KATOLJSK CERKVEN LIST.
,J)anica" izhaja vsak petek ca celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr , za pol leta 2 gl. 40 kr., za eetert leta 1 gi. :*) kr. v tiakarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 2gl., za eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej.
Tečaj XXXVII.	V Ljubljani, 20. rožnika 1884.	List 25.
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
18. Nemudna pokora potrebna zavoljo naših
dolgov.
Kako zelo nam je nemudna pokora potrebna, spoznamo iz tega, če pomislimo na svoje dolgove; in sicer vidimo:
1)	da naš dolg je že zdaj zelo velik, če tudi danas, to uro nehamo grešiti. Če pravimo, da je naš dolg velik pred Bogom, ni to nič preveč ali napak rečeno, ampak je gola resnica. Le pomislimo, koliko smo morebiti grešili v prešnjih otročjih mladih letih, pozneje v moški starosti. V koliko zmot smo zašli, v koliko priložnost smo se prederzno in prostovoljno podali! Kdo ve, koliko smo grešili v mislih, besedah, pohujšljivih dejanjih; morebiti skoraj brez števila veliko! Oči so gledale po prepovedanih rečeh, ušesa poslušale nespodobne pogovore, roke segale po pregrešnih rečeh, noge nas nosile v nevarne druščine; svoje ude in po-čutke smo, Bog vč, kolikokrat v greh in v razžaljenje Božje obračali! Pomislimo dalje na ptuje grehe, kterih smo bili krivi; na Btanovske dolžnosti, ktere smo zanemarjali ; na dobre dela, ktere smo opuščali; na kerščanske čednosti, za ktere se nismo prizadevali, ali jih ne iz pravega namena skazovali. — Če vse to pomislimo, ali smo pač v takem stanu, da se nam smerti ni treba k-ti? Ali moremo tajiti, da smo grešniki, in sicer veliki gr -šniki ?
In če bi mi v takem stanu še pokoro in poboljšanje odlašali, ali se ne pravi to ravno toliko, kakor da bi naš dolg še ne bil dovolj velik, da bi moral še veči biti? kakor da bi Bog ne bil še dovolj žaljen, ampak da bi ga morali še več žaliti? Kakšna prederz-nost, kakšna hudobca!
2)	Nemudno pokorjenje in poboljšanje jc drugič potrebno, ker sicer naš dolg zmiraj veči postaja, ko bi tudi nobenega greha več ne storili, kar pa je malo gotovo. — Naš dolg namreč narašča že zavoljo tega, ker je odkladanje pokore in nespokornost že samo na sebi veliko razž&ljenje Božje in naravnost zoper povelje Božje; drugič pa ima tako odlašanje tudi hude in žalostne nasledke. — S tem, da poboljšanje in pokoro odlašamo, je naš stan vedno hujši in nevarniši.
Gospod Bog namreč ne bo proti nam bolj usmiljen, če ga dalje žalimo; grešna navada ne bo slabši, če jo dalj časa ne opustimo; naša natura ne bo boljši, č? jo še dalje kvarimo; hudobni duh ne bo boječniši, če mu še dalje služimo! In kako zamoremo po pameti upati, da bomo pozneje za več grehov se spokorili, ko se zdaj za manj plašimo? Kako zamoremo pričakovati, da bomo v prihodnje močnejšega sovražnika premagali, ko se zdaj slabšega bojimo? Kako si moremo svesti biti, da nam bo Bog potem raji odpustil, ko ga bomo še večkrat žalili? Tudi ni mogoče grešnik ostati, da bi ne postal vedno veči grešnik! Zakaj dolg, kterega kdo plačati noče, sam po sebi raste že po obrestih, ki se zraven prištevajo.
3) Nemudno poboljšanje in pokorjenje je pa tretjič potrebno, ker ne vemo, kdaj je mera naših dolgov polna! Bog v svoji neskončni modrosti ima svoje skrivne pravične pota, nektere Bog pokliče iz sveta precej po pervem smertnem grehu, nektere dalje prenaša, vender pa nobenega ne dalje, kakor da je mera pregreh polna. Zdaj pa nobeden ne vč, kdaj bo njegova mera polna; toraj tudi nobeden svojega poboljšanja in spreobernjenja odkladati ne sme, če mu je zveličanje količkanj pri sercu!
Molitev.
Preveč, o Gospod, vse preveč sem Te že žalil; konec mora biti mojih grehov! Že za te grehe, ktere sem do zdaj storil, ne vem, kako bom mogel zadostovati in pravo, primerno pokoro delati; kako bi si pač upal, še naprej grešiti? Moj dolg je že tako velik; kako bi si upal še več dolgov delati ? — Mera mojih pregreh je že tako polna; morebiti enega samega smertnega greha še manjka, da pravično sodbo čez mene skleneš in me na vekomaj pogubič?
O moj Bog. slišal sem Tvoj glas in se bojim. S svetim strahom pretresi moje kosti; zakaj Tvoje sodbe se bojim. Vem, če se me ne usmiliš, da me lahko po pravici pogubiš. Ali pri Tebi je usmiljenje in obilno odrešenje. Skesanega in potertega serca ne boš za-vergel! — Glej, obžalujem vse do zdaj storjene grehe in sklenem, od zdaj Tebe nikdar več s kakšnim rado-voljnim grehom ne razžaliti. Vem, o Gospod, da je čas vstati od pregrešnega spanja; zatoraj hočem od sebe vreči dela tame in obleči orožje svitlobe! Kakor po dnevu hočem pošteno hoditi, ne v požrešnosti in pija-
nosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v kregu iu vošljivosti; temuč obleči hočem našega Gospoda Je; Kristusa! Amen.
Alfons Ratisbon.
(Konec.)
Iv sklepu naj uasledujejo še nektere verstice iz „Popotvanja v »v. Deželo" o tem, kar sem sam vidil, iz ust Ratisboua samega slišal o svojem popotvanii 1. 18M.
Bilo je 20. sušca, v torek po tihi nedelji, smo šli ogledovat novo mesto, Bezeto, proti severo-vzhodu. Začne se ta oddelek pri avstrijanski romarski hiši, ktera stoji nad cesto križevega pota (Via dolorosa). Perve tri postaje so med Morio (tempeljnovim prostorom) in Bezeto. Grede po ulicah od romarnice proti vzhodu ter vratam sv. Štefana so kmali ob poti prostori nekdanjih Pilatovih poslopij, gradu Antouije in tempeljna, ribnika Betezde, obok Ekce-Homo z Ratisbonovo napravo, cerkvica kervavega bičanja itd., bolj od poti višej pa še druge znamenitosti. V tem kraju je imenitua cerkev sv. Ane. Nekoliko višej so ostanki cerkve sv. Magdalene, zidane proti sredi 12. stoletja, ki je bila pa v musul-mansko šolo spremenjena, ko so bili Turki Jeruzalem pridobili. Kaže se ne daleč od tam tudi hiša Simonova in pred hišo skala z vtisnjeno stopinjo, ki pravijo, da jo od Zveličarja. Mem druzega imeniten je latinski samostan oo. frančiškanov „pri kervavem bičanji," kterega je Ibrahim-paša 1. 1838 dal oo. frančiškanom svete dežele, po dobroti Maksimilijana Bavarskega pa je bil potem samostan zidan na nekdanjem svetišu s cerkvico Kristusovega kervavega bičanja vred. Stebri te prijazne cerkvice so še od nekdanje v vojskah razdjaue cerkve. Drage altarje je bila napravila blaga napolitauska kraljeva deržiua, zdaj oropana in pregnana, od ktere pobožuosti se tudi drugod spominki vidijo. Samostanček ima tudi malo romarnico. Vse okrožje tukaj je silo imenitno zavoljo Zveličarjevega terpljeuja, ker v teh krajih se začenja tako imenovana „Via Dolorosa" ali križe v pot. Kažejo namreč, tam novejši stolp s starim podzidjem, ki ga naznanjajo za ostanke gradu Antonije: i.n blizo njega ob levi, namreč ko se gre od vrat sv. Štefana v mesto, so zidane vrata, ki so peljale v Pila-to\o sodujo hišo in sicer po svetih stopnicah (štengah). ki so zdaj pri sv. Janezu Laterauskem v Rimu.
Nazaj proti avstrijanskemu hospicu grede, ne deleč od poprejšnjega, sem vidil drugo svetiše. ki mi je stokrat ljubše, kakor ko bi bil vidil vse kitajsko cesarstvo, in spoznal sem moža, ki sem ga že davno želel viditi, in mi je pogled ujegovega obličja bil dražji od blišobe vsih azijauskih mogulov iu velicih mogulov. Prišli smo bili namreč v napravo preslavnega Alfonsa Ratisboua. v novi vstav sijouskih hčer, kterega začetnik je ravno Ratisbon Ta naprava je v enem naj lepših krajev ob „Nil Dolorosi" precej pri poti in je narejena tako okusno, da ne v Jeruzalemu ne drugej se mi ni naklju-čilo poslopje temu euako, pa veliko ga še ni bilo dodelanega \ se kar Ratisboua tiče, je tako tehtno in mično, da malo kaj enacega, torej naj ob kratkem povem, kar sem tisti dan opazoval. Zapisano imam to-le:
Ratisbon Marija Alfons je mož srednje postave, dobro podpert, čverst, lepega života, pa še lepši duše, ^se na njem je edino in ravuomerno. Nos ima orlovat obličje nekoliko podolgasto okroglo in polno, primerno debel vrat, lase čeme in po francoski šegi česane, vender ne predolgih. Brada je velika, gosta, v sredi sivkasta, Celo obokano iu srednje visokosti, oko sivo in prijazno — pa moško-rezuo, vsi udje čversti, vsa obnaša živa in
ne- urna, duh poln serčnosti in nepremagljivosti Zares »aa taki značaj premagati — je premogel le čudež!""sem si mislil premišljevaje nekdanjega izraelskega sina, in sedaj tako velikoserčnega katoličana.
Namen svoje naprave nam je povedal z mnlo besedami nekako tako-le: „Super „„Via Doloro su"" sint „„filiae bion, " ut Dominum consolentur." Ob žalostnem ali križevem potu naj bodo nove redovnice, „Sijonske hčere, da bodo Zveličarja v njegovi britkosti tolažile • s premišljevanjem in molitvijo, zlasti za spreobernjenje judov itd. Ravno na tem mestu so judje vpili zoper izpostavljenega Sinu Božjega (Ecce-Homo): „Križaj »a križaj! Proč z njim! Njega kri naj pride čez nas°in naše otroke itd.!" Tukaj naj se godi zdaj ravno nasprotno od tega, kar so počenjali nekdaj nesrečui očetje. — Vse v tem lepem poslopji opominja prebivavce na nekdanje britkosti Zveličarjeve, povsod ie rudeča barva na kelihih iu po vsih orodjih in napravah podoba Ekce-Homo v človeški velikosti iz kararskega marmorja, belega kakor mleko. Izdelal jo je v Rimu neki Poljak To delo se nikoli ne more prehvaliti; kraljevo veličastvo je zedinjeuo z „Možem bolečin." Vožnja samo od Jafe do Jeruzalema je stala 50 napoleonov, koliko pa podoba, niso povedali; — dozdeva se mi, da bi utegnila biti darilo od sv. Očeta.
Pri svojem poslopju ima zmiraj delavce, mislim, že več let. Zraveu samostana bode cerkev, in v veliki altar pride ravno prostor med dvema še stoječima stebroma, nad kterima je bil tisti glasoviti mostovž, s kterega je bil Pilat razbičanega Zveličarja pokazal terdo-serčm judovski derhali, rekoč: „Ecce homo! Glej, človek!" Cez vse pa sem se začudil, ko nam je Ratisbon pokazal na teh starih iz podertin izkopanih dveh stebrih staro pisanje, ki se ravno komej še razloči, da je beseda „Tolle" na enem, in zopet na drugem „Tolle" zaznamnjan je tedaj ravno judovski krič: „Preč, preč" z njim, kar je zanesljivo eden pervih kristjanov v kamen začertal v vedui spomin, kaj se je tu godilo. Te reči nam je Ratisbon razlagal z neko živo gorečnostjo, da je bilo veselje, in meni se je vse tako jasno zdelo' da se ne da dvomiti. — Kakor tukaj, tako se po drugih prostorih več starih znamenitost iz zemlje izkopuje Ko so za cerkveno dno kopali, so tudi precej sker-Ijavk od tega oboka odlušili, kakoršnih nekaj je tudi meni dala ena „sijonskih hčer," ki so že imele napis „Lithostrotos." To so gotovo imenitni spominki, kterih nekaj se je že tudi vzidalo v podstavo nekterih novih cerkev na Kranjskem. Naj imenitniši cerkev pa ima biti tam na mestu samem. Takrat so se vidile le samo: podzemeljska prelepa kapelica narejena in pa kaj prijazne rake za sijonske hčere, v ktere djauim biti jih gotovo ne bode groza po spolnjenem tako lepem poklicu kakor ga imajo.
Opomniti moram še druge reči, ktera me ni dosti manj osupnila. Peljal nas je bil Ratisbon v podzemeljsko obokovmo, menda od Heroda ali koga druzega narejeno. To je obširna in dolga pot pod zemljo, ki derži kdo ve kam in kako deleč, ki je bila vsa zasuta, Ratisbon pa je deleč tje spod zemlje dal perst iu posipine izkopati, na stran spraviti in iznesti, in kar je naj ime-nituiše, naletel je v teh prostorih na tekoč studenec, kteri je edini v Jeruzalemu. Take znamenitosti Ratis-bonovemu posestvu dajejo neprecenljivo vrednost in silno znamenitost. Vse je skupaj derlo te čuda ogledovat; naj bolj pa so stermeli judje. In zakaj? To nesrečno ljudstvo ima lastno izročilo, da je Ecehija neki studenec v Jeruzalemu pokril (nekdo je rekel, da imata biti dva ali celo trije taki studenci), in kadar ta na dan pride, takrat bo prišel od njih še zmiraj pričakovani mesija. Kdo se bo torej čudil, da so judje o tej novici vsi za-
vzeti skupaj vreli to novo iznajdenje gledat in se v svojem upanji poživljat. Ratisbon pa jim je nekoliko osoljeno razlagal, da je vse res tako; — prišel je Mesija, in tu naj se dajo v najdenem studencu kerstiti, pa se bodo vdeležili Njegovega kraljestva itd. — Ob koncu svojega posestva je Ratisbon dal zazidati, to podzemeljsko pot (po kteri so se mogle cele trume iz enega kraja v druzega kar naglo preseliti, naj berže tudi kje iz mesta udariti pod mestnim zidom), akoravno so mu prigovarjali, da naj še dalje koplje. Rekel je namreč: Moj namen je vse kaj druzega, kakor za starinami broditi.
Vidili smo tudi šolske otročiče, male rejenke, ki se sprejemljejo iz vsih verstev, — tudi turkinje, kterih nekaj je bilo vmes. Posebno veliko pa je bilo malih Maronitovk, kterih starše so neusmiljeni Druži o znanem klanji pred nekaj leti pomorili. Na vse strani po vstavih in samostanih so bili potem ubogi katoliški sirotki in sirotke oddajani; tudi protestantom jih je kaj v roke prišlo. Ktere starši sijonskim hčeram v odrejo dajo, jih potem domu vzamejo, ko so lepo izučene, naj si bodo kakoršne koli vere. Zastran vere se jim ne dela sila, akoravno se tudi turkinje s katoliškimi moljkati učijo. Ljubezen, ktera se jim skazuje, pozneje utegne roditi dobro seme. Naj pristavim tukaj naznanilo iz Jeruzalema, ki ga 18. vin. 1. 1806 razglaša novojorški cerkveni list tako-le: Vkljub pičlim pomočkom vender veselo napredva od Alfonsa Ratisbona vstanovljeni samostan sijonskih hčeri. Sto in deset sirot odrejajo redovnice v Jeruzalemu in št. Ivanu v hribih, med njimi 10 mohamedanskih dekličev. Naprava bi lahko sprejela 300 sirot, ako bi bili pomočki. Vojska, kolera, kobilice, vse stiske, je viditi, si roke podajajo množit revšino jutrodeželskih kristjanov. Vender katoličanstvo dan na dan več duhovne moči dobiva. Več hčer protestanških družic ima sklep, nasledvati gospodičino Sandretzko (hčer protestanškega misijonarja Sandretzkega), ki se je 8preobernila in stopila v red sijonskih hčer. Spreo-bračanja so pogoste . . .
Preden smo to priserčno napravo zapustili, nam je g. Ratisbon dal postreči s kavo in z raznimi slaščičarni, kakor je navada na Jutru. Eden naših ni maral svojega oddelka izpiti, Ratisbon pa mu čversto zagermi: „Sie müssen trinken!" Govoril je namreč tudi nekaj nemško, naj rajši pa francosko. Pred odhodom smo se vsi zapisali v spominske bukve in kaj zadovoljni smo šli v hospic kosit, kamor je le nekaj stopinj od sijonskega samostana.
Velika bv. maša.
Moč sv. maše je v tem, ker se Jezus Kristus daruje, zlasti v namen, kakor ga mašnik odloči, pa tudi po namenih, kakor jih store posamezni, kteri so pri sv. maši. Sv. maša ima torej neskončno vrednost, bodi si slovesna ali pa tiha, prosta maša, ker daruje se pri vsaki sv. maši ravno tisti Sin Božji, Jezus Kristus.
Vender pa je od naše strani nekak razloček med tiho in med slovesno sv. mašo. Vzemimo to reč po človeško. Nekdo, postavim, želi neko prav veliko dobroto doseči od imenitnega in bogatega človeka, recimo, da kaki kralj od mogočnega cesarja, kteremu se je zameril, želi doseči odpušenje in mir, ali pa kake druge milosti. Kaj stori? Privzame si drazih veljavnih mož, napravijo se poslanstvo v naj bolj spodobno obleko, vzamejo še kakih daril seboj, s kakoršnimi upajo mogočnemu gospodu prikupiti se, in tako stopijo v večem številu z naj lepšimi šegami in z vsim mogočim spoštovanjem pred gospoda.
Zakaj tako? Zato, ker taka množica prosivcev. častitljivo napravljena, pristopivši k gospodu s tolikim spoštovanjem — to ima veči moč in veljavo, kakor ko bi le posamezen človek, v odergnjeni obleki in merzlo stopil pred njega, od kogar dobrote pričakuje. Ali postavimo ta-le primerljej: Ubožna družina, ki sama nima ne hiše ne premoženja, vživa leto in dan silno velike dobrote od premožnega moža, ki jo z vsim oskerbljuje: ob godu tega dobrotnika pa oče te ubožne družine želi svojega dobrotnika prav posebno počastiti in se mu zahvaliti, zato pride z vso družino ga zahvalit in mu srečo vošiti. vsaki hvaležnih otrok mu kako častitko pove, zapojo tudi kako pesmico. Ali nima tako preslavljanje veči moči, kakor ko bi le eden ali drugi prišel in dobrotniku rekel: Prav lepa hvala vam za dobrote!
Ali ni nekaj podobnega pri veliki in slovesni sv. maši? Le opazujte, kaj vse se godi pri slovesni sv. maši. Tu pristopi z mašnikom, celebrantom, več druzih k altarju kakor strežnikov, duhovnov in neduhovnov. Obleka je naj lepši, kar je cerkev premore, na altarju in sicer po cerkvi gori veliko luč, zvonilo, orgljanje. petje vse je častitljivši, slovesniši, kakor pri tihi ali manj slovesni sv. maši. Cemu vse to?
Veličanstvo naj svetejši daritve se hoče s tem bolj povzdigniti, vsa duhovnija hoče Boga zarad kake posebne prilike posebno in veliko bolj počastiti, kakor druge krati. Gospod Bog, Stvarnik, Odrešenik in Po-svečevavec bode s tim še posebej počešen, g • cčniše hvaljen, bolj priserčno za dobroto prošen.
Kdo bi ne bil veliko bolj ginjen, ko se za veliko mašo že pri aakristiji bolj slovesno pozvoni, ko orgije častitljivo zagerme, ko se prikaže križ med lučmi, manjši in veči cerkveni služabniki, dijakon, subdijakon in še drugi duhovni ter poslednjič tudi sam maševalec (celebrant).
Zato piše učeni dr. Gihr: „Pri slovesni veliki maši je priprava veliko bogatejši in svetičniši, kakor pa pri tihi, osebni maši. Ako se obhaja slovesno, skazuje Cerkev naj veči častitljivost, da veličanstvo daritve bolj povzdigne, 8 čimur se Bog bolj poveličuje. Mislimo si n. pr. le na posvečene služabnike, ki pri slovesnosti pomagajo (dijakon, subdijakon, kleriki), predrage paramente in daritvene posode, veče število luči, incenziranje, korno petje. Taka bogatejši in veličastniši slovesnost najsv. Daritve je Bogu prijetna in zato pripravna Božje usmiljenje ložej nakloniti, da prošene milosti podeluje, ali kar je ravno to, da prošnjam in priprošnjam sv. Cerkve podeli veči moč." Heuriquez pravi: „Dicendum, Missam 8olemnem esse magis efficacem ad impetrandum pro eo, pro quo sacrificium offertur, quantum est ex parte obla-tionis Ecclesiae." To je: „Mora se reči, da slovesna maša je bolj zmožna, da se sprosi za tistega, za kterega se daritev daruje, kolikor se tiče od strani darujoče Cerkve." — Drugi pisavec pravi, da „kadar se s to slovesnostjo daruje sv. maša na koga namen, se za taistega ne daruje le gola daritev, temveč vsa tista slovesnost se oberne z daritvijo vred v njegovo korist."
Kaj pa se iz tega učimo? Gotovo to, da moramo take velike, slovesne ss. maše bolj čislati, se jih raji, obilniše vdeleževati. V Senklavžu je vsako nedeljo iu praznik ob desetih velika sv. maša z azistencijo, pri kteri pa bi bilo lahko več vernikov, kot jih je. Morebiti se zato verniki takega slovesnega opravila manj vdeležujejo. ker nekoliko dalj časa terpi. Pomisliti pa je, da nedelja je dan Gospodov in se mora tudi v Božjo čast obračati: torej nič ne de. ampak ravno prav je. ako si nekoliko dalj časa v cerkvi, zlasti pa med službo božjo.
Misli si morebiti kdo: kaj pa bom poč«;l. ko n. pr. ^Gloria.J „Credou tako dolgo terpi? Res je lahko kdo
včasi v zadregi, kaj bi počel; toda pomaga si pa lahko, ako je človek nekoliko prebrisan. 1. Vsake molitvene bukve po večem imajo kake spodbudne branja, premišljevanja, posebne molitve, ki jih lahko bereš tisti čas, ko se daljši mašni oddelki na koru pojejo. 2. Posebno dobro je, ako moliš s premislikom rožni venec, — ali tri božje čednosti, ali premišljuješ križev pot, iz bukvic — sej je sv. maša spomin Kristusovega, terpljenja 3. Nekteri je zapisan v več bratovšin, ktere utegne opravljati, ko odmoli iz bukvic „glorijo," „vero" (kredo) itd., dokler se na koru ne odpoje; potem pa. se ve, naj dalje spremlja mašnika in bere sv. mašo, kakor jo mašnik dalje opravlja. Sploh pa, kdor ima v molitveniku sv. mašo v domačem jeziku, kakor jo opravlja mašnik pri altarji, ima veči del dosti moliti, ako premišljeno in zložno moli. Tako delaj in ne bo ti dolgi čas pri veliki sv. maši, temveč pričujoč bodeš pri nji z velikim dušnim pridom. Opomniti moram, da je velikega milo-vanja vredno, ker toliko otrok in mladine se pri sv. maši in sploh v cerkvi tako vede, da nimajo nič zasluženja pri Bogu, temuč z novimi grehi obloženi gredo iz cerkve. Zato je nauk o obnašanji v cerkvi silo potreben, doma od staršev in rednikov, v šoli od katehetov, učenikov itd.
Sibanja vredna je lahkomišljenost pri otrocih, ve-likrat gosposkih, ki se v cerkev priderve kakor kmečke koze, kadar se jim poljubi, in zopet iz cerkve tapajo, kadar se naveličajo igrati v cerk\i! Tako je bilo viditi med šmarnicami, da je kak par paglavcev prišumelo skoz vse množice k omrežju pred veliki altar, od tam so se zmuzali v kratkem k stranski zakristiji, potem zopet v kaki kot pri stranskem oltarji, dalje v klopi, in še predno je častiti pater premišljevanje končal, se je otročja samopašnost zopet med množico podila iz cerkve, in pa s tako lahkomišljenostjo, kakor da bi hiša Božja bila igrališče na tergu. In to je bilo pogosto, pa toliko bolj bodeče v oči, ker prostor po sredi pod kupijo je bil čisto prazen (ljudje namreč so ostajali bolj na sredi cerkve in na prostorih, kjer so ložej govornika mogli umeti). Enako delajo paglavci včasi tudi med veliko sv. mašo, ali kadar se jim zdi, in čudno je, da jim njih starši ali drugi domači to dopuščajo!
O tacih napakah bi bilo še veliko govoriti, pa marsikomu je morebiti že to preveč. Misli so me včasi obhajale, da taki šterkovci, ki zdaj tako lahkomišljeno po Božji hiši šterkajo za kratek čas, so boje tisti, ki jim, kadar so odrašeni, cerkev nič več ne diši, in če že vanjo pridejo, pa na drugi način še veliko huje Boga y samem svetišu žalijo.
K sklepu pa še uekaj tistim, kterim je rado bridko za čas. ki ga v hiši Božji prebijejo. Marsikomu se bode morebiti v začetku zdelo, da to se v tako resno obravnavo ne poda; vidil pa bo konečno, da se poda prav dobro.	r
V prejšnjih časih so imeli kralji in knezi svoje dvorne šaleže, kteri so jim šale brili in tako pričujočo družbo razveseljevali. Sploh so jim rekli „dvorni norci," v resnici pa so bili umni in še prav bistroumni „norci."
Neki knez teiaj je dal odbranemu šaležu tako zvano norsko šibico s čimur si ga je izvolil za svojega šaleža, in to šibico bi moral toliko časa nositi, da dobi še večjega norca," kot je on sam. Ce ga uajde, naj temu paličico izroči.
Nekoliko let pozneje je bil knez na smertni postelji. Dvorni šalež ga obiše in knez mu reče, da ga bo kmalu zapustil. Kam pa se napravljate gospod? prasa salež. „Na drugi svet," odgovori knez. Salez: „AH pridete čez mesec dni nazaj?" Knez: „Ne." Šalež-„Kedaj tedaj?" Knez: .Nikdar več ne." Salež: „Nikdar več ne.' Ali ste se pa kaj pripravili za življenje na drugem svetih Knez: „Nič ne.".. „Kaj?" ... začu-
den zakliče norec, nič ne?u Tedaj se bodete na to tako veliko potovanje podali, ne da bi se bili kaj pripravili! Večjega „norca," kakor ste Vi, si ne upam nikjer najti: „Tu imate norsko palico, — Vi jo odslej nosite!"	' '
Tacih „norcev" je še zdaj odveč. Dolga pot se bliža, pa kje je pripravljanje? Vsaka maša ti je predolga, že celo pa velika maša; za molitev ni časa; za spoved m sv. Obhajilo ne volje, za post tudi ne; za reveža ni patakona; za vse, kar se zahteva za srečno večnost ti primanjkuje časa in prilike! Ali nisi bedak bedakov, kteri tako delaš?
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Procesije sv. Rešnjega Telesa praznik v Ljubljani zarad deževja niso mogle iz cerkve. V stoljnici so toraj opravili v cerkvi in vodili so obhod milgap. prošt. Tudi pri sv. Petru so opravili v cerkvi. Toliko lepše vreme pa je bilo naslednjo uedeljo in procesije prelepe so bile zjutraj v Ternovem, pozneje pri sv. Jakopu in pri Frančiškanih. Poslednjo je lepšalo tudi prezalo novo in dragoceno nebo. Častitljiva procesija je bila v nedeljo tudi na Černučah iz zale in v naj vgodniši simetriji zidane nove cerkve med hišami po dolgi vasi; obilno okinčane hiše in pota, koder gre procesija, zraven nove cerkve delajo čast Černučanoin. Sploh se mora priznati, da Posavci, na Ježici, pa v Šentvidu itd. so ljudje močno vneti za častitljive procesije o sv. Rešnjem Telesu. Moramo pa to, ako hočemo biti pravični, reči po večem o vsi naši deželi; povsod vidiš posebno velikanske mlaje, ki jih postavljajo mladenči — večkrat na svoje stroške; ženska mladina pa jih venča in okinčuje.
Letošnji duhovski jubileji. Zlatomašniki 1. 1884. so ti-le preč. gospodje:
1) Friderik Ignacij plem. Fries, infulirani opat božjega groba v Stepanji vasi, kanonik Dunajske stolne cerkve itd. 2) Jakob Poličar, župnik v Pod-brezjah. 3) Valentin Sežun, župnik v Dobrčpolju in knezošk. duh. svetovalec. 4) Fr. Urajnar, vpofco-jeni duhovnik, bivajoč v Vavta-vasi.
Petindvajsetletniki, ki bodo 29. julija v St. Jurju obhajali petinavajsetletnico svojega mašništva, so naslednji preč. in čast. gospodje:
1) Ignacij Böhm, superiior lazaristov v Ljubljani. 2) Fr. Sajovic, jezuit v St. Andreju. 3) Frančiškani: P. Tadej v Ljubljani; 4) P. Kornelij v Kamniku; 5) P. Amand na Tersatu pri Reki. 6) Svetni duhovni: Jurij Dernovšek , adm. v Želimljah 7) Anton Domicelj, vikarij na Cernem Verhu. 8) Stefan Jaklič, župnik v Št. Vidu na Dolenjskem. 9) Alojzi Stare, adm. na Rovi. 10) Janez Urban-ček, dekan v Ternovem. 11) Matej Jereb, župnik v Javorjah. 12) Rajmund Kalan, adm. na Verhu 13) Janez Keržič, župnik na Jesenicah. 14) Jakob Mrak, župnik v Železnikih. 15) Andrej Petek župnik na Polšnjeku. 16) Martin Povše, župnik v St Jurju pri Kranji. 17) Jožef Voglar, župnik v Sodražici. 18) Anton Zore, župnik v Mokronogu.
Umerlo je pa 7 sošolcev, in ti so čast. gospodje:
Jož. Zupan, kaplan v Sostrem; Ant. Jaklič župnik v Mokronogu; Fr. Bergant, župnik na Polšnjeku; Jožef Novak, dekan v Kočevju; Peter Hö-nigman, kaplan v Mirni Peči; Ignacij Eržen, vpo-kojeni^ duhovnik; Val. Sarabon, kurat v Št. Petru
Za zlati in sreberni jubilej Bog podeli svoj sv blagoslov, še dolgo življenje in veliko zaslug za sveti raj!
Na Katinari, 8. junija 1884. (Duhovnija Katinara; — kerst novih zvonov; — nova maša.) Slabo uro hoda, na vzhodnji strani Tersta, poleg ceste, ki je v starih časih bila glavna tergovska cesta iz Tersta, stoji zala cerkvica sv. Trojice na Katinari. Po ustnem izročilu domačinov je že v šestnajstem stoletji mala kapelica stala na mestu sedanje, 1. 1783 sozidane cerkve. Od prejšnjega svetiša ni spomina pisanega, kot le napis na stareji kropivnici pred stranskimi vrati z letnico 1673. Sedanja cerkev pa ima nad glavnim vhodom izdolben napis:
IOSEPHO II. AVGVSTO PIIS POMPEI BRIG1DO CVRIS HIC IN VNITATE TRINO LITATUR.
Dne 25. marca 1800 je teržaški škof Ignacij Kajetan de Buset Katiuarsko cerkev presv. Trojice posvetil. Lastnega duhovnika so dobili Katinarci še le v 1. 1785, ker pred so spadale vasi Longar (Lonjer) pod gročausko duhovnijo, kos Vardelje in Ročolo pod mestno župnijo teržaško novega sv. Antona, in sv. Marija Magdalena dolenja pod župnijo Matere Božie večje (jezuiške) v Terstu. Kam pa Katinara? No, Katinara (Ketnara) nikakor ni vas za se, temuč le oni prostor in par hiš pri cerkvi se zove tako; hiše pa imajo številke glavne vasi Lon-gare. Na drugi strani ceste pred cerkvijo in duhovsko hišo je lepa pristava (kampanja, ali villa), nekdaj barona Zanchi-ja. Ta gospod je bil pravi čudak: za časa francoske revolucije v prejšnjem stoletji, ko je bil v Parizu pristav poslanstva avstrijskega, so ga že na morišče peljali, da bi mu z „giljotino" glavo odsekali, a rešile so ga panžke „grisette" (deklice), noseč ga proč ua rokah. Saj pravil je tako. Učakal je visoko starost, nikoli se ni ženil, imel je znamenito zbirko vsakover-stnih ur in lepih slik.
Dasiravno ni bil vnet kristjan, vendar je podaril cerkvi dragoceno monštranco in zlat kelih. Po njegovi smerti pred kacimi deset leti je zdaj že tretji gospodar onega posestva, neki protestantovsk gospod.' Sem bolj proti Longari je druga „villa" imenovana „Melara," ki imJ tudl «vejo kapelico, kjer se pa ne mašuje. Pod duhovnijo Katinaro spada tudi krasna kapela sv. Paskala Revoltella, na verhu teržaškega gozdiča „Boschetto," prt „lovcu." Pri tej cerkvici je vstanovljen lasten kaplan, ki pa le mašuje in otroke iz bližnjih hiš „madri-jarskih" podučuje.
Za 2000 duš, kolikor jih spada pod katinarsko duhovnijo (kuracijo), je sedanja cerkev premajhna in davno so že načerte delali, da bi jo zdaljšali; a druge bolj nujne potrebe so resno skerb zahtevale. Posebno niso ugajali mali zvonovi, in zato so že pred leti zbirali in skladali potrebni denar, ter so si jih letos v Ljubljani pri g. Samasa-tu naročili. S kolikim veseljem so Katinarci nove zvonove sprejeli, je bilo v teržaški „Edinosti" popisano. Dne o. junija pa so milgsp. škof Janez Gla-vina nove tri zvonove slovesno posvetili, ali „kerstili." Večemu, ki tehta čez 22 stotov, so dali ime cerkvenega patrona, presv. Trojice in brezmadežno spočete Marije Device; drugemu sv. Jošt, kakor je stranski altar v cerkvi temu svetniku posvečen, in tretjemu sv. Florijan. Glasovi se lepo vjemajo: d, fis, a, in bodo (ako se ne ubijejo) ko mene in tebe, dragi čitatelj, več ne bo, „zive klicali, „za mertvimi žalovali," in „hudo uro odganjali. — Oho, to poslednje pa že ne. — bode liberalec ugovarjal. Se ve, dandanes posvetnjaki godernjav-sajo, ako se zvoni ob „hudi uri"; a v rimskem obred-niku je pisano: ko žuga hudo vreme, naj cerkveni zvonovi zvone (campanae pulsentur), in tudi pri posveče-vanju se večkrat omenja, da naj glas zvonov odganja yse nasprotne in sovražne moči hudobnega duha.
O tej stvari je lepo brati v življenju blažene Katarine Emerih: „Ze kot otrok, pravi ona, sem čutila glas posvečenih zvonov, kakor neke žarke blagoslova božjega, ki spode škodljive nasprotne duhove, kolikor daleč na okrog sega njih glas."
„Terdno verujem, da posvečeni zvonovi prepode satana. Ko sem v svoji mladosti na polji molila tudi po noči, so me motili večkrat hudobni duhovi, precej ko se je v jutro pred dnem oglasil zvon (Ave Marije) v Kosfeldu (farni cerkvi), sem čutila v duši, da beže hudobni duhovi. . . Čutim, da je glas posvečenih zvonov resnično svetejši, veselejši, krepčaluiši in slajši, kot kateri drugi glas. Proti zvonovemu glasu se mi zde glasovi nekako zamolkli in skaljeni: Celo cerkvene orgije slabotno in medlo pojo proti skrivnostnemu glasu zvonov." (Schmoger. Leben der gottsel. Anna Katharina Emerich I. Band. p. 51.) — Da! ginljivo je lepo zvo-nenje, nekako opominjanje iz druzega sveta nadzemelj-skega. „Zvonovi zvonite! k molitvi budite, na delo vabite, ker naše življenje le kratek je dan!" _
Dva novoposvečena mašnika sta bila prišla iz Tersta in 8ta se vdeležila za naše kraje redke slovesnosti posve-čevanja zvonov, in eden teh čast. g. Jožef Kompare, je v nedeljo sv. Trojice na Katinari novo mašo pel. O tej priliki naj blagovoli blagi novomašnik sledeči sonet sprejeti:
Stanov po daljnih svetovnih širjavah Premnogo je; — duhovski vsem je krona, Kot mili glas posvečenega brona, Ki slavo Bogu poje na višavah,
In mir ljudem po zemeljskih nižavah, Tak mir, ki ne pozna ga zlobe spona; Kot blesk z verhov presvetlega Sijona Lijoč po hribih žare in planjavah:
Tak stan nastopil si, Josipe blagi! Zapreke čversto zmagujoč premnoge, Si danes pel slovesno novo mašo:
Veliko let Bog živi Te: nadloge Varuj Te vsake, da boš k večni zmagi Budil slovensko domovino našo!
Sk—i.
Dnbica bos., 7. rožnika. Pošteno sem jih prejel 135 gld. za poslane svete maše ter darove, odločene za moj misijon, kar Bog poplačaj vsim dobrotnikom, pa tudi Vam, ki jih nabirate, da Vam pri vsestranskih in obilnih opravilih gotovo nadlego delajo. Zato pa prosim vse gg. dobrotnike, kteri ne oddajajo in ne pošiljajo svojih darov le prilično v Ljubljano, naj jih blago vole kar naravnost v Dubico pošiljati.
Novi Banjalučki biskup, O Marijan Markovič iz reda sv. Frančiška,*) rojen Bosanec, poslal nam je pervo svoje pastirsko pismo, v kterem pozivlje sebi na pomoč v vladanju duš vse duhovne brate in pastirje, učitelje in roditelje ter vse katolike sebi podložne, ktere opominja, da naj žive vsi v pravi edinosti s sv. Cerkvo, v miru in slogi z drugoverci, pa v pokorščini do cesarja. Daj nam sv. Duh vsim skupaj pravo luč, pa še moč, da spolnujemo in vresničujemo njegove želje in prošnje ter vsak po svoji zmožnosti delamo v zapuščenem tem vinogradu Gospodovem večidel na uskrsnutje (vstajenje od mertvih) katoličanstva, kakor glasi se napis na zvonu katoličke kapele v Pridoru, prav redko kje samo na zmoženje katoličanstva, kakor se glasi napis na zvonu za katoličko kapelo u Novem.
*) Se vlani imel sem službeni dopis do njega, ko župnik» v Dolcu pri Travniku. Tako ljubeznjivo mi je odpisal, da sem bil prav ginjen.
, ,, ,°™.enJe1n' zvon J« v Novi dofelže pred biokoštmi;	da je ona naj veča sovražnica pravoslavne, celo veča
lahko čaka dokler se kapela ne izdela, pa tudi zvonar	od turkov; ali da on ne pozna kar nič svoji cerkve in
v Zagrebu me bo moral nekoliko čakati, da mu naberem	njenih slik, to se čudim; da on ne ve, kako je oblečen
potrebno plačilo. Druzih posebnih novic ne vem pisati,	njegov vladika, tega ne morem razumeti. Dostavil sem
»Jf. J1km' """T ?daJ. Vukaj 8UŠ0' dl 86 ni J1 da'ie: GleJ- kak<> mi drugač mislimo, kakor pa g;„ J"? ^ItUZa,T8?aitJ' °,raj bo„goU)vo prepozno vaši svečeniki. Vidiš tega sv. Nikolaja, ki je ravno tako
t r K kn,al° dež P , ~ £ana8 mi Sanjka	obleien' kakor tvoj; glej tega, sem si az pred nekterimi
Siiin EFli , , r PTM8ia?!b )r>k8J zblekDil-	dnevi kupil, čeravno ni po katoliško slikan, ampak po
¡^¿m^E"?.^ kar JC.b1' d°iel V i"1"™ P° aVoji	8erb8k°; i»z ne gledam na odečo. jaz gledam na ve-
lVetU P°znaB1 Kosanovič pra-	Ijavo svetnika; ta Nikolaj je resnični sveloik. naj si že
vosavn. metropolit bosanak. iz Serajeva. Metropolit e	bo slikan po vaše ali po naše. Prinesla pa mi je bila
postal še za vlade turške, o kteri pripovedujejo, da so	vlansko leto neka Serbka sv. Petra, kakor mi je spo-
i^^J«on9„i°90i,bn08t 1aJl1' ?	dostojanstvo in	četka rekla. Pogledam sliko in rusU podpis™! je ?es
častno stopn o, ker zgodovina terdi, da so imeli Serbi	Peter, pa nikakor ne svetnik, ker ga je bil ruski car
škofa čisto slepega kteremu je pri posvečevanju donov-	za svetnika proglasil, ali čaru Bog n? nikdar te oblasti
nikov en d.jakon dot.čne molitve čital, škof pa za njim	dal, da dela svetnike Vidiš! sosel" tako mi ravnamo
ugovarjal, drug. mu pa roke prelagal in pokladal. kakor	ne kakor vaši. ki so malo učenT Odgovori™ je m to
je bilo predpono. Drugih opravil mu ni bilo treba	da res prav malo znajo. PoL. sem T Včal slike
opravljati, ker birmujejo se kar pri kerstu. edino »v.	ter je vesela odšla, da nidenarazEuWla nk mtnvn ie
kXv° Ktffift ŽUpDlk01U	~ tudi Tie be8ede P° ^enskf navadf^ia vse GJK sV.!
t«™ H. i n k-	T dl 8e- T8aj. uekoilko 12	§e nekaj o serbski hvaležnosti. O buni (vstaji
rakve Se? nn»l? n°„ Ht?™-S*?}' T^l iz kr,i8tjanov Proti turk°m P^d avstrijsko zasedo) podpi-Abakih	m,Hi ilUkih ? •	prodajavcev rali so Sloveni iz Avstrije vstaše s strelivom, hrano in
I- i , i, turžklh' ter Je povzdignil v čast odečo. In kako zahvalo daieio zdai bosenski Serbi svo-
a„l?andKrlta (ne,ka.k0 °Pata> kaludjera <mniha>> k'eri jim dobrotnikom ? Najp°ed mnogotero merzč na Avstrijo n ma nobenega fratra v samostanu pod seboj; kteri je ter Avstrijaue. in s išal sem izrečT Ca^^eljo da
,. Lh	k?8tjau?v protl F*™! Teliki vodJa- ter je	je prišel Rus namesto Avstrija v Bosuo 7er e no*
turad (turč.ne) pucal in streljal kakor vrabce; kteri po	gosto čuje vik: Živio Milan naš kram pi so sai do-
zased, avstrijski ne puca več turadi, ampak je vedno v	brotnim osebam zopet dobri in hvaležni ? Ka še l
šum. na lovu, ter že več let (če tudi ima faro do 3000	Prav v hervatski Kostajn^i bil ie za bune kom'te v
duš) nobeno nedeljo n. imel službe božje; še celo zdaj	podporo vstašev bosanskih Neki serbski ičiteli bil ie
zvon v'\vojo'> cerkev1 ' MS*"in'n "J'VZ V ^ P°?ebn0 ž*a"
jenih in hvahenih "drevesih "	^ P& P° ^ «T»/?" v Dubic^'poln'nit	"k^ko
Pred nekterimi tedni nrinesla «,, i.	.	b°d° ?Tn8ki Serbi (hud dušmaD Je katolikom) slavili
„„.t. i i ,	!eoui prinesla mi je soseda staro- in na rokah nosili. Ali revež se ie nrevaril nrevaril
" '¿'"l8 Pr;odajat'. ktere J.e zavergel staroverski strašno. Sperva resnično so ga povzdfgali vol il a
mmmmm mmm¥m
šr sts ¡ritis i rr ""S asa."S "SiiSjrs1?^
na pomoč Wiče. Ne bi jih smel zavreči da o u ZZT' Č\h> " ^»ji. domovini skor gotovo bolji kruh ne^e nič Sd naše Cerkvi;' ^Z Trnu^ S^C'«
božJ'i dr-	V. Lah.
) katolikom nasprot imenujejo se staroverei pravoslavne bamo to ime /e svedoei, da jo bila (in je že) vsaj pri SJovenih nevednost mati razkola, ker so gerški orthodoxos preveli kar
V Pr»vos,»vni. namesto v cerkvenem pomenu	"RflTCpIprl	O^rcifii
v pravoverni (kar se ve. da oni niso.) prav kakor učenec, ki C-ita	pO SVetU.
v slovarju za eno in tisto besedo, pa v raznih, časi čisto nasprotnih	i
|.menih, ve, besedi ter vzame kar pervo brez pomislika/ali se , .^trijailsko. Pregled šolskih bukev. Za
lTi:,!'TTai * i-ne ' - Zat0 SH" rekel enk™ nekemu pre-	ffdnje, ljudske, meščanske šole dopušene učne in uči-
, Vr ,v sah ,n T"\CV Da- da! Vi Ste pravoslavni ali mi	oljske bukve v nemškem in v vsih slovanskih in ro-
p^i^UrV^^r ^ ^	ZTZ7 jefU le miDi8ter8tV0 za nauke »^aVo\kenrbrn0o
Je omo^ml	preiskati. x\aj bi se to zgodilo v pravem pomenu, da
namreč zopet pride keršanstvo in katoličanstvo v šolske bukve, kajti liberalni duh je v tej reči o svojem času gospodaril.
Pa še na nekaj druzega naj bi se imel poseben ozir, namreč na zlajšanje šolske pertljage. Večkrat je viditi tolike skladavnice šolske tvarine, ki jo mladeneč
Sod pazduho vleče, da bi srednji oslič imel kaj nesti. .oliko denara to stane, vedo starši in pa dobrotniki študentov, ker vsak čas je treba denara za knjigo ali drugo stvar. Ali se pa res toliko več nauče, kakor svoje dni? Precej močno dvomi, kdor ima priliko nekdanje znanje primerjati s sedanjim, zlasti oziroma na bolj potrebne tvarine. Šolske knjige so bile prej tako vrav-nane, da v manjšem bremenu je bilo vse potrebno skupaj, v zemljepisni knjigi n. pr. vsi dotični zemljevidi, ter ni bilo treba debelih atlasov drago kupovati in v golo seboj vlačiti. Enako je bilo v slovnici potrebno berilo (auctor), in ob koucu besednjak pridjan. Knjige za vsaki razred, nove, so stale tako malo, da si jih je tudi ubožni dijak napravil brez pritežnosti; sadaj pa se v premnozih ozirih (ne le oziroma knjig) godi tako, kakor bi bile višji šole samo za premožne, in ne tudi za reveže.
Z Dunaja se poroča Germaniji, kako se je v neki pravdi Kaminskovi skazalo. da je bilo odločenih 154.963 gld. za podkupovanje liberalnih časnikov; od teh da je 28 tisuč dobila „Neue freie (?!) Presse." 42 tisuč „Neues Wiener Tagblatt," 7 tisuč ^Deutsche Zeitung" itd. Bratislavski časni« pravi, da veliki dunajski časniki so zlasti organi samopridnosti. ki se vredujejo po načelih borze in barantaštva. Patakou tedaj je program liberaluhov. In taki so dogma po velikih gostiluah. kavarnah itd.! Tudi značaj!?
V Pragi so škofje in drugi znameniti cerkveni dostojanstveniki 10. t. in. imeli posvet zastran vravnave duhovske plače. Posvetovanje je terpelo 4 ure in sklenili so, da bodo vladi izročili posebno pismo, ktero bode to reč obravnavalo.
Na Ogerskem se veršijo volitve med tepeži in poboji in pišejo, kako da je dozdaj izvoljenih toliko in toliko liberalcev (165), zmernih nasprotnikov (48), neodvisnih (56), protijudovcev (13), narodnjakov (10) in brezstrančarjev (10). O kaki katoliški ali cerkveni stranki še besedice ni.
Belgija. Pošastno je, kar so frajmavrarji počeli v Belgiji, ko so imeli večino v zbornici. Nobena vasica jim ni bila premajhna, piše „Grazer Volksbl.", da bi ne bili ljudi nadlegali. Vohunili so pri pridigah po cerkvah; terpinčili spovedence in so skrivnosti iz njih vlekli, ki pa so bile lažnjive; po vstavi zagotovljeno svobodo nauka so sami gerdo teptali, da so le katoličanom naj ostudniše krivice delali. Za hujskanje so razmetavali neznansko veliko deržavnega denara in vse je imelo ta namen, da so duhovne ovajali frainasonom, češ. da lečo in spovednico zlorabijo zoper deržavne šole. To malopridno vohunstvo je bilo zasramovanje hvalisane svobode in razkačevalo je vso deželo. Neprenehoma so vstanov-ljali nove, veri sovražne šole iu mastno plačevali učitelje, kteri pa so hodili le v bolj prazne šole. To zadevanje je pa hudo peklo varčni belgiški narod.
Djanje liberalne eie je bilo čisto nekoristno in vsesploh škodljivo, ker večina tega početja je bila vojska zoper katoliško Cerkev. Javni dolg se je zadujih 6 let bil narastel skoro za celo milijardo, davkoplačevavcem so framasoni natepli za 26 milijonov novih davkov, in to v tako majhni deželi. Odstavljali so naj viši vradnike, ker so bili katoličani. Eden teh hudodelcev je sam sebe imenoval „pokopovavca katoličanstva." Še hujše so namenjali za prihodnje, namreč Cerkvi vse plače odreči, samostane zatreti in opleniti, svobodo nauka odpraviti in zapovedati, da sleherni mora v deržavne zapeljive šole
hoditi. Groza je obhajala belgiški narod pred breznom, ktero so mu liberaluhi pripravljali, zato so se pri vo^ litvah oserčili, ter so takim sovražnikim glasove odrekli, — celo dva ministra sta propadla, framasonsko mini-
sterstvo je odstopilo in konservativno je izvoljeno. _
Kdor katoličanstvu jamo koplje, se sam vanjo prekucno. To je bilo in bo, in je nauk za lažiliberalce po vsih deželah.
Rim. Po mnogih rimskih cerkvah se je 1. rožnika sklep šmarnic slovesno obhajal. Veselo je, da to leto so bile tudi v Rimu šmaruice prav posebno priduo obiskovane. Po željah sv. Očeta se je pri tem sklepu molila tudi neka spravna molitev zoper preklinjevanje umazanih časnikov proti presv. Mariji Dev. o tistem času, ko so snovali brezdušnemu Garibaldu napraviti spominek v Loreti. Na spodbudo družbe sv. Petra je bil Rim v večer zadnjega majnika tudi lepo in prav obiluo raz-8vitljen.
Iz Pariza naznanjajo, da je v katoliško Cerkev prestopil princ Miroslav Viljem Hanavski, sin poslednjega Hasijskega volilnega kueza. Katoliške delavske družbe, oziroma katoliški rokodelski pomočniki na Francoskem. so 3. rožnika imele svoj veliki shod v Parizu. Ravno tam so pred malo časom francoski katoličani imeli svoj veliki zbor. Obojih cilj je eden in ravno tisti, namreč: v družbiustvu življenji prave katoliške nauke in misli Dbudovati, ter pravemu katol. življeuju pravice pridobivati.
Iz Egipta naznaujajo, da so Berber rovarji prema-magali in dobili v oblast in skoro vse vojake iu pre-bivavce pokončali. V Asvanu (mestu na koncu Egipta) je velik strah zarad poraza sosedujega Berbera. ilartum, saj kakor pišejo, ni v nevarnosti.
Pruska huinaniteta! V Kolonjski nadškofiji je vsled majnikovih postav 311 duhovuij osirotenih. Lepa čast za prusko oliko!
Bratovske zadeve.
V molitev priporočeni:
Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad iu brezverstvo, prešestvauja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje iu vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v brat. molitev. — Neki gospod, da bi mu Bog preložil njegove težave na mile priprošnje N. lj. G. presv. Serca
—	Da bi se usmiljeni Gospod Bog ne oziral na oskru-njavce nedelj in praznikov, ampak na ponižne prošnje svojih vernikov ter nam dodelil zopet lepo vreme. — Bolnik za dušno in telesno pomoč priporočen N. lj G. sv. Avguštinu in sv. Deodatu. — Neka važna zadeva oziroma na volitev stauu. — Mesto, da bi Bog na priprošnje N. lj. G. presv. Serca Kraljice brezmadežne in vsih mestnih patronov odveruil tako obilne očitne pohujšanja, varhom dodelil moč za brambo čednosti in zatiranje ostudnosti, prederzne ponižal, v pregrehe zatopljene pa s Svojo vsemogočno milostjo pretresel in k pokori spreobernil. —- Že dolgo dolgo terpeč bolnik za pomoč. — Nekdo za dušno in telesno pomoč. — Hudo bolan duhoven za pomoč. — Boluik za pomoč. — Brat priporoča bolno sestro. — Šolska mladina neke duhov-nije. — Nekteri terdovratni grešniki za spreobernjenje.
—	Bolna oseba za zdravje.
Zahvale.
Zgubila sem reč, na kateri mi je bilo zelo veliko ležeče; minulo je bilo že več kot mesec dni in ni bilo
še nobenega upanja, da bi se nazaj dobila. V velikem strahu in skerbi zarad tega prosim Marijo, naj se me usmili in mi v tej stiski pomaga, opravljam devetdnev-nico in ji obljubim, da ako to reč nazaj dobim, se ji hočem očitno zahvaliti po Danici. Ko po opravljeni devetdnevnici nekaj dni preteče, v svoje veliko veselje in začudenje dobim to nazaj, kar sem že za gotovo mislila za zmeraj zgubljeno. Bodi torej to zdaj v očitno zahvalo naznanjeno. Cešena Marija!	F. Z.
Koledar za prihodnji teden:
23. rožnika. S. Zenon. — 24. S. Janez Kerstnik. — 25. S. Viljem. — 26. Ss. Janez in Pavel. — 27. S Ladislav. — 28. (Post.) S. Leon II. pap. — 29. Četerta nedelja po Bink. Ss. Peter in Pavel.
Odp ustki za ude bratovšine Jezusovega Serca in molitvenega apostoljstva. Popolni odpustek: O pristopu; vsaki mesec pervi petek ali pervo nedeljo, in še poljuben drug dan v mescu; — veči del o vsih višjih praznikih Gospodovih, Marije Device in Svetnikov; o smertni uri. —
Nepopolni odpustki: GO dni za vsako dobro delo, ki ga kot ud opraviš.
Udje molijo vsak dan Očenaš, Češena-Marijo s pristavkom: „Presladko Serce mojega Jezusa, stori, da Te zmeraj bolj ljubim." Vsak dan enkrat se vse djanja, terpljenja in molitve darujejo v tiste namčne, s kterimi Kristus Gospod brez prenehanja moli in se daruje na oltarjih. Služiti utegne k temu naslednje
Darovanje.
Božje Serce Jezusovo, darujem Ti po neomadeža-nem Marijnem Sercu vse molitve, djanja in vsaktere terpljenja tega dne, zedinjene s tistimi nameni, s kterimi Ti neprenehoma moliš in se na oltarjih daruješ, posebno za sv. Cerkev, za našega svetega očeta rimskega papeža, in za potrebe, ki so ta mesec in danes udom apostoljstva priporočene. Amen.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Milostni gosp. Janez GUivina, teržaski škoi, so dobrotno obljubili, da prihodnji mesec pridejo v Ljubljano ter bodo 13. julija (6. nedeljo po Bink.) v stol j m cerkvi delili zakrament sv. birme tistim za ktere se želi, da zdaj opravijo; — 14., 15, in 16. julija pa bodo nove mašnike posvečevali.
Eksercicije za duhovne se začno letos 18. avgusta popoldne; vodil jih bode že znani mnogočislani P. Karol Hiinner.
Iz Ljubljane. Pobožnosti k najsv. Jezusovemu Sercu. V novi cerkvi presv. Jezusovega Serca je vsak dan mesca rožnika ob 7 zvečer pridiga v slov jeziku in potlej Iitanije z blagoslovoma. Ljudstva prihaja veliko. —	*
V cerkvi čast. gospej Uršulinaric bode že znani čast. P. Hunner v osmini presv. Jezusovega Serca vsak večer ob 6 uri v nemškem jeziku pridigal; potem bodo Iitanije z blagoslovoma.
R + v 'Pav» J« 18- t. m. umeri č. g. Luka Hiti.
Na Vojskem, 17. rožnika. Čudno letošnje leto- — danes je pri nas dobro sneg naleta val; pobelil vender m, na tleh se je sproti topil.
Na Dunaju v cerkvi sv. Štefana se bode zarad praznika presv. Jezusovega Serca obhajala slovesna
tndnevnica 20., 21. in 22. rožnika. — Pobožnost Jezusovega Serca v zvezi z molitvenim apostoljstvom se v tej cerkvi vsaki mesec obhaja tako-le: 1. Vsak pervi petek v mescu je ob 12 sv. maša za žive in umerle ude in po maši slovesna spravna molitev? Vsako pervo nedeljo v mescu ob 5 popoldne pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom slovesna molitev za spravo, potem pridiga od Serca Jezusovega. Ravno te dni se ondi v zakristiji v bratovšiuo zapisuje.
Tisučietnica smerti sv. Metoda se bode prihodnje leto z velikimi slovesnostmi obhajala na Velehradu na Moravskem. Velikanske romanja se pripravljajo iz slovanskih dežel, zlasti iz Češkega na Velehrad. V Pragi se je s poterjenjem kardinal-nadškofa iz duhovstva, plemstva in meščanov zbral poseben odbor za pospeševanje teh romanj. Kardinal sam bode pospeševal delavnost te družbe.
Moč svete spovedi. Pred veliko leti je bilo družini nemški K. Pross ukradeno prav veliko denarja. Gospodar je umeri zadolžen in velika družina je vsled tega ostala v popolnem uboštvu. Nekega srečnega dni pride k stari Prossovi vdovi duhoven z lepo culo denara, ki ga ji izroči. Uboga vdova ni mogla verjeti v tako nepričakovano srečo; prepričala pa se je bila poslednjič, da človek, ki je bil ranjcega moža okradel, se je skesal svojega nesrečnega djanja in ji poslal oddelek tatvine z vsimi zastalimi obrestmi, in obljubil je, da ji bode povračal tudi ostali oddelek o določenih obrokih. — S
pomočjo spovedi tedaj je družina Prossova rešena grozne nadloge.
Duhovske spremembe.
V «oriški nadškofiji. Preč. g. Fr. Se dej, začasni prof. svetopisemskih ved stare zaveze v srednjem semenišči v Gorici, imenovan je stalni prof. rečenih ved na imenovanem učilišči. — Novomašnika posvečena sta čč gg : r ai dutti Alojzij iz Šempetra pri Čedadu, in Kosovel Jožef, iz Sel, Cerniške župnije v Vipavski dolini;
—	Iz Teržaške škofije čč. gg.: Ko m p are Jož. iz Krepelj pri Dutovljah, Miklavčič Karol in Mlakar Janez.
—	Preč. g. Bodigoj Anton, vikar v Rutarsu, dobil je župnijo v Muscolih.
,, Lav»ntinski škofiji. Župnika sta postala čč. gg.: *r. Ferk pri sv. Marjeti na Pesnici, Matija Kertnu na Rečici; č. g. J. Kunce gre za 1. kapi. k sv. Petra pri Mariboru.
Dobrotni darovi.
Za studentovsko kuhinjo: Čast. g. V. Orehek 1 gld,
—	Neka dobra družina, ktero dobrotljivi Bog blagoslovi i lo mark v zlatu. — Čast. g. kaplan Jož. Zevnik 2 gld.
Za sveto Detinstvo: Dve sestri 80 kr.	*
Za zvonove v novi stoljni cerkvi Sarajevski v Bosni: Čast. g. V. Orehek 1 gld.
Za opravo ubožnih cerkev: Urška Ferjan 1 gld — Preč. g. prof. Ant. Zupančič 2 gld. — Ana Mihelič 1 gld. oO kr. — Iz \ rema 7 gld. — Iz Ternovega v Ljubljani po preč g. župniku Fr. Karunu 15 gld. — Iz Šent-Jošta nad Polhovim gradcem 34 gld. 40 kr. — Iz Trebnjega po čast. g. Perparji 1 gld. 25 kr. - Iz Škofje Loke po čast. g. V. Eržen-u 47 gld. 43 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
„Enemu": Lepa hvala — tudi za obljubljeno „sol," ki jo ovcice rade zobljejo. — G—1—: Vse prav tako; serčna hvala in pozdrav!
Odgovorni vrednik: Luka Jera«. - Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikotf nasledniki v Ljubljani.