62. številka. Ljubljana, vtorek 17. marca. VII. leto, 1874. SLOVENSKIHAROD. S'&TuJ! ft M™^! ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti pr-jeman, 2a avstro-ogerske dežele za celo leto 16 *old., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold - Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za culo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold 30 kr., za en mesec I gold 10 kr. Za ^ufeM dom se računa 10 kraje. ?a ateste, 30 kr. za Sctrt leta. — Za tuje dežele za celu leto 20 gobJ., za pol leta 10 »rold — Za irosnode učltelle na RnddS LS in za dijake velja znižana cena in .ker: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 k,, po pošti pre .fcJlfil g!d -K Za" o an? la ie Sačnje od ^ etopiio petit-vrste 6 kr., co se oznan.lo enkrat tiska. 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če ■« tri. ali v,.*bmt t;Mkn v0*t„w,,t ?. -Et."-.""J! Ionu Konfesijonalne postave v državnem zboru. (Daljo.) Z Dunaja 13. marca. [Izv. dop.] Specijalna debata le počasi napreduje, zlasti Poljaci se skoraj pri vsakem paragrafu spuščajo v obširne razprave. 3. §. odločuje, da so nadŠkofje in škofje, korarji in škofovi generalni vikarji po dosedanjem načinu nastavijo. Profesor Suess stavi predlog, da bi morali nadškofje in škofje pri nastavijenji prisegati ua državne pastave. 0 tem predlogu je bila dolga debata, posebno ilerbst je z vso svojo znano solistiko podpiral ta predlog; a nij obveljal. Hrbst je našel v dr. Koppu nasprotnika, kije jako temeljito pobijal njegove dokaze in razložil nepraktičnost in nepotrebo take prisege. Pri glasovanji je bila sauio levica za prisego, ostala zbornica pa proti. 4. §. govori o oddaji cerkvenih uradov in župnij; 5. §. zahteva, da se razpiše konkurs za prazna mesta koraiij in župnij. Dr. Kazlag pri tej priložnosti omenja tako znano župuis&o koukursuo izpraševanje (Pfarjrkonkursprllfuug). Do 1. Ib50 so glede teh izpraševanj bili v nekaterih škohjah veliki nedo-statki. Zahtevalo se je namreč od kandidata izpit, kateri bi v teoretičnem oziru bil zadostoval za kako profesuro, uu praktično izobraže-nje pa se je premalo gledalo. Taai teoretični spisa so se včasih v tabakirah eskamotirali v dvorano, kjer se je kandidat izpraševal. Tudi se je zgodilo, da izpraševalci nijso bili zmožni druzega deželnega jezika in Šaljivi duhovniki so včasi pri poskusnih pridigah imeli kako humoristično predavanje. Kaj tacega so zdaj 0 uzrokih propasti hrvatske države. Kakor je predzadnji hrvatski kralj Zvonimir (107b*—1080) meje svoje države razširil (spadalo je pod njega mnogo od deuaš-njib slovenskih pokrajin), tako je ona prtevela za njega tudi v blagostauji, da-si le navidezno. Njegovo kraijevauje vzveličuje neka hrvatska kroniku iz XII. stuletja od besedo do besede tako-le: „1 osta kraljem Zvonimir, koji počteui kralj, . . . poče erikvo veoma Čtovati i ljubiti 1 poče dobre pomagati a progoniti zale (zle) ... I za dobrega kralja Zvonimira biše vesela sva zemlja, jer o biše puna i urešena svakoga dobra, i gradovi puni srebra i zlata. 1 nebojaše se ubogi, da ga izjede bogati, i nejaki, da mu vazme jaki, ni sluga, da mu učini nepravo gospodin. Jere kralj svih bra-niaše, zašto ni sam prezpravdeno neposidaše, ne godi več. Želeti pa je, da je izpit bolje praktičen, nego teoretičen. Po §. 30 te postave se imajo teologične fakultete urediti; upati je, da bodo potem teologični kandidati boljšo znanHtveuo izobraženost dobili, kar je silno potrebno. Duhovniki sami o nekaterih škofovih diecezanskih zavodih oHtro sodijo. Govornik dalje omenja, kako krivična je dosedanja navada, da se mora konkursni izpit vsakih 3 ali 6 let ponavljati, ako hoče du hovnik župnijo dobiti ali od težavnejše župnije na staro dni na boljšo priti. Praktični izpit bi moral za celo življenje veljaven biti, kakor pri advokatih, zdravnikih, notarjih, sodnikih itd. 6. §. odločuje, da ima škof vselej deželni vladi naznanjati duhovnika, katerega nastavi ua kako župnijo. Deželni vladi pristoja, škofu naznanjati svoje ugovore ter povedati razloge (§. 2.). Ako v 30 dneh nij ugovora od de-deželne vlade, sme se duhovnik inštalirati. Proti ugovoiu deželne vlade gre pritožba do miuisterbtva. Ce se pr. tožba ne usliši, se duhovnik ne smo nastaviti. Proti temu §. govori slovenski poslanec g. Pfeifcr. JNjegov govor smo uže v zadnjem listu priobčili. Ta predlog je bil sicer podpiran od Ru-sinov, enega dela nemškega „Fortschntts-kluba" in nekaterih Poljakov, a pri glasovanji nij bil sprejet. Sploh se kaže, da bode cela postava tako sprejeta, kakoršna je predložena od konfesijonalnega odbora. Do konca tedna utegne specijalna debata končana biti, potem pridejo na vrsto ostali konfesijonalui predlogi, tako da so pred prazniki vsi sklenem od poslanske zbornice. Imeniten je drugi postavni načrt konfe- tako ni inim nedadiše. I tako veliko bogatstvo biše, tako u zagorju, kako u primorju hišo za pravdenoga kralja Zvonimira. I biše puna zemlja svakoga blaga, i biše več vridua meha (kinč) ua ženah i mladih ljudib, i na konjih, uero (nego) iuada (drugje) vse imanje 1 zemlja Zvonimirova biše obilua svakom razkošom, ni se ik< ga bojaše, ni im uit-kore (nobeden) mogaše nauditi (naškoditi), razni (razen) guiv (srd) gospodina boga.*' Ali čuduo je, da vidimo Hrvatsko, ki je po tej kroniki tako pr« cvela, po smrti Zvo-uiiuirovej (uajbrže j* lObO) tako globoko pasti za Štefana II. (1089—1OD0) sinovca Petra Krešimira IV., ki se je bil užo odrekel kroni ter si izbral samostan za stanovanje in grob, biž ko ne prisiljen od Zvonimira. Na 8. sept. 1080. ltta napovč on zbor v Šibenik. Ali ta zbor nij bil podoben poprejšnjim imenitnim zborom, nego čisto neznaten je bil, in užo to je živ dokaz, da nij bilo v državi Zvonimirovej prave snage. Na tem zboru nij bilo ni škofov, ni banov ni županov, | sijonalnih postav, po katerem se uredijo dohodki religijskega fonda. Specijalna debata je prišla v sejah 12. in 13. marca do 43. paragrafa. Važen je 8. §, kateri odločuje, da ima vlada zahtevati odpravo duhovnika od svojega mesta, ako duhovnik izgubi avstrijsko državljanstvo ali ko je bil za krivega spoznan zločestih ali tacih kaznivih dejanj , katera izvirajo iz dobičkarstva, ali so proti nravnosti ali pa delajo javno pohujšanje (oftentliches urgerniss.) Dalje sme vlada zahtevati odpravo duhovnika, če se tako vede, da bi za javni red nevarno bilo, ga puščati na njegovem mestu. Proti tej odločbi so poljski poslanci. G. Pfetfev omenja, da velja to, kar je rekel proti 2. in C. paragrafu, tudi pri 8., ter zahteva, da se o besedah: nali pa delajo javno pohujšanje", posebe glasuje. Proti tej odločbi so potem glasovali Poljaci, Slovenci in Rusini. Kn-in Kovalski tukaj nasvetuje, da se odloči najvišje sodišče, do katerega bi šlo pritožbe proti odlokom ministra za bogočastje ; kajti po predloženi postavi nad ministra nij višje stopinje za pritožbe. Kovalskega predlog pride še le ob koncu postave pri 00. §. na debato. Ako se tako sodišče ne bi ustanovilo , mislijo tudi Husini, kakor Slovenci pii 3. bianji proti celi postavi glasovati. §. 8 je bil z veliko večino sprejet, dalje 9. do 13. §., kateri odločijo o nastavi duhovnikov na prazna mesta cerkvenih nradov in župnij. Drugi oddelek postave govori o cerkveni uradni oblasti in dinuem pastirstvu. Po 14. §. opravljajo nadškofje, škofje in kakor da so iz države izginili. Samo trogirski in spletski škof jo prišel kralja okronit. Vidi se uže iz tega, da je bil kialjcvski ugled izginil in da velikašem nij bilo mnogo ležeče ua kralji. On je sicer Izdal nekoliko slobo-ščin, ali vse to ga nij plemstvu prikupilo. Iz poprejšnjega največjega reda, vidim o na enkrat: roparetva, zasede, umorstva in diugih nepi dobščin, ki so državo poprej so ve da na videz jake izpodkopavale. Nemirov in nc-rednosti je bilo naenkrat vse polno po državi. In v tacih okolnosti h umre še kralj (1. 1000). Zdaj še le nastane pravi nered! Narod je imel po smrti Štefanovcj pravico izbrati novega kralja, ali na mesto sloge bil■ < je vse uesležno; niti narodna vlada, niti mir nij bil plem-tvu mil. Nego slabega iu tujega kralja so si želeli, namesto da si iaberd ja-kega in domaČega. liile so štiri stranke, od katerih je vsaka hotela svojega kandidata za kralja. Ena stranka in ta zedinjena s privrženiki iztočne cerkve, držala je se za-humskimi (denašnja Hercegovina) in srbskimi Škofovi vikarji notranje cerkvene zadeve svojih škofij po cerkvenih zapovedih, dokler te ne protivijo državnim postavam. Mizna pravica (Tischtitel) iz religijskoga fonda se samo onim duhovnikom privoli, kateri so sposobni za cerkvene službe. Škofje morajo svoje pastirske liste, ukaze itd. deželni vladi naznanjati. Skrajna levica zahteva, da bi morali Škofje svoje ukaze 24 ur prej, predno jih razglašajo, vladi predložiti. A ta nasvet nij bil sprejet. Vlada sme prepovedati cerkvene ukaze, ako presegujejo krog notranjih zadev, ali nasprotujejo javnim ozirom. Po 18. §. se cerkvena uradna oblast sme rabiti samo proti katoličanom, a nikoli v ta namen, da bi se zabranilo ravnati po državnih postavali ali posluževati se državljanskih pravic. Da se nove škofije ali župnije napravijo, treba državnega privoljenja. Če se naredi nova župnija, izgubi dosedanji župnik vso pravico do dolžnosti bivših fara-nov. Spremembe v dohodkih župnij se smejo zgoditi po zaslišanji ordinarijata, a take spremembe naj se samo tacaš storijo, kadar je tudi sprememba v osobi župnika. Vlada daje cerkvenim uradom pomoč politične eksekucije, da iztirajo plačila ali druge dolžnosti, katere so se faranom s privoljenjem vlade naložile; zlasti to tudi velja od plačil za cerkvene zakonske okolice, poroke in za stolne pristojbine. Proti tem odločbam, da bi se cerkvenim oblastim na razpolaganje dala državna oblast, se je opirala skrajna levica, a brez uspeha. 18. do 29. §. so se nespremenjene sprejeli. Po 26. §. so prestopki proti štolui taksi kaznujejo z denarno globo do 100 gold. 30. 4?. pravi, da se bodo katolično-tco-logičue fakultete po posebni postavi uredile, katera bode tudi odločile, v koliko predpiše država kandidatom dubovskega stanu posebni način naobražovanja (besondere Art der Heranbildung). Rusinski poslanec Pav-likov želi, da se ta postava daje v spora-zumljeuji s škofovi. Zarad cerkvenega patronata so se posebno Poljaci udeležili debate. Patronatoe razmere se bodo po posebni postavi uredilo. Daljša debata se je vnela pri poglavji, katero govori o napravi ž u p n i j s k i h ob župani ter pripoznavala pokroviteljstvo bizan tinskega carja Aleksija nad soboj. Druga stranka je imela za-se vse privrženike rim skokatoliškega veroizpovedanja, vse škofe, duhovne in veČino plemstva ter so sklenili na prestol poklicati ogerskega kralja Ladislava, iz kolena Arpadovega. Duhovni so delali za njega, ker je bil poseben dobrotnik svečenstvu in podpiratelj cerkev in samostanov, plemstvo pa zavoljo tega, ker je od njega ogersko plemstvo dobilo neizmerno velike sloboščine, pa so se tudi oni tega nadejali. Tretja stranka so bili na pol italijanski mestjani, ki nijso nikdar s Hrvati držali, nego so vedno prijatljevali le z Benečani ter njihovega gospodstva želeli. Četrta stranka pak je bila narodna, naj poštenejša ter je želela vzvisiti na prestol hrvatskega sina Petra, brata Slaviča, nekdanjega bana in sidražkega župana, in za ta čas hrvatskega bana. Po dolgem prepiranji nadvladala je nazadnje ogerska stranka, in tako je naposled moral biti izbran za kralja tujec, ki nij imel srca za hrvatski narod ter čin. Po vladnem predloga bi se naj prepustilo deželni postavodaji, kako si hoče urediti zastopništvo župnijskih občin. Konfesionalni odbor pa nasvetuje, da se naj to zgodi po državni postavi. Dr. VoMiiJak poprime besedo in brani pravico dežel, kajti po deželnih redih od 26. februarja 1861 spadajo med deželne zadeve vse natanjčnejše odločbe v šolskih in cerkvenih stvareh. Konfesijonalna postava je splošna državna, ona je okvir, v katerem si potem deželni zastopi uredijo svoje župnijske občine in njihovo zastopstvo. Kakor v narodnem, so tudi v verskem oziru avstrijske dežele jako različne. Splošna postava bi tedaj bila gotovo povodom, da se rodijo prepiri med državnimi in deželnimi zastopi. Tu ne gre sklicevati se na občinsko in šolsko postavo, ki ste tudi bile sklenene od državnega zbora. V okrogu politične ali šolske občine so vsi prebivalci podvrženi odločbam teh postav, v okrogu župnijske občine pa bodo v nekih krajih, kakor pri nas Slovencih, skoraj sami katoličani, v drugih deželah pa bode vmes več ali manje drugo-vernikov. Konfesijonalni odbor sam priznava te različnosti dežel v svojem poročilu in hoče vendar vzeti deželnim zborom pravico, katera jim nedvomno pristnje po 18. oziroma 19. §. deželnih redov. Govornik nasvetuje, da se sprejme vladni predlog. — Podpirajo ga Poljaci, a velika večina (samn Poljaci in Slovenci so proti) glasuje za odborove predloge. Poročevalec zavrne te kompetenčne ugovore s tem, da je po decemberski ustavi postavodaja v konfesijonalnih stvareh pridržana državnemu zborn. (Konec prihodujifi.) Politični razgled. Notranjo «l€»žt»le V Ljubljani 16. marca. W*€wpe£ Pij je za dobro spoznal proti avstrijskim konfesijonelnim postavam razposlati hudo encikliko. V njej pravi, da se mu bolečina njegovih ran vedno vekša, in sicer od ljudstva, ki je bilo nekdaj z nje-erovim stolom ozko zvezano. Dalje pripoveduje, da je uže „pred nekaterimi leti nekaj avstrijskih postav, ki mu nijso bile po godu, preklel, vsled svojega od boga mu danega se je izpolnila narodna prialovica : „Kdor ne prizna brata za brata, mora tujca za gospodarja priznati." Nastane tedaj vprašanje, kako je mogla ta lepa, cvetoča in jaka država tako hitro propasti? Profesor dr. J. B Weis navaja v svojej od mene v tem listu omenjenej knjigi Byzant. Goseh. II. B. B. p. 261 dva sledeča uzroka: „ Vendar je bil konec Zvo-nomirove vlade žalosten. Po mojem menenji pa sta pri tem sodelovala dva glavna uzroka: naj prvo prerana smrt papeža Gregorja VIII.. ki je najmanje dve leti pred Zvonimirom umrl (bolje štiri leta. Gregor VII f 1085 a Zvonimir f 1089 op. spis), in težavne okolnosti, v katere je sv. stolica pod Viktorom III. in Urbanom II. vsled spletk nrotipapeža Vi-berta (Klemensa III.) pala. Po tem takem se ie zgodilo, da Petrov namestnik nij mogel za nevarnega prevrate nič več nego je to Gregor VII. Činil podpomagati hrvatskej dr žavi. Se gorše pak je bilo za zadnjo to, da Zvonomir nij mogel v pomanjkanji zakonitih naslednikov narodne dinastije ustanoviti." posla. Zdaj da je prisiljen toisto storiti proti novim postavam, češ, da so popolnem nasprotne Kristovemn nauku, ker njegovo cerkev delajo za služno, akopram ji je njen ustanovitelj dal oblast, postave dajati, obsodbe izrekati in na njene podložne po-silje izvrševati, ne pa da bi bili njegovi nasledniki kaki posvetni oblasti podvrženi." Nezmotni oče se dalje jezi, da se o kon-fesijoneluih postavah posvetuje, ne da bi se bilo prej njeg* pourašalo, in pravi, da bi se to no b:lo poskusilo v onem času, ko ie javna zvestoba še veljala. Tudi mu nij prav, da se novoiznajdene dogme iraennjejo spremembe katoliške vere in cerkvene ustave. Pravi, da se bo pod varstvom novih postav delalo zoper duhovenstvo, ki vodi liudstvo k evangelični popolnosti (na pr. Križan) in se boji, da se bodo s temi postavami vse verske sekte sprijaznile — se vo da, papeževa cerkev je še vedno sovraštvo pridigovala. Končno je nj. svetosti hudo, da bode duho-v<*n«tvo toliko posvetnega imetia izgubilo. „Zato pa vas pod: ihujemo in podžie-amo, bratje v Kristu , da skrhite, da odvrnete pretečo nevarnost se srčnim in hrahrim boicm. V Kristovi veri in ljubezni (!) se torej vzdienite in uprite i nami vred, ter so pomerite se sovražniki ; postavite krepko trdniavo pred hišo Izrael. Mi bndemo vedno z vami, kajti rajši umremo, nego da bi v služnosti živeli. Zberite se prej ko morete, ter se pomenite, kako boste najkrepkejše branili svobodo cerkve. Scer pa se nadejamo, da bog: to zlo na kak drng na?in odvrne. Obrnili smo se s pismom do našega preli u bega pobožnega in vernega sina Franje Josipa, in Rmo ga zaprisegli, naj ne proda cerkve grdi služnosti in naj ne pahne katoliških podložnih v največjo revo. Ker bo pa sovražnikov veliko, požurite se. Bog naj bode z vami, naj vas podpira. V znamen ie božjega varstva in kot spričevalo naše posebne uda-nosti damo vam in vašemu duhovenstvu Iju-beznjivo apostolski blagoslov." Na O/fvt-.vl;t'tn ministemka kriza še zdaj nij končana. Dogovori s Tiszo, Ghyczy-jem in celo S<*nnyey-em ro nadaljujejo. De-nes ali jutri se pričakuje rešitev tega teškega iskanja ministrov. Vii si nfr 'Ir/ave. Frdfieo«frn narodna zbornica se posvetuje o davkn za sol. Volili so tudi udje komisije za zakonsko osnovo tikoma podaljšanja municipalnih svetovalcev. Od izvoljenih 15 udov jih je sedem za osem pa proti njej- Stari .ff>#r#ff/.rlrt vojskovodja Espartero je pisal Castelarju za god pismo, v kflterem pridiguje složnost liberalnih strank. H koncu Kar se tiče drnzeera nzroka pritrdimo mn tudi mi, ker so da lehko dokazati iz povesti dragih narodov; s prvim uzrokov pa Re ne moremo z VVeissom slagati. Da je imel G-egor VIII. zares jako velikih zaslug za hrvatsko državo, tega nečemu oporekati. Da se pa njegova prerana smrt med plavne uzroke propasti hrvatske države broji — to mislimo ne da se dokazati, n*»go neki drugi glavni uzrok moramo tukaj navesti, katerega se ve da sa učeni profesor zavoljo svojih znanih nazorov ogibljc. Da je bila država v resnici iaka, kakor jo nnm kronika za Zvonimira opisuje, morala bi se bila vzdržati tudi kljnbu orerani smrti tega papeža; ali črv je nže poprej razglodal svrž hrvatskega kraljestva, katerega propasti tudi cele vrste slavnih papožev ne bi bili rešili. Kje je tedaj ta uzrok? V kratkem se more na to vprašanje odgovoriti. V hrvatskej državi nij bilo narodnega ponosa. Naislavneji hrvatski kralji: Tomislav (914—904) Peter Krešimir Vel. IV. (1050—1076) in Zvonimir 1076—1089) se nijso čisto nič trudili, da povzdignejo na- lista pravi: ,. Ne dvomite, naša hrabra armada, katere dejanja me očarujejo, kakor ob Času moje mladosti, ona doseže dar svoje srčnosti in discipline. Ona vzdrži našo slavno zastavo, ona reši svobodo se srečo domovine vred". — Vlada je izpoznala, da bi bilo z eventnelnim padom Bilbae več izgubljenega nego eno samo mesto. Za to gredo iz Madrida vse čete na severno borišce. Bilbao se more iz lastne moči še do Brede aprila vzdržati. Torej se lahko zgodi, da so se Karlistt in vsi legitimisti prekmalu veselili. tnffft'.if.i ministernredsednik Disraeli je svojim volilcera poslal pismo, v katerem pravi, da je ministerstvo sestavil iz mož, ki vzdrže institucije dežele, in ki bodo branili pravico družbenih razredov. JVem,ikn ,,National-Zcitung" govori o posvetovanji o avstrijskih konfesijonalnih postavah in sklopa nasproti dolženjn ultramon-tancev, da mora država določevati, kje se začenja cerkvena svoboda in kje ima konec. Avstrija in Nemčija sts si v tem cd'ni, ne ker se je o tem obravnavalo, nego ker drugače ne morete ravnati. Avstrijske postave nijso ponarejene po lanskih pruskih, pač pa pa avstrijske potrjujejo, da so bile prusko prave. Kakor japaneški Micado, tako tudi tsi-iftfshi cesarjevič skrivaj hodi po svojem glavnem mestu, da bi se prepričal, ali je res vse tako, kakor mu njegovi dvorniki malajo. Prepričal se je, da lažejo. Cesarjevič ima samostalcn značaj, in bodo z močno roko svojo državo reformiral. Domače stvari. — (Iz Ljutomera) sc nam piše : P/vi, ki je po znamenitem 48 letu pri nas začel idejo narodnosti gojiti in ki še med nami živi, je g. Dragotin ITnber, tukajšnji knjigar in posestnik. Njegove zasluge na tem polji opisovati, nij tu denes moja naloga, omeniti hočem, da se je ta domoljub tudi za povzdigo kmetijstva, za sadjerejo in vinorejo skozi več let prav zelo trudil. Vsled tega mu je tudi štajerska kmetijska družba njegove zasluge pripoznala in mu srebrno svetinjo podelila, kar nas Slovence temveč veseli, ker mu te zasluge nekateri naši mladi nerašku-tarji nijso hoteli pripoznati. — (Za železnico Dunaj-Novi) so zopet pri cesarji in pri ministrih prosili Mariborčani, Ptujčani in OrmuŽanci, ali obetalo se jim je v tej zadevi, kakor graška „T." poroča, le malo. — (Podporo učiteljem.) V šentle-nartskem okraji v Slovenskih goricah je okrajni zastop podučiteljem po 40 gl. doklade dovolil. — (Nesrečo pri konjereji) imajo letos — kakor se nam piše — nekateri kmetje v ljutomerski okolici. Mladi žrebičl crkajo namreč prav mnopim kobilam. Ubogi kmetje si kar ne vedo pomagati. Te dni je na Krapji poginila z žrebetom vred celo najlepša kobila naše okolice, za katero se je lastniku uže 800 gld. ponujalo. Lastnik je uže pri raznih razstavah in premijah 62 zla-tov za-njo dobil. Narodno-gospodarske stvari. Kako se davki porabijo v raznih državah ? Najbolj zadolžene države, zlasti tako zvano velike državo evsopske (sedaj jih je 6, glej Jesen kov „Občni zemljepis" Razne vesti. * (A v s t r i j s k o h i b 1 i j o t e k e) vse vkup imajo 4 milijone in 748.001 knjig in zvezkov. — Neko oficijelno poročilo italijanske vlade jo namreč trdilo, da imajo naše avstrijske biblijoteke samo 2.40S 000 knjig in zvezkov, torej med vsemi kulturnimi državami primerno uajmenj. Za to je naša vladna statistična komisija nžo od leta 1868 date zbirala in zdaj dokazala, da jih več kot še enkrat toliko, t. j. skro pdlpeti milijon. Mpd javnimi knjižnicami, ki so se od leta 1800 izdatno pomnožile, omenja se v poročilu statistične komisije tudi ljubljanska, celovška in goriška. Od 03 gimonzij, ki so v Avstriji do leta 1871 bile, jih jo poslalo samo 60 ranljive izkaze, druge pomanjkljive. str. 118 in 119) potrošijo tudi največ denarja za vojaščino in za javni dolg, t. j. za stvari, ki podložnikom prav nič ne koristijo. Tako se je po uradnih proračunih potrosilo v evropskih dežcluh za vojaščino in državni dolg, kakor kaže sledeči pregled: Ime dežele in leto proračuna za dolg, ve T r o 8 e k za vojaščino Vsi troski Cislajtauija 1873 ..... TranslajtHn;jji 1872 .... Prusko 1873 ...... Bavarsko 1872 ..... Saško kraljestvo 1873 . . Badensko 1873 ..... Druge nemške države . . . Vsa nem^ija...... Svajca 1868 ...... Italija 1878 ...... Sp?n'ja 1S72...... Portugalsko 1873 .... Francija 1873 ...... Belgija 1873 ...... Ilolandija 1873 ..... Velika Britanija 1S73 . . . Dansko ]S73 ...... Norveško 1871..... Švedsko 1874 ...... Rusko 1873 ...... Rnmunsko 1872 ..... Srbsko 1873 ...... Turško 1872 ...... Grško 1873 ...... Vsa Evropa skup .... Zedinjene države S. Am. 1873-Republika Argentin 1873 . Brazilija 1872—73 .... Kanada 1871 — 72 . . . . Čilsko 1872 ...... 74 234 000 94.000 100 394 36.462 21 208 is 841 30 000 285.000 4.664 571 000 275.000 68 040 984 000 47.768 5S 425 670000 19 000 2 250 8 500 361 500 15.760 250 000 6.725 3,805 000 505.300 70 168 80 326 43 775 16.500 vojsko mornarslvo f r :i n k n v 188 250 10.230 712.000 01.750 8.250 ? 673.300 152.600 . 363.750 . 70.250 72.020 618.000 58 500 363.750 70 250 106 600 10 753 — 1,210.800 270 580 46 000 1,042 500 100 500 25 700 9 20.850 4.154 118.850 503.000 148 200 2 07H.000 37.500 140.000 86 340 10.860 158.750 885 880 238.570 1,587.800 12 000 5.800 57.700 6.660 4 840 26.000 26 230 10.170 ? 676 (500 97.900 1,815.000 14 650 — 50.550 4.364 — 13. ISO 88.250 18 000 ? 0.250 1.500 20.425 2.801.000 718 500 ? 185 600 103.400 ? 26.900 1.000 119.000 43.780 38.300 206.500 8.532 — 89 540 ? ? 57.500 rodni ponos v hrvatskem plemstvu in narodu. A ne samo, da nijso čisto nič za slovanski živelj skrbeli, nego še celo zatirali so ga. Treba je samo vedeti, kako je kralj Tomislav ravnal proti Gregorju Nin-skemu, najbrabrejšemu boritelju za slovanski jezik v cerkvi, kako sramotno so ga sami Hrvati, se ve da po nalogu rimske kurije na spletskem zboru 025. 1. in kasneje še enkrat 028. 1., obsodili in slovanščino iz cerkve pregnali vsled naredbe papeža Ivana X. ter škofijo ninsko, kot gnezdo slovanske narodnosti, porazdelili med druge škofe. Ali ker narod vendar iz prevelike ljubezni do svojega jezika nij mogel ostati brez slovanskega bogoslužja, obdržalo se je še vedno po nekaterth cerkvah. Ali papež Nikolaj II. (1058—1061) nij trpel niti tega; on posije svojega poslanca Majnarda in nadškofa spletskega Lovru k hrvatskemu kralju Krešimiru IV., da se odpravi slovansko bogoslužje ter se zagrozi vsakemu z izobčenjem iz cerkve, kdor bi se postopil proti njihovim na- redbam količkaj protiviti. Kavno tako je ravnal Zvonimir. Je-li narod mogel hladnokrvno gledati, kako mu se njegova največja svetinja, njegov jezik, iz svetih mest preganja ? In nijso bili hrvatski kralji strašno kratkovidni, da nijso videli, kako s takim postopanjem narod od sebe odbijajo? Naslanja je se vedno ta latinski Živelj, opo-iili so kralji Ž njim plemstvo in velikaše; in slovanščino iz cerkve preganjaje odtujili fo si čisto narod, ki je tako verno ljubil svoj jezik. Bi-li ne bil ta narod tudi kralja ljubil, da mu je on branil njegove narodne svet'nje? Bi-li si bilo plemstvo želelo kaj druzega, nego slavo svoje države, da nii bilo od kralja zavedeno? Nij tedaj tudi Čudo, da si nij narod izbral kralja iz svojega plemstva, ko so se po smrti zadnjega kralja sešli zarad volitve. Od vsa-cega plemiča se je narod obračal, kakor od tujca, kajti dobro je znal, da bi ga on ravno tako preziral, kakor njegov prednik. Plemstvo pa, da se osveti narodu, ki bi si bjl vendar rad narodnega kralja izbral, nij ho- telo držati ž njim, nego je rajše z duho-vcn8tvom tujca volilo in to tem lažje, ker je ono imelo vso moč v državi. To je glavni uzrok tako brze propasti hrvatske države, katerega se ve da, prof. J. B. Weiss nena-vaja, kajti on je v tem pogledu vendar preveč klerikalen, da smatra postopanje papeževo proti slovanskemu bogoslužju za opravdano. Mi, kot Slovani tega na noben način ue moremo odobravati, kajti ravno s tem ravnanjem je našej narodnosti bil velik udarec zadan in našej literaturi korenina spod-rezaua. Pa tudi brze propasti hrvatske države si ne moremo na drugi način raztolma-čiti. Temelj jakc države je bil s tem pod-kopan, narodnosti nij imela nobenega veza več: mir in sloga je izginila, in kjer te nij, tam nij trajnega blagostanja. Krepka Zvonimirova roka je še vse držati mogla, ali za slabega naslednika moralo se je vse porušiti. Prof. J. S te k I a s a. Iz tega ne vidi, da državai dolgovi in vojaščina najbolj tarejo davke plačujoče prebivalce, zlasti v evropskih deželah. Še očitnejše se tu pokaže, če se razne državo med so boj primerjajo, koliko » i.-i ikm pride od vseh stroškov državnih ua državni dolg. Vrstoma pride najprej Republika Ar« gentin . . . 591 °/0 Italija .... 54 S „ Portugalsko . 53 8 .. Kauada ... 48 8 .. Francosko . . 48 b* „ Vel. Britanija 42 2 Urazihja . ..300 Uoiaudija . . 30 8 Radensko . . 35 2 Dansko ... 34 0 Belgija .... 33 1 Avstrija . . . 33 0 Ce na podlag Viiteuberško . Sabko kraljestvo .... Čiltko v Sev. Ameriki . . Kun, mi-ko . . Bavaisko . . Urško .... Rusko .... i Vsa Nemčija . Prusko .... ' Švajca .... i Norveško . . 293 °/o 201 „ 287 20-5 23 i» 22 9 19-4 18 4 14 9 1U 5 8-0 „Obe-število Jesenkovega nega zemljepisa" pnmeriuio prebivalcev s troškom za uržavui dolg v do tu ii 11 j deželah, plača vsak prebivalec na leto v frank. frank Virtouberškem 39.0 Belgiji . . 27 2 Čilskem . Republiki Ar-geutiu . . Franciji . . . ltaiiji......21'3 Saskcni Vcnki Britaniji . 19 9 Braziliji Španiji.....10 4 Bavaiiji lluiandiji .... Portugalu .... Radenskem . . . Zeuiuj. držav. 8. Auier......12 0 Prusiji Kanadi.....12 4 Rumuniji Cislajtauiji . . . 114 Švediji Dauiji......111 švajci . TurCiji.....10 U Nurvegjji Vseh troškov pa se za vojsko na suhem in na morji potroši v 15 8 OgersKcm . 14 7 Nemškem . 120 Orškem . . Rusiji 10 0 0 2 8-3 8 3 80 7 5 00 55 45 45 41 35 20 1-8 13 Norvegiji Rusiji . Braziliji Britaniji Saškem Pruskem Nemčiji lluiandiji, Bav ariji Srbiji . . Daniji 43-8 n/u Franciji ... 31 "3 % 42 7 „ Avstriji . . . 20*4 , Badskem ... 28 9 Belgiji .... 26-8 Greciji .... 265 Italiji .... 262 Čilskem . . , 252 Švajci .... 25 2 42 7 100 39 3 371 30 0 356 354 33-7 33 1 319 Virtcnberškem 314 Rep. Argent. . 242 Portugalskem 21.1 Rumuuskem . 14*0 Kanadi .... 95 Ce se troški za vojsko na suhem in ua morji primerjajo s prebivalci dotičnih držav, plača na podlagi števil priobčenih v BJe. seukovem zemljepisu" vsak prebivalec v frank.; frank. Veliki Britaniji . 19 5 Špauiji...... 7.5 Franciji.....lss.o Belgiji...... 73 lluiandiji .... 15-2 Čilskem..... 72 Republika Argent. 151 Ogcrskem .... 65 Nemčija.....106 Norvegiji . . . Daniji......102 Portugalu . . . Italiji......10 2 Greciji..... Cizlajtaniji ... 10 1 Turčiji...... 41 Rusiji...... 9 7 Švajci......4 1 Švediji...... 8 6 Rumuniji .... 32 Braziliji.....82 Srbiji...... 31 Zedinj. države . 7*5 Kanadi.....2'b 1'riobčeuih števil pač nij treba tolmačiti z obširnimi besedami — „saus doute, la sta-tisti«iuo b' tecoupe des ehillres; la chillre en est V ć'.Otuent pnucipul; mais ii n'eu est pas P elcmeut uniime. La statistične est aussi la science raisounee de faits.; Narodni u t a t i s t i k a r. lezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dudujaku, v mu hurji in na ledvicah, tuberkolu, sušico, naduho, ka-Selj, naprubavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljuvanje krvi tudi ob času nosećosti, scalno silo, otožnost, sušenje, rcvmatizcui , protin, bledico. — Izpisek iz tu.OOU spričeval o ozdravljenjih, ki so vsem lekoin kljubovala: Spričevalo št. 74.«70. Na Dunaji 13. aprila 1873. Sedem mesecev je sedaj, ko sem bil v najo-bupnejšem položaji. Bil sem bolan na prsih in živcih, tako Ua sem od ducva do dneva vidno gine v al in vsled tega dalj časa nijseni mogel se učiti. Slišal sem o Vašej eudovitej Kcvulcscieru, rabil sem jo in Vas morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vži-vanji Vaše tečne in žlahtne lievalesciere popolnem zdravega in okrepčanega, tako da morem, ne da bi sc tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to raznieruo jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati in ostajem Vaš udam Uabnel Teschner, slušatelj javnega višjega trgov mskega učilisea. Spričevalo št. ftf.655. Alitrovice, 30 aprila 1873. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu m nespeenonti trpela, po porabi 3 liintm na potu k boijšanju. Ub enem hi dovolim, Vas uljudno prositi, da 1111 ua poštno povzetju 1 lum lievalesciere navadne sorte, poleg razločnega poduka za rabo te moke pri otroci Ii b tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj G. Kostic. Spričevalo št. 73.<04. 1'rilep, pošta liolcjau na Mutavskem 7. maja 1873. Ker uii je od Vas žu davno prejeta Kcvalescicre du liarrv pošla in je za mojo želodčno slabost 111 neprebavljiv ost dobro In splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravu Kcvalescicre 2 funta ua povzetje kakor hitro jc mogoče pošljete. spoštljivo udani J o ž u t K o h a c ž e k, gozdar. Toonojsi koi mesu, puhiam lievaiouciuro pr jdrascouik in pri oti'ocib bUkrat svojo ceno za zdravila, V pluiiastib pušicah po poi luuta 1 gold. ou kr., 1 lun; z gold. no kr., 2 tunta -k goid. 5U ar., o run iov 10 gold., 12 tuntov 20 gold., 24 tuutov 36 gold. — Kuvalusciuro-KisuuittiU v pušicali a 2 gold. ou kr ± goid. .ju kr. — Kuvalusuiuro-vJhocoluiuu v prahu v ploščicah zu 12 tal 1 gold. 60 kr., 24 tas 2 gold. ju kr., 40 tns 4 gold. 50 kr., v prahu za 12u ta 10 gold., za 2bb las 20 golu., — a* orfli tas 3b golu. — lrouaju: bairy du liarry & Uonip. ua I»u uu|l, %«mUU»4)Ihk«»i»«« št. o, v JLJubiJaui Eu. jI il n r, v UiMtttsi Ura tj e Ubu(uuiiueyt, v iua-UruJka biechtl dt, Frank, v Celovvi r. Biru Uhclier, v L.ouCl Ludvig MUllor, v AlurlUui-u i*, ivulctiiia & jI. idorić, v Merauu J. K Siuckhausun, kakor v vseh mestih pri doonh le-aarjih iu KpuoerijBkiu trgovcih; tudi razpošilja dunajska lasa na v no kraju po pustnih nakaznicah ali povzetjih. 64 7 5 5-2 JPt>Mk»ii. Vsens bolnim moč iu zdravje brez leka in brez tHroikov. Hevaiesciere du Barry i £jon «■. - >t w • Vsem trpečim po izvrstni Kcvalescicre du Ban y, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bo- Dunajska borza 16. marca. (Izvirno tulugrafićno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 89 gld. i)0 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . <4 „ 05 n 1860 Uiž. posojuo ..... 103 „ 70 „ Akciju narodnu banke . . 971 „ — „ Kreditne akcijo ... . ^28 „ — „ London........112 „ — „ Napol..........8 „ '.»3 B (J. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........106 „40 « „JListki". Pod tem naslovom bode „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov beletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev. Prvih že s t zvezkov je že na svitlo pričlo in jih imajo ua prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in Mariboru in sledoci bukvarji: V Ljubljani: Janez Uioutini; Jurij Lercher; Zeschko&Till; Utokai Klcrr. — V (Jeiovci: J. Leon; E. Liegcl. — V Mariboru: E. Ferlinec. — V Tratu: F. 11. Schimpf. — V Cionci : Karel Sohar. — V Uelji: Karel Sohar. — V Ptuji: Vil. lilanke. — V Zagrebu; Leopold llartman. 1. zvezeK. Stenogralija, »p, dr. Ribič. — Zlvetopisje, sp. liajč Boi. ~ Preselil, l'reseriii ali 1'i'csircu, Hp. Fr. Levstik. — lelučja pečuuka, novela, sp. J. Jurčit. — N. Mueliiavelli, sp. dr. liibič. — 1'isuia iz KiiMji-. sp. dr. Celvatin. — lištvo z gruzdjcui nu liuskeui, b]j. dr. J. Vošiijalc. — Ccgava bou« t sp. J. Ogrinec. — iNarodui jezik iu trgovina, spisal L. lladrrlap.....25 kr. II. zvezek. Ivan Erazem Tatenbak. Izviren roman, spis. J. Jurčič . 50 kr. III. zvezek. i*rvi polj ub. Novela, spisal J. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skalec 25 kr. IV. zvezek. Leui «iit«-v i. Spisal 1'aulus. — Plašč. Novela. Kuski spisal ^V. V. (jogul; poslovenil L. Uarenjec. — Nekoliko ujmzek u udaji slovenskih narodnih pesiiij. .Spiaal piut. dr. Krek .... 25 kr. V. zvezek. illela Utildciiis. Komun, lraucoski spisal Viktor LherOuliez, poslovenil Uuivrin lluatnik . 50 k r. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal 11. liivihre, poslovenil Davorin lloutnik. — terkev in država V Ameriki, francoski spisal h. Luboulaye, poslovenil Davorin lloutnik .....25 kr. Čislo novć, močne štacunske * štelaže za blago se s pudeljnom ali brez pudeljna prav po ceni dobe. Kjer1 povč iz pri-jaznooti admiuihtracija „81uv. Naroda". (57-4) Ccs. kralj, dvorni ulskar v Mariboru Ivan M. Erhart, priporoča: (91—16) Puške dvocevko od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške dvocevke od spredaj za nabijati iz svilu (drota) 18 „ „ „ Lefaucheux (lefošc) iz svila od 30 „ „ „ „ Lancaster (lenka- 44 8 ster) iz svila od Revolverje 1'istole dvocevke enocevne 2 gld. 1 - 50 kr, 30 „ Izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Anatherinova ustna voda od tif. *W. €4. M*oppa9 c. k. dvornega zobozdravnika na Dunaji, mesto, Hogiu>rg;is8o št. 2. v llaconili ]io 1 gl. IO kr. jo najizvrstinjšu sredstvo pri rovuuuičniti zobnih bolezuih, pri vnetji, otokanji zobnega mesa, odlu.ši zobni kamen in zabrani narejanjo novega, utrdi ralilu zobove, kur krepča zobno meso; iu ker snaži zobu iu zobno uiuso vseh škodljivih tvarin, dajo listam prijetno barvo iu odstrani hud duh iz njih žo po kratkom ra bij cnj i. Anatherinova zobna pasta od dr. J. <«. 1'oppa, c. kr. dvornega zobozdravnika ua Dunaji. Ta preparat vzdržiijo čistost dihanja in služi tudi v to, da dajo zobom najlepšo buloto, in jo varuje pokvarjenja ter kropi zobno meso. J>1*. J. trn. l'0|l|IOV vegetabiličen zobni prah. Snaži Zobu tako, da, ako su vsak dan rabi, su ne odstrani lu navadno tako siten zobni kamen, nego je tudi g azura ua beloti in nežnosti vodno veča. Cena skatljieo (J3 kr. a. v. Zalogo: (7—2) v IJublJuiii pri Petrioid in Pirkor-ji — J o s. K a r i n g u r • j i — A. K ris po r-j i — Ednard Mahr-u — Eer.Mulh. Schmitt-u — E. B i r s c h i t z- u, 1 o k ar j i; — v Kranj! pri L. K ri s p o r- j i — Sub. Scliaunig-u, le kar j i; — v Piiberg-u pri llurbst-u, lo-karji; — v Varaždinu pri 11 a 1 te r-j i, lekarji i — v Kudoltovem pri Dr. Kizzoli-ji, lekarji — J o 8 u f B e r g m au- u; — v Krškem pri Kod. Uoniches-U, lek. j —v Kamniku pri J a li n-u, lekarji; v Uorioi pri Pontoni-ji, lekarji — J. Kellor-ji; — v Wartenborg-u pri F. Gadlcr-ji; — v Vipavi pri Anton. Dope-r i s-u, lok.; — Postojni pri Kup f or80 h m i d t-u lekarji; — v Skotjiloki pri 0. Pa biani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lekarji; — v Idriji, c. k. rudarska lekarnica; — v Litiji pri K. Mlihlwenzol-ji, lekarji; — v Ka- doljici pri Z al o kar-j e v i v do vi. Lastnina in tibk „Narodne tiskarne".