LJUBLJANA SL 196 jmfttMi MomiKti]! irtfl v Trstu« v Posamezna številka 30 stot Letnik U NifoinlfB; it 1 , v L 8.- EDINOST Tnt PL oiica &. Fnmc (TA«id aa Tm SS-97. fen RokopU m m »tofha ta thk t Gorlel: ofc« OiD—I CMocd 1L T. L Ohval la oJnuwiit tnedafkt pni FOp & sat Kaj se godi v Rusiji? Pisali smo že pod. tem našlo vom. Vračamo se danes k njemu in k vprašanju, ki ga razumemo pod temi besedami, t. j. k vprašanju borbe med vladajočo večino m opozicijo v ruski komunistični stranki, katera je gospodarica nepregledne Rusije. Ves evropski tisk se tudi rad vraća k temu vprašanju in razmotri va vse možnosti, ki nastajajo spričo dogodkov, o katerih govorijo dan na dan najrazličnejše vesti iz vseh krajev, posebno pa iz Londona. Tudi naša javnost se seveda živo zanima za te dogodke, dasi se odigravajo daleč od nas in ne bc-do imeli za. nas prav nobene praktične posledice, naj se zaključijo tako ali tako. Splošno se misli, da bo od izida sedanje borbe odvisna vsa nadaljna usoda poskusa proletarske revolucije sploh. Prevladuje mnenje, da pomeni sedanji spor njen končni polom, da l>o ta bo*"ba med skrajno in zmerno strujo v komunistični stranki povzročila spremembo režima, ki naj stopi na mesto sedanje diktature. PiCTiški «Temps», ki se zopet bavi z notranjepolitičnim položajem v Rusiji, naglaša sicer, da prihajajo najalar-maotnejše vesti ravno od onih strani, ki bi bile najbolj zainteresirane na tem, da bi prišlo do popolnega poloma ruske revolucije. Kakor izrecno pravi, misli pri tem razne angleške vire. Anglija ima v resnici največji interes na tem, da zlomi organizacijo sedanjega režima v Rusiji. In to ne toliko iz razlogov kapitaiistično-sentimentalne ali spekulativne narave, temveč predvsem iz ob-arov do svoje lastne svetovi politike. Rusi»a je največji sovražnik politike in zato je popolnoma razumljivo, da bi pnedvsem Anglija želela imeti drugačno Rusijo, nego je današnja Narekuje ji bo njen .politični egoizem. Tudi «Temps», ki zastopa mišljenje francoskih odločilnih krogov, proglaša sedanji režim v Rusiji za režim suženjstva. V Parizu se ne dvomi o tem, da preživlja režim proletarske diktature težke dni, toda «nič ni bolj negotovo, nego račun, da stojimo pred prevratom, v katerem bo zginil ves komunistični režim in ki bo pomenil za tako-imenovano proletarsko diktaturo zad-iije poglavje njenega razvoj a». Tako «Le Temps*. Zanj je politični pomen borbe med skrajnimi in zmernimi komunisti v tem, da skušajo ti poslednji odpraviti vse one težkoče, radi katerih se nahaja Rusija že osem let v popolni politični osamljenosti. Da se to doseže, je treba predvsem očistiti III. intemacijonalo in podrediti njeno Vodstvo vladi, tako da bo v Rusiji res ena in enotna oblast. Mi smo že označili bistvo ruskega spora na podoben način, ko smo pisali, da predstavljajo zmerni elementi strujo računajoč ih in svoje odgovornosti zavedaj očili se reaiizatorjev, medtem ko se zbirajo okoli skrajne že v san jaški ka-tastrofisti. Da ne gre za nikako krvavo revolucijo, ki bi se je udeleževala tudi armada, je potrdila te dni objava rimske agencije «Stefani», s katero je vlada demontirala tozadevne vesti kot neutemeljene — v pomirjanje italijanske javnosti, posebno trgovske. Za popolno razumevanje sedanjih dogodkov v Rusiji pa je treba brez dvoma imeti pred očmi še eno dejstvo, ki ga pisci sicer popolnoma prezirajo, ki pa brez dvoma igra važno vlogo v razvoju omenjenih dogodkov. Predvsem je značilna vloga, ki jo igra v tem sporu Troeki. še do pred kratkim se je mislilo v inozemstvu, da pripada struji zmernih komunistov. Sedaj pa je gotovo, da je popolnoma na strani Žinov-jeva in Kameneva, tako da se imenuje trojica voditeljev skrajne struje Trocki-Zinovjev-Kamenev. Vsi ti trije možje so Žid je. Na drugi strani pa je trojica voditeljev zmernih elementov, ki so sedaj v večini, in to so Rykov-StaAin-Buharin. Vsi ti trije možje so pristni Rusi. Ali je ta delitev le slučajna? To vprašanje _se bo morda zdelo komu prazno, toda ako vzamemo v račun še ono prirojeno antipatijo, ki jo čuti Rus naspram Židu, potem je to moment, ki gotovo ni brez vpliva na razpoloženje ruskih mas, posebno kmetskih. To bi bila le bolj sentimentalna stran spora, katera pa zna postati tem odločilnejša, čim bolj bi se spor zaostril. Brez dvoma ne bo ruski narod večno trpel, da bi zavzemali najodločilnejša mesta v drŽavi ravno Židje. Če ima torej sedanji spor v Rusiji velik zunanje- in notranjepolitičen, pomen, dalje tudi socijalen pomen, kolikor gre pri tem za opredelitev predvsem agrarne politike, je pa na drugi strani Jasna tudi velika psihologična važnost dogodkov, ki tiči v tem, da pdmeni čiščenje III. intemacijonale od skrajnih elementov istočasno tudi njeno čiščenje od židovskih elementov. Taka operacija prav gotovo ne more biti antipatična ruskim masam, kakor že rečeno, in zato ni niti misliti na kak odločen upor s strani skrajnešev. če pa M ga poskusili, ni dvoma, da bi hill poraženi. Na splošno so vesti o dogodkih. T Rusiji pretirane In večinoma tudi izmišljene, kakor izhaja tudi iz demen-tija agencije «Štefani*, ki smo ga zgoraj omenili. Posebno se vesti o vojaških uporih ne potrjujejo. Tudi presti* Troc-kega v armadi je enak ničli. Moskovsko vojaško glasilo «Krasnaja Zvetda* je objavilo pred dnevi predavanje, ki ga je imel v Petrogradu boljševiški vojaški strokovnjak Bubnov. Bubnov ostro napada Trockega in ga označa kot «nepravega boljševika«. Sedanjo opozicijo imenuje «trockizem», ki ji je na*-men izpodkopavati in diskreditirati «le-ninizem». Čudno pa se zdi, da ravno židovski boljše viški veljaki izrabljajo pri svoji agitaciji ruski nacijonalizem nižjih slojev. Kaj bo odgovorila i I prenapflrp^enfiga nacionalizma, znn£! I pa tudi nadaljevanje gonje proti Cari-I građu, katerega smatrajo kot središče I protiangorske propagande. List dostavlja, da so poslaniki v Carigradu takoj vložili protest in da bo BEOGRAD, 17, (Izv.) Sinoči se je poj stvar gotovo imela odmev v diplomah Beogradu raznesla vest, da je bolgar- skih krogih, ska vlada Že odgovorila na kolektivno noto Jugoslavije, Romunske in GrSke. V političnih krogih pa danes te vesti dementirajo, da vlada §e ni prejela bolgarskega odgovora. Po nepotrjenih vesteh iz Sofije doznavamo, da so bolgarski listi nocoj .prinesli besedilo odgovora bolgarske »vlade na kolektivno noto. Bolgarska rlada izraža svoje globoko začudenje, da sta se protestu Jugoslavije pridružili tudi Romunska m Grška. Zavrača z vso odločnostjo očitke, da bi imela V dopolnitev slike naj omenimo Se j^j gkupnegst z Makedonskim odborom mnenje emigrantov. Emigrantski krogi ter izjavijo da bo storila vse, da se pre- razlikujejo kar tri struje v komunistični stranki, in sicer srednjo, ki ima sedaj oblast, levo in desno strujo. Desna struja bi hotela «Nep» Še bolj razširiti, nego ga je zamislil Lenin, t. j. dati kapitalističnemu elementu, ki je Že sedaj zapopaden v boljše viški socijalni organizaciji, še večji obseg. Struja desnih se drži mirno, a v slučaju nepopravljive napetosti med sredino in levico bi gotovo izrabila priliko. V koliko odgovarja -omenjena delitev vladajoče stranke v Rusiji resnici, nam seveda ni mogoče kontrolirati. Zelo verjetno pa je, da so izkušnje izr zvale tako diferencijacijo. Po M &8se©a ItslijansSfl-llpaisKa possffie Rim, 17. Davi je bilo objavljeno v Italiji in v Madridu obenem besedilo prijateljske, arbitražne in nevtralitetne pogodbe, sklenjene med Italijo in Špansko. Rimski listi ugotavljajo, da je z objavo prestrižena beseda vsem onim, ki so pogodbo tolmačili na skrajno samovoljne načine. Pogodba zasleduje, kakor "je razvidno iz besedila, miroljubne namene, in Evropa jo mora sprejeti z zadoščenjem m brez vsakršnega pridržka. Pogodba, tako pišejo listi, ne vsebuje nikakih tajinstvenih določb; dokazuje samo, da sta se italijanski in španski narod mnogo približala drug drugemu. Podlago temu tesnemu zbližan j u tvori skupnost interesov. Sklenitev pogodbe nikakor ne znači, da sta se obe državi sporazumeli v vprašanjih, ki so mednarodnega značaja «Messvremenskih nezgod, daje lastniku pra-vremenskih nezgodah (kakor toča, po- vico do odpisa ali znižanja davka; vodnji itd.). 2, takšna škoda se mora prijaviti te- Moremo sporočiti, da je davčni urad kom 8 dni okrajni davčni oblasti v Gradiški odgovoril občini Biljana vj (R- Ufficio distrettuale delle imposte tem oziru, da daje pravico do odpisa davkov — v teh krajih še veljavni — ukaz bivše uprave z dne 25. 12. 1917, §t. 516. g 6. istega ukaza določa, da mora oškodovanec tekom 8 dni od dneva nastale škode predložiti na okrajni davčni urad napoved nastale škode z navedbo: kje se je utrpela Škoda, obseg (to je kako na široko je nezgoda segla), svojstvo dogodka (toča, povodenj) in particelne številke poškodovanih zemljišč. | 7. ukaza pa določa, da mora vsak poškodovanec po shrambi poljskih pri-ielkov, a up po 31. decembra leta, v katerem se je škoda utrpela, predložiti prošnjo za odpis davka. V prošnji je lavesti: posestne pole poškodovanca, fkoličino pobranega pridelka, količino »rtdelka, če bi se ne dogodila elemen-arna nezgoda. Omenjamo, da je davčna oblast dirette) po načinu predpisanem v § 6; 3. potem ko so se pobrali poljski pridelki, a ne po 31. decembra leta, v ka*-' terem je nastala Škoda (tedaj po trgatvi ali po shrambi turšice) mora vsak poškodovanec vložiti na isto oblast prošnjo za odpis davka, po načinu predpisanem v § 7. Ker so gotovo vse občine svoječasno prijavile nastalo škodo in ker je g. prefekt dal zagotovila, da se bodo prošnje jemale v postav, je smatrati, da ne bo noben davčni urad istih zavrnil radi zakasnele predložitve. Vsekakor naj sq v napovedi navede datum med 8 dnevi po nastali škodi. Napovedi so pač proste kolka, 4 prošnje morajo biti kolkovane z 2 lfc rama. i del, izdanih od države. I I Glavno drŽav no skrbstvo je isdalo seznam del in časopisov, ki so bili izdani od države ali s njeno pomočjo od 1. 1900 dalje. Seznam je debela knjiga, obsegajoča 450 Gradišču dovolila občini Biljana, dai®41*??1 v osmerki, navaja 10.000 člankov iz odredbi carigrajske policije, ki je vse (predloži prošnje do konca tekočega me-j inozemske trgovinske zbornice pozvala, naj ukinejo vsako delovanje. List pravi, da je ta ukrep predvsem plod _ . .___o . . . . To delo bo brez dvoma izvrstno služilo seca^ to je po 8 dneh od dneva nastale j kakor tucii vsakomur, ki se bo škode, ali le če bodo sestavljene po hotel poučiti o založniškem delovanju dr-predpisih zgoraj navedenih, («purche žave. a. Našemu občinstvu V Trstu, dne 18. avgusta 192«. Večkrat bg dogodi, da izročajo naši ljudje »tvari, namenjene za list, n. pr. v tiskarni prvemu delavcu, ki ga srečajo, ali kakemu drugemu uradu naše orgamzaci-fc — ne pa direktno uredništvu. Tisti, ki dopis sprejme, ga seveda nese potem v uredništvo. Zelo lahko pa se zgodi, da se prav v tistem hipu nahaja urednik bodisi pri strojih bodisi v kaki drugi sobi, in dopis se kar položi na mizo k drugim papirjem. Naravno je, da se urednik potem niti ne zaveda, da se je v tistem hipu kup gradiva obogatil. Kako lahko se tak dopis potem založi, ni treba pojasnjevati. Na ta način nastanejo zamude in potem zamere. Te dni se nam je pripetil tak slučaj, ki bi bil sicer izključen. Prosimo torej naše občinstvo, da izroča dopise namenjene za objavo v listu izključno uredništvu «Edinosti». Le v slučaju, da je uredništvo zaprto — kar se redko zgodi, dasi je služba v uredništvu ponočna — naj se obrne dotični ali na upravo v pritličju ali na urad političnega društva «Edinost», ki se nahaja v prvem nadstropju, ter tam izroči dopis z naročilom, da ga predajo uredništvu. Tudi po pošti naj se naslavljajo dopisi izključno na uredništvo «Edino-sti». ' Le pod temi pogoji more uredništvo odgovarjati za pravočasno objavo prispevkov in naznanil. _ ODZIVI Neki naš izseljenec zidar nam piše: «Naročil sem si «Edinost», ne samo da zvem kaj iz naših krajev, ampak da se poučim o marsičem, kar je v njej. — V prvi vrsti moram omeniti, da mi je oni članek od 21. VII. 26 pod naslovom: «Zakaj in kako naj mladina piše v liste* zelo ugajal. Res je, da si marsikateri mladenič predstavlja, da ni zmožen, da bi pisal v liste in da mora biti veleučen i. t. d. Tudi jaz bi se bil oglasil že prej v listu, ali to me je zadrževalo. Mi mladeniči se moramo okleniti naših listov in jih zvesto Čitati, kar nam bo zelo koristno, posebno v teh časih. Saj ni treba, da se ravno s politiko bavimo — pustimo to — oprimimo se raje kulturno-gospodar-skega polja, kar nam ne bo škodovalo, temveč koristilo. — Postajali bomo izobraženi, disciplinirani, in s tem postanemo dobri in vztrajni. i^ovsou {čita_m v «Edinosti») se vršijo prireditve in nastopi. Iz naših Renč žali-bo^ se ne čuje nič. Saj tudi ni mogoče, da bi se kaj vršilo. Kot je znano, smo v Renčah skoraj sami zidarji in se selimo kot lastovice. Spomladi odletimo v svet in na zimo priletimo nazaj v staro svoje gnezdeče. Zato pa v poletnem času ne ostane doma zadostno Število moči, ki bi bile potrebne za prireditve. Zimski čas nas zopet razveseli, ko se vrnemo domov in pričnemo z delovanjem. Žalostno je gledati, da društvo »Svoboda« šteje le okoli 100 članov, — ko bi jih lahko štelo preko 1000. — Naj se vprašamo kaj je temu vzrok. — Zakaj tak prepad med nami — mladeniči — Renčani? Ni to prepad samo za nas, ampak tudi za naše potomce. Izgovori ne držijo. Vsak naj izpraša svojo vest in videl bo, da je to, kar ga loči od društva, le neutemeljeno pretiravanje. ; Dovoljujem si par besed o življenju tu v Beogradu, kjer nas je več zidarjev iz Julijske Krajine. Dela mnogo, vse zida, iščeš zidarja — ga ne dobiš. — Vse je zaposleno. V treh poletnih mesecih je že navadno veliko dela, — Dež nas spremlja vsak dan, malo ali dosti, toda dnevno. Beograjske ulice so brez prahu. Strašno je pa drvenje avtomobilov, kočij, potem pa še dvotirni tramvaj. Beograd se Širi na vse strani, gradijo se ceste, enako tudi električna razsvetljava in druge take podobne naprave. Ce se hoče človek malo razvedriti zaužiti malo romantičnega Življenja, mora iti na Kalimegdan ali pa v Tapčider. — Seveda je to odvisno od Časa — in vremena. Za enkrat dovolj — upam da se bom Še kaj oglasil.__B. V. sad ni imel uradne cene — največ ga je Šlo po 280—300 na trg. Smo v dobi hrušk in jabolk. Prve odhajajo v lepih Jabolka pa so bolj počasna. Tudi • če&ptja-mi še ni pravega tržnega življenja, dočim se drže breskve vedno enako in vzbujajo vedno enako zanimanje. Tega sadu je bilo na trgu mnogo, toda veftnoma uvoženega. — V ostalem prevladuje Še vedno istrsko blago. — pov TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Uradno poročilo — T. V. Ptoracfa Tekma 5S mt 1. Martelanc Lado (Tommaieo) 28"; 2. Saksida Ludvik {Aorta* 30" •/■! 3. Novak David (Zar>al 32" »/* 4. Vrtovec Karel (Adria); 5. Kosič Dušan (AdriaJ. Tekma 100 mz 1. Pogorele Anion (Tommaseo) lf 23" 2. Kocijančič Dragica (Primorje) i' 25" 2/6; (Saksida Ludvik izstopil). Tekma 200 m: 1. Martelanc Lado (Totnmaseo 2* 58"; 2. Salasida Avrelij (Adria) 3' 52" */»; (Hre ščak Fran (Zarja) izstopil). Tekma 10© m hrbtmo: 1. Prelo« Drago (Tornoj 1' 37'* =/*; 2. Novak David (Zu» 1' 52" Tekma; Štafeta 4 X 50 mr 1. D. K. N. Tommaseo 2' 33" *Jf (Pogorele. Martoianc, Pr»W Martelanc); 2. S. D. Adria 3' 36" •/, (Sahcida X.f Re-bec, Saksida A, Kosič). Tekma 1509 ms 1. Martelanc Lado (Tommaseo' 24' 14" 2. Tavčar N. (Adria) 28' 53'' Verč Jožo (Tomniaseo) 29* 16" 4. Kreievič N. Adria). Novak (Zarja) izstopil. Tekma 80 m, plavalke: 1. Kocijančič Dragica |Primorje) 1* 4". — Edina priglašena. Tekma na 400 m se ni vršila, ker se ai prijavil noben plavač. Doseženih čacov ne moremo sma trati za prave radi močnega toka, ki je zlasti pit tekmi na 50 m močno vplival na rezultat. Jurija: starter; B. Pleaaičar; časosaeriici: Verč, Žerjal, Martelanc; zapisnikar: Lak; za S. U.: Zajec, komisar. T. V. P. njen som Končno 91 In druga vodna vozila, je pa ostalo __ da je na dnu globeii. Dostikrat se ubijejo ljudje , ___ - J«, zaman. » tam, da se Jim spodrsne noga na poma-♦ j* ™ 18 «Knega položaja s rančevi lupini Skok, ki ga je izvršil ko-lem, aa je pregovoril leno, da je šla z njim j 1eaar proti svoji volji v sotesko Bače. je ttnmrvm r—« '--* —*«1 brmtl bolj- Ml pa tak, da bi lahko delali čast VBake- dotnov. Tam je ___________ m zakonski polovici levile. Ko je vihar polegel, se je mol podal v sluSbo. Po njegovem odhodu, ko je ostala sama, so Boscovo popadle €rne mlati; meneč, da je njena sreča ca vedno pokopana in da atto nima ničesar ve« pričakovati na tem božjem svetu, je vzela ostro kl ino brfVbe priprave ter se z njo porezala po levem zapestju. Toda lunalu potem je njeno s*okai*je privabilo ljudi, ki so poklicati na pomoč zdravnika _ rešilne postaje. Boscova Je hile prepeljana i J° je kmet najbolj rabil. Odkrili so mu ko-v mestno bolnišnico, kjer so ji izlečili in «olec, hleve itd. Zato je bilo pri nažih Iju-obvezali rane. Ker požkodbe niso bile ne- ! ^^ precej nevolje in ni bilo prav da so varne, je bila mlada žena nato prepuščena t£Lko delali. Ljudje bi v mnogih slučajih mu samomorilnemu kandidatu. In vendar mu ni prinesel ta akrobatski skok kot nekoliko strahu in pa osvežila v tej vročini. VOLOE Pobiranje ne vojnega materijala Pobiranja je bilo pri nas vsakovrstnega vsako leto skoraj sem po vojni. Pobirali so pločevino in sicer dostikrat, kar tam, kjer KRONE pta&tfe vedno par cent, več ko* drug1 ALOJZU POVH, Pfflzzo Gorfflaldl Z 842 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazita aa naslov1 Iz triaikega življenja Zagoneten dogodek. Sinoči okoli 23. ure je bila rešilna postaja telefoničnim potom obveščena, da se v ulici Scalinata nahaja neki moški, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik, ki se je takoj podal na označeno mesto, je našel tam 20-letnega težaka Natala Lesni ak, stanujočega v ulici Castaldi št. 4, ki je imel prestreljeno levo stegno. V mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan po prvi pomoči, je bil mladenič zaslišan a ni hotel povedati o dogodku n^k^fcfh podrobnosti. Dejal je le, da se je nahajal s svojo zaročenko v ulici Scalinata, ko je nenadoma začul strel; v istem hipu je začutil, da je ranjen in ko se je ozrl, je videl par mladeniče v bežati. Ranjenec je bil sprejet v kirurgični oddelek. Okreval bo v 10 dneh, ker krogla k sreči ni poškodovala kosti. Zagonetni dogodek je bil javljen policiji. Nezgode pel delu Pri razkladanju lesa na motorni jadrnici «Dom enic o Barone«, zasidrani ob pomolu pred lesnim skladiščem v Skednju, je 37-1 etnemu i>omorščaku Josipu Digran-de včeraj zjutraj padel na desno roko težak tram in mu zlomil zadnji člen mezinca- Di Grande se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. — Ozdravil bo v 14 dneh. domači nega. Pravijo, da za dežjem pride solnce; upamo, da je tudi mlademu parčku zopet lepo zasijalo. Vesti z Goriikega Goriške mestne vesti odprlo prano V soboto, dne 21. t m. ob pol 21. ure (pol 9.) zvečer priredi goriško dijaško društvo «Adrija» v Trgovskem Domu v Gorici raje plačali. Sedaj pa hod^o okoli po hižah in so premnogim zasegli njihovo kupljeno drvar-sko orodje. Da so ljudje radi tega ogorče-!ni, je razumljivo. Prav bi bilo, da bi županstvo pojasnilo višjim oblastem tako n. pr. pod prefekturi, da tako postopanje le razburja po nepotrebnem duhove. Ali pa naj bi se izdalo prisadetim potrdilo, da je orodje res njihovo. J.UHD PSI KOBARIDU V nedeljo dne 22. t. m. priredi mladina svojo prto letošnjo igro »Sad greha«. Sodelujejo tudi sosedna društva, med odmori udarja tamburaški zbor. BILJAKA «Lipa» bo imela svojo prireditev v nedeljo dne 22. t. m. Igrali bodo komično stvar: ^Poslednji mož». Govori se namreč o meh- UmetoflUd Ker bo v Gorici ta prireditev edina ______________________________ te vrste, na kateri se bo občinstvo se-jkočutnem možu, ki je zadnji te" vrste na znanilo z novimi težnjami igralske in'svetu. Cela hiša se mu izneveri, hčere se scenične umetnosti rai^jfr je dolžnost1?111 ocenijo za hrbtom, sin si najde delke vsakega inteligentnega simpatizer j a mladine, da se je gotovo udeleži. Ta list izročite svojim znancem in prijateljem. Prepričani smo, da se gotovo prireditve udele^te in da za njo agitirate, ker se de nikjer ni zgodilo, da bi javnost z odklonilno gesto šla mamo mladih. Več I Največji Margtn praznik v letu bi bil moral, po nafiem mnenju pripeljati na Sv. goro največ romarjev. Ttoda temu ni bilo tako. Razmeroma namreč, v primeri z drugimi časi ni fciio naših I Jadi toliko, kot bi mogli in smeli pričakovati. Največ je bflo Vipavcev in Kra&evrev, deloma tudi Bri-cev. Gorjazri pa se niso odzvali vabita zvonov. Ne iz ba&ke ne iz eotifce in tudi ne iz idrijske doline ni bilo opažati romarjev. Največ jih je dala Še idrijska okolica. Ravno obratno pa se poena vedno večji obisk iz Furiapije. V nedeljo zjutraj so se vračali ti ljudje v trumah in vsa cesta od Solkana do vrha jih je bila polna. Došli so v soboto popoldan in zvečer in so na gori prenočili. Zjutraj so prejeli sv. obhajilo in se nato podali v dolino. Mnoge skupine so med potjo pele pobožne pesmi. Nekdaj so ob takih dneh prihajali romarji tudi m Kranjskega. Danes jih ni več, ker nas loči meja. Vendar pa prirede tamošnji krogi večje skupno romanje vsako itd. Vsi so proti njemu, le en sam je uver-jen, da so vsi sanj. Sodeluje pevski in tamburaški zbor. Bratsk^ društva, udeležite se. s DAROVI V blag spomin Dragotu daruje družina Gruntar-Urbančič DijaSki Matici L 200.— in «Šolskemu dru3Uu» L 100.— Denar hrani upravništvo. Nace je daroval za Ion jer ako podružnico Šolskega društva L 10.— Krone po 2.40 Zlato plačuje po višjih cenah nege vsak drugI irflMe, mil z!als mm Albert Povfa — ur ar na Trat, Vta Nazzl.nl 4« 841 Ob priliki 25-leteice poroke Ivanke Sandn Ivana Sancin p. d. Arcenje voščijo prijatelji obilo »reče okusim Čokoladnim bonbonom nem odpravil gliste. Mama mi )e rekla, da mi n« bo dala dmy«ga idrvvila. kadar bom Imel glist«, kakor ČOKOLADI« BONBON A R R I B A PROTI GLISTAM, ČOKOLADNI BONBON AR RIB A PROTI GLISTAM t« edino sredaivo. ki oodravt takoj la popolnoma. V seienUi Prodaja e zavitkih po L. L— 2 v vseh Lekarnch. 876 Posle no*} leto. Tudi letoe pridejo, pa preko Postojne — Pri delu na novem svetilniku, ki ga j m odidejo preko Podbrda. gradijo na Greti, se je včeraj predpoldne j Isti dan se je »bralo mnogo pobožnega SLOVENSKE TVRBKE NA KEDNAŽtODNI RAZSTAVI NA RE£I. Dne ti. t. m. se je otvorila na Reki velika mednarodna razstava, katere se je udeležila v obilni meri tudi furlanska pokrajina in posebno še goriška dežela. Svoja zastopstva na razstavi imajo sledeče slovenske tvrdke: Franc Baucar iz JLofcavea pri Ajdovščini, ki je razstavil bakrene izdelke, kotie; Slov. čebelarsko društvo iz Gorice razstavlja med in vosek iz vseh krajev in vseh vrst; Čevljarska zadruga v Mirnu razstavlja veliko množino čevljev vseh vrst, zlasti turistovskih; Idrijska čipkarska šola razstavlja vse možne vrste čipk v obilni meri, ki vzbujajo obilo zanimanja; sedlar Cerne iz Gorice razstavlja konjske komate; Zadružna zveza razstavlja obilico kobariškega sira. Razstavljena je tudi in-tarzija uašega učitelja Peternela iz Cer-kna, ki predstavlja Mussolinija in je last trgovske zbornice v Gorici. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Cene dne 17. b. 1926 na debelo: Zelenjava: Solata 90—120; radič 70—320* k limare 70—80; pesa rudeča 30—50; pesa bela 30—40; buče 35—60; malancane 120 do 180; paprika (zelena) 180—250; korenje 70 do 100; zelje 80—110; vrzote 80—90; fižol v etročju zelen, velik 50—90; fižol v stročju za luščenje lisast 120—200; fižol v stročju zelen mali 120—200; fižol nov 160—200-krompir 45—50; grah —; paradižnik 30 do 80; spinača 40—60. — Sadje: čežplje 60—100; breSkve 60—600; jabolka 80—160; hru&ke 80—400; melone 70—130; grozdje 150—280; limone 20—40 L za zaboj. — Čebula 50—80; česen 160—200. Tržaški trg je zelo kapricijozen. Dočim je včeraj bil skrajno klavern in tih, je bilo danes vrvenje na njem nad vse živahno. Sklenjeno je bilo nešteto kupčij, posebno 8 sadjem. — Tudi take nepričakovane izpremembe ne delujejo na cene, vsaj kar se to tiče glavnih življenskih potrebščin. Krompir n. pr. je vedno na isti višini. Imamo že nekaj kraškega krompirja na trgu. Trgovina s tem živahna. Zelje mu sledi z hrezprimer-no zvestobo. Vendar pa isto zaostaja količinsko. Zelo je bila upoštevana zelenjava. Fige — zgodnje — se poslavljajo, a že dajejo pozdrav poznim jesenskim, katerih ponesrečil 40-letni zidar Dante Longhino, stanujoč v ulici Navali it. 45. Padel je z odra svetilnika kakih 6 metrov globoko na spodaj ležečo teraso ter pri tem zadobil precej hude zunanje in notranje poškodbe; zlomil si je tudi desno roko. Nesrečni zidar je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdra-in ,viti, ako ne nastopijo kake komplikacije, približno mesec dni. — Radi nezgode, M ga je doletela pri delu, je moral včeraj popoldne v mestno bolnišnico tudi 31-letua podajač v ulici Ami-ruli št. 9. Ko je v železniškem skladišču na glavni postaji razkladal kisikove steklenice, mu je ena padla na levo nogo in gs. tako hudo zadela, da mu je zlomila ud na kompliciran način v stopalu. Mož se bo moral zdraviti kakih 5 tednov. Beračeva nezgoda. Ko se je 46-Ietni prosjak Kristjan Cunja, stanujoč v Rocolu št. 764, vračal dne 10. 1.1 m. zvečer domov, se je medpotoma srečal z nekim pijancem, ki se je, opotekajoč se sem in tja, zaletel s tako silo vanj, da je ubogi berač odletel v obcestni zid. Pri tem se je Cunja močno udaril v prsa, a je menil, da ne bo hudega zato niti ni Šel zdravniku. Toda čez par dni je siromak čutil hude bolečine v prsih in je moral v bolnišnico, kjer je bil sprejet — ker zdravniki sprva niso mogli ugotoviti, kaj mu je — v oddelek za notranje bolezni. Toda bolečine, ki jih je Cunja čutil v prsih, niso odnehale. Bolezen se je zdela zdravnikom precej čudna, zato so včeraj preiskali moža z Rontgenovimi žarki. Tedaj so ugotovili, da ima Cunja dve rebri zlomljeni. — Siromak se bo moral zdraviti — ako ne bo hujšega — najmanj 4 tedne. Vse radi nesreča« ljubosumnostih. Ljubosumnost je brezdvomno grda spa-ka; kadar pride zaljubljenec v njene kremplje, se je ne iznebi zlepa; pogostoma g g. privede do kakega nepremišljenega dejanja, ki ima včasih več ali manj dramatičen epilog. Te neprilike ljubosumnosti je izkusila 24-letna Frančiška Logar, poročena Bosco, stanujoča v ulici Donadoni Št. 2. K sreči pa njena drama ni tragično končala, dasl je pri zadnjem dejanju celo tekla kri. Uvod k drami se je pričel pred kratkim, ko je Boscova po ovinkih zvedela od •zanesljivih prijateljic«, da se njen mož, po poklicu poštni uradnik, razume z neko gospodično, s katero da se pogostoma sestaja na glavni pošti. Boscova je kajpada verjela namigovanju «prijateljic», dasi ni imela za to nikakega gotovega dokaza. In sklenila je, da zasači nezvestega moža pri kršenju zakonske zvestobe. Ne da bi on vedel, ga je skrivaj zalezovala, koder je hodil. Tudi včeraj zjutraj je Šla za njim na pošto. Nesrečen slučaj je hotel, da ga je to pot zasačila, ko se je na hodniku poštnega urada ustavil z neko gospodično ter se spustil v pogovor z njo. Ob tej ugotovitvi je bil seveda takoj ogenj v strehi. Boscova je planila iznenada med moža in go- našega ljudstva tudi v Logu pri Vipavi in v Bar ban i. Posebno Log je bii poln naših mladih ljudi. PoročaH smo že, da je nAŠe mesto, ki je silno trpelo za časa svetovne 'vojne, deležno ta mesec mnogih svečanih obiskov. Od vsepovsod iz Italije prihajajo skupine invalidov, fašistov, vojaški oddelki itd. V nedeljo je došla skupina Bal lila In avan-guardistov nekega učnega zavoda iz Anione, mesta niže Ravenne ob Adrlji, s svojo godbo; korakala je po mestu, spremljali so jo učitelji, na čelu je Sel duhovnik. Pozornost vsled svojih uniform vzbuja že več dni tu nastanjena vojaška akademija iz Genove. Zbornična pristofbLna Opozarjajo se vsi oni, ki so prizadeti, da so na tukajšnji trgovski obrtni zbornici razgrnjeni dopoinilni seznami II. serija 1926. do konca 26. dne tekočega meseca. Rekurzi proti določitvi pristojbine se morajo vložiti pri trgovski obrtni zbornici v teku desetih dni. S kolesa Je padal 23-1 etni Avgust Cibej je padel, ko je vozil po Ajševici s kolesa v jarek. Ranil se je na nosu, na spodnji ustnici in po licu. — Zeleni križ ga je pripeljal v bolnišnico u-smiljenih bratov. KLAUŽE Čudno kolesarjenj* Pridirjal je po cesti kolesar ter po nesreči telebnil pri žagi v ozko globel, kjer se nizko doli peni med Čermi BaČa. No, ohranil je prisotnost duha, s par zamahi je bil na površini vode ter je srečno priplaval b kraju. Kolo pa, ki ne spada med IZJAVA. Podpisani Alojzij Milič iz Velikega Repna 49 obžaluje, da je brez vzroka razžalil g. Ivana Škabar iz Vel. Repna St. 72. Veliki Repen, 18. avgusta 1926. (875) Alojzij Milič. *) Zm članke pod tem naslovom ne uredništvo nfkake odgovornosti. prevzema ČOKOUHtfH B0SB08 PfiOTJ GUS7AH KcfafČao-UltaraMki invod .A Ji a Madon*« 4«U« - Caw. Ood.o« - Trie*l«. S. GIocoukj, OI«nri ustopna U, lotocnik re lUH*> tm kotamtT^ AdoHo Mtl - Triode, Via S NkcoM «1 NA MORJO. V H/^BIH IN NA LETOVIŠČU IM£JTE 7EDNO NA RAZPOMSO ..flRRlBO" ZA ZDRAPJE PAllH OTROK M ALI OGLAS BESliTZ-SCHOOLv"r,Wo nui M in i prevodi v vseh jezikih. (1^66 KAMION «Bianchiz> do 30 kristalov, v izbor nem stanju, nese 25 proda takoj po ugodni ceni. Debiasio Domeniš, Trst, Via Coroneo 13. (1263) MtvcrPrA-ZT-:-. i . t vr- Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.3C; 1455; 17, BtClvaJLEAsA pomočnika sprejme takoj J. Vremec, tg_. 1015. 1030- 23 4*5 Opčine 401. 1272 i ' * ' VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČER VIN J AN - BENETKE GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla* ■ti. Ghfkol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteliac^vich, Trst Via Giu-liani 42. 1268 FI.fTIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljSe zdravilo oroti želodčnim šibkostim in za rekonvalescent o. Steklenica L 6.—. Dobiva »e ruo v lekarni Casieilanorich, Via Giuliaoi 42. 1269 13.10; 14.15; 15-35; 19.—: BAi?TC/,, aviorizirana, diplomirina, sprejema noseče. A dele Emersehitz-Sbaizcro, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, tel. 20-64. (1267) sprejme sl&arskega in pleskarskega potne takoj Mira Vičič, Postojna 7. 1252 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine tfiale XX sattevtt- bre M (prej Acguedotto) na drobno in za družine Via GfiuUaAl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se ia stoik 874 FR. ŠTRANCAR. Dohodi: 5,30; 8.10; 10.—; 11.05; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi; 5.40; 6.25; 7.10; 8.2P; 12.45; 17-30; 19.55. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14-35; 18.—; 20.—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1__; 5.05; 7.—; 9.25; 11.30; 14.45; 16~30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohod« 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 1235: 16.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ 5.—; 10.—j 13.55; 18.25. 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO 6.10; 6.50; 12.—; 1735; 18.35. 737; 11-51; 15,35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA Odhodi; Dohodi: Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi: 530; 732; 11.55; 12.30; 19.05. 9,50; 16.04; 21.32. lnserirajte v „Eiinosfi" PODLISTEK J U LES VERNE: Skrivnostni otok je bilo precej na trgu. Lep, srednievelik soodično "ter iim^ na nediplomatski način Ko so priSli k vratom, sta ga Cir Smith in Pencrolf vzela v dvigalo, medtem ko so Nab, Harbert in Gedeon Spilett Čakali ob vznožju granitne hiSe. Koš m je pomikal navzdol in kmalu bo MH vb! na obrežju. Naseljenci so se previdno odmaknili od neznanca, da mu dajo občutiti prostost. Ta je stopil nekaj korakov k morju, njegov pogled se je zalesketal z nenavadnim ognjem, toda ni poskušal ubežati. Molče je opazoval majhne valove, ki so se razbijali ob otočku, ter ae pohlevno žuboreč izgubljali na obrežju. «To je le morje, je rekel Gedeon Spilett, mogoče je, da ga morje ne naganja k begu. — Res je, je pritrdil Cir Smith peljati ga moramo na planoto, na rob gozda; samo ta poskus bo odločilen. — Sicer pa, je izpregovoril tudi Nab, ne ;bo mogel ubežati, ker so vsi mostovi dvig-j njeni. — O, je rekel Pencrofi, to ni mož, ki bi I se bal črez potok, kakor je Glfcerinova reka; z enim samim skokom utegne priti onstran. i — Sicer bomo videli, je odgovoril Cir Smith, a njegove oči so neprestano spremljale bolnika. Pripeljali so ga do ustja Hvale in ob levem bregu hodeč so prišli na planoto Lepega razgleda. Ko so se približali prvim gozdnim velikanom, katerih listje je pozibaval lahen vetrič, je neznanec slastno vsrkal prijetno vonjavo ozračja ter globoko vzdihnil iz svojih tesnobnih prsi. Naseljenci so nekoliko zaostali, toda bili so vedno pripravljeni, da ga zadrte, če bi hotel ubežati. In resnično, nesrečnik bi se bil skoraj vrgel v potok, ki ga je ločil od gozda, kite na njegovih nogah so se že napele kakor vzmet... Toda nenadoma se je obrnil, se zgrudil in velika solza se je polagoma po-točila po njegovem obličju I «0, je vzkliknil Cir Smith, odkar znaš jokati, si postal zopet človek!« Šestnajsto poglavje. Da, nesrečnik je jokal! Gotovo je kakšen spomin preletel njegov duh kakor se je izrazil Cir Smith, in po sel z al i postal vnovič človek. Naseljenci so ga pusti-li na planoti neKaj časa samoga ter se nekoliko oddaljili, da mu dajo čutiti, da je prost; toda očividno ni nameraval izkoristki te prostosti in Cir Smith je sklenil, da ga zopet povede v granitno hišo. Dva dni po tem prizoru se je neznanec že nekaj bolj prilagodil občemu življen-skemu načinu. Ni bilo nikakega dvoma, da je slišal in razumel govor. Samo iz trme ni hotel govoriti z naseljenci, ker nekega večera, ko je Pencrofi prisluškoval pri njegovi sobi, ga je slišal govoriti te besede: «Nel Tukaj ne! Nikoli U Mornar .je te besede sporočil tovarišem. «V teh besedah tiči bolestna skrivnosti« je rekel Cir Smith. Neznanec je začel rabiti orodje in delal je tudi v zelenjadnem vrtu. Ko je prekinil z delom, kar se je večkrat zgodilo, je odre-venel ves v sebe zamišljen; na inženirjevo priporočilo so upoštevali njegovo željo po samoti