Štev. 85. V Ljubljani, ponedeljek dne 25. marca 1912. Leto I. ; \ Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina sa pošilja upravništvu. •" Telefon številka 118. ::: • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: :s Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: 0 dostojnosti. Neki gospod se je te dni javnosti v »Slov. Narodu« pritoževal zaradi pisanja Boltatovega Pepeta. Vsako soboto namreč prinese škofovo glasilo podlistek pisan v najbolj spačenem ljubljanskem narečju, v katerem se sramote razne osebe naprednega ali narodnega mišljenja, enkrat je to Hribar, drugič dr. Tavčar, tretjič Ribnikar, ko ni teh dovolj pridejo na vrsto slovenske narodne dame ali drugeosebe, ki nastopajo v javnosti. Podlistek je podpisan z imenom Boltatu Pepe in da bi stvar še bolj barabsko izgledala nosi podlistek na čelu zapit izlumpan obraz, ki naj predstavlja ono inteligentno osebo, ki ji odpira šentklavški »Slovenec« svoje predale. da v njih sramoti vse, kar je slovenskega in narodnega. Ni ga na svetu poštenega dnevnika, ki bi prinašal take svinjarije. Pošteni ljudje onih barabskih čenč ne bero in tudi pošteni klerikalci se tega pisanja sramujejo. Oni podlistek Boltatovega Pepeta, ki se sveti v sobotni Slovenčevi številki kot zaključek celega tedna ali pa kot priprava za sveto nedeljo, se mi zdi prav podoben neki stvari, ki se nahaja navadno kje za zidom in zelo smrdi. Ne vem sicer, kaj mislijo o temdrugodpo svetu, če kje berejo Slovenca, ampak podlistek Boltatovega Pepeta je pečat na klerikalno žurnalistikp. Zaradi dialekta morebiti drugod svet ne razume, kam je padlo klerikalno glasilo — gotovo je, da tak smrad se more gojiti le za klerikalnim zidom. Spodobni ljudje se takih stvari od daleč izogibljejo, da bi ne stopili vanj. Oseba Boltatovega Pepeta je skrita v uredniški tajnosti. Vendar se približno ve, kdo je ta mož, in žalostno je, ako se res skriva med slikarskim stanom; kajti od inteligentnega človeka je težko misliti, da bi se prodal za onih 10 K, ki jih plača »Slovenec« za ono, kar Boltatov Pepe vsako soboto v njegov podlistek narine. Pa bodi kdor hoče, žalostno je, da klerikalen časopis da prostora takim podlistkom. Mi smo se oglasili le enkrat, ko je »Slovenec« sramotil slovensko narodno ženo. »Slovenec« je čez nekaj dnij odgovoril, da se glede dostojnosti z nami ne bo prerekal. Kakor hoče. Naj vraša torej za mnenje druge, ki jim bolj veruje, magari , škofa. Mislimo, da tuid škof ne more kajtakega odohravati. Saj Slovenec prinaša tudi njegove »Pastirske liste«! Ali spada to skupaj? Napadi Boltatovega Pepeta pusti ljudi navadno mirne, zato ker se jim zdi, da jih taka stvar sploh ne doseže. Razumljivo pa je, da vsi ne ostanejo hladnokrvni in da se ljudje pro-tivijo sramotenju. Ako je boj, bodi boj pošten ni pa treba pasti, tako nizko. Rekli smo, da so članki Boltatovega Pepeta pečat na klerikalno žurnalistiko. Tako pisanje je tipično za gotove ljudi. »Slovenec« tudi dobro ve, zakaj plačuje Boltatovega Pepeta. Pojdite enkrat na kmete n. pr. v petek ko pride s pošto »Domoljub«. Zenice gredo iz cerkve, otroci v šolo. Cerkovnik deli »Domoljuba«. Vsak pogleda, kaj je iz njegovega kraja. Aha, 'tu stoji. Ena čita naprej. Dopis je spisal kaplan ali cerkovnik. V njem sramoti učitelja, ali napredno mislečga domačega moža, ali študenta, ki se je vrnil na počitnice. Kako se veseli ter-cijalska duša nad onimi izrazi. Učitelj je lačen-perger, napreden mož je brezverec, študent trga hlače itd. Ono ljudstvo, ki se je včasih še veselilo nad lepimi knjigami, se zdaj zabava z dopisi klerikalnih časopisov, čim grše je pisano, tem boljše. Da, privedli so vse tako daleč, da ni več smisla za članke, za pametne besede, žej na duša hoče napadov, zmerjanja. Kako se radosti žare oči, ko se bere tak napad na soseda. Tako nizko je padel naš osebni boj, tako se je izpridlo čitajoče občinstvo in danes hoče vsak samo napadov, zmerjanja, preklarij. Čim bolj zna časopis zmerjati, tem boljši je. In Boltatov Pepe tvori vrhuec in je ob enem kulturni simbol našega političnega boja. Tudi drugod so boji in tudi drugod so časopisi — toda na nivo Boltato-vih Pepetov drugod še niso prišli. Ako pojde tako dalje izgine iz občinstva vsak smisel za resno politiko in to bo le javni stvari na škodo — Ako hoče časopisje vršiti svojo kulturno nalogo, mora vzgajati mase, pojasnjevati važna javna vprašanja, v poltičnem boju pa je treba ohraniti dostojnost, ki je ne poznajo oni, ki rede Boltatovega Pepeta zato, da kuži s svojimi odpadki šentklavško okolico. Naš licej. Slovenci imamo en edini ženski licej; in tudi na tem zavodu niso razmere tako, da bi mogli reči, datazavod odgovarja danes zahtevam in potrebam višje ženske izobrazbe. Sobotna »Zarja« je posvetila nekoliko v te razmere in je izpregovorila o nekaterih stvareh, ki so bile v javnosti že znane; ni za nas veselo in častno, akomoramoslišati take opravičene pritožbe. Da pokažemo, kakšnega pomena je za nas dekliški licej, podamo tu nekaj podatkov o ženskem šolstvu v Avstriji. Liceji so se začeli ustanavljati 1. 1901. in 1902. Majnika meseca 1. 1900. je bila namreč na Dunaju enketa o višjem ženskem šolstvu in takrat se je določila osnova sedanjega šestraz-rednega. liceja. Namen teh zavodov je podajati deklicam višjo splošno .izobrazbo, primerno žen. značaju. Prejšnje žen. šolstvo v tem oziru ni zadoščalo. Liceji so imeli pripravljati tudi za vseučiliški študij in so absolventke mogle postati izredne slušateljice. Na Češkem je nastal tekom let proti licejem boj, češ da so polovični zavodi, ki nudijo deloma preveč, deloma premalo. Eni so se navduševali za koedu-kacijo (da deklice študirajo skupaj z dečki) drugi so bili za ženske gimnazije (nekaj se jih je ustanovilo, sedaj imamo v Avstriji 23 ženskih gimnazij, med temi Je 5 čeških, 4 nemške, 14 poljskih.) Drugi so bili za to, da se ženski liceji izpopolnijo s posebnimi kurzi in oddelki, da se že na liceju lahko pridobi tudi kako strokovno izobrazbo, poleg splošne izobrazbe. Vkljub vsem bojem je licej ohranil svoje stališče v ženskem šolstvu in tudi pri nas imamo k sreči enega. V Avstriji imamo vsega skupaj 66 licejev z 11.286 učenkami (toliko jih izkazuje 1. 1911). 'Največ jih ima Nižje avstrijska namreč 19, od teh jih je 16 na Dunaju. Na teh licejih je 2902 učenk. V Galiciji je 13 licejev z 1619 učenkami, v Primorju 4 z 1027 učenkami, v Bukovini 3 z 1281 učenkami. Na Češkem je 9 licejev čeških z 1377 učenkami in 4 nemški, torej skupaj 13. Od števila vseh učenk pripada na Čehinje 15%, na Nemke 12%, Dunajčanke zavzamejo 22%, Bukovina 11%. Koliko mi? Državna subvencija za nemške liceje znaša za 1. 1912. 271 tisoč K. Nemški liceji na Češkem dobe 64.000 K. na Moravskem 73.000 K, nižjeavstrijski 57.000 K, gornjeavstrijski 20.000 K, Bukovina 29.000 K, češki liceji dobe 92.000 K. Koliko naš? Minister Zaleski je bil pri proračunu mnenja, da bi bilo treba šolstvu dati še več denarja, če bi dovoljevale to razmere. Ako pogledamo naš licej v številu avstrij- skih licejev, spoznamo, da so drugod z ženskimi šolskimi zavodi mnogo na boljšem. Ker pa naše mlade Slovenke tudi študirajo in ker jih ne najdemo tako mnogo na našem edinem liceju, je to znamenje, da obiskujejo druge zavode, samostanske in nemške. Kake važnosti pa je za nas dobra ženska vzgoja, o tem smo imeli že mnogokrat čas premišljati. Zato je naša dolžnost, da ustvarimo v liceju naš najboljši ženski učni zavod, ki bi postal vzor pravega ženskega šolskega narodnega zavoda. Prej ali slej mu bodo morali slediti drugi. Ako pa vsled razmer niti ta ne bo uspeval, kakor je potrebno, bo izginilo zaupanje do liceja in s čim ga bomo nadomestili? M. Razstava ilustracij slavnih del Henrika Sienkiewicza. Včeraj se je otvorila v Mestnem domu razstava ilustracij Sienkiewiczevih romanov. Kdo ne pozna pri nas junakov, kakor so Zaglo-ba. Skrzetuski, Volodijevski. Kmitic, i. dr. Saj so romani Henrika Sienkiewicza najbolj čitane knjige pri nas. »Z ognjem in mečem«, »Potop«, »Gospod Volodijevski«. »Križarji«, Quo vadiš«, »Rodbina Polaneških« — vsi ti romani so znani našemu najširšemu občinstvu. Vsi narodi imajo ta dela v svojih prevodih navadno bogato ilustrirana. Pri nas imamo ilustrirano izdajo »Z ognjem in mečem«, drugi prevodi so izdani neilustrirani. In vendar nudijo ravno Sienkiewiczevi romani toliko hvaležne snovi za ilustracije in tudi občinstvo rado vidi na sliki. kar čita v besedi. Razstava ilustracij, ki se je včeraj otvorila, je naredila že veliko potovanje po Evropi, prišla je s Poljskega na Češko, od tam v Budimpešto, Zagreb in iz Zagreba v Ljubljano. Povsod je razstava dosegla lep uspeh. Na razstavi vidimo ilustracije nekaterih znanih imen. Batovskega, Kossaka, Stachiewicza, Tetma-yerja. Nam bo gotov vsem najbolj ugajal Ba-towski, ki zna prizore oživiti tako živo, da vidimo v njih cela poglavja. Vsak iz teh ilustratorjev ima svojo tehniko, vsak kaj posebnega. Mi se ne spuščamo v strokovno oceno, to naj opravijo kritiki. Čitatelji Sienkiewicze-vih romanov se bodo tu srečali s svojimi znanci. Vidimo one znane prizore, ki smo jih radi čitali zopet in zopet. Boj med Zbiškom in Lich-tensteinom (1). Jurandovo maščevanje (3), Vici (9), Zagloba v samostanu (14), Zagloba in Volodijevski (23), Azya na kolu (24), Kmitic in Olenka (28), Prihod Tatarov v Lvov (33), Bitka s Švedi (34), Zagloba kot berač (38), Portret Zaglobe (60), Jelena z Zaglobo na stepi (45). Bohun na čelu Kozakov, Quo vadiš (65), Ligija in Vinicij (69) itd. Poleg ilustracij je še nekaj slik raznih slikarjev, ki ne spadajo v okvir razstave. Dvorana Mestnega doma je za razstavo prav primerna. Razstavo je že včeraj posetilo mnogo či-tateljev Sienkiewiczevih del. Vstopnina je 1 K. Kupi se lahko tudi album reprodukcij, ki so zelo posrečene. Priporočamo našemu občinstvu, da si ogleda to razstavo. Aforizmi o gledališču. Ker se v Plzni prepirajo zaradi gledališča, prinaša plzenski »Češki dnevnik« »aforizme« o gledališču«, ki jih je napisal neki nemški gledališki ravnatelj. Ker je vprašanje gledališča sedaj tudi pri nas važno, prinašamo nekatere tudi mi. Čez gledališče zabavljajo navadno najbolj oni. ki vanj ne hodijo. Sede mirno pri vrčku piva (pri nas bi rekli pri litru cvička) in pravijo: »Šel bi ja, ampak najprej morajo boljše igrati.« Kako se pa pravzaprav igra. o tem nikoli ne izvedo. * Nihče na svetu nima toliko svetovalcev, kakor gledališko vodstvo. Izgleda to tako, kakor da bi vsi ljudje na svetu o gledališču več razumeli, kakor gledališko vodstvo. * Del občinstva želi mlade pevke, drugi del je bolj vnet za stare izkušene. Vodstvo hoče ugoditi na obe strani, najame srednje in napadeta ga oba dela. * Pred časom se je reklo; gledališče je šola življenja. Naj si sedaj kdo upa to reči. Ti. ki hodijo sedaj v gledališče, nečejo biti učenci - ampak profesorji. Vsak hoče učiti avtorja, ravnatelja in igralce. * Ako ravnatelj gleda na dobiček, kriči občinstvo: »Proč z njim, ta gleda samo na denar.« Ako dela z izgubo, pravi občinstvo: »To je glupec, naj gre kamor hoče.« Tako se ne ve. kdaj naj ravnatelj ostane na svojem mestu. * Ni se še našlo gledališko vodstvo, o katerem bi vsi igralci trdili, da se uloge pošteno razdeljujejo. * Večina občinstva je trdno prepričana, da gledališko vodstvo lahko ozmerja vsak. kadar hoče in kjer hoče. Ogrska kriza. Vest o poklicu grofa Khuena na Dunaj, kjer mu cesar poveri sestavo novega kabineta. Ta vest se v ogrskih politiških krogih razlaga precej različno. V vladni večini sc zatrjuje in zagovarja načelo, da je nadaljevanje debate o brambni reformi v rednih parlamentarnih razmerah pod Khuenovo vlado mogoče le tedaj, ako se doseže skupen nastop vseh strank brez ozira -na opozicijo. 2e pred krizo so se pojavljali nasveti, da naj vlada že sedaj nastopi z volilno reformo, a ne šele jeseni, kakor je prvotno nameravala. Ako pa ne more predloži zakonske osnove tedaj naj vsaj označi v večjih obrisih načela, na podlagi katerih si zamišlja volilno preosnovo. Na podlagi teh nasvetov, ki jih zastopa vladna stranka, bo Khuen informiral tudi cesarja in mu dokazal, da je edini parlamentarni izhod iz sedanje krii ze mogoč je na ta način! Glavne potežkoče pa obstoje v sestavi odnoso izpremembi Khuenove resolucije, med člani kabineta in stranko dela so se vršile že daljše konference, kako naj se tekstira ta resolucija, da se v nji ne kratijo vladarske pravice, da bo tekst iste adovoljil tudi Košutovce; te konference sicer niso imele nikakega konečnega povoljnega uspeha, vendar se v politiških krogih zatrjuje, da se je našel temeljni princip, na podlagi katerega bo mogoče rešiti vso zadevo. Konečnal pogajanja pa se vrše šele takrat, ko se cesar izjavi o Ogrskih predlogih, kar se dogodi gotovo v sedanji avdijenci. Avstrija in Bolgarska. Pogajanja med avstro-ogrsko in bolgarsko vlado, glede trgovinske pogodbe, ki so naletele na več potež-koč, so se rešila ugodno za obe državi. Avstrija je privolila v korist Bolgarske več olajšav glede uvoza stekla, kakor tudi za zmanjšane uvozne pristojbine živil. Bolgarska sme po novi pogodbi uvažati na leto 12.000 volov pod istimi pogoji kakor je to sklenjeno vi trgovniski pogodbi z Rumunsko in Srbijo. Bolgarska vlada zgradi v Vidmu veliko klavnico, odkoder se bo pod nadzorstvom živinozdravnikov obeh držav odpošiljalo meso v Avstrijo. Francoska poslanska zbornica. V francoski poslanski zbornici se vodi debata o interpelacijah glede francoske zunanje politike. Poslat LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Ali si našel pot k doktorju?« »Ta je zaprt.« »A k dijakonu v samostan?« »Dijakon se je skril.« »Strica Stojana nisi našel?« »Bog mu odpusti grehe, ta se je poslovil od nas; v tej noči, ko so ga zaprli, je umrl revež vsled tepenja; pravijo, da je mučen izpovedal vse.« . . ti ji »Oh, nesrečni stric Stojan!... A Radka, Radka?« . »Nje nisem mogel videti.« . »Kako? Kaj se je zgodilo z Rado?« je vprašal ter obledel. . »Ta je ondi, bodi brez skrbi, toda odstranili so jo iz šole.« »Ko bi šel k redovnicam, k sestri Hadži Rovoami!« zakliče Ognjanov nemirno. »Redovnica jo je neusmiljeno izgnala. Moj Bog. ostala je pod milim nebom! Izgubljena _ je!« »Čorbadži Marko ji je preskrbel streho Pri nekih svojih sorodnikih toda kje, tega nisem mogel zvedeti in mojim spremljevalcem se je mudilo... Toda zvedel sem. da se deklica počuti dobro.« »Dobri baj Marko; komaj se mu kedaj odslužim. A kaj se govori o meni?« »O tebi? Saj te tam vsak drugače imenuje... Poprej osivim popolnoma, predno se tega spomnim.« »Ali ne grofa?« »Ha resnica, grofa, o grofu pripovedujejo vsi, da so ga lovci ustrelili v Ahijevskem gozdu.« »To je resnica.« ' . »To ni povsem tako; ti si še živ, ondi pa te smatrajo za mrtvega, a to je tem bolje, pravim jaz.« Ognjanov poskoči kakor bi ga kača pičila. »Kaj? A ona? Tudi ona me smratna za mrtvega? Samo tega je še manjkalo, nesrečnici!« In zopet je korakal po sobi, kakor bi hotel skušati svoje moči. »Nehaj hoditi, da si ne škoduješ.« »Jaz se lahko že podam, na pot«, reče Ognjanov z odločnim glasom. »Na kako pot?« vpraša ga Marin osupel. »V Belo Cerkev.« »Ali si znorel?« »Ne še, toda znorim, če samo en dan, še ostanem tukaj. Daj mi obleko; ali pa mi daš tudi svojega konja?« Stric Marin je poznal Bojčevo svojeglav-nost, torej tudi ni poskušal pridrževati ga. »Vzemi obleko in konja. Obžalujem samo tvojo mladost«, reče stric Marin otožno. »Po cestah se klatijo turški klateži: lopovstva in poboji se množijo brez števila... ali ne pomiluješ samega sebe?« »Ne brigaj se za-me; vrnem se semkaj k tebi kakor sokol, živ in zdrav. Seveda, ako me ne zapodiš...« doda Ognjanov na pol šaljivo. Starec ga mračno pogleda. »Ne! Ti ne pojdeš nikamor!« reče odločno. jaz razburim vse vaščane pa te posiloma zapremo. Potreben si nam kakor dar božji in ti odhajaš, da bi te ubili. Nočem, da bi mi potem govorili ljudje: stric Marin je izpustil daskala Bojča, našega apostola, da je poginil!« je kričal stric Marin jezno. »Nu. tihejše. stric Marin, to se čuje predaleč«. mu omeni Ognjanov. Stric Mina se je nasmehnil pod brkami. Tudi Marinovo lice se je zvito nasmejalo. Ognjanov ju začuden pogleda. Resnica, njegove poslednje besede so ju pripravile v smeh. »Čemu se smejeta?« ju vpraša. »Eh. Bog ti daj zdravja, daskal! Nu. koga se ti bojiš? Vsa vas ve. tudi otroci vedo. da si pri meni... Za tvojo mizo se je trudila vsa vas ... Mi smo preprosti ljudje, toda kristjana ne izdamo in za te damo svoje življenje.« Sedaj se je nasmejal tudi Ognjanov. po-izvedevši, da je bil ta njegova skrivnost znana vsej vasi. Po dovolj dolgem pričkanju je Ognjanov zmagal nad bojaznijo domačega gospodarja in obveljal je sklep, da odide. XXIX. Nemiren počitek. Za uro poznej je nek Turek na konju odhajal iz Verigova. Rekli smo, da Turek, t 4 * ■ , 5 • , , 6 . . 7 • • 8 koruzne moke . . . ajdove moke I. vrste . H. . ržene mokt . . . liter fižola graha leče . kaše ričeta 100 kg pšenice .... 100 „ rži...................... 100 „ j‘ečmena .... 100 „ ovsa .................... 100 „ ajde.................... 100 „ prosa belega . , 100 „ koruze stare . . 100 „ „ nove . . 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . 100 „ sena ................... 100 „ slame................... 100 „ stelje.................. 100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 Cene v kronah od do 1 80 1 60 1 20 1 60 1-80 1 92 1 50 2-60 240 212 1 72 1 90 1 86 3 27 2-—•05 — 20 -08 •80 1-40 1-70 —•50 250 6-650 37-36-70 36-40 35 80 34 80 34-— 3340 30-50 20 40 27-50 48-— 45-— 34---•26 —•30 —•82 -•24 -•22 23-50 21 50 20-— 22-— 22--19 — 20-80 9-50 22-— 5-450 2 — 6-50 9-50 7-50 2-— 1 80 1-70 1-90 2-40 2-20 1-60 2-65 2-50 216 1-92 2-— 1-92 210 -06 —•10 -90 1-60 1-90 -•54 2-70 6-50 7-— -•40 -•44 —38 -■26 —■24 10-- 6-- 5-50 2-10 7--10-- 8- Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanj«! znesek 50 vinarjev. PIs-menlm vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Priznana špeciallteta. Namočena polenovka, na poseben način pripravljena in v to po-rabno olje se dobi vedno pri Josipu Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta št. 9. Ljubljana. 168—8 Zaloga pohištva in tapetniškega blaga PR. KAPUS, LJUBLJANA Marije Terezije cesta. štev. 11, Kolizej. Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala otročje vozičke Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov. Cene nizke! Izdelki solidni! Delikatesna trgovina I. RAVTAR Jurčičev trg štev. 3 priporoča cenjenemu občinstvu po najnižji ceni velikonočne gnjati in sicer praške od K 2 60—2'90; graške pa od K 2 40—270, kakor tudi razna zajamčeno pristna namizna in desertna domača in inozemska vina. Vedno sveže delikatese, šampanjec itd. Zajtrkovalnica. Pivnica. Krojaštvo Ivan Kersnič v Ljubljani 249 Sodna ulica štev. 5 najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjlž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. fo c?) (o g) fo(?) fo e) mg) fo p) fo e' (sv) (sre) fo e) fo g) fo e) fon) (se) fo<0 fo