Si.D. p TEMA Glasnik S.E.D. 40/1,2 2000, stran 40 Maja Lamberger Khatib POLOŽA] IN VLOGA ŽENSK V JORDANSKI DRUŽBI Prispevek je izvleček iz diplomske naloge V islamu so nebesa samo za moške, kajne? -Položaj in vloga muslimanskih žensk v jordanski dražbi, V raziskavi so me zanimali predvsem vloga žensk in njihovi pogledi na svet, njihov način dojemanja in razmišljanja. Moje zanimanje sta vzbudila dokaj stereotipna podoba islama in položaj tamkajšnjih žensk. Kar sem zasledila v medijih ali v pogovorih o tem, je bila kritika na račun zatiranja, podrejenosti in pokorščine žensk do moških ter pomilovanja, češ v kakšnem položaju so. V ¿vezi s podrejenostjo ženske moškemu muslimanke trdijo, da gre za višjo podrejenost, ki je mi ne moremo razumeti: da gre za pokornost Bogu in njegovi volji. To pomeni živeti v skladu z željami partnerja, delili ljubezen, medsebojno zaupanje, samožrtvovanje, upoštevati želje otrok, starejših, bratov, sester, stricev, tet in vseh drugih sorodnikov, ki so vredni zaupanja in ki jim zagotavljajo varnost. Medijska podoba in javno mnenje v Sloveniji (glede tega ju lahko primerjamo z zahodnimi državami) sta do islama zelo ignoranlna. Na kulturo ne moremo gledati, kot da je naša kultura najboljša in edina pravilna. Vse kulture so občutljive na različne notranje oblike opresije (spomnimo se samo na akcijo, ki je potekala v Sloveniji - »Vsaka peta pretepena, vsaka sedma posiljena»!). Bistveno je. da ne sodimo drugih kultur z normami kulture, v kateri živimo. Vloga žensk v arabskem svetu se v zgodovinskem smislu ne razlikuje veliko od vloge žensk v drugih skupnostih in kulturah. Večina predindustrijskih družb si je v zvezi s položajem žensk zelo podobna. Specifično je le, da se je večina žensk na Zahodu liberalizirala, ženske v muslimanskem svetu pa so ostale podrejene patriarhalnemu sislemu. V islamu lahko le družinsko življenje zagotavlja osnovo za življenjske aktivnosti. Omogoča vstop v življenje in izobrazbo. Družina je skratka osnova, je začetek in konec, je islam. Tako je tudi vloga žensk resda največkrat omejena na družinski prostor. V njem se oblikujejo pravila, ki jih določa družina, in v njem se gibljejo po svoji volji, seveda v okviru norm. Sfero javnega življenja pa zaznamujejo širša družbena pravila, katerih osnova sta tradicionalna družba in miselnost skupnosti, v kateri ljudje živijo. Po jordanski ustavi niso ženske v ničemer podrejene ali prikrajšane za odločitve. Zapisano je. da sta zaposlitev in izobraževanje žensk družbeno in moralno potrebna, da enakovredno pripomorejo k izboljšanju družbe, v kateri živi. Res pa je. da se je položaj žensk v Jordaniji oblikoval pod vplivom arabske kulture in islama, Islam je zagotovil določene pravice, kot sta večja svoboda in enakopravnosti z moškimi. Ker pa temelji jordanska družinska struktura na patriarhalnih odnosih, se le pravice v striktno moški družbi niso popolnoma razvile. Ker je arabski svet izrazito patriarhalen, še ne moremo reči. da je vloga ženske zanemarljiva. Ponavadi nastane v Irdnih patriarhalnih sistemih pravo nasprotje. Iz sistema izstopijo zelo močne ženske osebnosti, ki se razdajajo družini in tako poskrbijo, da sistem funkcionira. Skupnost ima vedno prednost pred posameznikom. Vpliv družine na življenje posameznika je veliko večji kot v zahodnih družbah. V arabskih državah je posameznik proizvod družine, ki bo vedno poskrbela zanj. Tako v teh skupnostih posameznik ni prepuščen sam sebi. vendar tudi ni svoboden. Ko sem se ukvarjala s položajem žensk v Jordaniji, je bilo bistveno, da sem upoštevala vlogo navad, religije, tradicije in pomembnost družbenih ter družinskih struktur v družbi. Nikakor ne moremo govoriti o enotnem položaju žensk. Razlike med skupnostmi obstajajo, posebej v zvezi z različnimi lokalnimi tradicijami. Islam in ženske Kot sem že omenila, sta na današnji položaj žensk vplivali predvsem religija in arabska kultura, torej stare tradicije. Islam je nastal v 7. stoletju in je pomenil veliko prelomnico v takratnem dojemanju vloge žensk. Ni Glasnik S.E D. 40/1,2 2000, stran 41 TEMA Pomenil le nove religije, temveč tudi gibanje za socialne reforme s posebnim poudarkom na vlogi žensk. Ženske so bile pred tem blago, namenjeno prodaji in odkupu, ali sredstvo dedovanja. Poligamija je bila neomejena. Moški Je lahko razdrl zakonsko zvezo, kadarkoli je želel. Uboji dojenčkov ženskega spola so bili zelo pogosti. Z islamom paje dobila ženska zakoniti status s pravicami "i dolžnostmi Po poroki so lahko obdržale očetov Priimek in svojo osebnost. Kupnina za nevesto, ki jo je ■ttoral plačati zaročenec, je bila njena last. Zakonska Zveza je nastala na osnovi pogodbe med možem in ženo ~ transakcije, v kateri jo ženin varovanec - skrbnik Proda hodočemu možu. Moževa pravica do ločitve je bila trimesečno čakanje (trimesečni menstrualni cikel, namenjen predvsem preverjanju nosečnosti - v tem času Se je namreč izvedelo, ali je žena noseča ali ne). Pred tem ločitev ni bila dokončna. Žena je imela pravico do dedovanja, brez posrednikov (skrbnikov ali moža), ženske so se lahko aktivno vključevale v poslovanje, trgovino, tudi brez moževega dovoljenja so imele pravico 111 11 a sodišče. Poligamija je bila omejena na štiri žene, ki J1'1 je moral mož obravnavati enakopravno. Če tega m ¿mogel (verjetno je to nemogoče), je moral vzeti le eno ¿eno. Toda to je bilo prepuščeno njegovi vesti. Koran vsebuje veliko enakopravnost ni li pravic, toda islam se je Prepletel z lokalnimi predislamskimi tradicijami, ki so lnrioge preživele do danes. Mednje spada na primer obrezovanje žensk, ki ga islam ne določa. V zlati dobi 'slama ženska ni bila izolirana od javnega in družbenega 2lv'jenja. Imele so pravico do izobraževanja, enako kot n,°ški. hhim je oblikoval družinski zakonik, v katerem bile označene pravice in dolžnosti obeh partnerjev. Koran je dobro funkcioniral v družbi, ki je obstajala Pred stoletji, s patriarhalnimi ali plemenskimi vrednotami, pri čemer je bil mož glava družine in avtoriteta, ki uživa vse privilegije in prevzema odgovornost do družine in svojih sorodnikov. Ta čas ^jeina obdobje do začetka velikih sprememb v družbi ^as napredka v znanosti in tehniki drugje po svetu po industrijski revoluciji). takratne družbene razmere so vidne in se izražajo v koranu, božji knjigi muslimanov. Prav tako kot je islam °stal prepleten z lokalnimi tradicijami, so tudi v koranu Posebno močne tradicionalne strukture, ki vplivajo na Osebno in družbeno življenje. Na drugi strani pa tc tradicionalne strukture, čeprav pomenijo podrejenost niuža in žene, izvirno pomenijo sistem varnosti oziroma zaščite. Tradicionalnim strukturam je v plemenski ureditvi osnova tako imenovana resnična razširjena južina ali pleme in vključuje vse. kar razumemo pod esedo solidarnost in medsebojna odvisnost. Sorodniki Pomenijo obliko socialne varnosti. Posameznik mora ravnati po določenih normah, ki veljajo v družini oziroma skupnosti. Sistem socialne varnosti je tako razvit, da se lahko kosa z najrazvitejšimi sodobnimi kavami. Ta sistem deluje, ker brez njega posameznik l|e bi mogel preživeti. Čeprav ženska ne sodeluje v Javnein življenju, je podrejena volji najmočnejšega moškega v družini in šele potem možu. koran teoretično zagotavlja ženski, da je ne glede na to, kaj se ji bo zgodilo, preskrbljena tako dolgo, dokler spoštuje norme, 1 So Predpisane zanjo. Razumevanje korana je problematično med različno izobraženim prebivalstvom. Posebej to velja za beduine, ki so še danes (srednja in stara generacija) skoraj nepismeni in ne poznajo njegovega pravega bistva. Njihova načela so načela njihovih prednikov. Tako so si zapovedane vrednote priredili v skladu s svojim življenjem in s tem, kar jim ponuja. Zato velikokrat za preučevanje položaja žensk v določeni skupnosti poznavanje verskih zapovedi ni dovolj. To velja predvsem za zelo konzervativno podobo o tem. kaj naj bi ženska počela v njihovem življenju. Ženske in družina Upoštevati moramo dva pomembna dejavnika, čc želimo razumeti, kako družina in sorodstvo vplivata na položaj žensk v muslimanskem svetu: a) mnenje, da ženska pripada njeni agnatični skupini (patrilinearni); moški patrilinearni sorodniki so ekonomsko, legalno in moralno odgovorni za svoje sorodnike; b) drugi dejavnik je povezan z družinskim ponosom; norme obnašanja so integralni del moške časti, toda ta je odvisna predvsem od obnašanja žensk v družbi. Predporodna deviškost sester in hčera, zakonska zvestoba žene in spolna vzdržnost vdov in ločenk so načela, na katerih temeljita družinski sloves in status. Ta načela imajo poseben kulturen pomen. Pomenijo kulturni pritisk na obnašanje, ki je ekstremna oblika nadzora nad družbenimi odnosi. Ta povezava med ekonomsko in moralno odgovornostjo ženskih sorodnic in dejstvo, da je čast družine odvisna od spolne čistosti deklet, je privedla do strukture »atl/.ora, ki ga izvajajo moški nad ženskami. Pri Lem imajo vso podporo v religiji in tudi v zakonodaji - v državi. Kar dejansko pomeni, da lahko izvajajo nad ženskami vse sankcije, ki se jim zdijo potrebne, da rešijo družinsko čast. Vendar samo čast ni dovolj za takšen nadzor. Da bi bile družinske sankcije učinkovite in da bi bila ženska ekonomska odvisnost potrjena, mora družina sprejeti odgovornost za ekonomsko podporo ženske. Da je sistem prožen in da »teče«, je treba strogo spoštovati dolžnosti, kijih predpisujejo regija in zakoni skupnosti, v kateri živijo. Pravilu igre so določena za vse, moške in ženske. Islam ima jasno izdelan in skladen pogled na življenje. Zajema celovit način življenja in posamezen del ali vidik se mora razumeti kot del globalnega okvira. Za razumevanje vloge žensk v muslimanski družbi moramo preučevali oboje: pravice in dolžnosti ženske, obnašanje do moškega, ki se od nje pričakuje; podobno velja tudi nasprotno (obnašanje moškega do ženske). Za razumevanje je zelo pomembno, kakšne so dolžnosti moškega do ženske, predpisane v koranu, »Moški vzdržujejo in podpirajo ženske z radodarnostjo. ki jo je Bog podaril nekaterim od njih več in drugim manj ...« V muslimanski družbi je moški popolnoma odgovoren za vzdrževanje in preživljanje družine. To ni le moralna, ampak tudi zakonska - državna dolžnost. Z vsem, kar ima v lasti ženska in pripada njej ali pa je morda sama zaslužila, pa razpolaga sama. Sama se odloči, ali bo to uporabila v TEMA Glasnik S.E.D. 40/1.2 2000. Siran 42 svoje namene ali bo prispevala v družinski proračun. In dolžnosti ženske? Odgovorna je za oskrbo doma in blaginjo družine. Lahko izraža svoje poglede, svoje želje, daje predloge. Toda njeno osnovno poslanstvo, vloga, ki jo najbolje igra, je ohranjati zakonsko zvezo nedotaknjeno in močno. V svojem možu vidi odgovornega moškega, ki dela v dobro družine in se mu mora prav tako pokoriti, čeprav njegova sodba ni pravilna ali zanjo nesprejemljiva. Pravzaprav mora zagotoviti, da mož ne preseže omejitev islama. To pomenita pokornost in ubogljivost v okviru muslimanske poročne zveze - obdržati moža in ga usmerjati na pravo pot. Vloga moškega kot glave družine in zvestoba obeh je podrejena višjemu zakonu, šariji (shari'a). Od moža se pričakuje, da bo skrbel za ženo in vse ženske kot predstavnice šibkejšega spola. Koncept vi tešiva ima korenine v zgodnjem obdohju muslimanskega konformiranja. Kasneje so ga muslimani prenesli v Evropo - čas trubadurjev v srednjeveški Franciji. Ta koneepl viteštva jc doživljal številne krilike predvsem v zadnjih sedemdesetih letih, ko so se ženske začele boriti za vsakdanji kruli, preživetje v krutem svetu tako. kot se borijo moški. Po islamu bi moral biti ženski tovrstni boj prihranjen, da bi se lahko popolnoma posvetila domačim opravilom. »Kajti njena vloga v družini je življenjsko pomembna za moževo srečo ter telesni in duhovni razvoj njenih otrok. Prizadeva si ustvariti radostno družinsko življenje in dom kot zatočišče varnosti in miru.« Vpliv, ki si ga pridobi pri olroeih že v njihovem zgodnjem obdobju, je zlasti viden v kasnejših letih, ko otroci dosežejo adolescenco. Znan je izrek v arabščini, ki ni iz trte izvit - »al-ummu madrasatun«, kar pomeni »mama je šola«, ki jasno kaže na pomembnost njene vloge. O vlogi ženske in njenem položaju se največkrat govori v povezavi z možem in otroki. Kaj pa njeni odnosi z drugimi moškimi ali bližnjimi sorodniki? V zvezi s tem se islam bistveno razlikuje od zahodnega sveta. Na Zahodu so spolna razmerja zunaj zakonske zveze v teoriji še vedno greli ali vsaj nezaželena, dejansko pa se za zmanjšanje pred- ali zunajzakonskih razmerij ni storilo nič. Morda mediji to še spodbujajo, islam je v nasprotju z »našim svetom« priporočal oziroma še vedno zagovarja natančno določene ukrepe za zmanjšanje skušnjav glede zunajzakonskih razmerij. Prvič, Mohamed jc svetoval vsem ljudem, naj se poročajo, da bi bile lahko njihove naravne potrebe tudi zakonsko in legalno izpolnjene. Drugič, zaradi dovoljene poligamije ni treba, da bi bili v družbi »presežki« nedotaknjenih žensk. Tretjič, po koranu se ženski priporoča, da se v javnih prostorih zakrije, da ne bi vzbujala v moških poželenja. Četrtič, muslimanski način življenja izključuje prijateljstvo med moškimi in ženskami, mešane zabave, ples, uživanje alkohola in drugih poživil, kar le spodbuja zunajzakonska razmerja. Družabno življenje v islamu največkrat poteka v družini, v krogu najbližjih prijateljev (ki so največkrat tudi kakšni daljni sorodniki) ali ločeno med moškimi in ženskami. Petič, spolnost zunaj zakona po islamu ni le greh. ampak tudi zločin, ki se kaznuje po zakonu enako kot kraja ali umor. Za zločin se kaznuje enako, ženske in moške. Glede obleke je predpisano, da lahko muslimanska ženska obleče, kar ji je všeč, vendar le navzočnosti moža ali družine ali v družbi prijateljic. Kadar gre ven ali kadar so zraven moža in družine navzoči še drugi, je zaželeno, da zakrije vse dele telesa, ki bi lahko v moškem vzbudili poželenje. Pri tem je mišljeno, da mora zakriti ženske obline. Velikokrat se nam zdi nesprejemljivo, da ženske v javnosti le malo nastopajo. Vzrok je morda v poudarjanju doma in vezi, ki jih vežejo na dom in družino. Pa tudi v koranu je govor, namenjen Prerokovim ženam, od koder morda ta navada izvira, Bog se namreč obrača k Prerokovim ženam in pravi, da so drugačne kot druge žene. »Nadaljujte z opravljanjem svojih dolžnosti, ne bodite mehke v govoru, da ne bi on. katerega srce vsebuje zlobo, bil opogumljen. Zato izberite primerne besede. Ostajajte v svoji hiši. ne oblačite se neprimerno .... nadaljujte z molitvijo .... bodite pokorne Bogu in njegovemu slu ...« (Koran. 33:32-33}. Ta nagovor jc sicer naslovljen le na prerokove žene in nekateri to tako tudi razumejo. Toda drugi ga interpretirajo kot nagovor vsem muslimanskim ženskam. To mnenje se je zelo razširilo v številnih muslimanskih državah, kjer ženske ostajajo večino časa doma in odhajajo zdoma le z upravičenim razlogom. Toda nekateri mislijo drugače. Še vedno se primerno in spoštljivo obnašajo v družbi žensk, a spoštujejo, da hodijo po svojih opravkih, da se šolajo, izobražujejo, opravljajo določene poklice v zdravstvu, šolstvu, administraciji... V večini muslimanskega sveta je družabnost omejena na družino, na praznovanje v ločenih skupinah ... Toda družinski krog je pri muslimanih zelo širok, povezanost je zelo tesna in gostoljubje tako toplo, da zlahka pozabiš na vse »pomanjkljivosti« in se predaš sproščenemu razpoloženju. Odnos do arabskih feministk V islamskih državah so se pojavile različne usmeritve -šole, ki so različno interpretirale koran. Pojavili so se tudi nesporazumi glede vloge in položaja žensk. Poglavja tz korana in Mohamedovi govori se pogosto prepletajo z različnimi lokalnimi običaji in potrebami. Problem, ki se je pojavil, je izviral iz družinskega zakonika. Ta je del šeriatskega prava in je v večini muslimanskih držav še danes enak. V družinskem zakoniku je vloga ženske drugačna, kot si jo na primer zamišljajo borke za pravice žensk, ki jim je končni cilj ravno osvoboditev odvisnosti od moških. Temeljni problem je tudi v Jordaniji finančna odvisnost, zato nekatere zahtevajo pravico do enakopravnega dela in plačila. Finančna odvisnost je ostala ključno vprašanje. Moški mora preskrbeti družino. To je njegova čast. Če tega ni sposoben, ga skupnost označi kot nesposobnega in družina je kaj hitro lahko ob ugled. Ekonomski položaj pa je povzročil precejšnje pomanjkanje in samo moški težko zmore preživljati številno družino. Tako ni redkost, da se tudi ženske zaposlujejo. Zanimala so me stališča do arabskih feministk. Večina jih nanje gleda negativno. Pravijo, da se oddaljujejo od vere in da imitirajo zahodni svet. Nimajo jih za ženske, temveč jih Glasnik S.fc.ü. 40/1,2 2000, stran 43 TEMA spominjajo na moške. [)og pa je dal ženskam drugačno fizično in mentaino strukturo ravno zato, da smo si različni. Te ženske po njihovem mnenju postajajo "rnožače«. V arabskem svetu deluje veliko organizacij, ki se bojujejo za pravice žensk. Zavzemajo se za različne c% in po tem se tudi med seboj razlikujejo. Nekatere so Prepričane, da so ženske zatirane, ker skušajo biti enake "loškemu in so zato postavljene v nenaravno okolje in Položaj, ki jim odvzema celovitost, spoštovanje in dostojanstvo. Na Zahodu feministke zahtevajo popolno izenačenje spolov, za muslimanske ženske pa je (islamska) družba lls|a. ki si prizadeva za prepoznavanje in priznanje ter spoštovanje. Zavzema se za harmonijo in složnost med spoloma namesto tekmovanja. Prav tako so nekatere Prepričane, da se z imitiranjem »zahodnega« feminizma ženske oddaljujejo od vere in jo napačno razumejo. Zavedajo se podrejenosti žensk in želijo to popraviti. vendar na način, ki mogoče nekoga, za katerega je islam '¿vor te podrejenosti, preseneča. Te islamske feministke nerade razločujejo med žensko in socialno zatiranostjo. ^odpirajo trditev, daje to, kar seje zgodilo ženski, del družbenega procesa, v katerem ni bilo pravih islamskih Principov ali so biii zlorabljeni zaradi moralnega ^uikrota in podkupljene državne oblasti. Njihovo Poslanstvo je pripomoči k islamizaciji. ki se bo zgodila z aktivno soudeležbo na vseh področjih človekovega ZtvUenja. To ni le kite ženskam, naj ostajajo na svojih domovih, ampak pomeni, da bodo tako izboljšale in rekonceplualizirale žensko vlogo v družini (kot matere ln *ene). Ženskam bodo vzbudile občutek vrednosti, Političnega cilja in zaupanje. Ženske niso manjvredne, eni(ko pomembne, le na drugačen način. Zahodni '-miuizem temelji na zahodni miselnosti, ideologiji in vrednotah. Arabski boj žensk temelji na načelih religije, ^Iture in političnih norm arabskega sveta, ki je nigačen od zahodnega. Feministični boji v tem delu Svet;l so največkrat potekali v okviru širših gibanj, od nilcionalnih do protikolonialnih. Njihova funkcija je bila "trditl, okrepiti in pooblastiti žensko. Sočasno z bojem Proti tuji nadvladi se je rodil boj žensk za večjo Participacijo v procesu liberalizacije. Zgodnja 70. leta so 1 lI v znamenju islamističnega prebujenja v arabskem p0tu' v katerem so imele ženske precejšnjo vlogo. nPadnice tega gibanja so izhajale iz srednjih in višjih ojev. bile so mlade, izobražene in poslovno naravnane. ratka. V okviru islamske ideje so bile aktivne pripadnice višjih, izobraženih slojev. Miselnost, da je amsko gibanje konzervativno in nazadnjaško, je J1 " Pač na. Izobražene ženske nosijo tradicionalna amska oblačila, sočasno pa njihova vloga v javnem !Vjenju narašča in je vse vidnejša in vplivnejša na Področju zaposlovanja. Ženska kot mati vi. °8a žene pa je kljub temu še vedno večinoma omejena "lI družino. Najpomembneje je biti mati, vzgojiteljica in gospodinja. PojavUa pa se tudi v vlogi skrbnice tradicije. t°ri!bn0 veliko Vli>8° imaJ° navade, načela in rjdtcionalne družinske vezi med revnejšimi sloji na podeželju in med nomadi. Težke življenjske razmere v mestu so zahtevale, da se je družina zmanjšala na nuklearno družino, a ljudje še vedno razmišljajo v skladu z načeli razširjene družine. Med revnimi sloji na podeželju je želja po velikem številu sinov še vedno realna ekonomska potreba (otroško delo na polju je še vedno potrebno). Veliko število sinov je tudi vir časti in jamstvo za prihodnost, saj so sinovi dolžni skrbeti za ostarele starše in neporočene, ločene ali ovdovele sestre. Vendar večina ljudi vsaj na zunaj ne kaže več potrebe po moških potomcih in meni, da ji je vseeno, ali je deček ali deklica. Po mojem mnenju se odnos do otrok glede na spol ne razlikuje. Pri tem mislim na izkazovanje ljubezni, ne pa na vzgojo, pri kateri so razlike še vedno pomembne. Sinovi namreč tudi pomenijo ohranitev družinskega imena. In zakaj so sinovi tako pomembni za družino? Jordanska družinska struktura temelji na patriarhalnih odnosih. Moški vzdržujejo družino glede na hierarhijo, ki se določa po starosti. Najstarejši moški najpogosteje sprejema odločitve za vso družino in mu vsi tudi izkazujejo spoštovanje. Po tradiciji so moški odgovorni za družino. Finančno podpirajo ostarele starše, neporočene, vdove ali ločene ženske sorodnice. Odgovorni so za družinske dohodke, blaginjo in vire družbenega prestiža staršev. Ko se starejši sinovi poročijo in si ustvarijo družino, sčasoma prevzamejo očetovo vlogo. Sedaj ni več oče tisti, ki sprejema odločitve v imenu družine, temveč starejši sin, ki je medtem žc pridobil njeno zaupanje. Prevzame veliko odgovornost, saj mora delovati v dobro vse družine. Pri tem ima sicer proste roke, deluje po svojem prepričanju, kaj je dobro in kaj je slabo za družino. Seveda mora upoštevali islamske zakone, ki pa jih radi po svoje interpretirajo in drugače razumejo. Vendar se je začelo zaradi izobraževanja žensk in njihovega vključevanja v ekonomske dejavnosti spreminjati tudi to področje. V marsikateri družini so morali privoliti, da bodo tudi ženske aktivno sodelovale pri družinskem proračunu, čeprav jim to večinoma ni všeč, saj ima ženska še eno odgovornost več. Pojavlja se tudi bojazen, da bodo zanemarile prvotno dolžnost žene in matere. Leta 1976 je v Jordaniji potekala raziskava o plodnosti, ki je pokazala, da si tudi matere bolj želijo sinove, ki predstavljajo večjo ekonomsko ugodnost, čeprav je v družini enako število hčera in sinov. Sinovi so zaželeni predvsem zaradi ekonomskih razlogov. Na drugi strani pa so deklice zaželene zaradi obveznosti, ki jih imajo v zvezi z domačimi opravili in skrbjo za mlajše brate in sestre, kar razbremeni mater. Trideset let kasneje so rezultati podobne raziskave pokazali, da ne delajo več bistvenih razlik med novorojenci. Vse oblike patriarhalne družbe negativno vplivajo na status žensk. Novejši podatki pa kažejo na spremembe tudi v odnosu do otrok. Jasno je. da jih drugače vzgajajo, saj imajo v prihodnosti različne vloge. S spremembami, ki temeljijo na naraščajoči izobrazbi, ekonomski aktivnosti in nuklearni družini, se izboljšuje tudi položaj žensk v družbi. Razmere se spreminjajo predvsem zaradi vse bolj razvijajočega se šolstva. Tudi ljudje na podeželju so spoznali, da je šolanje deklic potrebno. G'asnik S.E.D, 40/1.2 2000, stran 45 TEMA S.E.D. družbi in njihove sposobnosti, da učinkovito vplivajo in Pripomorejo k družbenemu razvoju in socialnim 'nspiracijam vseh Jordan cev. '»da ti ukrepi bodo učinkoviti le. če bodo izboljšali 50'sivo in razvili aktivno kampanjo za opismenjevanje odraslih. O pomembnosti izobraževanja je treba Prepričati zlasti ženske. Izobražene ženske lahko zadovoljijo tudi ekonomske in družbene potrebe. !-eta |97(j je bilo v Jordaniji še vedno 85 odstotkov "«pismenih žensk (v mestu okrog 42 odstotkov, na Podeželju pa 71) in 60 odstotkov nepismenih moških, »o leta 1996. ko sem dobila zadnje podatke, se je stopnja vseh nepismenih zmanjšala na približno 13 "dstotkov. Nepismenost teh 13 odstotkov se nanaša Predvsem na starejše prebivalstvo. Še vedno pa se zanemarja šolanje deklet. Posebno na podeželju in med beduini prevladuje mnenje, da je to manj pomembno, ^r se morajo dekleta naučiti skrbeti za dom in paziti na mlajše člane družine. Zgodaj prevzamejo vlogo varušk m gospodinj. Temu je primerna nepismenost - precej Veeia kot v mestu. V mestih so razmere boljše in večina liiklet pridobi vsaj osnovnošolsko izobrazbo, med beduini pa to sploh ni pravilo, čeprav naj bi bila ta ohveznost. Deklice so v šoli leto ali dve, da se naučijo osnov pisanja in branja, potem pa ostanejo doma in jih prtpravljajo na vlogo matere ter žene. Jordanija ima s 87-odstotno pismenostjo med arabskimi državami najvišjo stopnjo izobrazbe, osnovno šolo pa "biskuje 97 odstotkov otrok. Na voljo imajo tri vrste šol: državne, zasebne in misijonske. Šolanje je obvezno do leta in 70 odstotkov otrok obiskuje državne šole. ÜNRWA (United Nations Relief and Works Agency) v°di Stt|e za begunske otroke. '^obrazba je bila in je še vedno najpomembnejši dejavnik, ki je vplival na socialne spremembe v konzervativni »iransjordanski« družbi, kot so jo "nenovali v preteklosti. Izobrazba je zato mejnik v naPredku in je pogoj današnjih socialnih sprememb v razvijajoči se jordanski družbi. Narašča tudi odstotek v sole vpisanih deklic in se približuje odstotku šolajočih se ant°V. Šolstvo se razvija tudi na podeželju, ne le v ,nestih. Skrb za izobraževanje se je začela v 70. letih, ko Sl Je pokazal razvoj v šolanju mladih, posebej pa je Zrasel odstotek vpisanih šoloobveznih deklic. Vendar tl1 napredek ne pomeni, da v tem procesu transformacije m Problemov. Med najpomembnejšimi je bila prav gotovo stopnja nepismenosti, ki pa sojo zelo zmanjšali P'lv izobraževanja in stopnja izobrazbe moških in žensk se kažeta tudi v stopnji odvisnosti. Raziskava o Vt'ikosti gospodinjstev je pokazala, da so mestna gospodinjstva večja od podeželskih. V 59 odstotkih raziskanih mestnih gospodinjstev živi v družini več kot oseb. Gospodinjstev z več kot 10 člani je 15 odstotkov, s 4 člani pa le 10 odstotkov. Stopnja ^dvisností znaša torej v povprečju 6,3 osebe na enega ^ranitelja v mestnem okolju. Kljub povečanemu izobraževanju žensk pri večini žensk ni najpomembnejši motiv, da bi si s tem olajšale vstop na delovni trg in se zaposlile zunaj doma. temveč da bi sc bolje pripravile na tradicionalno vlogo matere, skrbne gospodinje in razumevajoče žene. Te domneve je Potrdila tudi ustanova Poklicno izobraževanje žensk, ki izobražuje v zvezi z gospodinjskimi opravili, vzgojo otrok in ročnim delom. Z novimi ekonomskimi dejavnostmi v državi, lahko industrijo in komercialnimi posli, predvsem v bančništvu, so se pojavile nove zahteve in velike potrebe po drugačnih poklicih, kot so tajnica, tipkarica. računovodkinja, kpjigovodkinja ... Ustanovljene so bile zasebne institucije, zlasti po prihodu palestinskih beguncev, v katerih organizirajo tečaje in delujejo upravno-komercialne šole. Razmeroma nov pojav v Jordaniji, ki je bil predmet številnih razprav in razmišljanj, je vloga žensk kot zaposlene delovne sile, ki prispeva svoj delež tudi k bruto domačemu proizvodu. Ta vloga vpliva tudi na tradicionalni družinski sistem in pomeni izziv družbeno sprejetim vrednotam in navadam, saj so se z njo pokazale težnje po sprejetju novih vrednot in navad. Pod tem vplivom postajajo tradicionalne nematerialne vrednote manj pomembne, kot so bile nekoč. Materialni cilji so preusmerili življenje ljudi in ga ponekod celo usmerjajo. Ženske so se pojavile tudi skoraj na vseh področjih: zaposlene so v zdravstvu, opravljajo socialne in diplomatske službe, od leta 1971 jih zaposluje tudi policija - prva arabska država, ki je šolala ženske za ta poklic. Na policiji in v vojaških službah imajo enake možnosti in enako plačilo za opravljeno delo kot moški. Prav tako zasedajo položaje na televiziji in radiu, preizkušajo se kol producentke tn nadzornice programov. Novinarstvo je sprva privlačilo ženske le za polovičen delovni čas, ker so bile zaposlene tudi drugje, predvsem kot učiteljice. Jordanske ženske so tudi odvetnice, zdravnice, inženirke (v omejenem številu), ker so odvisne od prostih delovnih mest in izvedljivih delovnih razmer za žensko. Poštne službe sprejemajo ženske predvsem kol račun o vodki nje. Ženske pa prevladujejo v šolstvu. Učiteljica je daieč najbolj razširjen ženski poklic, saj ga opravlja skoraj polovica vseh zaposlenih žensk. Delo in zaposlovanje žensk zunaj doma seje v Jordaniji razmahnilo v začetku 50. let. Med problemi, ki so se v zvezi s leni pojavili, je bil prav gotovo največji odnos med možem in ženo na eni strani ter ženo in sorodniki na drugi strani. Najbolj problematična pa je bila vloga zaposlene ženske same, saj se je naenkrat znašla v položaju, ko je bila prisiljena odigrati več vlog hkrati. Kot žena, mati, delavka in gospodinja ter poleg tega še kol članica skupnosti. Možje so se pritoževali zaradi izgubljene avtoritete, odkar je žena poslala poklicno enakovredna. Problem zaposlovanja žensk lici v strahu moža in družine, da bo na delovnem mestu prišla v slik z drugimi moškimi, kar po njihovem mnenju neizogibno pripelje do nedovoljenega razmerja. Ženska lahko postane preveč svobodna. Družina se boji izgube moči nad njo in tudi nadzor se zmanjša. Kako naj potem še zagotovijo njeno »spodobnost«? 7. naraščanjem števila vpisanih deklet v šole se je Jordanija znašla pred izzivom, ki se nanaša na vlogo spola v družbi, tradicionalne in oblastne vloge, ki jo je imela družina in njeni moški člani. V 70. letih se je v arabskem svetu (tudi v Jordaniji) veliko govorilo o novi vlogi zaposlene ženske. »Ali bi morali ženske spodbujali pri delu zunaj doma? Kaj naj delajo, kaiere poklice naj zavzemajo če se želijo zaposlili? Kako bo to vplivalo na IE! TEMA Glasnik S.E.D. 40/1.2 2000. Siran 46 družino in otroke? Kako daleč naj seže svoboda izbire poklica, kariere in drugega načina življenja? Koliko enakopravnosti naj dejansko uživa?« O tem se je veliko govorilo, spraševalo in preračunavalo v letih, ko so se začele spremembe. Konzervativni krogi so vse te spremembe seveda zavračali ali pa jim nasprotovali. Sodobni reformiSti, naprednejši in tudi zaposleni so jih hitro sprejeli in zapletene družbene potrebe razdelili na skupen prispevek obeh, moškega in ženske, in dopolnili medsebojne aktivnosti v družini in družbi na splošno. Največji pomisleki glede zaposlitve ženske zunaj doma z vidika moškega in ženske so: - Moralni pomisleki, saj obstaja nevarnost in skušnjava, da bi ženska prišla v slik z drugim moškim, kar lahko pripelje do razmerja oziroma slepe zaverovanosti ženske v moškega - slepa zaljubljenost. - Zaposlena dekleta postanejo zelo izbirčna in zahtevnejša pri vprašanjih poroke in v pričakovanjih do moža. - Če poročena ženska dela, s tem zanemarja svoje osnovno delo in tradicionalne dolžnosti: gospodinjstvo in druga hišna opravila. - Ce ima otroke, zanemarja vzgojo in materinsko nego med odsotnostjo z doma. - Zaposlene ženske zunaj doma ogrožajo moški ego, kar bi lahko omajalo moško avtoriteto v družini. - Ženske na drugi strani trdijo, da na željo po delu zunaj doma vplivajo naslednji dejavniki: - Odkar je življenje postalo zahtevnejše in so se povečale potrebe, jih ne more zadovoljiti le to, kar jim omogočajo moški, same pa ostajajo odvisne od moževega zaslužka, - Samska dekleta so zaskrbljena, ker jih morajo oče in bratje preživljati tako dolgo, dokler se ne poročijo. Če se zaposlijo, jim ni treba varčevati za njihove poročne stroške. - Dekletova izobrazba je kol kapitalna naložba, ki jo morajo uporabiti kot njihov prispevek k narodnemu prihodku države. To bi bilo mogoče le pri donosnih -pridobitnih zaposlitvah. Ženske so odvisne od svojega zaslužka in se lahko same preživljajo oziroma povečujejo tudi družinski proračun. S tem tudi olajšajo življenje drugim zaposlenim v družini in pomagajo bratom ter sestram do višje izobrazbe. - Družbene in tehnološke spremembe in sodobni gospodinjski pripomočki zelo pripomorejo k razbremenitvi ženskega dela in jim dopuščajo, da porabijo preostali čas za donosno službo zunaj doma. ■ Zaposlene ženske so bolj praktične v svojih vsakdanjih potrebah - stremijo k temu, da so bolj pazljive pri družinskem proračunu. Zaposlujejo se predvsem samske ženske. Med zaposlenimi ženskami je največji odstotek učiteljic. Strokovnjaki razlagajo, da je vzrok v podobnosti z domačim delom. Tudi tu namreč vzgajajo in poučujejo otroke. Navajajo pa tudi druge razloge, zakaj je ia poklic tako zanimiv za ženske: ■ Zaposlitev v šolstvu je za žensko družbeno sprejemljiva z vidika družine, saj ne dela z moškimi ali prihaja z njimi v stik. - Potrebe po poučevanju so velike, zato potrebujejo kader. - Poročene ženske se odločajo za ia poklic zaradi fleksibilnosti delavnika, kar jim omogoča razdelitev obveznosti med domačim delom in delovnimi obveznostmi. Prav tako so privlačne trimesečne poletne počitnice, ko se lahko poročene ženske posvetijo predvsem družini, - Najpomembnejši za izbiro tega poklica pa naj bi bi! sklep ministrstva za izobraževanje, da so ženske upravičene do enake plače za enako kvalifikacijo in delo kot moški. Med motivi za zaposlitev zunaj doma se je kot najmočnejši pojavil ekonomski motiv, posebej med samskimi ženskami, ki imajo nepreskrbljene brate in sestre. Ženske, ki so delale pred poroko, pogosto ostanejo v službi in finančno podpirajo izobraževanje bratov in sester (v soglasju z možem). V raziskavi o motivih, ki so spodbudili ženske, da so se zaposlile, so našteti: - finančni razlogi; - izrabiti možnosti, ki jim jih ponuja njihova izobrazba; - izraba prostega časa; - občutek koristnosti; - ekonomska in osebna neodvisnost. Večinoma so zaposlene mlade ženske. Več je samskih kot poročenih. Večino zaposlenih mater skrbi, kaj se dogaja z otroki med njihovo odsotnostjo. Bojijo se. da bo to na njih pustilo psihične posledice. Dr. Nassir z oddelka za sociologijo na univerzi v Amanuje raziskoval navade in način razmišljanja med zaposlenimi delavkami ter to, kako želijo vplivati na mlajšo generacijo (na hčerke) in kakšen poklic želijo, da bi te opravljale. Petnajst odstotkov si želi, da bi opravljali učiteljski poklic ali kakšno državno službo - tajnice v administraciji. Zanimivo je, da precej zaposlenih mater ne želi vplivati na izbiro poklica svoje hčere. Želijo, da bi se lahko same odločale, brez pritiska. To kaže. da ženske, ki delajo zunaj doma, začnejo razmišljati bolj praktično v zvezi s svojo družino. Raziskava, ki so jo opravili na začetku 70. let. je pokazala, da bolj ko so ženske izobražene, večji občutek imajo, da je delo njihova naravna dolžnost in pravica. Manj izobražene pa menijo, daje delo njihova družbena dolžnost. Potrdile so tudi, da je zaposlena ženska zaradi samozavesti in neodvisnosti pri izbiri dela manj odvisna od družinskih stališč in navad. Mnogokrat jo spodbujajo ali odvračajo od tega, a je svobodna pri svojih odločitvah. V več kot 80 odstotkih je bila zaposlitev njena lastna odločitev. Največja ovira je strah za otroke, ko so ženske na delu, in varstvo, medlem ko so zdoma. Ustanovljeni so bili zavodi, vrtci, ki temeljijo na zasebnih pobudah in prostovoljnem delu. To je ena od posledic socialnih sprememb, ki so ustvarile nuklearno družino namesto prejšnje, razširjene. Pri vprašanju, kako so moški reagirali na spremembo, jih je več kot polovica odgovorila, da so bili proli. 96 odstotkov žensk je opisalo odnos v zakonu kot partnerski in 4 odstotke kot avtoritarni. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da ženske, ki so prepričane, da je delo njihova naravna pravica, menijo, da so uspešnejše na delovnem mestu. Spremembe v družbi, vrednotah in navadah omogočajo nove vrednote in odnose, ki temeljijo na medsebojnem Glasnik S.E.O. 40/1,2 2000. stran 47 TEMA Si.D. razumevanju in delitvi obveznosti ter posameznikovih ylog v družbi. Država se spopada predvsem s problemi beguncev v državi, ki so omejeni na določen teritorij, saj je le 13 Odstotkov vsega ozemlja obdelovalne zemlje, preostalo Je nerodovitno in puščava. ^ ustavi in zakonu o delu so določeni pogoji za žensko delo. Prepovedano je nočno delo. Ženski naj bi ikonsko zagotovili odškodnino - zavarovanje, če se po Poroki odpove delu. Zelo vidno je delovanje žensk v prostovoljnih službah, zlasti na podeželju v zvezi z izboljšanjem razmer za 'zobraževanjc odraslih in otrok. Oživljajo različne oblike tradicionalne obrti in dejavnosti, kot so tkanie. drobno bombažna industrija, pridelovanje in konzerviranje sadja lcr zelenjave, izdelavo za lokalni trg. Pri tem jih Podpirajo vladni organi. ^ Jordaniji živi 70 odstotkov prebivalstva v mestih in 30 »a podeželju. Za moške velja, daje razporeditev delovne si'e približno enaka v mestih in na podeželju, za ženske Pa. da jc večja koncentracija ženske delovne sile v lllestih. Na podeželju je večina žensk vključenih v kmetijske aktivnosti, vendar iega ne upoštevajo kot Zaposlitev. Največja koncentracija zaposlovanja jc v Amanu. Z a rt] i Irbidu. treh največjih jordanskih mestih. ^ bolj izobraženih slojih so zaradi ekonomskega pritiska h°U odprti in pripravljeni sprejeti novi vzorec, ki dovoljuje moškim, da sprejmejo zaposlovanje žensk, 'dodatna plača veliko pripomore k življenjskemu standardu. Majhna zastopanost žensk med delovno silo Je mogoča zaradi praznoverja, družbenih predsodkov in stališča žensk samih do dela in družbene odvisnosti. ' 0vPrečnu jordanska družina šteje 7,4 člana. Raziskave s° Pokazale, da večja ko jc družina, večja je možnost ^nskega in moškega zaposlovanja. Skoraj polovica zaposlenih žensk in moških prihaja iz gospodinjstev, ki Sleje od 6-9 članov. odstotka zaposlenih žensk jc samskih, samskih zaposlenih moških pa 38.9 odstotka. Poročenih iaPoslenih žensk je 27,1 odstotka. Največji delež zaposlenih žensk spada v starostno skupino 20 - 24 let j40,7 odstotka), eta 1995 jc delež ženskega dela narasel na 16 odstotkov eta 1979 je znašal 7 odstotkov). V zadnjem desetletju S(1 vidne spremembe tudi na področju visokega izobraževanja. 32 odstotkov vseh študentov je ženskega spola, n podatki ne zajemajo jordanskih študentov v ^iini. kjer prevladujejo moški. "udarila bi problem brezposelnosti žensk, s katero se Srečujejo tiste, ki se želijo zaposliti. Leta 1987 je bil nezaposlenih žensk 27 odstotkov, moških pa 13