Štev. 28.
Y Ljubljani, 15. julija 1910.
L. leto.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K Dol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prenočišča za učiteljice.
Že lani so na iniciativo ravnateljice Marije Steyskalove v Brnu osnovale slovenske učiteljice v Ljubljani prenočišče za učiteljice. Frekvenca pa ni bila posebna, in sicer zato ne, ker se je za prenočišče delalo premalo reklame. Zato opozarjam danes koleginje na to lepo ugodnost, ki je bila ustanovljena le njim v korist. To prenočišče oskrbuje gospa Marija G 1 o v a c k a, inženirjeva vdova, v Ljubljani |K o -menskega ulica 14. — Kdor se zglasi s pismom, to čaka gospa Glovacka ob določenem času na kolodvoru. — Učiteljice, ki potujejo na Moravsko, imajo v Brnu prenočišče v „Ženske Utulne", Palken-s t e i n e r o v a u 1 i c e 35, ki jo oskrbuje ravnateljica Marija S t e y s k a 1 o v a. — Na Dunaju so potujočim učiteljicam na razpolago cena in čista prenočišča pri gospe A n e š k y Steyskalovi, IV. okraj, Schelleingasse 17, II./34.
M. H a j n y , tajnik Z. S. U. v A.
Požrtvovalnost.
Dne 3. t. m. je obhajala v Ljubljani C. M. D. petindvajsetletnih svojega obstanka in delovanja. V teh petindvajsetih letih je G. M. D. zbrala nad en milijon kron, ki jih je izdala za obmejno slovensko šolstvo. Njeno delovanje je venčano z najlepšimi uspehi: tisoče slovenskih otrok je rešila potujčenja, slovenskim staršem je ohranila deco in narodu naraščaj.
Kar bi morala storiti država, to je storila C. M. D., saj nima država za Slovence nič drugega nego biriče in eksekutorje. Kvečjemu jim da kakega pravicoljubnega deželnega predsednika, ki lomi zakone, kakor bi bil samo za ta posel nastavljen in plačan.
Pri glavnem zborovanju v Narodnem domu je imenoval g. prvomestnik v svojem pozdravnem govoru vse tiste, ki so si pridobili za C. M. D. največjih zaslug. V vrsti njenih dobrotnikov in podpornikov je navedel tudi slovensko učiteljstvo. Po pravici in za-služenju!
Na zborovanju samem smo videli mnogo tovarišev in tovarišic, ki so prišli v Ljubljano iz vseh pokrajin, kjer prebivajo Slovenci. Prišli so tovariši in tovarišice s Kranjskega, Štajerskega, Primorskega in Koroškega. Prišli so, da pokažejo, kako so vedno pripravljeni pomagati svojemu narodu, da se dvigne v kulturnem in gospodarskem pogledu.
Požrtvovalnost! — To je prava beseda, ki se da z njo nakratko označiti delovanje slovenskega naprednega učiteljstva za 0. M. D.
V tistem milijonu kron, ki jih je nabrala naša šolska družba, je lep del doneskov, položenih od učiteljstva „domu na altar". Zapomnimo si to: od učiteljstva! Katero vrsto slovenskega izobraženstva moremo v tem oziru primerjati z učiteljstvom ? Nobene ! Noben stan nima tako žalostnega gmotnega položaja, nobenemu stanu se ni treba toliko boriti za vsakdanji kruh, nihče nima tako krutih sovražnikov med lastnimi brati, v cerkvenih in vladnih krogih! Slovensko napredno učiteljstvo stoji v tem pogledu na prvem mestu. Zato je pa tudi slovensko učiteljstvo med vsemi drugimi stanovi najbolj opravičeno, da bi skrbelo v prvi vrsti samo zase, da bi se branilo in ščuvalo pred besnimi navali mnogobrojnih svojih sovražnikov.
Slovenskega naprednega učiteljstva pa ne prešinja samo stanovska zavednost, nego ono je prevzeto tudi pravega, požrtvovalnega rodo-ljublja, ki ga kaže z dejanji! Naše stanovske organizacije in posamezniki si v pravem pomenu besede pritrgavajo od ust, da morejo z darovi stopati v prvih vrstah narodnih bram-bovcev. Kdor se dandanes izpostavlja bodisi
tudi samo v dobiodelnosti in v [kulturnih zadevah, ta ve, da ga čaka preganjanje in nasilje brezdušnih vladno-klerikalnih krvnikov. A vzlic tej bridki zavesti stoji slovensko napredno učiteljstvo med neustrašenimi zidarji narodne kulture, zapostavljajoč svojo korist splošni koristi. Naše napredno učiteljstvo, ki živi med narodom in pozna njegovo silo in potrebo, njegovo odvisnost od narodnih izkoriščevalcev in sovražnikov vsakega kulturnega napredka, vsake samoosvojitve in vsake samozavesti, rajši trpi in strada samo, samo da pomaga ustvariti pogoje boljšim časom naroda.
Slovensko napredno učiteljstvo priznava vsakemu narodu to, kar mu gre. A zahteva obenem, da se da tudi njegovemu narodu to, kar mu gre. Ne na škodo drugih, ampak vzporedno z njimi naj stopa naš narod po kulturnem polju. Ne z brutalno silo, z zatiranjem in zaničevanjem, ampak s silo duhaMn srca naj se meri naša kulturna moč in naša življenjska energija!
Siloviti, sirovi so napadi sovražnikov pro-svete na 0. M. D. Sam škof ljubljanski je stopil na njihovo čelo, da tako posvedoči, kako pojmuje Kristov nauk ljubezni. Dal je zatiralcem naše šolske družbe 200 K. Škof celih 200 K! S primernim posmehom lahko gledamo na ta res knježji dar! Saj je [Iškariot celo za trideset srebrnikov prodal svojega Gospoda, kulturni interesi naroda tudi niso več vredni!
Mi cenimo te interese z drugačnim srcem. Nikogar ne silimo, nikomur ne odgovarjamo, kaj naj stori in česa ne! Pred nami ni treba zlatega ornata in srebrne palice, da bi nas slepo vlekla za seboj. Pred nami gre korist ljudstva, z nami ljubezen do njega — požrtvovalnost pa je, ki veleva tej ljubezni, da z dejanjem služi koristim domovine!
Nič nas ne boli, da ob tej ¡narodni daritvi pozabljamo sebe: redki so danes darovi, ki so namenjeni našim ustanovitvam. Viharni
so časi, lastni bratje pijejo kri iz narodovih žil. Žrtvujemo, kar moremo, saj pride doba tudi za nas!
Eno je gotovo: Samoljubja, grdega egoizma in zajedalstva ne more slovenskemu naprednemu učiteljstvu nihče očitati! Narodu da, kar je njegovega, da mu še več, da mu, kar mu največ more dati, da ostaja njemu samemu — samo uboštvo! Kdor more, naj izreče enako resnico!
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga s omejenim jamstvom.
Promet do konca junija K 155.703*89.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne nre: Vsak četrtek od 7,2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
„Iz službenih ozirov!"
Skoro se nam trese pero, zakaj do danes smo bili mnenja, da ni sile na svetu, ki bi v znamenju pravice zatirala resnico. In vendar, čudne reči se gode po svetu! S. L. S. si hoče učiteljstvo izbrati za predmet, s katerega pleč bi izrezala in si urezala jermene, da z njimi tem trdneje poveže svoje politiške izdelke, da ne razpadejo. In en del učiteljstva je klonil svoj že itak suženski hrbet, da z njim podpre klerikalno stavbo in ji da trdnejšega fundamenta.
Blagor jim, ki se ne zavedajo svoje kulturne misije, ker oni so nedolžni! Nedolžni so, kakor je to nedolžen nož, ki ga je posodila
LISTEK.
Narodne pesmi z napevi.
Nabral in uredil za štiri enake glasove JankoŽirovnik. Lastnina in zaloga „Konsorcija Slovenskega Branika".
Natisnila Učiteljska tiskarna.
IV. zvezek. Pred menoj leži lična knjižica narodnih pesmi, prirejenih za štiri glasove. Z veseljem sem jo prelistal. 30 preprostih pesemc. Nekaj je novih, še ne zapisanih, večina pa je znana deloma iz Bajuka, deloma iz drugih zbirk nabiralcev naših narodnih pesmi. Tudi variante najdeš. Št. 23. „Kako ozke so stezice" je znana : „Je pa davi slanca pala", samo drug tekst ji je podložen. —
Narodno pesem so hoteli gotovi ljudje poumetničiti. Zato pa sem se vedno, kadar mi je prišla kaka izdaja narodnih pesmi v roke, vprašal: Čemu to? — Umetna pesem je umetna, narodna pa naj ostane narodna, domača, kot jo je izmislil preprost naroden pevec. Zapiše naj se torej tako, kot se v resnici poje. Harmoni-zaciji je seveda dodati še srednji glas. če kdo podstavlja narodni melodiji umetno harmonizacijo,
se mi zdi tako, kot bi hotel preprosto kmetiško dekle našemiti v prav moderno obleko, čemu kititi narodno pesem s pavovim perjem? —
Naš Žirovnik, ki nas je pravzaprav prvi opozoril na lepoto naše narodne pesmi, ne tako. Prav ima! Kot vedno je tudi pri teh pesemcah har-monizacija preprosta, brez vsakih spakovanj. Semintja pa tudi najdeš kako mesto, ki ga ni bilo treba. Vodilni glas je po navadi v II. glasu, le pri kakih petih ima melodijo I. glas. Obseg glasov ni preobširen za moški, pač pa za ženski zbor. Na več mestih naletimo v I. glasu na visoki b, v IV. glasu na spodnja e ali f. Posebno pohvalno pa je omenjati, da Žirovnik označuje tempe s slovenskimi izrazi. Naj ga vsi naši skladatelji v tem oziru posnemajo! V stavek se je vrinilo nekaj tiskovnih pomot. Na 1. strani mora stati v zadnjem taktu v IV. glasu namesto f — g. V št. 16. mora biti v drugi vrsti, 3 takt, 3. nota četrtinka namesto osminke, v št. 28. 2 takt, 1 nota v I. glasu a namesto tis, kar pa lahko vsak sam popravi. Žepna oblika knjižice je jako priročna, tisk in oprema sta lična, kot je navada pri vseh delih Učiteljske tiskarne.
Po časopisih beremo časih lepe fraze: „Nabirate narodne pesmi! Otmite pogina, kar
je še teh lepih biserov narodove domišljije!" Pesmi so nabrane in izdane. Manjka le še pridnih kupovalcev. Sveta dolžnost vsakega slovenskega pevca je, da si knjižico nabavi. Prav mu pride na izletih, zabavnih večerih, v pevski družbi, povsod, če bi naši pevci peli iz takih zbirk, bi mogoče enkrat izginilo tisto divjaško tulenje, ki našo pesem le profanira. Pevovodjem pa je priporočati, da narodne pesmi uvrste v vzporede koncertov, saj je nepotrebno poudarjati, kake važnosti so za vzgojo in probujo ljudstva . . . Kdor kupi te lepe narodne pesmi, pa stori že dobro narodno delo, ker je čisti dobiček namenjen naši koristni družbi sv. 0. in M.
Zorko Prelovec.
V Inomost.
Konrad Fink.
Moje potovanje ni bogvekako velikansko, kar je razvidno že iz naslova. Vendar hočem izpregovoriti nakratko o njem, ker mislim, da je mojim tovarišem in tovarišicam bolj redko dana prilika ogledati si ravno to deželo in mesto.
Kaj bi jih tudi tja vleklo ? — Če je kdo res tako dober gospodar, da si od svoje
„mastne* plače kaj prihrani, si bo ogledal najprej rodno zemljo in potem slovanske pokrajine.
Ker sem se pa s tem takorekoč že obsodil, naj povem, da sem se odzval vabilu svojega brata, ki je v Inomostu poročnik.
Mislil sem: „Prijatelj, prilika je, bogve, če te zanese usoda katerikrat v oni kraj. Ker si povabljen je prilika še lepša, nekaj boš pa le videl."
Ees, ne kesam se.
Ze je legla pomlad na naša polja in gozde. Tupatam so že pokazali popki nežno zelenje in toplo jih je obsevalo pomladno solnce.
Obetalo se je krasno treme in imel sem ga tudi ves čas svojega potovanja.
Odpeljal sem se zvečer z dolenjskim vlakom proti Ljubljani in po kratkem čakanju kar dalje z gorenjsko železnico.
Vozil sem se od Jesenic dalje po karavanski železnici proti Celovcu, ker sem si hotel ogledati tudi to mesto.
Da bi opisoval to vožnjo in Celovec, se mi ne zdi vredno, ker je povečini že itak znano. Naša vrla „Matica Slovenska" pa je izdala letos knjigo o Koroški, kjer dobi vsakdo natančnejše opise o deželi in m<>stu.

naša slavna c. kr. vlada klerikalcem, da z njim reže jermene z učiteljskih pleč. So pač slepo orodje, ki ostaja tam, kamor se ga položi
Pač težko je ustreči vsem, zato se na željo, ki nam jo je pokazala zadnjič naša slavna deželna vlada s konfiskacijo, ne moramo ozirati in moramo povedati iu razlagati še nadalje svoje odkritosrčno in resnično mnenje. Če bi bila naša slavna c. kr. vlada resnična zaščit-nica in prijateljica učiteljstva, potem bi dala učiteljstvu v dež. šol. svetu kot zastopnika učiteljstva učitelja iz vrst učiteljstva. Danes pa sedita v deželnem šolskem svetu dva zastopnika učiteljstva, ki nista zastopnika učiteljstva! Tako danes nima učiteljstvo zastopnikov, ki bi razjasnjevali krivice iz zastopali pravico in resnični interes iu koristi učiteljstva in šolstva. Eesnični zastopniki ljudskošolskega učiteljstva v dež. šol. svetu so lahko le ljudskošolski učitelji, ki j'h pošlje v zastopstvo učiteljstvo samo, ne pa razni šolski svetniki in oni, ki menijo, da bodo s pomočjo kritiziranja naprednega učiteljstva še postali šolski svetniki.
In s tem, da naša vlada ne postavlja kot zastopnike učiteljstva v dež. -šol. svetu može, ki bi se v resnici zavzemali za interese učiteljstva in šolstva, je storila nad šolstvom na Kranjskem velik greh. Posledice tega greha se na eni strani že kažejo, da na Kranjskem kmalu ne bo več dobiti moških učiteljskih oseb. Zakaj število njih, ki se posvečajo temu stanu, rapidno pada in bo še padalo, kar je plod te vladno-klerikalue gonje nad učiteljstvom. Na drugi strani bomo imeli pa kmalu zaznamovati očividno nazadovanje uspehov iu splošno ljudskega šolstva na Kranjskem, kar bo sad razmer, ki jih je pustila naša vlada uprizoriti klerikalcem.
Če bi imeli mi svojega zastopnika v dež. šol. svetu, tedaj bi bila zloraba premeščanj iz službenih ozirov nemogoča, ker bi naš zastopnik osvetil takoj politiško ozadje takih slučajev. Nemoralnosti, ki se dogajajo danes v tem oziru, bi bile nemogoče 1
In kjer se ne daje korporacijam zakonitih mest, kjer bi in po katerih se bi zastopalo lastne interese — tu prejenja zaupljivost. Po-čemu bi bili mi bolj vladni nego je vlada sama! Počemu bi bili mi bolj pravični nego je pravica sama! Počemu bi bili mi bolj patriotični nego je patriotizem sam. . .
Zakaj baron Schwarz nasvetuje za zastopnike učiteljstva v dež. šol. svetu bolj vladne može nego je on sam, to on dobro ve. Zato, ker če bi postavil on resničnega zastopnika učiteljstva, bi dotični v zadnji seji dež. šol. sveta pri točki premeščenja tov. Grmka „iz službenih ozirov" vstal in govoril sledeče:
Gospoda moja! Moja dolžnost je, da se pri tej točki odločno in pravično zavzamem za interese šolstva in svojih stanovskih tovarišev. Zatorej si dovoljujem staviti vljudno vprašanje na g. dež. predsednika kot predsednika dež. šol. sveta, kakšni in kateri so ti „službeni oziri", ki vodijo našo slavno deželno vlado do tega, da podpira predlog premeščenja tov. Grmka iz Komende?...
(Baron Schwarz molči.)
Ker ni na moja vprašanja upravičenega in uvaževaDja vrednega vzroka, zato mi bodi dovoljeno, da sam navedem glavni vzrok pre-
Čudno se mi je pa vendar zdelo, da železniški izprevodnik ni klical postaj tudi s slovenskim imenom, čeravno imajo te dvojezične napise. Zadnja postaja z dvojezičnim napisom je Svetna vas (Weitzelsdorf), dasi bivajo Slovenci tja do Celovca.
V Celovcu sem bil skoro štiri ure, tako da sem si mogel ogledati glavne znamenitosti.
Ob polenajstih dopoldne sem se odpeljal proti Inomostu. Pot ' drži najprej proti Beljaku.
Vrbsko jezero je bilo še docela zamrznjeno. Lepo je gledati to srebrnosvetlo ledeno planjavo, lesketajočo se v zlatih solnčnih žarkih. Vožnja do Beljaka je bila sicer enolična. Spotoma so vstopili v kupe trije duhovniki, ki so govorili ves čas nemški med seboj. Ko pa je vstopil pri naslednji postaji mlad semeniščnik, so znali vsi trije kar naenkrat slovensko. Po govorici se jim je poznalo, da so pravi sinovi majke Slave, toda malo zavedni. Dal Bog, da bi bila mlajša generacija zavednejša iu branila potujčevanje našega Korotana.
Čeravno imajo na tej progi vse postaje «amonemške napise, sem vendar opazil ob potu čez progo slovensko „Svarilo". — Drobtinice I
meščenja: „Bilo je tedaj, ko je dež. in drž. poslanec, duhovnik, prof. teol. in demokrat dr.' Krek skuhal famozni zakon glede zavarovanj poslov. Mislil je, da se mu kot gospodarju dežele ne bo upal nihče upreti, pa so prišli napredni učitelji, ki so mu podrli njegove zlate gradove v oblakih. Da, celo v njegovem okraju so bili taki in celo tam, ker je on hotel o tem kmetom govoriti — in to je bilo v Komendi. Pomislite, taka predrznost! Ali ne kriči to po maščevanju? In ko je imel dr. Krek shod v Komendi, kaj mu je ta strela Grmek naredil ? Nahujskal mu je kmete, da so mu prišli rjovet na shod; zato pa je dr. Krek takoj rekel ljudem: „Povejte Grmeku, da naj prične pokat!" In ko je dr. Krek prišel v Ljubljano, je rekel svojim ljudem pri dež. šol. svetu:
„Grmek mora iz Komende!"
In tedaj so pričeli iskati pri vladi, v klubu S. L. S. in po „Slom. Zv." informacij in kje bi našli kak vzrok za premeščenje. Prevesten mož je — pa saj so tu premeščenja „iz službenih ozirov", ki se nič ne utemeljujejo ali pa s par frazami!
Gospoda moja! Najodločneje moramo protestirati proti takemu postopanju, ker služi to postopaDje v demoralizacijo učiteljstva in ker je to na kvar šolstvu. V drugem oziru pa moramo protestirati zaradi tega, ker se ga hoče premestiti samega in to postopanje je nemoralno ! Tretjič moramo protestirati, da se šolske zadeve rešujejo pod vplivom politiških motivacij ! četrtič moramo protestirati proti temu tudi s tega stališča, ker se hoče na ta način odvzeti učitelju nekaj državljanskih in politiških pravic, ki so zajamčene vsem državljanom in se na ta način krši dr. osn. zakou."
Tega se boji baron Schwarz, ker potem bi moral postopati pravično in proti volji dr. Šušteršiča — „wegen eines Lehrers! . . ."
Iz dežele lepih čednosti.
Poročajo nam stvari, ki jih skoro ne moremo verjeti, dasi je njih prizorišče blažena dežela Kranjska, ki ji v današnjih časih resnično ne vemo enake.
Tako-le, govori ustno poročilo:
Deželui šolski svet ima svojo filialko na Cojzovi cesti v pisarni klasičnega, značajnega in mogočnega — nikar se ne smejte! — Janka Nepomuka Jegliča, ki mu sicer sili pod nos disciplinarna preiskava, pa se je bo že otresel kakor se je svojega neomajnega naprednega prepričanja, ki je svoje dni z njim krošnjaril po Dolenjskem in Notranjskem! Janko I., av-' tokrat dežele Kranjske, ki ima sedsj namesto „Slovenskega Naroda" v žepu samega barona Schwarza, odstavlja kranjsko učiteljstvo, oddaja službe ter vpričo nadzornika Maierja denuncira učiteljstvo z anarhisti!
Filialka c. kr. deželnega šolskega sveta na Cojzovi cesti je sedaj zopet anticipando preko centrale oddala nekaj služb in službic. In sicer je odločeno v najvišji Jegličevi milosti tako-le: V Spodnjo Šiško pride za nadučitelja Jernej Bavnikar v plačilo, ker je v dež. zboru glasoval proti regulaciji učiteljskih plač. Na Vič pride za nadučitelja znameniti Štrukelj, da bo v tamkajšnjem kloštru popravljal
Pri Beljaku zavije proga proti severozahodu ter drži vedno ob Dravi. Na levi sem imel krasen razgled na Dobrač, ki je bil še docela pokrit s snegom. Hitro je šlo dalje po dravski dolini. Levi breg je ves naseljen s prijaznimi hišicami in vasicami, kjer so tudi vile za letoviščarje. Sploh se v tej deželi mnogo skrbi za tujski promet in vendar se ne da niti primerjati z divno Gorenjsko.
Prihajali so v kupe različni ljudje. Nekaj posebnega je koroška noša. Stara mamica, z ruto na glavi, vrhu nje slamnik z dolgo pentljo: čudna prikazen. Kar je moških domačinov, pa ima vsak svoj „Jagergwandl" klobuk z „Gamsbartom" in v ustih pipo. Bavnotaki so tudi Tirolci. — Ne razumeš jih dobro, posebno kadar govore hitro. Vendar sem dobil na razna vprašanja še dovolj razločne odgovore.
Kmalu od postaje Gor. Dravograd je položen, i lepim smrekami obrasten hrib, po imenu „Gams ali Kärntner Untersberg." Kakor pripoveduje ljudska pravljica, spi v tem hribu Friderik Barbarossa s svojo vojsko; Blično kakor kralj Matjaž.
Naslednja postaja je že na Tirolskem.
V Lienzu — precej živahno mestece — je bil semenj. Vstopilo je v vlak polno
matrike in klal Vičane z brušenimi noži. K Devici Mariji v Polju pride Julij Slapšak. Na Ježico pošlje Jeglič Dobrepoljskega O d 1 a s k a, v Domžalah pa zasede nadučiteljsko mesto rezervni častnik Kuhar.
Seveda se morajo tisti, ki so sedaj na teh mestih, pravočasno umakniti, sicer pride nadnje sam Štrukelj, da poizkusi, koliko so že nabrušeni njegovi noži. O, čestitljivi prijatelj Tone, kaj Ti koristi Tvoje romanje na podružnično zborovanje Slomškove Zveze v Zatičini!
Deželni predsednik baron Schwarz stori najbolje, če se noče zameriti Jegliču in — kar je morda nevarnejše! — bojevitemu Štruklju, da kar lepo pripravi in podpiše dekrete, zakaj resnično, resnično vam povem : Kar je sklenjeno na Cojzovi cesti, tudi ne more biti razvezano na Bleiweisovi cesti!
0.	Jeglič in Štrukelj sta huda! Kadar pride do enakosti glasov, je res najbolje, da se nagne barona Schwarza nepristranost na ono stran, kjer se blišči Jegličev duh in značaj pa Štrukljev nož. če ne, ga prvi odstavi, drugi pa izbriše iz vrste aktivnih deželnih predsednikov! —
Tržaška šolska mizerija.
Pred kratkim je imelo laško učiteljsko društvo svoje zborovanje. Sklenilo je, da odpošlje šolski oblasti spomenico, zahtevajočo, da se iz-premene nekatere naredbe, ki so bile do sedaj v veljavi. Pri tem pa se laški učitelji utikajo še celo v naše šole. „Tržaško učiteljsko društvo" je sklicalo dne 2. julija t. 1. v prostore CM šole na Acquedottu izreden občni zbor, na katerem je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija :
1.	Podpisano društvo smatra za edino zakonito, da se na slovenskih šolah, pripadajočih tržaški občini, poučuje italijanščina kakor drugi deželni jezik, na italijanskih pa slovenščina in ne nemščina, ki je v deželi tuj jezik v smislu drž. zak. o ljudskem šolstvu, §§ 3 in 6.
2.	Zahtevo, da bi se pouk italijanščine v naših šolah nadziral po italijanskih nadzornikih, ki niso usposobljeni za slovenščino, podpisano obsoja in jo smatra izključno le za absurd, četudi je potemtakem že nesmisel, da se od naših šolskih otrok zahteva znanje deželnih jezikov, od italijanskih nadzornikov pa znanje le enega samega!
3.	Odobrujoč tozadevne zahteve laškega društva, zahtevamo tudi mi, naj šolska oblast poskrbi, da se bodo slovenski priimki v šolskih katalogih in drugih šolsko-uradnih izkazih pihali po slovenskem pravopisu.
4.	Kakor je ljudska šola jezikovno ločena v dva oddelka — v Barkovljah n. pr. provi-zorično — prosimo, da se v kratkem ta šola in tudi oni v Bojanu in v Skednju z vodstvom vred stalno ločijo posebno z ozirom na vpisovanje otrok v jezikovne oddelke.
Cenjena šolska vodstva in krajne šolske svete prosimo, naj začno takoj naročati šolske tiskovine, ker se pravočasna naročila lažje hitro in točno izvrše kakor pa naročila, ki se nakupičijo koncem počitnic.
kmetov. Govorili so mnogo o kupčiji. Zanimivo je gledati te bradate obraze, ki so si več ali manj podobni. Vsi so seveda kadili iz pip. Pogovarjal sem se z njimi o raznih stvareh. Povprašal sem jih po njihovem gospodarstvu in domovju in vsi so mi pravili o tem z ljubeznijo in navdušenjem. Eden me odvede k oknu ter mi pokaže prijazno hišico visoko gori v rebru.
„Dort isch mei' Hoam", je dejal in kazal visoko gori na levi dravski breg. Ko sem se čudil, češ, da je to previsoko, je dejal: „Dös isch niachts. Wann amol da Schnee aufitaut, nocha gema nauf in die Gebirg und do isch erseht luastig, oben auf der Alm!"
Tirolci jako ljubijo svoj rodni kraj, še bolj pa svoje gore. Hiše imajo visoko v rebrih. Zidane so do polovice, gornji del pa je lesen. Ta del ima navadno hodnik: na strehah pa je težko kamenje, da jih burja ne vzame. Vse skupaj pa tvori prav lično in karakteristično zunanjost.
Vozil sem se sedaj že po Pusti dolini (Pustertal). Na obeh straneh se dviga mogočno gorovje. Posebno lepo pa je na desnem bregu, kjer so tirolski Dolomiti. Tu vidiš velikanske, divje-romantične skalnate stene in snežene vrhove. Na teh stenah raste smreka
Udobnosti za učitelje na Hrvaškem.
Iz Zagreba javljajo: Uradni list je priobčil okrožnico vlade, ki daje učiteljem pravico voziti se po železnicah pod polovičnimi cenami. Isto ugodnost imajo tudi učiteljice, ne velja pa to za učiteljske rodovine.
Tako na Hrvaškem. Kje smo še v Avstriji?!
Italijansko ljudsko šolstvo.
Parlament je sprejel dne 7. t. m. nov šolski zakon, ki je z njim ljudsko šolstvo podržavljeno.
Tako v Italiji. Kje smo še v Avstriji?!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev. Delegate za letošnjo glavno skupščino so dalje prijavila sledeča Zavezi na društva:
XVI.	Kranjsko učiteljsko društvo,
57.	Angela Miklavčič, voditeljica v Preddvoru ;
58.	Ana Petrovčič, učiteljica v Smledniku;
59.	Josip Lapajne, učitelj v Cerkljah;
60 Anton Mahkota, nadučitelj v Voklem;
61.	Franc Bojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju,
XVII.	Belokranjsko učiteljsko društvo:
62.	Valentin Burnik, nadučitelj v Metliki;
63.	Ana Ogulin, učiteljica v Črešnjevcu.
XVIII.	Litijsko učiteljsko društvo:
64.	Bernard Andoljšek, nadučitelj v
Litiji;
65.	Janez Blagajne, nadučitelj na Vačah;
66.	Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji;
67.	Alojzij Lilija, učitelj v Polšniku ;
68.	Maiija Pezdir, učiteljica v Št. Vidu pri Zatičini.
XIX.	Učiteljsko društvo za mariborsko okolico:
69.	Budolf Mencin, učitelj pri Sv. Petru pri Mariboru;
70.	Justina Koreti, učiteljica v Framu;
Namestnik:
9. Badovan Mejovšek, učitelj v Beki;
XX.	Slov. učiteljsko društvo v Istri:
71.	Fran Jakopec, učitelj v Kopru;
72.	Fran Venturiui, učitelj v Dolini;
73.	Alojzij Pucelj, učitelj v Bižani pri černikali;
74.	Josip Bertok; nadučitelj v Lazaretu pri Kopru;
75.	Jelica Prešeren, učiteljica v Dekanih.
XXI.	Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj:
76.	Marica Dovgan, učiteljica v Zagorju na Notranjskem;
77.	Dragotin Česnik, nadučitelj v Knežaku;
78.	Leopold Kopač, učitelj v Postojni;
XXII.	Učiteljsko društvo za celjski okraj:
79.	Franc Brinar, nadučitelj v Go-tovljah;
80.	Karel Kveder, učitelj v Št. Juriju ob juž. žel.;
81.	Ivan Logar, učitelj v p. v Celju;
82.	Franc Krajne, učitelj v Celju;
83.	Bajko Vrečer, učitelj v Žalcu;
84.	Fran Voglar, učitelj v Celju;
85.	Budolf Zupanek, učitelj pri Novi cerkvi.
ali bor, ako je le majhen prostorček sprhne-lega kamenja. Smreka raste v neverjetnih vi-sočinah še precej bujno.
Drava postaja vedno manjša in ožja in kmalu je ni videti več. — Toblah! — Kmalu sem se vozil ob reki Bienz. Šlo je dalje po krasni Pusti dolini do Franzensfeste. Tu je moderna trdnjava istega imena, ki naj zapira sovražniku pot do Inomosta.
Proga drži sedaj ob reki Eisack. Teško sopihata dve vpreženi lokomotivi, zakaj peljemo se na Brenner (1580 m). Tu vidiš znamenite azile za potnike.
Naglo je drčal vlak potem proti težko-pričakovanemu smotru. Od Brennerja do Inomosta ni nič manj kakor 14 predorov — drugi Semmering.
Končno sem vendar po dolgi vožnji dospel okolo devete ure zvečer r Inomost. Brat me je že pričakoval na kolodvoru. Bil sem srečen, da sem po tolikem času dobil domačega človeka. Šla sva najprej domov, kjer sem si potolažil želodec in nato v bližnji hotel, kjer je bil koncert. Igral je prav izvrsten „Liebhaberorchester".
Tu sva sestavila z bratom še program za posamezne dneve.
Namestnika ;
10.	Alojzij Eecelj, učitelj v Št. Juriju ob juž. žel.; _
11.	Elza Klemenčič, učiteljica v Smart-
nem.
XXIII. Ljutomersko učiteljsko društvo:
86. Pran Cvetko, nadučitelj v Volčji vasi;
Namestnik:
12.	Karel Maurič, učitelj pri Sv. Križu.
Prosimo, da nam prijavi še ostalih 12
Zavezinih društev delegate, da jih priobčimo v prihodnji številki „Učit. Tov."
Vodstvo Zaveze:
L. Jelene
predsednik.
Kranjsko.
Belokranjsko učiteljsko društvo Je
imelo 6. julija t. 1. svoj občni zbor v Črnomlju, pri katerem so bili voljeni v odbor:
Valentin Bumik, nadučitelj v Metliki, za predsednika;
Amalija V a r d j a n , učiteljica v Metliki, za tajnico;
Leopold M o r e 1 a , učitelj v Metliki za blagajnika;
Frau Lovšin, nadučitelj na Vinici,
Mihael Kosec, nadučitelj v Dragatušu,
Fran S e t i n a , nadučitelj v Črnomlju, odborniki.
Štajersko.
Gornjegrajsko učit. društvo. V poročilu o zborovanju „Gornjegrajskega učit. društva" je pomotoma izostalo, da je pristopil nanovo k društvu tudi tov. Josip Bizjak nadučitelj v Bočni.
Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje dne 17. julija 1910 ob pol 10. uri na Zidanem mostu po sledečem dnevnem redu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	Volitev delegatov za Zavezino (XXII.) glavno skupščino dne 6. in 7. avgusta t. 1. v Eudolfovem.
4.	Predavanje potovalnega učitelja Zadružne Zveze v Celju g. Miloša Stiblerja o zadružništvu.
5.	[Predavanje o „Pomenu in vrednosti življeuskega zavarovanja v narodno-gospodar-skem in posebe še v učiteljsko-socialnem oziru".
6.	Slučajnosti.
Zaradi važnosti na dnevnem redu stoječih točk prosi in pričakuje polneštevilne udeležbe	odbor.
Šaleško uditelfsko društvo zboruje dne 17. julija t. 1. v Šoštanju.
Vzpored;
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi in društvene zadeve.
3.	Eazgovor o konferenčnih temah.
4.	Predavanje o pomenu in vrednosti življenskega zavarovanja. (Predava generalni zastopnik „Prve Češke za življenje.)
5.	Volitev delegata za „Zavezino" zborovanje v Novem mestu.
6.	Nasveti in predlogi.
7.	Pobrala se bo članarina za „Sloven-Šol. Matico".
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. julija 1.1. pri Sv. Jurju pod Donatijem. O zborovanju ne bom poročal na dolgo, ker na dolgo tudi nismo oficialno zborovali — zunaj v prosti naravi je bilo naše zborovanje: pri čebelah je demonstriral strokovnjak Kurbus in v senčnici na vrtu. —
Pa naj začnem z oficialnim delom po vrsti! Predsednik se zahvali najprej učiteljskima obiteljima Sekirnik in Glinšek, ki sta jako skrbeli, da nam pripravita v gabrski šoli lep dan — hvala vsem tudi na tem mestu 1 Nanovo so pristopili k društvu: gdč. Štefi E i n s p i e 1 e r od Sv. Štefana in gdč. Grilc ter tov. Cvetko Trafenik od Sv. Flori-jana. — Predsednik opraviči vrsto tov. in to-varišic, ki so poleteli v Ljubljano na slavnostno zborovanje Družbe sv. Cirila in Metoda in moli v odborovem imenu kofiteor,v da je bil dan za zborovanje tako slabo izbAn. Nikakor pa ne moremo dati odveze članom, ki so ostali doma zato, ker so se bali, da zamude zborovanje, ko pride vlak v Eogatec pozneje, kakor je bilo napovedano zborovanje — vzrok, ki diši nekako po jalovosti! — Na tem zborovanju smo sklenili, da se obrne društvo na „Zvezo" za posredovanje:
1.	Dež. šol. svet štaj. je odredil, naj se ozirajo okrajni šol. sveti pri nastavljanju novih učnih oseb na absolvirane učiteljske otroke; naj bi razširil dež. šol. svet to uredbo tudi na sprejemne izpite na učiteljišča.
2.	Dež. šol. svet štaj. je ukazal, da se morajo rabiti tudi v slovenskih šolah zvezki za nemščino z nemškimi napisi; proti temu moramo odločno protestirati, ker to ni „Verein-fachung der Manipulation", kakor se motivira isti ukaz, ampak klofuta slovenščini.
Za delegate k „Zavezinemu" zborovanju v Eudolfovo so izvoljeni tov,: Pavel F 1 e r e od Sv. Štefana, Marija K r e g a r s Ponikve, Leo D o b n i k s Slivnice in Cvetko Trafenik od Sv. Florijana. — Prihodnjič zborujemo dne 6. nov. 1910. v Šmarju in do takrat naj poišče odbor predavatelja.
S tem smo končali zborovanje v šolski sobi in šli smo na vrt k čebelnjaku, Tu je začel jemati tov. Kurbus okvirke iz panja, čebele okolo nas in boječi del — nečebelarji — so jo popihali v senčnico, da si privežejo dušo,
ki jim je od strahu pred čebelami skoro ušla. No, pa vzlic temu, da je bilo predavanje temeljito in je srečen slučaj ravno nanesel, da smo mogli opazovati panj brez matice, niso bili begunci tudi nič na slahem; sprejela jih je v svoje področje ga. Sekirnikova ter jih tolažila. — Še nekaj mi je omeniti kot zvestemu poručevalcu! Zgodaj zjutraj se nas je že odpravilo nekaj gledat na Donačko, kako vzhaja solnce „od meje hrvaške" in kako se okoplje v Dravi. Povem naj samo nakratko, da smo zamudili za 5 minut — natančno za toliko — solnčni vzhod, za razgled pa smo imeli mlečno morje; turist že vedo, kaj to pomeni!	—e
Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 3. t. m. v Celju. Utrujenost pred počitnicami in Oiril-Metodova slavnost v Ljubljani sta bili vzrok, da ni bil sestanek tako številno obiskan; vkljub temu pa se je zbralo do 30 tovarišev in tovarišic v prostorih deške in okoliške šole. Kot gosta je pozdravil predsednik tovariša Vitka Jurkota iz Dola in tovarišico Bezlajevo, iz Žič; na novo je pristopila društvu tovarišica Bizjakova iz Zg. Ponikve, nekaj tovarišev in tovarišic je opravičilo svojo odsotnost.
V svojem pozdravnem govoru se je tovariš predsednik spominjal 25 letnega obstoja Ciril-Metodove družbe, predlagajoč, da tudi naše društvo položi en kamen za obrambni sklad, kar je bilo soglasno in z navdušenjem sprejeto. Tovariši in tovarišice blagovolijo prostovoljne doneske izročiti društveni blagajničarki gospe Brinarjevi pri vsakokratnih sestankih.
Ginljiva je bila ovacija, ki smo jo priredili svojemu ljubemu častnemu članu tovarišu Armiuu Gradišniku. Slaveč ga v znesenih besedah, mu je tovariš predsednik izročil v imenu vseh društvenikov umetniško izdelano diplomo s prošnjo, naj ve, kadarkoli pogleda to sliko, da ga ljubi vse slovensko napredno učiteljstvo kot svojega vrlega tovariša, ki je vse svoje duševne in telesne sile posvetil slovenskemu učiteljstvu in šolstvu, da ga dalje visoko čisla kot mnogozaslužnega organizatorja in neustrašenega bojevnika svojega. Ginjen se je zahvaljal tov. Armin Gradišnik na tovariški ljubavi, obljubljajoč, da bo vedno rad pohitel v naše vrste, želi pa tudi, da bodi društvo redno go-jilišče učiteljskega napredka in prav tovariške ljubavi. Diploma je delo našega tovariša-umet-nika Josipa Žagarja, obiskovalca c. kr. višje umetno-obrtne šole na Dunaju. — Na prošnjo predsednikovo se razstavi diploma v oknu Zvezne trgovine v Celju.
Tovariš predsednik se spominja tudi zadnjega slavja v Št. Juriju ob južni železnici, kjer se je videlo, kolike simpatij uživa naše društvo.
Za „Zavezino" skupščino v Eudolfovem dne 6. in 7. avgusta 1.1. so bili izvoljeni za delegate sledeči tovariši: Fr. Brinar, Karel Kveder, Rajko Vrečar, Eudolf Zupanek, Frane Kranjc, Fran Voglar in Ivan Logar, za namestnika pa tov. Alojzij Eecelj.
Na dopis „Prve češke na življenje", da da bi poslala društvom predavatelje v razširjenje zavarovalne ideje potom „Socialnega odseka", oziroma potom snujoče se učiteljske gospodarske zadruge, se sklene, da se naj taka predavanja vrše po velikih počitnicah. — Potrjena so prenovljena društvena pravila, ki se bodo dala tiskati, da jih dobi proti primerni odškodnini vsak tovariš v roke.
Tovariš Brinar je nato predaval o velikem pomenu zadružništva sploh in posebe o pomenu, ki ga bo imela snujoča se učiteljska gospodarska zadruga v Celju.*) Več tozadevnih pripomb je pridjal še tudi predsednik „Socialnega odseka" tovariš Cernej.
Zaradi velikih počitnic se bo vršilo prihodnje zborovanje šele začetkom meseca novembra. Dotlej pa vsem tovarišem in tovari-šicam: Vesele in srečne počitnice!
Istra.
Slovensko učiteljsko društvo v Istri
— tako se imenuje društvo, v katerem je včlanjeno slovensko učiteljstvo vse Istre, torej ne le koprsko učiteljstvo! Dolžnost me veže, to omeniti, ker je dopisnik iz Istre v letošnji 25. štev. cenj. „Tovariša" smatral vrle tovariše iz voloskega okraja — torej prave člane našega društva — na našem zborovanju v Eicmanjih dne 2. pret. mes. le kot goste.
„Koprsko učiteljsko društvo" ne obstoja; pač pa se je naše društvo imenovalo do 13. aprila 1908: „Slovensko učiteljsko dručtvo za koprski okraj". Eavno zaradi voloskih tovarišev — ozir. zaradi izvestnih razmer — so s» premenila pravila in je društvo dobilo sedanje primerno ime.
Poročila o zborovanjih naj bi bila sicer kratka, pa vendar natančna. O tem poročilu se ne more trditi tega: Sklep, da naj se pošlje na šolske oblasti spomenico, v kateri se zahteva, da naj se odslej vse službe na c. kr. drž. ljudskih šolah in meščanskih šolah v Trstu razpisujejo z zahtevo znanja deželnih jezikov in da se pri oddaji teh službenih mest jemlje ozir v prvi vrsti na prosilce s Primorskega, ki so vsi zmožni dveh daželnih jezikov razen nemščine — ta sklep je vendar vreden omembe, dasi je prišlo na to „Tržaško učit. društvo".
*) VeS tozadevnih vprašanj smo že prejeli, kaj in kako bo s to gospodarsko zadrugo. Odgovoriti ne moremo nikomur, ker nismo nič informirani. Vsi vpra-šalei naj se obrnejo na pravi naslov.	Uredil.
Tudi sprejeti predlog tov. Urbančiča, da naj se vsaka tedenska ura za poučevanje ve-ronauka nagradi z letnimi 80 K, utegne zanimati tovariše in druge. Kazni nemarnim staršem predlaga že zdaj krajni šolski svet; predlog se je glasil, da naj bi te predlagal šolski voditelj (voditeljico) sam, a krajni šolski svet naj bi je izterjal v korist občine. Bertok starejši je društveni blagajnik, a Bertok ml. podpredsednik, ne pa obratno. Kai ko bi začeli člani in „dobrotniki društva" pošiljati denar Bertoku ml, V Sitnost bi imel s tem, da bi moral podpisovati nakaznice in da bi moral s težko vrečo denarja na rami do Ber-toka st.
Kdo nam poroča o naših zborovanjih, se je večkrat govorilo. O svojem času je bilo sklenjeno, da bodi to naloge društvenega tajnika, ki ima pri rokah zapisnik dotičnega zborovanja — torej potrebne podatke. Potem pa se je ta sklep opustil, češ, da naj poroča kdorkoli, da le ima za to veselje. In tako smo prišli do novega poročevalca, ki je gotovo iz vrste mladih tovarišev ali tovarišic. Veseli me, da raste zanimanje za našo organizacijo tudi v mladih vrstah; zato nikakor ne obsojam ne-dostatkov v omenjenem poročilu. Italijanski rek se glasi: „Errando s'impara." Zato mladi tovariš ali tovarišica ne straši se „nehvaležnega" dela, ampak pogumno naprej, dokler postane delo „hvaležno". Poročilo je sicer dobro, a drugič bo boljše; zakaj: „Bes je začetek trud; a zakon narave je tak, da iz malega raste veliko".	—tič.
Srednješolski vestnik.
** Stavka srednješolskih profe sorjev. V Velikem Varadinu so sklenili srednješolski profesorji na nekem zborovanju, da bodo zaradi slabega položaja začeli gibanje za splošno stavko. Naučno ministrstvo je že poučeno, da s početkom prihodnjega šolskega leta 1000 profesorjev začne stavkati, če se razmere ne izboljšajo.
** Na beljaški gimnaziji je bilo letos 332 Nemcev in le 14 Slovencev.
** Na slovenski zasebni gimnaziji v Gorici bodo poučevali: dr. A. Pavlica, prof. bogoslovja, verouk, M. Mastnak, c. kr. prof. na gimnaziji, slovenščnino, A. Ipavec, e. kr. prof. na gimnaziji, latinščino, šolski svetnik F. Plohi, nemščino, Lj. Vazzaz, prof. na ženskem učiteljišču, zemljepis, šolski svetnik A. Šantel matematiko, dr. Peter Šorli prirodopis, A. Schaup, c. kr. učitelj, telovadbo, akademični slikar I. Žnidarič, prof. risanja na realki, risanje in pisanje. Telovadba, risanje in pisauje bodo na tem zavodu obligatni predmeti.
** Žensko učiteljišče v Gorici. Za sprejem v I. tečaj se je oglasilo 95 Slovenk in 76 Lahinj. Sprejme pa se jih v I. tečaj največ 40. Vedno bolj očitna postaja potreba primerne dekliške šole v Gorici.
** Iz Srednješolske službe. Naučno ministrstvo je podelilo profesorju na državni gimnaziji v Kranju dr. Josipu Debevcu mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na državni gimnaiiji v Kočevju dr. Alojziju Dejacu mesto na državni gimnaziji v Trstu; dr. Otonu Jaukerju, prof. na drugi državni gimnaziji mesto na nemški državni gimnaziji v Ljubljani; pravemu učitelju na drž. gimnaziji v Novem mestu, Josipu Eeisnerju mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani; profesorju na nemški državni gimnaziji v Ljubljani dr. Eudolfu Eothaugu mesto na državni realki v osmem okraju na Dunaju; pravemu učitelju na državni gimnaziji v Kočevju dr. Albertu Thalhammerju mesto na prvi državni gimnaziji v Gradcu; profesorju na državni gimnaziji v Novem mestu Franu Vadnjalu mesto na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. Za prave učitelje so dalje imenovani suplenti: Anton Detela na prvi državni gimnaziji v Kranju na sedanjem mestu ; dr. Josip Ettl na državni gimnaziji v Bielicu za drž. gimnazijo v Kočevju; dr. Anton Fiegl na državni realki na Dunaju za nemško gimnazijo v Ljubljani; dr. Hans Gröbl na državni gimnaziji v Waidenau na državno gimnazijo v Kočevju; Karel Kune na državni realki v Ljubljani za državno gimnazijo v Novem mestu; Josip Lob na državni gimnaziji v Solnogradu za nemško gimnazijo v Ljubljani; Ludovik Schmid na državni gimnaziji v Moravskem Novem mestu za državno gimnazijo v Kočevju. Dr. Adolf Pečovuik je imenovan za pravega učitelja na drž. gimnaziji v Mariboru.
** Mariborsko realko je obiskovalo minulo leto 258 učencev; bili sta tudi 2 pri-vatistinji. Slovencev je bilo na zavodu 11; pač pa je zanimivo, da je obiskovalo slovenščino kot prosti predmet 83 učencev. Nemci uvidevajo vedno bolj, kako jim je potrebna slovenščina na Sp. Štajerskem.
** Imenovanje. Občinski svet ljubljanski je imenoval dr. Eudolfa Moleta in dr. Pavla Pestotnika za prava učitelja na mestnem dekliškem liceju.
** Ptujsko deželno višjo gimnazijo je obiskovalo minulo šolsko leto 200 učencev, med njimi 41 Slovencev, 157 Nemcev in 2 drugih narodnosti. Odličnjakov je bilo 25, abi-turientov 17, med katerimi jih je 16 napravilo zrelostni izpit. Kakor poroča „Tagesp". so napravili nemški abiturienti 2. jul. zvečer v
vozovih obhod po mestu, pri čemer so si svetili z lampijoni. Igrala jim je deška godba. Pri tem se je seveda silovito tulilo in heilalo.
** Mestni dekliški licej v LJubljani. Iz III. izvestja (za šolsko leto 1909/10) posnemamo: Gojenk je bilo na mestnem dekliškem liceju 182, v višji dekliški šoli 120. Slovenk je bilo 178 na liceju, 119 v višji dekl. šoli, Čehinje 3 na liceju. I v višji dekl. šoli in 1 Hrvatica na liceju. Učni uspeh je bil jako časten. — Izvjestje prinaša tudi dva zanimiva spisa: dr. Eudolfa Moleta „Dr. Jakob Zupan kot pesnik" in M. Wessnerjeve „Šolski zdravnik."
** C. kr. samostojni gimn. razredi z nemško-slovenskim poučnim jezikom v Celju so šteli ob pričetku šol 1. 1909/10 162 učencev, a ob koncu 145 v štirih razredih in eni paralelki. Poučevalo je na zavodu mimo voditelja 9 rednih in 3 stranski učitelji. Po narodnosti so bili vsi učenci Slovenci. _ Po rojstvu pa je bilo 138 Štajercev — 31 iz Celja — 6 Kranjcev in 1 Bošnjak. — Z odličnim uspehom je izvršilo leto 21 dijakov, z dovoljnim pa 119, nesposobnih je 12; 3 imajo po-navljalni, 2 pa naknadni izpit. Štipendistov je bilo 6 ter so dobivali skupaj 1600 K. — V izvestju priobčuje prof. Josip Kožuh razpravo „Cas in njega določitev". — Prihodnje šol. leto se prične dne 11. sept. t. 1.
** C. kr. drž. gimnazija v Celju je imela ob začetku tekočega šol. leta s pri-pravljaluico vred 331 učencev, a ob koncu jih je bilo 313 ter je med temi bilo po narodnosti 228 Nemcev, 83 Slovencev, 1 Čeh in 1 Italjan. Po veri je bilo 288 katoličanov in 25 protestantov. Med dijaki je bilo 215 Štajercev, ostali pa so bili iz raznih avstrijskih kronovin ter 6 inozemcev. Poučevali so na zavodu: ravnatelj, 13 rednih profesorjev, 2 suplenta, 1 vadnični ter 3 pomožni učitelji. — Učni uspeh: odlikašev 50, za višji razred sposobnih 208, nesposobnih 32; ponavljalni izpit jih ima 17, neredovanih pa je 5. — Štipendije so znašale 9118-65 K, ki jih je bilo deležnih 36 dijakov. — Izmed Nemcev se je učilo 40 slovenskega jezika. — Šolsko leto 1909/10 se bode pričelo dne 11. sept. t. 1.
** Na gimnaziji v Gorici je napravilo sprejemni izpit 67 učencev izmed 72, ki so se priglasili za sprejem v prvi razred. Na realki jih je prestalo vsprejemni izpit 44.
** Iz Novega mesta. Uspeh v šolskem letu 1909/10, ki se je na tukajšni gimnaziji zaključilo v soboto, dne 2. julija, je še precej lep. Izmed 274 učencev je dobilo prvi red 232, nevštevši 9 ponavljavnih izpitov.
** Letno poročilo c. kr. državne višje realke v Ljubljani za šolsko leto 1909/10. Na tem zavodu je poučevalo 32 učnih oseb. Koncem šolskega leta je bilo 490 učencev in sicer 282 Slovencev, 197 Nemcev, 1 Lah, 9 Cehov in 1 Hrvat. Z odliko jih je zdelalo 40, 331 z dobrim uspehom, 28 jih je bilo vobče sposobnih, 54 nesposobnih in 35tim je bil dovoljen ponavljalni izpit. Dva sta ostala neizprašana.
** Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici je bilo po izpitih od dne 4. do 7. t. m. sprejetih v prvi tečaj 27 priglašencev. Ker torej ni bilo doseženo najvišje dopustno število prvoletnikov (t, j. 40), bodo tudi meseca septembra sprejemni izpiti, h katerim se bode priglasiti 9. ali pa 10. septembra t. 1., vsakokrat od 9. do 12. ure dopoldne pri ravnateljstvu v S. Gregorčičevem Domu. Natančnejše določbe gledo teh izpitov se še 'posebe svoj čas objavijo.
Književnost in umetnost.
Druga izdaja esperantske slovnice.
Eavnokar je izšla druga izdaja esperantske slovnice. Dobiva se v knjigarnah in pri založniku Lj. Koserju, Juršinci pri Ptuju, Štajersko, ter stane s poštnino vred 130 K
Za slavnosti 80 letnice cesarjevega rojstva. Podpisanec je izpremenil svoj „Slavnostni red za proslavo cesarjeve 60 letnice" v toliko, da se sedaj lahko s pridom rabi tudi pri slavnostih povodom 80 letnice cesarjevega rojstva. Toliko v pojasnilo na mnoga vprašanja, ki mi prihajajo v poslednjem času, zlasti od štajerskih kolegov. Prejšnja cena 1 K, sedanja (znižana) 33 h s poštnino, ki se lahko vpošlje v znamkah.
V Središču, dne 12. julija 1910.
Ant. Kosi.
Politiški pregled.
*	Prihodnja zasedanja. Korespondenca „Avstrija" poroča, da se skličejo deželni zbori koncem septembra na tri do štiritedenska zasedanja. Samo češki deželni zbor se skliče šele v prvi polovici oktobra, ker se hoče pridobiti še čas za pogajanja, ki bi omogočila uspešno zasedanje češkega deželnega zbora. Državni zbor se zopet skliče koncem oktobra. Delegacije bodo zborovale topot na Dunaju, in sicer obenem z državnim zborom meseca novembra.
*	Kako širi Avstrija v Bosni pro-sveto. V seji bosansko-hercegovskega dež. odbora je bila enoglasno sprejeta resolucija posl. Ljuba Simiča, ki zahteva naj se prekliče odredba bosanske vlade, da je prepovedano po-
učevati branja in pisanja ljudi, ki ne znajo ne čitati, ne pisati. — Uradno koresp. biro je to resolucijo čisto zamolčal, ker se sramuje, Bosna je namreč glede šolstva na slabšem ko Rusija v svojih najbolj zapuščenih gubernijah in se more v tem oziru meriti le še s Portugalsko.
*	Finančne stike na Češkem. Koresp. „Centrum" poroča iz Prage: V informiranih krogih se zagotavlja, da se bližajo češke finance naravnost katastrofi. Deželni glavar in deželni odborniki hočejo odložiti svoje mandate, ker nočejo še dalje nositi odgovornosti. V takem slučaju bi morala vlada nastaviti posebnega komisarja za upravo dežele in s tem seveda tudi prevzeti odgovornost za deželni budget. — Deželni odbor je sklenil, da se sedaj še ne prikrajša učiteljskih plač, pač pa se bo to zgodilo jeseni, ako se ne bodo deželne finance do istega časa sanirale.
*	Kulturni boj na Španskem. Položaj za Španske katoličane je postal jako resen. Svobodomiselstvo, liberalci in republičani prirejajo protikatoliške demonstracije in silijo vlado v kulturni boj proti katoličanom. Boje se. da nastanejo med svobodomiselci in katoličani krvavi spopadi. Liberalni španski ministrski predsednik Canalejas je ukazal, da razpusti vlada 250 samostanov.
*	Ženska volilna pravica na Angleškem. Končno dobe tudi ženske na Angleškem volilno pravico v parlament, sicer ne vse, ampak samo one, ki imajo že dozdaj volilno pravico v občinah in grofijskih svetih. S tem bi bila seveda velika večina žensk še vedno izključena od volilne pravice, vendar bi morda to pomenilo prvi korak k splošni ženski volilni pravici. _
Obrambni vestnik,
% Nadučitelja Grmeka je kranjski deželni šolski svet, v katerem imajo naši klerikalci večino, ki jo tudi brezobzirno izkoriščajo, zopet premestil iz Komende v Krašnjo in ga s tem ločil od njegove žene, ki ostane še nadalje v Komendi. S tem svojim korakom je klerikalna večina deželnega šolskega sveta vsemu svetu pokazala, kako malo spoštuje institucije katoliške cerkve, to je neločljivost katoliškega zakona, ker je s tem, da je pregnala Grmeka od svoje žene, dejansko ločila njegov zakon. To smo hoteli pribiti, da bo slovenski svet vedel, kakšni so naši klerikalci v besedah in kakšni v dejanjih. — Od druge strani pišejo: Klerikalci očitajo naprednjakom, da hočejo uvesti ločljivost zakona. Kaj pa delajo oni? Na Kranjskem službuje napredni učitelj Grmek, ki se noče ukloniti klerikalni komandi. Šele pred par meseci ga je deželni šolski svet z njegovo ženo vred, ki je tudi učiteljica, prestavil v Komendo. Pred par tedni pa je kranjski deželni šolski svt-t brez vsakega povoda premestil Grmeka iz Komende v Krašnjo. Grmekova žena pa ostane učiteljica v Komendi. Tako je klerikalna večina kranjskega deželnega šolskega sveta pregnala moža od njegove žene ter njun zakon dejansko ločila!
*	Goriški novostrujarji in učiteljstvo. Ni jih tako strupenih sovražnikov Ijud-skošolskega učiteljstva kakor so goriški novostrujarji. Pričeli so prav sistematičen boj proti učiteljstvu, ki ga hočejo na vsak način upog-niti pod klerikalni jarem. Nobenega ne pustijo v miru, vsakega oblajajo v svojem listu, o komur se jim le zdi, da ga ne bo mogoče ukloniti. Posebno piko imajo na solkanskega nadučitelja Bajta. Tov. Bajt je reden, vesten, točen šolski vodja. Solkanski kaplan Zamar mu nasprotuje, kjer le more. Tov. nadučitelj je Storil svojo dolžnost, ko je dne 22. pret. m. pisal kaplanu pismo, v katerem omenja, da je kaplan prejšnji dan dajal pri šolski maši šolski mladini poljubljati relikvije, da pa tako poljubljanje pospešuje razširjanje tuberkuloze, zato da protestuje vodstvo, ker je učiteljstvo za šolsko mladino odgovorno, proti temu, da se dajejo pri šolski maši poljubljati relikvije, ter zaključuje, da naznani to glavarstvu, ako kaplan protestu ne ugodi. — Nadučitelj je storil svojo dolžnost, ali zaraditega je nastal vihar v novostrujarskem glasilu in v „Slovencu". Seveda, mlečnozobi kaplan je tako velik gospod, da se mu mora v šolski službi osiveli učitelj, ugleden mož, klanjati do tal, ter Bog ne daj črhniti kake besede proti temu, kar počenja, pa če bi tudi z molkom grešil proti predpisom in proti šolski postavi. Novostrujarji kričijo in se zgražajo, ker imajo namen, po kranjskem vzoru strahovati goriške učitelje. Mislimo pa, da je goriško učiteljstvo tako močno, da ga ne zlomi klerikalna sila. Solkanski slučaj pa veleva kar najtesnejšo združitev goriškega učiteljstva.
*	Vprašanje. Prejeli smo: Č i tal sem že mnogo napadov na pošteno učiteljstvo, ali kaj tako nesramnega pa še ne kakor zadnjič v „Slovenčevem" poročilu o ustanovitvi Slomškove podružnice za Ka m n i š k i okraj. Tov. Štrukelj se sicer prišteva krščanskim učiteljem, ali v tem poročilu čitam take nekrščanske napade na one neustrašene učitelje in učiteljice, ki vzlic groznemu pritisku odzgoraj še vedno vztrajajo v svojih stanovskih okrajnih učiteljskih društvih, da si dovoljujem vprašati, ali bi bilo mogoče temu netovarišu zavezati jezik sodnijskim potom, ker se drzne nas druge — seveda ne direktno —
imenovati celo brezverce, četudi so v naših vrstah mnogo boljši kristjani kakor je on ? — Krščanski učitelj, ki pa n i član p o-1 i t i š k e Slomškarije. — Temu odgovarjamo: Krvoločni Štrukelj ni nikogar direktno imenoval. Obrekuje pavšalno kakor žganjar, ki ga vrže alkohol v jarek. Mi le čestitamo Slomškovi Zvezi, da ima takega tajnika, ki ji poleg Jegliča z^ Grabna dela največ časti in — preglavice. Cujemo, da so Slomškarji s Štrukljevim jezikovanjem sami nezadovoljni in bodo obračunali z njim ob prvi priliki. Ta kazen bo hujša od sodnijske, če ima sploh še kaj moralnega čuvstva. Jezik, nož in kopito so ga tako zaslepili, da imejmo z njim krščansko usmiljenje, saj ne ve, kaj dela. Ošabnost hodi pred padcem.
*	Z gredic sobotnega „Slovenca". V 153. številki piše „Slovenec", da smo si za svoje pisanje najeli „koga, ki je ušel iz kake galere". — Brez dvoma sodi „Slovenec" po sebi. Njegovi uredniki in pismouki so že večkrat ušli iz dežele, da so se skrili pred ga-lero. V „Slovenčevem" uredništvu pa sedi tudi mož, ki je ušel iz semenišča. Torej sami uha-jači, zreli za galero. „Slovenec" jo pač vedno polomi: rad bi udaril nas, pa zamahne vedno tako nerodno, da useka sebe po nosu. Nesrečna usoda!
* Delu — plačilo! V predzadnji štev. smo pisali o lepem vedenju idrijskega zdravnika dr. Indre. Dne 2. t. m. se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na 100 K kazni. Sedaj nemara ve, kako je treba občevati z učiteljicami! Vsaka šola nekaj stane.
*	Obsodba zaradi častikraje učiteljstvu. Dne 7. t. m. je bil pred c. kr. okr. sodnijo v Rogatcu obsojen Simon Plavčak, posestnik in ud krajnega šol. sveta v Žetalah, na 20 dni zapora, dvesto kron globe, v poravnavo sodnih stroškov ter v plačilo zastopnika učiteljstva. — Omenjeni mož je namreč rekel pred šolarji, ki so bili pred čebeljnjakom, kjer so se učili ogrbati roj: „Učitelji so nori, ker vas ne uče samo pisanja, računanja in branja v šoli, to boste v življenju potrebovali; vse drugo vas bodo pa že starši naučili". To je bil povod, da so vsi trije učitelji vložili ovadbo po dr. Kukovcu iz Celja. — Oni mož je bil že trikrat predkaznovan, zato je bila obsodba tako občutna, a je popolnoma primerna za njegovo hujskanje. V mnogih slučajih ni druge pomoči kakor sodnija.
Kranjske vesti.
—r— Tovarišu Janku Žirovniku, ki
mu je klerikalna svojat napravila že toliko bridkosti, je umrl 22 letni sin Metod, klerik v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, ljubezniv mladenič in nadarjen muzik. Komaj se je vdal tov. Žirovnik usodi po nedolžnem preganjanega učitelja, pride udarec, ki ga hujše zadene od prvega. Tolaži naj ga zavest, da izpričuje glasno in odkrito lepa vzgoja njegovih otrok njegovo poštenost in značajnost, ki so mu jo izkušali klerikalci onečastiti. — Naše odkritosrčno sožalje!
—-r— C. kr. okr. šol. svet v Krškem je v svoji redni seji dne 1. t. m. sklenil: 1. Strokovni učitelj IV razreda meščanske šole se stalno namesti. — 2 Sestavi se terno predlog za nadučitelja v Št. Juriju in na Raki ter učiteljev v Leskovcu, Cerkljah, Št. Rupertu in Šmarjeti. — 3. Priznajo se starostne doklade štirim učnim osebam. — 4. Imenuje se kr. šol. nadzornik za Vel. Trn. — 5. Petrazrednica z eno paralelko v Mokronogu se razširi v šest-razrednico. — 6. Priporoča se nekatere prosilce za denarno podporo. — 7. Določijo se nagrade učiteljem za poljedelski pouk. — 8. Na Golem se ustanovi nova enorazrednica. — 9. Nad-zornikovo poročilo s? vzame z zadovoljstvom na znanje.
—r— Alojzijevišče v Ljubljani, t. j.
nekak dijaški zavod, iz katerega so izhajali pozneje bogoslovci, je prenehal kot zavod s koncem minolega šolskega leta.
—r— Na škofovi gimnaziji v Št. Vidu pri Ljubljani je bilo minolo šolsko leto 210 učencev.
—r— Nemška šola v Mostah pri Ljubljani je, kakor poročajo iz Ljubljane, skoro zagotovljena. Dr. Ambroschitsch kot zastopnik „Sudmarke" je obljubil, da se šola postavi že letos.
—r— Poslanec Ravnikar o položajn. Kakor smo čuli, se je poslanec Ravnikar izjavil da nima mnogo upanja za regulacijo učiteljskih plač na Kraniskem*) — Pri tem se spominjamo, da je mili naš tovariš Ravnikar glasoval v deželni zbornici proti regulaciji učiteljskih plač in da klerikalni poslanci še vedno slepe „Slomškarje" z obljubami. Blagor slepim, ki ne vidijo, ker oni so podobni nedolžnemu in naivnemu otroku, ki ne pojmi gorja in zlob-nosti sveta! Pač blagor, blagor jim!
—r— Štrukljevi noži. Dobrepoljsko-viški Štrukelj, prorok vere noža, je srborit telovadec, ki bo odslej oznanjal svoj uauk tudi v znamenju hunskega kopita. V sobotnem „Slovencu" piše z vso krvavo resnostjo: „Upamo, da bodo odslej naprej mirovali vsi nasprotniki, ker orlovske čete se množe in bodo po-
* Potrjujemo 1	U r e d n.
hodile vse liberalne zevače in mustače!" — Kakor vidimo, je junaštvo Štruklja-orla res velikansko! Treba mu je samo še Krpanove kobile: Na sedlu Štrukelj v rumeni srajci z no-šem v roki, levo in desno ob njegovem triumfalnem pohodu na Vič naše uboge odrob-ljene glave, pod kopiti pa pohojene zevače in mustače! Najbrže bo jezdil na Vič mimo vladne palače, de se mu dostojno pokloni protektor tokih junakov noža in kopita! — Slavni mn-stačarji, baron Ravbar, kralj Matjaž, Friderik Rdečebradec, brž si postrižite brke po angleškem vzorcu, da vas ne pohodi Štrukljevo kopito! In vsi vi zevači, ki odpirate kljune klerikalnim dobrotam, zaprite jih, da ne počepate pod Štrukljevim kopitom! — Doslej smo govorili o konjskem kopitu in krvavem stegnu, poslej bo primernejše govoriti o Štrukljevem nožu in Štrukljevem kopitu: to je simbol moči in morale Slomškove Zvezp, to je znamenje napredujoče naše kulture! Torej, prijatelj Jaklič, ne več križ, ampak nož in kopito! O tem naj poroča na prihodnjem zborovanju Slomškove Zveze Tvoj zvesti tajnik!
—r— Štrukelj, tajnik Slomškove Zveze, poživlja vse župne urade — ne vemo, ali samo na Kranjskem, ali tudi na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, naj mu nemudoma pošljejo (za sedaj še v Dobrepolje) vse krstne matrike, da takoj začne z radiranjera. Odločil se je, da začne najprej z radirko. Matrike mora spraviti v red do odhoda na Vič; tam kjer je tudi nekaj socialnih demokratov, misli takoj začeti z noži in kopiti. Ako da sreča junaška, bo prav v kratkem ves slovenski narod očiščen in opran v lastni krvi, fajmoštri pa se bodo od Štruklja naučili, k¡ko pe pišejo krstne bukve in kako se že pri rojstvu ločijo otročiči v vernike in nevernike! Kaj pa, če se razvije iz Štruklja Herodež? Najenostavnejše bi bilo, da se zamori pregrešni človeški rod takoj v zarodu, izvzeti so samo nezakonski otroci teh in teh ljudi!
—r— Poročil se je dne 13. t. m. tov. Leopold Baebler, učitelj v Postojni, z gdč. Loči Delakovo, učiteljico istotam. Bilo srečno!
—r— Okrajna učiteljska konferenca za postojnski šol. okraj se je letos vršila v Št. Petri na kršnem krasu Vodil jo je — kakor nekateri ugibajo — letos zadnjikrat najstarejši (33 let) avstrijski okrajni š. nadzornik, naš ljubljeni g. I v a n T h u m a , ki jo je otvoril ob 9. uri dopoldne po običajnem pozdravu, ter potem najprej prečital svoje kakor vselej tako tudi letos prav skrbno sestavljeno nadzorniško poročilo. Podal nam je marsikak dober migljaj, tako n. pr., da se naj pri računanju z deklicami jemljejo račuui v prvi vrsti iz njihovega obzorja; zaradi pregleda in boljšega pametovanja naj se sestavi zgodovinska tabela. Zlasti pa nas je opomnil, da naj pri prestopu v po-navljalno šolo postopamo čim najstrožje, ker je pouk v tej šoli v našem okraju precej slab ter se bo vršila prihodnje šolsko leto inšpekcija večinoma po ponavljalnih šolah. Opozoril je dalje učiteljstvo, da se naj otrok pod šestim ietora starosti n e sprejemaj v šolo; le v slučaju, da je prostor v šoli in pa da je otrok jako razvit, se lahko napravi izjemo. — Vodstvena opravila sme voditelj od časa do časa izročati podrejenemu učiteljstvu ter se mora sploh prizadevati, da ga dobro pouči o vodstvenih poslih. Seveda bi bilo pravilneje, da bodoče učitelje o tem seznanijo učiteljiščni profesorji, ker se čuje splošna tožba, da se učiteljiščnikov kar nič ne pripravi na to. Ni čuda, da morajo pozneje mladi učitelji pre-pogostokrat nadlegovati starejše. — Na to nastopi ravnatelj B r i n a r iz Postojne, ki poroča o temi: „Enotnost slovniškega pouka s posebnim ozirom na Kernovo metodo". Kot znan strokovnjak je izgotovil poročevalec svoj referat prav izvrstno. Pojasnil je svoje trditve z mnogo-brojnimi zgledi, ali vzlic temu je bilo za poslušalce podavanje na nekaterih mestih kaj mučno. Ni čudo tedaj, da se slovnice tako jako boje naši učenci ! Ugajal je pa predavateljev nazor, „da se je treba oklepati Kernove metode le v toliko, kolikor se slovniški pouk olajšuje, ni pa posnemati novo-t a r i j, ki slovniško razlago le še bolj zapletajo in otežujejo". — Omenjam tudi točke, o kateri referent trdi, da se naj pri razlagi o zloženem stavku prične s podredjem, kar je lažje in boljše kakor pričeti s priredjem. Debate so se potem udeležili g. nadzornik, ki omenja, da se naj vadi analiza stavkov posebno v šolah z oddelki, ker se lahko rabi kot indi-rektni pouk; tov. Horvat priporoča pri zloženih stavkih otroke posebno opozoriti na krajevni veznik „kjer" in vzročni „ker"; tov. Šraj omenja nekatere pomisleke manjše važnosti. Učiteljstvo je imelo v rokah hektografirane „Vodilne stavke", ki se priobčijo pozneje tudi v „Pedagoškem letniku". — Za njim čita in pojasnjuje na tabli tov. Juváuec svoje dolgo poročilo: „Poslovanje šolskega vodstva na podlagi novih tiskovin". Posebno umesten je bil predlog, da se naprosi dež. šol. svet, naj poleg nemških napovednih besed pri vsaki n o r m a 1 i j i dostavi tudi slovensko ime, ker slovenski učitelji vendar ne smejo in ne morejo uradovati nemški. Tov. Brinar želi, da se dostavi pri naznanilih onih otrok, ki prestopijo v meščansko šolo, tudi oznanilo, katero šolsko leto so dotični otroci nazadnje obiskovali. Gospod
nadzornik opomni, da se dopisi na višja obla-stva smejo pisati le s tinto in torej ne s „tintenštiftom"; koncepti pa se naj shranjujejo.
—	Poročilo o okrajni knjižnici se odobri in izvoli z malimi izpremembami dosedanji odbor. Pravtako ostane stari stalni odbor. Za prihodnje šolsko leto se uvedejo poleg dosedanjih učnih knjig še: Schreinerjeva „četrta čitanka" in vse tri nove „Pesmarice" Druzovičeve. — Tov. Horvat predlaga, da bi se sestavila in uvedla rokopisna knjižica, kar pa zaradi pozne ure ne obvelja.*)
—	Po 2. uri pop. zaključi nadzornik konferenco s trikratnim „slava" klicem na našega dobrega 80 letnega cesarja. Temu klicu se navdušeno odzove vse učiteljstvo ter odpojo cesarsko himno. Ob sklepu se še zahvali ljubljenemu nadzorniku v toplih besedah namestnik tov. Skala za spretnost vodstva konference in prijaznost, in ko omeni, da se pripravlja nadzornik na odhod iz okraja, tedaj je zabučalo po šolskem prostoru enodušno: Ne, ne odtod! in trikratni živijo osivelemu izbornemu šolniku Ivanu Thumi. — Po končanem izredno dolgem vzporedu smo se zbrali v s i tovariši in tova-rišice v kolodvorski obednici II. razreda in v najlepši slogi tako Slomškarji kakor tudi mi „revni učitelji druge vrste" použili slastne proizvode Šajnove kuhinje ter tako javno konstatirali, da je še točka pri učiteljskem stanu, ki ga — spaja. Toliko v majhno potolažilo nemškemu tovarišu Peerzu, ki pravi v predzadnji številki svojega lista: „Wie schade, daß die Lehrerschaft selbst in Berufsfragen getrennt marschirt! Bei k e i n e m Stande findet sich auch nur ein Schein davon". — Končno še nekaj razveseljivega. Na kratek poziv blagajnika našega stanovskega, t. j. okrajnega učiteljskega društva se je takoj vpisalo vanje in plačalo svojo članarino nad 60 tovarišev in tovarišic.
—r— Popravek. V zadnji številki smo priobčili notico „In suo nomine". — Konec opombe uredništva se mora pravilno glasiti : Na neko namigavanje. da je naš poročevalec (imenovan št. II.) v Litiji ali Smartnem, izjavljamo, da ga ni niti v Litiji, niti v Š m a r t n e m. Naj torej nihče ne išče grešnika tam, kjer ga ni!
Štajerske vesti.
—š— Umrla je dne 7. t. m. v deželni bolnici v Gradcu gospa Magda Tominčeva, soproga tovariša Blaža Tominca, nadučitelja v Globokem pri Brežicah, stara komaj 38 let, ostavivši tri ljubeznive hčerke. — Naše sožalje!
—š— Iz šole. Za nadučitelja na deški šoli v Celju je imenovan nadučitelj v Ormožu Franc Ceder; na dekliški šoli v Celju Benedikt Groller. Za defiuitivne učitelje, oziroma učiteljice so imenovaui: Roman Köle na deški ljudski šoli štev. III. v Mariboru; na ljudski šoli v Marenbergu Jožefa Germuth ; na dekliški šoli v Mariboru III. Marija Liebisch; na meščanski šoli v Mariboru Angela Sobotka.
—š— Zlati zaslužni križec je podelil cesar nadučitelju slovenske ljudske šole y Ljutomeru ravnatelju I. Robiču.
—š— Zrelostni izpiti na mariborskem moškem učiteljišča. K zrel. izpitom na tem zavodu se je oglasilo 35 kandidatov, in sicer 24 Slovencev ter 11 Nemcev. Trije Slovenci ponovijo jeseni izpit iz po enega predmeta, ostalih 21 pa je napravilo maturo. Ti so : Brglez Fran od Sv. Roka ob Sotli, Čater Fran iz Gomilskega, Čuček Fran iz Št. Martina pri Vurberku. Fürst Ivan iz Veržeja, Gobec Vekoslav iz Št. Vida pri Grobeluem, Golež Fran iz Št. Petra, Gselman Božidar iz Št. Martina pri Vurberku (z odliko), Horvat Ernst iz Št. Benedikta, Ivanuš Robert iz Zdol pri Sevnici. Kokot Ferdinand iz Pišec, Koprive Aleksij iz Maribora, Kranjc Ivan iz Št. Lovrenca, Križ Vojeslav iz Zavrča, Rožan Fran iz St. Jurja ob Taboru, Bumpert Kari iz Krškega, Steinberger Jože iz Devine (z odliko), Sušnik Mirko iz Trbovelj, Šnudrel Stanko iz Št. Lovrenca, Vavda Mirko iz Ormoža, Velnar Jože iz Ljutomera, Žel Ivan iz Spod. Kungote. To je sedaj po dolgih letih menda prvič zopet lepo število slovenskih abiturieutov na mariborskem učiteljišču. Naše narodne starše in učiteljstvo pa poživljamo, naj spravijo čimveč fantov na ta zavod, da ne bo slov. učiteljski naraščaj na Štajerskem nazadoval.
—š— Okoliška deška šola v Celja je
štela v minolem šol. letu ob začetku šol. leta 399, ob konen pa 362 učencev. Izmed poslednjih je bilo sposobnih za višji razred odnosno oddelek: z odličnim uspehom 76, s povoljnim 204, z nepovoljnim 40: neredovanih ostalo je 42 učencev. Bilo je pa ob koncu šol. leta učencev v I. a r. 40, I. b r. 50, v II. r. 67, III. a r. 43, III. b r. 44, IV. r. 93 in v V. r. 38. — Za gimnazijo se je prijavilo 12, za meščansko šolo 6 učencev. — Poučevali so na zavodu: šolski voditelj, 6 učiteljev in 2 veroučitelja.
*) O tem priobčimo posebno poročilo prihodnjič.
Ured n.
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Tržaške vesti.
—t— Tržaški tovariši, soudeleženi pii
1.	in II. članku v zenačenju plač trž učiteljic s plačami njihovih kolegov, se zahvaljujejo člankarici I. S. na Izraženem priznanju in se hkrati usojajo odgovarjati na njeuo direktno vprašanje sledeče: 1. Po vsem pravilno smo zavrnili tov. G., da njeno očitanje, češ, mi učitelji poučujemo m a n j, ne drži, ker vrednosti pouka, sploh vsakega duševnega dela ne kaže meriti zv to uporabljenim časom. Pri takem delu pride v poštev v prvi vrsti idividu-alnost posamezne učne osebe, in le s tega stališča se da govorili o „več" ali „manj." —
2.	Zato smo tudi posvetili onim „trem uram" in — račun je bil pravilen. To priznam tudi tov. I. S. Če dosežejo tovarišice zenačenje plač in uvedbo posebnih učiteljic ročnih del, potem bo posamezna učiteljica poučevala manj ur na teden nego učitelj istega razreda iste stopnje. Ta račun je tudi pravilen. Bomo, tov. I. S., potem mi učitelji upravičeni trditi, da naše tovarišice za enako plačo poučujejo manj? Premislite to, in potem nam boste tudi v tej točki dali prav, t. j. da nagega dela ne gre meriti z vatlom ali urami. — 3. Zdi se nam pa čudno, da tudi tov. I. S. polaga toliko važnost na ure žeuskih ročnih del in se ji zde nekak glavni argument v dosego enakih plač. Saj za odpravo ravno teh ur se bore. Nelogično se nam zdi tedaj, naslanjati se pri borbi za zenačenje plač na neko dejstvo, proti kateremu se tudi borijo ob istem časuc. tovarišice. To se pravi izpodbijati si tla. Ali ne?
Istrske vesti.
—i— Malo statistike. Na naši narodni posesti so bile v zadnji ¡čas (v kompromisni eri) otvorjene sledeče italijanske deželne šole: v Sovinjaku, Draguču, Roču (2. razred), Žminju (2. razred), Pičnu, Sv. Nedelji pri Labinju, Materadi, Karsetah, Škofiji in Savudriji. Prehajamo preko tega molče dalje, ker že dejstvo samo dovolj glasno govori. Sedaj pa nekoliko Statistike! V žminjski občini je 95°/o Hrvatov in 5°/o fabriciranih Italijanov. Hrvatje imajo 4 učiteljske sile, Italijani 2. Eni in drugi imajo svojo posojilnico. Samo Italijani imajo otroško zavetišče. Narod vobče govori hrvaški Nekateri naši inteligentni ljudje govore v družini italijanski, dasi je bila njihova vzgoja povsem hrvaška in dasi njihov položaj zahteva, da se vedno poslužujejo narodnega jezika. Na vseh hrvaških šolah okrajev Pazin, Pulj, Poreč, Koper, Lošinj je italijanski jezik obligaten predmet; na italijanskih ljudskih šolah je obligaten samo italijanski jezik. Škodo nosijo Hrvatje, ker je ljudska šola materinega jezika, ne pa nekoristnega eksperimentiranja. Pri zistemiziranju kake hrvaške ali slovenske šole je za Italijane glavna točka učni jezik, če ne morejo v tem doseči svojega smotra, potem prihajajo dolgotrajni utoki. Vsakako bi oni najrajši, da bi se jim povsod dogodilo kakor nekje v puljskem okraju, kjer so se ljudje izjavili za italijansko šolo, dasi so vsi — Hrvatje! To se je dogodilo leta 1910. Italijanom ni treba takovih komisij za njihove šole. Za jezik in 4 kilometre oni ne vprašujejo. Je slučajev, kjer je na enega italijanskega učitelja prišlo le 20 učencev, dočim jih ima oddaljeno le eno uro hrvaški kolega 127 11 A da bo še krivičneje, je imel ta poslednji učitelj ob slabejih okol-nostih in da si je bil stareji — manjšo plačo. Prikrajšani smo torej v vsakem pogledu. Za vzgojo učiteljev in v korist šole in učiteljev je določeno, da se vrše redne okrajne in deželne konference. Italijanam gre tudi to po volji. Hrvatje in Slovenci pa niso imeli, odkar obstoji ta zakon, nikdar niti ene d e-deželne učiteljske konference! Za nadzorovanje ljudskih šol imajo Hrvatje dva nadzornika v vsakem okraju. Eden je Slovan, drugi — Italijan. Italijani imajo samo italijanskega nadzornika. Deželni šolski svet za Istro, ustvarjen za Hrvate, Slovence in Italijane, ima več članov — nemško narodnosti, nego-li Slovanov. K tem dejstvom pač ni treba pisati nikakega komentarja.
—i— Hrvaška šola v Šljani pri Pulju. Ta šola družbe sv. Cirila in Metoda je imela v minolem šolskem letu 437 otrok, 225 dečkov in 212 deklic. Te številke govore dovolj glasno, kako — Italijanska je Pulj-ščina.
—i— Nova politiška ekspozitura t Istri. Kakor govore, bo v najkrajšem času ustanovljena politiška ekspozitura v Kopru.
—i— Pohvala hrvaškega gimnazija T Pazinu. Na Vrazovi slavnosti v Pazinu je profesor Ilešič pohvalil hrvaški pazinski gimnazij. Bekel je, da je to eden najboljših gim-nazijev na Jugoslovanskem. — To trditev je utemeljeval z dobro vzgojo in napredkom mladine dveh bratskih narodov: Hrvatov in Slovencev. Naj bi bilo tako tudi nadalje!
Splošni vestnik.
Matice, odlični slovenski pedagog, je obhajal dne 1. tm. šestdesetletnico svojega rojstva. Še mnogo let!
Nedolžna poročila, ki nam jih je državno pravdništvo zadnjič zaplenilo, se nam v resnici smilijo, da so postale žrtev krute roke
—	v naše največje presenečenje. Ničesar tako groznega nismo poročali, saj so bila to vendar dejanja in njih posledice, ki jim patronira naša slavna c. kr. vlada in baron Schwarz sam. Že oseba in korporacija nam jamči, da nismo poročali morda o kakih — hudodelstvih!
—	Toda naj si zapomni ta naša slavna c. kr. dež. vlada in baron Schwarz: če hočeta pobeliti črne madeže svojih dejanj s konfiskacijaminašega glasila — sta posegla po napačnem sredstvu! Naš glas je dovolj močan in čul se bo preko naše slavne c. kr. dež. vlade!
Uspehi vladno-klerikalne gonje nad učiteljstvom na Kranjskem se že javno poka-zujtjo. No, do lepih razmer v šolstvu je in bo še privedla naša slavna in „pravična" c. kr. dež. vlada in klerikalno - nasilna večina v dež. šol. svetu našo deželo. Za sprejem v učiteljišče v Ljubljani se jih je priglasilo letos borih '<¡8 (leta 1903 jih je bilo 93!) beri, reci in piši: osemindvajset. Tu je plod vaših dejanj za blagor šolstva! Kmalu ne bo nikogar več, ki bi se hotel posvetiti učiteljskemu stanu pri nas. Bomo pazili, koliko absolventov ostane pri učiteljstvu in koliko jih odide v druge kiono-vine. Se radi boste prejeli one učitelje, ki jih sedaj pošiljate v penzijo, nazaj in veseli boste, Č9 bodo sploh hoteli priti v vašo službo, Le nekaj časa še tako naprej, pa bosete morali laike nastavljati za učitelje in dr. Šušteršič bo zadovoljen, ker ti bodo gotovo Slomškarji; Gostinčar bo pa v državnem zboru obstruiral za slovensko univerzo, v katero bodo pohajale dotične bodoče generacije, ki jih bodo vzgojili ti učitelji-laiki I Oj, zlati vek zdaj muzam kranjskim pride! — Vprašanje je pa še, kakšen material je teh 26, ker se v današnjih dneh malokdo izpozabi, da bi prostovoljno silil pod bič. „Pa saj za učitelja je vsakdo dober", tako menijo novodobni moderni pedagogi v dež. šol. svetu. Pri izkušnjah pa tudi ne morejo biti preveč izbirčni, če nikdar, sedaj imamo upanje v bodočnost slovenskega naroda. Gostinčarju lavorov venec za univerzo, dr. Šušteršiču pa za ljudsko šolstvo!
K prepira „starih" in „mladih" si dovoljujomo izreči tudi mi svoje mnenje. Mu-nimo, da govorimo z mislijo vsega naprednega učiteljstva, ki deluje za D. C. M, če izjavimo, da se nam zdi neumestno stavljati v osredje premira „starih" in „mladih" D. C. M, Nismo konservativci, vendar naj si prizadeti faktorji poiščejo dzugo središče, okrog katerega bodo plesali in se bili. D. C. M. ni sredstvo za razue kompromise in tudi ni prostor za do-igiauje boja med „starimi" in „mladimi", najmanj pa, da bi sedružbino ime zanašalo v javnost potom teh bojev. Odborniška mesta v Družbi niso častoa mesta, zato jih naj zasedajo le oni, ki so voljni delati. Neizprosni moramo biti v tem oziru, ker v odboru Družbe potrebujemo koncetracije dela, ne pa razdvajanj, Dovolj nasilnega nasprotnika smo dobili sedaj proti C. M D. v lastnem narodu — zato zahtevamo mir! Učiteljstvo pa pozivljemo, da se ne da razburjati po teh prepirih, da vneto in temveč dela in stori v podružnicah za Družbo, da ne bodo ti prepiri na korist našim klerikalcem. Govorili bomo pa odločneje, ko pride čas, zato, toparišice in tovariši, delajte, da nam ne bodo predbacivali, da nismo opravičeni govoriti!
Legati Ciril-Metodovi dražbi. Sedaj je definitivno rešeno, koliko dobi Družba čistega iz Kotnikooega in Polakovega legata. Iz Kotnikove zapuščine dobi čistega 427.000 kron, iz Polakove pa 150.000 K. Obe vsoti nad pol milijona kron ima družba že v rokah in bo uporabljala od njih le obresti.
Imenovanje. Dr. Ivan Prijatelj, asistent na dvorni knjižnici na Dunaju, je imenovan za pristava pri istem uradu.
„Svobodna šola" in npravno sodišče. Upravno sodišče je razglasilo razsodbo v zadevi pritožbe društva „Svobodna šola" proti razsodbi naučnega ministrstva z dne 24. junija t. 1., ki je potrdilo sklep dež. šol. sveta, da mora društvo pri izogibu splošne prepovedi pouka na svojih šolah doprinesti dokaz, da je pristojna cerkvena oblast, oziroma verska družba potrdila naznanjene ji učitelje za verski pouk, oziroma da je društvo tozadevno storilo potrebne korake. Upravno sodišče je pritožbo društva zavrnilo. Bazsodba upravnega sodišča je v marsikaterem oziru zanimiva. Tako n. pr. pravi upravno sodišče, da je nazor naučnega ministrstva, češ, da se ne sme na šolah društva nastaviti kot veroučitelj samo tisti, ki ga verska oblast spozna za to sposobnim, napačen. Dalje je izreklo naučno ministrstvo, da mora ustanovitelj zasebne šole še pred otvoritvijo šole doprinesti dokaz, da se je glede verouka sporazumel 8 cerkveno višjo oblastjo. Tuai ta nazor je spoznalo upravno sodišče za napačen. Pač pa je zavrnilo upravno sodišče pritožbo društva iz sledečih razlogov: Glasom zakona iz leta 1868. ima cerkev, oziroma verska družba na vseh, torej tudi zasebnih šolah, pravico do verouka. Zato vzdrževatelj šole ni opravičen čisto enostavno ignorirati to
pravico cerkve za poučevanje verouka, ampak se mora prej prepričati, ali je cerkev pri volji te pravice se tudi posluževati ali ne. Šele če tega noče, sme pustiti vzdrževatelj šole poučevati verouk od posvetnih učiteljev. Vzdrževatelj šole mora torej svoj namen verski oblasti naznaniti in šele, če ta ne pošlje nikakega veroučitelja, ga lahko nastavi on sam. Društvo „Svobodna šola" pa te dolžnosti ni izpolnilo, in šolske oblasti so bile upravičene, zahtevati tozadevno poročilo. Društvo „Svobodna šola" se baje tudi tej razsodbi ne namerava ukloniti, pač pa namerava javiti oblastim, da ne ustanovi zasebnih šol, ampak zavod, v katerem bi se poučevali vsi predmeti izven verouka.
Zopet nemške marke. Mesto Bremen je dalo 2000 mark za Roseggerjev fond. Naravnost nečuveno je, da vlada dopušča, da Nemčija oficialno podpira germanizatorično delo šulferajna. Kaj bi se zgodilo, če bi n. pr. Moskva dala družbi sv. Cirila in Metoda 2000 rubljev. Takoj jo razpuste.
Dunaj hoče germaniziratl. Dunajski župan Neumayer je obljubil nemškemu šul-ferajnu, da ustanovi v tistih okrajih, kjer je največ Cehov, nemške otroške vrtce. S tem hoče ponemčiti češko deco na Dunaju.
Šolsko zdravstvo.
Zoper tuberkulozo. Znani medicinski prof. Doyen v Parizu, ki je šele pred dvema mesecema poročal, da je odkril neko sredstvo za zdravljenje raka, je sedaj zopet iznenadil svet, da ve za sredstvo, ki sigurno zdravi tuberkulozo, in sicer ono prve vrste v vseh slučajih, ono drugo pa večjidel vedno. Ako je to res, koliko bi bilo s tem pomagano trpečemu človeštvu !
Serum proti kačjemu strnpu ? V
pariški akademiji znanosti je predaval učenjak Arthus o svojem serumu zoper kačji strup. Baje je ozdravil z njim že veliko slučajev.
Vnetje slepega črevesa — kužna bolezen. V angleškem listu „Te Lancet" je dr. Donald Hood napisal trditev, da je vnetje slepega črevesa infekcijska bolezen. Izjavlja, da je pripravljen objaviti ves svoj v 12 letih nabrani material o krog 300 opazovanih slučajih bolezni, ki naj dokažejo nalezljivost, oziroma prenosnost te bolezni.
Uspešno zdravljenje tuberkuloze. Teh dni je zdravnik dr. Doyen v Parizu imel zanimivo predavanje o zdravljenju tuberkuloze (jetike). Njemu se je posrečilo, da s svojo metodo ozdravija vse bolnike, ki se je v njih bolezeu šele pojavila. Od 54 bolnikov, pri katerih seje bolezen nakajala v drugem štadiju, jih je ozdravil 38; a od 24 bolnikov, pri katerih je bila bolezen že na tretji stopnji, jih jc ozdravil 7. Njegova metoda je v nastopnjem: Najprej ubrizga bolniku bolniku pod kožo solne raztopine, ki vsebuje arzenik, dva dni potem ubrizga bolniku polovico kubičnega centimetra po njem iznajdenega preparata, po treh dneh •se ubrizgavanje ponovi in takrat se primeša 20 miligramov tuberkulna. Ta mešanica se ubriz-gara dvakrat na teden do popolnega ozdravljenja.
Iz slovanskih pokrajin.
O Škofovsko posestvo v Djakovem.
Tega posestva je 36.753 oralov: visokega gozda 20,536 oralov, nizkega 4715; gozdnih pašnikov 928, livad 9759, vinogradov 55, za sadje 12. Gozdarstvo je razdeljeno v dva glavna distrikta: djakovski in semeljski. Vlastelinstvo ima 18 uradnikov, 200 uslužbencev razue vrste ter 40 gozdarjev. Volov redijo okolo 270, konj 400, 4500 ovac, 1400 prešičev, goveje živine 400. Dohodki so ogromni, vrhu-tega dobiva škof pa še obresti iz neke glavnice, ki znaša 3,000.000 K.
o Društvo „Ljudevit Gaj" na Su-šaku pri Reki, ki ima namen, da ustanavlja hrvaške šole, v prvi vrsti na Beki, je od hrv. vlade potrjeno.
O Zagrebško narodno gledališče je imelo minulo sezono 612.735 K 22 h dohodkov; vseh stroškov pa do konca pret. mes. s počitniškimi gižami vred 601.000 K, tako da ostane čistega 11.000 K.
O Sokolstvo v Ameriki. V Trentonu (New Jersey) je nedavno zboroval tamkajšnji slovenski Sokol. Na zborovanje so došli zastopniki ostalih slovenskih sokolskih društev, zastopniki češke „Narodne Jednote Sokolske", zastopniki hrvaških in poljskih Sokolov. Na zborovanju je prišlo do burne manifestacije za zvezo vseh ameriških Sokolov. Ob velikem navdušenju se je sklenilo, da se snidejo meseca avgusta v Clevelandu zastopniki slovanskih sokolskih društev, da osnujejo „Ameriško sokolsko Zvezo". Ideja sokolska si bo polagoma osvojila vse slovanstvo vkljub domačim in tujim zaprekam.
O Cirilica in latinica. Belgrajsko „Novo Vreme, govoreč o jugoslovanski enciklopediji, piše: Treba je naglašati, kako potrebno in skrajni čas je že, da posvečajo vsi naši izobraženi in pismeni ljudje v vseh pokrajinah enako paznost latinici kakor cirilici in da se nauče čitati in pisati s cirilskimi in latinskimi pismenkami. Jugoslovanska enciklopedija napravi v tem oziru prvi korak, zato
smo dolžni samo hvalo onim, ki so dali v tem pogledu iniciativo.
O Nesrečni Srbi. Komaj seje nekoliko polegla gonja proti Srbom v Avstro-Ogrski monarhiji, že so se začeli še hujši časi za srbski narod pod turškim gospodstvom. Po poročilih iz Carigrada je došla turški vladi ovadba, da snujejo Srbi v Makedoniji zaroto proti obstoječemu režimu. Vlada seveda verjame tem denunciacijam in je dala zapreti srbskega metropolita Vikentija. Policija je ustavila na-daljne izhajanje srbskega lista „Vardar" v Skoplju. Lastnika in urednika tega lista Davida Dimitrijeviča so zaprli in ga postavili pred vojno sodišče, ki je baje z njim napravilo kratek proces in ga obsodilo na smrt. čitali smo ta list in se prepričali, da ne more nihče pisati takp lojalno proti Turčiji, kakor je pisal „Vardar". Zato tudi ne moremo verjeti, da bi bila resnična vest, da je vojno sodišče urednika tega lista obsodilo na smrt. Kakor vedo povedati nadaljna poročila, je dala turška vlada zapreti vse srbske šole v vilajetu Kosovo, čudna na-redba to za vlado, ki zatrjuje, da je svobodomiselna in pravična napram vsem narodom, ki prebivajo v državi. Morda pa so abecedarji v teh šolah revolucioaarci, ki so nevarni obstoju države?
Razgled po šolskem svetu.
—	Dr. Jaclmerski, docent na peter-burškem vseučilišču, ki je izdal lani veliko delo o poljski umetnosti v ruskem jeziku, pripravlja sedaj enako delo o slovenski književnosti in kulturi sploh.
—	Profesor Schiaparelli. Dne 4. t. m. je umrl v Milanu glasoviti astronom senator prof. Ivan Schiaparelli v starosti 75 let.
—	Koliko je šolske mladine v Zagrebu? V zimskem tečaju 1909/10 je bilo na zagrebškem vsoučilišču 1260 dijakov. Na srednjih šolah je bilo koncem šolskega leta 2397 fantov in 534 deklet, skupaj torej 2931 dijakov. Na višjih dekliških šolah je bilo 879 učenk. Na nižjih mestnih ljudskih šolah je bilo vsega skupaj 4645 otrok. Bazentega so še ženske strokovne šole, stavbna in obrtna šola in več privatnih, tako da je v Zagrebu vsega skupaj do 10 tisoč šolske mladine.
—	Prvi slovenski doktor tehniških ved. Na dunajski tehniki je bil 16. t. m. pro-moviran doktorjem tehniških ved evropskoznani šahist Milan Vidmar, sin ljubljanskega občinskega svetnika.
—	Eksportna akademija na Dunaja. Slušateljstvo eksportne akademije je enoglasno sklenilo, da hoče dalovati krepko in neomajno na to, da se eksp. akademija, najvišji trgovski učni zavod v Avstriji, tudi oficialno pripozna kakor trgovska visoka šola. Na eksp. akademiji so dani ž« vsi predpogoji za visoko šolo. Predizobrazba slušateljev je ista kakor za druge visoke šole, predavanja temeljujejo na znanstveni podlagi in so popolnoma visokošolskega značaja. Na izkušnjah se stavljajo najstrožje zahteve. Profesorji so v istem plačilnem činovnem razredu in imajo iste plače kakor na drugih avstrijskih visokih šolah. Moderni čas s svojo svetovno trgovino in poostreno konkurenco zahteva tudi v trgovskem stanu akademično izobraženih moči; zato so ustanovili na Francoskem, v Belgiji, Italiji, Nemčiji itd. trgovske visoke šole, in oblasti se niso nikjer protivile pripoznati tem komercialnim zavodom značaja visoke šole, četudi se, kar se tiče kvalifikacije slušateljev in organizacije učnega načrta, se nikakor ne morejo merit z eksportno akademijo. Nejasno stališče, ki ga zavzema eksp. akademija med avstrijskimi šolami, zamore slušateljem, ki so pričeli svoje študije večinoma, ne da bi se zavedali svojega položaja, mnogo škodovati, ker se jih splošno uvršča med absolvente drugih nižjih trgovskih šol. Teh nezdravih razmer pa sigurno ne morejo odobravati oblasti, ki gotovo poznavajo visoki pomen trgovskega stanu za vse narodno gospodarstvo in katerih naloga mora vendar biti, da pridobivajo za trgovino zares zmožnih in delavnih moči. Slušatelji eksportne akademije vseh avstrijskih narodnosti, ki študirajo složno na skupnem zavodu, upajo, da se njihovi zahtevi ugodi temprej, ker s tem niso zvezani nikaki financialni izdatki. Slušatelji računajo s sigurnostjo na podporo od strani trgovskih krogov, ki pač tudi opravičeno zahtevajo akademično izobraženega naraščaja.
—	Poljske dijakinje na avstrijskih univerzah. Iz Levova poročajo, da se je vršil tamkaj shod poljskih vseučiliških dijakinj. Na shodu se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se dovoli vstop na avstrijske univerze absolventinjam polj-skih srednjih in trgovskih šol na Busko-Poljskem. V debati so tudi govorili vseučiliški profesorji Marz, dr. Twardowsky in dr.JChlamtacz, ki so se tudi zavzeli za zahteve dijakinj.
Raznoterosti.
X Nor smodnik je izamil angleški kemik Hale, kakor poročajo iz Londona. Smodnik, če ga užge, ne kaže nobenega plamena. Vest o tej iznajdbi se je hitro razšila med vojaškimi krogi in zbudila veliko zanimanje. Dne 26. maja je dospela v London komisija angleških, francoskih, nemških in avstrijskih strokovnjakov, ki so iznajdbo preizkusili. Pr
poizkusih so bili navzoči tudi francoski, nemški in avstrijski vojaški atašeji.
X Najstarejša zdravnica. V Hastingsu je umrla v 69. letu starosti dr. Elizabeta Blackwell. prva ženska, ki si je pridobila zdravniški doktorat. Bojena je bila v Bristolu in je leta 1879. na Geneveškem vseučilišču v v državi Novi Jork napravila doktorske izpite, toda šele 10 let pozneje je bil njen diplom priznan na Angleškem. Blackwell je prakti-cirala v Londonu in Hastingsu ter si pridobila velikih zaslug za osnovo londonske ženske medicinske šole.
X Koliko vina so pridelali po vsem svetu leta 1909.? Francoska je pridelala 63 milijonov hI, Italija 41, Avstrija 4'5, Portugalska 8 1. Busija 2-4, Čilska 2-3, Grška 2-2, Ogrska 1"92, Nemčija 1'9. Bumunska 1*7, Turčija l-5, Združene države 1 5, Bolgarska 1-2, Argentina 1-1, Švical, Srbija 0*65, razne države 1. Skupaj torej okroglo 130 milijonov hektolitrov.
X Koliko je domačih živali na svetu? Gospodarsko ministrstvo v Washing-tonu je izdalo v svojem uradnem listu zanimivo statistiko o številu koristnih četveronožcev na vsem svetu. Po tem izvestju je na zemlji 580 milijonov ovac, 95 mil. konj, 7 mil. mul, 8 mil. oslov, 100 mil. koz, 21 mil. bivolov, 2 mil. kamel in 150 mil. prešičev. Največ prešičev je v Združenih državah, to je 50 milijonov, torej ena tretjina vseh prešičev na svetu.
X „Ehrlich 606". Tako se imenuje arzenov preparat, ki ga je iznašel sloveči profesor medicine dr. P. Ehrlich v Prankfurtu za injekcijo sifilističnim bolnikom. Bosanski časopisi poročajo, da se je v sarajevski deželni bolnišnici že v stotem slučaju rabil ta preparat; uspehi so naravnost neverjetni. Sifilistični procesi izginjajo takorekoč pred učmi opazovalca. Najbolj razširjeni terciarni tvori, bolezni v očeh in grlu izginejo za nekoliko dni, istotako odpadejo tudi kraste. Dva dni po injekciji se ne more niti več mikroskopično določiti, da je bila v bolnih delih kdaj sifilis. — Presoditi se seveda sedaj še ne more, če je učinek preparata trajen. Na vsak način pa je storila medicina z Ehrlichovim preparatom velikanski korak naprej.
X O pobožnih nunah. Večkrat se sliši kaj o razmerah v ruskih samostanih. Sedaj je škof Teodorij obiskal nune v samostanu Sičevki, da vidi, kako je njihovo bogo-služno življenje. Pogledal je tudi vse celice in v eni je opazil, da je kapala s stropa mastna tekočina. Pogledali so na podstrešje, in škof je tam opazil štiri duhovniške obleke, dragocen plašč, množino platna, prašek za lice, parfume, pomade in še druge malenkosti. Ona tekočina je pa bila ogromna množina masla, ki se je zaradi vročine raztalilo. Niso dolgo iskali, pa so našli tudi gramofon in zraven plošče, ki niso imele preveč nabožnega besedila. Škof je v sveti jezi kar barve izpreminjal. Vtem pa pride neki obrtnik in prinese gramofon s ploščami, na katerih so bili razni poskočni kupleti. Po kratki preiskavi je Teodorij nagnal 60 nun. zaradi drugih se pa vrši še preiskava. Čudno, da se v Busiji vse izve, pri nas pa tako malo 1
X Nov izum Edisona. Iz Novega Jorka poročajo, da je Edison izumil fotogra-fični in kinematografični aparat, na katerem se more slike snemati in prikazovati v naravnih barvah. Izumitelj ni s poizkusi še popolnoma zadovoljen, ker mu doslej še ni uspelo da bi mogel sneti rdečo barvo, dočim se dajo vse ostale bal ve fotografirati. Nadalje je izumil kinematograf, v katerem se bodo prikazovale žive slike ne le v naravnih barvah, ampak se predstavljenje slik spoji z neko vrsto gramofona, tako da bo možno predstavljati drame in tudi opere izven zidov gledališča.
X Cigarete iz čaja. „Matin" poroča, da ekscentrične angleške dame ne pijejo več čaja, ampak ga kade. Nekatere dame, ki so znane v Londonu kot pisateljice, pokade na dan 20 do 30 čajevih cigaret. V salonu neke dame iz aristokratskih krogov ponudijo gostom vedno po obedu čajeve smodke. Nekoliko najbolj znanih londonskih gledaliških oseb prireja gotovo dvakrat na teden sestanke, pri katerih ne pijejo, ampak kade čaj. Neko društvo pisateljic v Kensigtonu je ustanovilo že posebni klub za kajenje čaja. Prodajalci tobaka tudi zadostno ustrezajo novim potrebom; v Londonu je mogoče že povsod kupiti čajeve cigarete.
X Vsi slušatelji rudarske akademije v Ščavnici (Schemnitz, Ogrsko) so re-legiraui, ker so se zavzeli za proti vladnega kandidata. Kaj takega se zamore zgoditi le na Ogrskem. Vseh slušateljev je 514.
X Proti škofu. Prebivalstvo v Milli-tellu na Siciliji je nagnalo svojega škofa od slovesne službe božje iz cerkve in ga zasledovalo do njegove palače. Pravijo, da je vzel iz cerkve prastare relikvije in poneveril cerkveni denar.
X Kako človek raste. Človek ne raste enakomerno v dolžino in širino. Kakor trdi Bartel, se razločuje vobče pet dob rasti. Do 4. leta raste človek bolj v širino. Od 4. do 7. leta začne človek vprvič rasti kvišku. Otroško telo je razmerno mršavo. Od 8. do 10. leta se zopet polni bolj v širino in le malo raste. Telo postaja polneje in okrogleje. Spolna razlika postaja tudi v telesni obliki izraziteja
in razločneja. Od 11. do 15. leta se človeško telo zopet bolj širi in z 20. letom je človek dosegel višek svojega razvoja.
X 60 milijonov kron Čistega dobička ima država od 1 1892. sem v kovanju kron. j Takrat se je namreč uvedla kronska veljava. Skovalo se je doslej kron v vrednosti za 271 miljonov kron. Vsi stroški za to kovanje pa so znesli le 216 milijonov kron, tako da je imela država zgornji čisti dobiček — torej 34%.
X Hospital za otroke — zločince bodo ustanovili v Novem Jorku, Določen ob za otroke, pri katerih mladostno sodišče spozna, da imajo duševne ali telesne defekte, ki vplivajo na njihova dejanja.
X Milijon za zapuščene ženske. Američanka Rusel je darovala milijon dolarjev za ženski dom, v katerem bi se sprejemale žene, ki so jih možje brez vse pomoči zapustili, oziroma žene, ki so morale može zaradi njih razvanja z njimi zapustiti.
X Deček v samostanu. Inomoška javnost se bavi zadnji čas z nekim 15 let starim dečkom, ki so ga vtaknili v francoskem delu Švice v neki samostan, kjer so ga proti volji staršev vzgajali. V daljšem občevanju je jezuit Mathiowitz fanta popolnoma zmešal, in to do take mere, da je deček mislil postati misijonar. Pred nekoliko dnevi je šel deček na izlet, a vrnil se ni več. Starši so dobili pismo, da se naj ne žalostijo in skrbijo za njim, ker je pri gospodu, ki mu leži na srcu njegova bodočnost. Obupana mati je šla k Mathiowitzu in ta jej je povedal, da je njen sinko v nekem bližnjem samostanu, kje bi pa bil in ka je z njim, o tem pa ni hotel govoriti.
X Služabništvo na angleškem dvoru. V gradovih kralja Edvarda, Buckingham Palast, Widsor Castle in Marlborough House, je urejeno služabniško vprašanje vzornim načinom. Vsi ženski posli so iz Sandringhama, ki je največje posestvo angleškega kralja. Samo v londonski kraljevi palači je zaposlena cela armada ženskih poslov. Dekleta so pod nadiorstvom izkušene predstojnice Mrs. Dodge. Zjutraj morajo biti oblečena in za delo pripravljena točno ob 6"30uri. Vsakega popoldne ima določeno število njih od 3. do 6 ure svobodno; na razpolago jim je velika dvorana, kjer lahko čitajo in pišejo ali se kako drugače zabavajo. Vsaka služabnica sme po enkrat v tednu na izprehod od 7. do 9. in tri četrt zvečer. Mora se pa točno držati določenih ur in se javiti vsakokrat pri predstojnici. Dekleta dobivajo vsak mesec enkrat po dva cela dneva svobode od 10. predp. do 5. zvečer in vsako leto po 14 dni dopusta ob polni plači. Dogaja se kaj redko, da katero odpuste iz službe; večina mest se izprazuuje zaradi možitve. Kraljica izroča vsakemu dekeltu, ki se ima omožiti, poročni dar, ki navadno predstavlja precejšnjo vrednost.
Zahvala.
V zadregi smo. Tako veličastna slavnost — dosedaj edina na Slovenskem — zahteva izvenreden odziv: brezmejno zahvalo, in naša dolžnost je izreči jo vsem in vsakemu posebe, kdorkoli je na ta ali oni način sodeloval in omogočil, da se je 25 letnica družbe sv. Cirila in Metoda tako sijajno izvršila. V prvi vrsti gre topla hvala poglavarju naše prestolnice, velecenjenemu gospodu županu ljubljanskemu in drž. poslancu Ivanu Hribarju, ki je sedaj že drugič pozdravil skupščinarje ob njihovem delu.
Prav posebno hvalo smo dolžni p. n. zastopnikom bratskih društev gg.: drž. poslancu Vekoslavu Spinčicu, predsedniku družbe svetega Cirila in Metoda za Istro, njenemu podpredsedniku drju Niku Fabianiču, odbornikoma iste družbe drju Ivanu Poščicu in Viktorju Tomi-čiču, načelniku „Pučke Prosvjete" g. prof. Martinovicu, gg. poslancem : drž. poslancu drju 0. Rybafu, deželnim poslancem: Engelbertu Ganglu, drju. Iv. Oražnu, ki je kot starosta Slovenske Sokolske Zveze pozdravil zborovalce, drju Slaviku, drju Trillerju, drju Vilfanu, nad-svetniku Višnikarju.
Na županov poziv se je oblekla Ljubljana v proslavo družbenega jubileja v slavnostno obleko. Vzhičeni ob tolikem počeščenju kličemo s pesnikom: Bog živi te, bela Ljubljana, ti zdaj naš pouos in vzor!
Slovenski pregovor „Zena tri vogle drži!" se je obistinil v družbi sv. Cirila in Metoda. Slovenskim gospem in gospodičnam, ženam in dekletom, ki na vseh voglih drže našo družbo in ji zagotavljajo obstoj: vekovita slava I Nad pol leta neutrudno delujoče so pripravile družbi sv. Cirila in Metoda tako 25 letnico, da bi se smela ponašati z njo društva večjih narodov nego je naš. Najsrčnejša hvala našim Slovenkam iz vseh pokrajin, ki so v posebnem vese-ličnem odboru, ki mu je bila načelnica gospa Franja dr. Tavčarjeva in blagajničarka gospa Ivana Supančičeva, tvegale vse svoje moči v proslavo njim tako drage družbe.
Najiskrenejša hvala vsem, ki so blagovolili pokloniti dragocena darila raznih strok. Pri-
romala so na naše veselišče od povsod, kjer bijejo srca za prospeh naše družbe. Bog živi nabiralce in darovalce in jim stoterno pomnoži imetje! V krasnih paviljonih so se razvajala družbi v prid ta darila. Hvala staviteljem, med njimi v prvi vrsti g. mestnemu stavb, pristavu Viktorju Zupancu in okrasiteljem teh nepozabnih šotorov!
O družbeni jubilejski slavnosti so delo-slavna društva: „Ljubljanski Zvon" in Zirovnikov zbor iz Št. Vida nad Ljubljano, jredvsem pa praško akad. društvo „Adrija", catere neumorno delavni odsek je priredil dva-dnevni manjšinski tečaj, ki ne ostane brez sadu.
Poleg zastopnikov naših podružnic, pokroviteljev in skladateljev, ki se jim zahvaljujemo za obilno udeležbo, se je zbralo izredno mnogo prijateljic in prijateljev družbe sv. Cirila in Metoda zlasti z naših obmejnih pokrajin: iz Trsta, odkoder je bil poseben vlak, z Goriškega, Štajerskega, Koroškega in Kranjskega. Zastopani so bili vsi naši stanovi, celo naši malčki so poslali svojo dično zastopnico Stanko iz Mozirja, ob katere srčkanem pozdravu so solzile mnogim oči. Toliko udeležbo na letošnji skupščini pišemo na rovaš našim družbi naklonjenim časnikom. Vsem, ki so prišli oddaleč in odblizu navduševat se za sveto narodno stvar in proslavit družbeno 25 letnico, kličemo: Hvala Vam: Ostanite i vbodoče zvesto vdani praporu družbe sv. Cirila in Metoda in delujoči za njen blagi namen ! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 7. julija 1910.
Listnica uredništva.
—e: Vaše ogorčenje je opravičeno. Na drugi strani se pa tako izognemo nerodnemu in zamudnemu pobiranju na mestu. Ker bi lahko z objavo Vašega dopisa škodovali stvari sami, zato se zadovoljite z obljubo, da bomo zadevo sporočili na dotičnem kraju in poskrbeli, da se vbodoče drugače ukrene. Ali vam je všeč tako ? — V Trst: Ker se vrše volitve v upravni odbor „Zaveze" šele prihodnje leto, porabimo Vaš članek ob tistem času, ker se nam zdi to umestnejše; sedaj bi ostal brez pomena.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 1859.	Kranjsko.	1—1
Na trirazredni ljudski šoli v Zagorju se razpisuje s tem eno učno mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 9. avgusta 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državnozdravniškim iz-piičevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni,) dne 8. julija 1910.
Št. 1960.
1—1
Na dvorazredni ljudski šoli v Budanjah se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 9. avgusta 1910.
V kranjski javni ljudskošolski službi še u ssjalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojni, dne 8. julija 1910.
Št. 1213.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli v Ovšišah se bo stalno namestila služba učitelja in šolskega voditelja z zakonitimi prejemki in z naturalnim stanovanjem.
Redno opremljene prošnje naj se vložijo predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do konca julija 1910.
Moški prosilci imajo prednost.
V kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci merajo z državnozdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Badovljici, dne 3. julija 1910.
Št. 2251.
1—1
Na štirirazredni ljudski šoli v Vel. Laščah se razpisuje v stalno nameščenje eno učno mesto.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. avgusta 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 9. julija 1910.
Št. 2205.
1-1
Na enorazredni ljudski šoli na Gori se razpisuje v stalno nameščenje služba učitelja-voditelja s postavnimi prejemki in z užitkom prostega stanovanja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno spo sobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20.avgnsta 1910.
C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 7. julija 1910.
ta je prijatelj naš pravi, Ki nas krepi,	52—25
Da smo čvrsti in zdravi!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40
_ . . 4-80
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Svarilo pred ponaredbami.
Našim rodbinam
priporočamo	52—9
Kolinsko cikorijo
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo Čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—8 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
<35
P
U
OS >
o
-M
os
>GD
(33 -M
m 0
05
a> >
"o? £
o 0 o< a> 3
o<
o
s
o<
(D d
N
CL ®
P? O
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu učiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—22

Ne zabite Učiteljskega konvikta!"
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
tt G-orici 26"4
Tržaška ulica štev. 16
===== v lastni hiši. ==
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.

Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. 52-12
Najboljše
orgelj-harmonije
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
Češke t^rdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko).
52—11
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere. pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . *.
Ueprlležno blago rad zamenim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-

obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 133
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije na pcndel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzoree!
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti	26—17
modno blago, sukno, cefir.
Spomladne in letne novosti 1910.
Opreme za neveste
Havllčkove tkanine, damaste, žepne robce, brisalke, namizne in kavne garniture.
Vzorci franko. — Tu dobite najboljše. 1 kos Havličkove tkanine „Kre-
tuše" 23 m za 16 kron. %1 kos Havličkove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okus no
združenih od 2—8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev, Le pri nas vse dobro.
Elektroradiograf „IDEAL"
■ ZZ Hotel pri Maliču. Frane Jožefa cesta Št. 1. Zraven glavne pošte. IZ
Vsak četrtek in vsako soboto od 3. do 6. ure popoldne predstave za dijake s poučnim in zabavnim vzporedom, odobrenem po slavnem mestnem magistratu in slavni deželni - vladi. (Po sklepu slavnega deželnega šolskega sveta.)	-
Ob sobotah od 3. do 4. ure imajo vstop samo dijakinje s spremljajočimi starši.
40—17	Vljudno se priporoča
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna fn jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
so zopet odprte.
Slav. občinstvu se vljudno priporoča
Kavarna „Prešeren".

Priporočajte in širite naš UstJ
ti?
Učiteljska tiskarna
• •
v Ljubljani
• • • •
It
Hi
I®
tU
ps» i

r. z. z o. z. priporoča
vsem p. n. šolskim vodstvom in slavnim krajnim šolskim svetom
svojo zalogo vseh predpisanih
šolskih tiskovin
Vsa naročila se hitro, točno in solidno izvršujejo.
Svoji k svojim!

a
€f

I
10-1
m

(sNji/e)
mm ssg®
Ustanovljena I. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
po 41|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim proti metom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. :: Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojnje na zemljišča po 5'/4°/o z V/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/<°/o brez amortizacije;
na menice po 69/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov
oooooooooooooooooooooo	tovarniško znamko
pr/poročujemo fffi/t/h/^ft^t	pridatek i
kot priznano Ilihi/wijM	za kavo f
s/, ¿sgan r ¡655, l- tOI	^
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
DIH
v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike! 52—20

Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—19
Min k a Horvat
Sv. Jakoba trg. Baliovdeva hiša.


Ljubljana, Dunajska cestal3
priporoča svojo bogato zalogo 52-26 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikalične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
		
	l A A A A a	
		
		::. i-:::-
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice	52—52
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti.
Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Odlikovana	40—14
Prva kranjska tvormca klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Werbioek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoig-ratne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje. Največja tvornica ua jiigu Avstrije. Jamstvo 6 let, Eksport v vse dežele.
J • cJ&X
Ljubljana
Dunajska cesta
mi

kolesa in pisalni stroji.
:©: 46—22
Fr. Burger
v
Spodnja Šiška pri Ljubljani
parotovsrfia lesnih izdelkov in vseh v mizarske stroko spadajoeih del.
Specialnost:
Šolske
26-7
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna iu natančna. Cene nizke.
52—24
ii^SKSS O. Bernatovič,
52-15
■v Hjj-u."bljan.i, na, Mestnem trg-u. št. 5
prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
5-20
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
iju \m
kamenarskem mojstru
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
.5
o
toiO u
c3 C
u O Cu
>C/5
c<3 C
o
s
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—25
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitniearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, Cepiče.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
Z p
C/5
"O O
ST <
s
<T>
O
C/5< l-K
fD
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—'60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4'—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4'—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe.........—'20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	1*20
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1'—
A. Bape: Dane....................1'—
Telefon št. 118.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine Iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Razne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.