllllllllllllitillil||l|||||l||||llllllilllllllllllllllll|lrlllllllllllHltlll|l|||||Illll|||lMllllllUllllllllltllllllllllllllllllllllll1llllllll||l|lll|lt|l|ll|lllllllllllllli|lll(lllllllilltlli||llllllllllllll|l)llllllllllMllllllllllllllllllllllllMlil|I,,tl1
,11118«'“
„10
|s!kennedy! 'Si£ rte**	d
39
«Ce pridejo policaji, bi bilo za kolumbijce bolje, da izginejo!* sem pomislil. Vzdušje na ulici je bilo tako napeto, da bi lanko vsak trenutek prišlo do najhujšega. Ko sem končno slisal sirene policijskih avtomobilov, ki so delale večji trušč, kot je bil na ulici, sem se z olajšanjem oddahnil. Prihiteli so trije policijski avtomobili.
«Ke,i se tu dogaja?« Je vprašal šef policije Hornsby.
Menili smo, da. ima policija polne roke dela z niggerji v drugih predelih mesta,« je odgovoril Loomls. zZato smo sklenili, da sami obvarujemo belo sosedstvo pred invazijo!«
♦ Aretirajte jih!« Je ukazal Homsby in pri tem pokazal na Loomisa, Jetta in dva druga kolumbijca, Jacka Priceja n Roya IVhitmana, ki so bili v svojih sivih uniformah.
Sledil sem jim dc policijske postaje, kjer so se štir.ie ko-lumbijci postavili pred fotografom V veliki naglici je prihitel Burke, ki je ponudil kavcijo za aretirance.
♦Kakšnega vraga pa hočete napraviti vi kolumbijci?« je vprašal Burkeja šef detektivov
«Mi varujemo nedotakljivost belega sosedstva,« je odgovoril Burke s poudarkom. «Tukaj je izvod peticije, ki jo delimo meščanom.«
Tudi zame je bila to novost. Gledal sem čez ramo detektivu in čital letak, ki ga je ponujal Burke. Po zelo ognjevitem uvodu se Je letak končal takole:
. «Zato zahtevamo od mestnega sveta, da odobri potrebne ukrepe, ki bodo ustvarili stanovanjska področja za belce in črnce, področja, ki bodo ločena diruga od drugih in oddaljena med seboj, in to zato, da se ohranijo naše pravice meščan v in davkoplačevalcev in zato, da se prepreči prelivanje krvi.«
«Ne vem,» sem rekel, »toda zdi se mi, da je tam nekje okoli leta 1917 ameriško vrhovno sodišče proglasilo segregacijo stanovanjskih področij za protiustavno.«
POLICIJA SIMPATIZIRA S KOLUMBIJCI
«K vragu ustava, naj gre k vragu tudi vrhovno sodišče!« je vzkliknil Burke, čigar glas Je odmeval po policijski stražnici.
«Vse, kar vam imam povedati,« je odkrito rekel detektiv, «je to, da dojemate to zadevo preveč na lahko. Vsi vemo, da se približuje vojna med plemeni, toda v kolikor vi kolumbijci ne boste dovolj oprezni, boste to vojno izzvali še preden bodo belci pripravljeni. Niggerske hiše so polne orožja, hiše, belih pa ne Ce boste nadaljevali tako. bodo vsi belci okoli ntgger-skth stanovanjskih predelov pobiti, še preden nam uspe prevzeti kontrolo nad vsemi!«
Ta propaganda o močni oborožitvi črncev je v klanovih klavernah zelo razširjena, pa četudi je dejansko stanje prav obratno.
Ko sem nekaj dni pozneje slišal, da so obtožnice proti
kolumbjcem umaknili zaradi »pomanjkanja dokazov«, nisem bil niti malo presenečen.
«Pn policiji smo si pridobili nekaj dobrih prijateljev,« se je veselil Loomis.
Sef policije Hornsby je v istem času, ko je zatrjeval, da bo pozorno spremljal delovanje «tajnih društev«, Dukeju predložil, naj se bori proti kolumbijcem s tem. da Jim poizkuša odvzeti njihovo dovoljenje za delovanje. Duke je pristal, da ukrene nekaj v tem smislu, hkrati pa je v ognjevitem poročilu tisku izjavil:
*V kolikor atlantska policija zares želi preiskati tajne organizacije, bi morala začeti najprej s preiskovanjem v lastnih vrstah, kjer bi ugotovila, da je policist San. Roper. šef Klana 297 v Oakland Cityju. To bi bila prava Dreiskava! Kolumbijci niso nič drugega, kot mladi zločinci Ku Klux Klana. Oni so ema in enotna organizacija in z njimi je treba obračunati na enak način!«
V zasebnem razgovoru mi je Duke rekel: ♦Sedaj veš. proti komu se moramo boriti. Podkuriti moramo pod policijo enako kot pod kolumbijci.«
Vse to je slabo kazalo, ker se ni mogla začeti razprava proti zločincem, pa četudi je bilo na razpolago precej dokaznega gradiva. In jaz sem zato še ostal pri svojem delu.
OBARVANA LINIJA TERORJA
Toda še preden sem sl mislil, so se odprle nove poti. Loo-inis Je po tistem živahnem in razburkanem razpletu v Ul. Garibaldi verjetno čutil, da sem tudi jaz «eden dečkov« in ml je začel J-edalje pogosteje !n podrobneje razlagati o nameravanih načrtih kolumbijcev.
Ko je potegnil iz svoje miznice veliko karto mesta Atlante, je pokazal na debelo rdečo črto, ki je vodila iz Ul. Garibaldi v Formwalt.
1)5 ^	JJrf
«Tu_ smo postavili barvasto črto,« je rekel na rdečo črto,	«in te se nameravamo	drza i- ,eJ. \jo	uv.
na beh strani	teh ulic bomo	nalepili	lepftk, . _n njgg	pjr
«Podrocje bele	skupnosti«. Mi	bomo tudi °canizira	jpft
jim pojasnili, da niso zaželeni.	Krasno	smo or»	\
dnevi si lahko videl, kako smo kar na prvlJ \ra&i° žice. Poleg tega Imamo oborožene patrole. je pr ^pe^j zadržujejo niggerje tam, kamor spadajo. a vsak . strogo vojaški bazi. Vsak blok hiš ima kapetai	&kuPSJ
pet poročnikov, vsak poročnik deset vodn 56 ljudi v vsaki četi.«	.
«Pa so tudi navadni vojaki?« sem vP,iaScmehoin'■ «Vsak član je častnik,« je odgovoril z ha mo geslo — čudovita zamisel Kingfisha	Huey
-lovek je kralj’. Oni ljubijo to.«	■	,,
PROTIZAKONITO NOŠENJE Nadaljeval sem z iskanjem podatkov sK^ajH padmkih kolumbijske organizacije	in	Pfj	Alien	ib
cim boljše informacije. Kolumbijca	Carlos	da	j	c
gins, oba stara okoli 19 let, sta mi re	^
♦ izročil« vsakemu samokres kalibra 38 mn - (janef .aril ujc»‘ ukazal, naj vsake pol ure patruljirata P° ^s»jt3, ^ «Ako opazita	da hodijo niggerji po u	jlnl	P°	da J
jih pretepita!« je	ukazal Loomis. «Potem P	ib	u&id,	$
sta to storila. Recita Jim. da Je to belo P	gorate	n ^
tu kaj iskati. Ce	bi kdo kaj ugovarjal, ga	m	f
nbsita samokres. Ubijte ga, zavlecita g» se poj ,0t nato recita, da je hotel vdreti v hišo. lJuoj	poU
vama bodo verovali. Recita Jim, naj P° policija prispe tja. že vesta, kaj vama
udBovor.n urcdiHK STANISLAV HKNKU - UHEIJNISTVO: ULICA MON1KCCHI tl. * lil. nad. - Telefon Itevllka »3-808 In J4-638	-	r-o4Un
Dredal	5«M - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA «. » - Telefonska itevllka 37-338 - OGLASI: od H. do 12 » lo od 15 • 18	- TeL
37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm vtAme v iirml 1 »toirea trguvsjci 60 nttaii6i« upravni i00. osmrtnice »0 ur - Za FLRJ aa vsak mir. Hruis I Moipra ta v»e vrste oglasov po M, din. - Tlaka Ttakaraki tavod ZT7 - Podniin Gorice Ul, 8. Pellico 1-11. Tei. 33-83 - Rokoplai se n- vratajo.
_________________________________________  _	,	K
NAROČNINA: Cotia A: mesečna 350, Četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3300 ||r. Fed. IJud. repuD. Jugoslavija: I*v0£’ :0’ 't Poit m tekoCI raCun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska. ljsK* ntje, Ljubljana Stritarjeva S-I„ tel. 21-928 tek. raCun pri Narodni banki v Ljubljani «04 T 375 — Izdaja Založn'5*vo 11‘i8SK*ga	^