Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 4il Din — nedeljska izduja celoletno yb Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za inserate; ■Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39,011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva (>. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondcljka in dneva po prazniku EaaSTSiŽiSiit^iSžS^j Katolicizem in socializem Mnogo pozornosti je vzbudil v svetu oni del Pijeve okrožnice »Quadragesimp anno«-, ki govori o razvoju v socializmu v zadnjih 40 letih. Papež sc namreč v leni delu dotakne vprašanja verskega, oziroma krščanskega socializma, ki v povojnih letih vedno znova vzbuja debate in polemike med katoličani. Sv. oče ugotavlja, da socializem kot tak slejkoprej vztraja na svojih znanih protikrščanskih osnovah. Vendar pa se je v teku desellelij v njem jasno izoblikovalo dvoje določenih in v sebi zaokroženih gibanj: komunizem in zmernejša smer socializma. Teoretične in praktične zahteve komunizma so znane: oster razredni boj in odprava lastnine. Svojega cilja ne zasleduje postopoma in ovinkar-sko, ampak naravnost z revolucijo, ki jo izvaja z brutalno silo in nečloveško Irdostjo, kar v obilici kažejo metode sovjetskih boljševikov. Komunistični socializem je odkrit in neizprosen sovražnik Cerkve in vsega nadnaravnega. Vse lo je zadosti znano. Zalo jiapež z največjo bridkostjo v srcu izraža začudenje nad brezskrbnostjo, s katero svet gleda boljševiško početje. Najstrožje pa tudi obsoja postopanje gospodarsko odločujočih člniteljev, ki vzdržujejo sedanje nezdrave socialne razmere in jih ne zboljšujejo, čeprav bi morali vedeli, da je socialna krivičnost najbolj nevarno nelivo za socialne revolucije. Zmernejši socializem ne uporablja nasilnih sredstev in v splošnem tudi ne zahteva razlastitve. Preplašili so ga komunisti, ki so praktično in do kraja izvedli socialistične nauke. Ima v svojem programu nekaj točk. katerim tudi s krščanskega vidika ni kaj oporekati. Tako se tudi .krščanska socialna reforma zavzema za socializacijo gotovih pori jet i j, katere družba more bolje upravljati kakor posameznik in ki so že po svojem namenu javnopravnega značaja. Toda lo ni nikaka specifično socialistična zahteva. Vendar je nekakšna sprememba na zmerno v socialističnem taboru, čeprav se v prvi vrsti tiče le okrutnega razrednega boja in odprave zasebne lastnine. Radi uvidevnejše taktike socialističnih voditeljev — pravi papež — so nekateri v katoliških krogih načeli vprašanje, če ne bi kazalo nekaj od-krhnili ludi od katoliških načel in priti socializmu naproti, da se lako rekoč srečata na pol pola. Ta in oni se ziblje v nadi, da bo tako mogoče pritegnili socialiste k nam. Varljivo upanje! Kdor hoče v krogih socializma delali kot apostol, mora krščansko resnico v polnem obsegu odkrito in pošteno izpovedali in se ne sme spuščati v nobeno I>olovičnrslvo. Kdor hoče biti pravi oznanitelj evangelija, naj socialistom predvsem pokaže, da se vse njihove zahteve — v kolikor so pravične — dajo iz načel krščanske vere mnogo bolje utemeljili in da jih more krščanska ljubezen vse bol j. učinkovito sprovesli v življenje . Papež skratka poudarja načelo, da je učinkovito socialno delo in temeljita družabna reforma le lam mogoča, kjer ima podlago v krščanski pravičnosti in ljubezni. Kar pa se socializma tiče, je morda ros omilil svoje stališče v vprašanju razrednega boja in zasebne lastnine. Toda dosedaj ni spremenil znanega veri sovražnega zadržanja. Zato pravi papež, do odgovarja vsem tistim, ki so se v zadnjem času glede odnosa med katolicizmom iu socializmom obrnili do njega in željno čakajo odločitve, sledečo: »Čeprav je socializem glede razrednega boja in lastninske pravice zavzel pravičnejše stališče, ostaja vendarle po svojem nauku, zgodovinskem razvoju in kot pokret še vedno nezdružljiv z naukom katoliške Cerkve, ker bi sicer moral prenehati bili socializem. Nasprotstvn med socialističnim in krščanskim družabnim pojmovanjem jc nepremostljivo.« Krščanski nauk nas uči, da je Bog človeka ustvaril, mu dal socialno naravo in ga [»stavil v družbo, da živi pod oblastjo, ki ima svoj izvor v Bogu, da razvija vse zmožnosti v slavo in čast Stvarnika, da vestno vrši dolžnosti svojega poklica, naj si že bodo kakršnekoli, ter si s tem zagotovi svojo časno in večno srečo. Nasprotno socializem ne prizna tega vzvišenega namena poedinen in družbe, tuje in u je vsako tako pojmovanje, ker ima po njegovih naukih družba le la namen, da zadosti sama sebi. SoclMlzem ima pred očini le inaterielno cilje. I/, gospodarske skušnje, da urejena delilev dela vrže večjo proizvodnjo kakor raztreseni napori po-samezhikov, so socialisti postavili načelo, da mora biti gospodarstvo socializirano. Radi lega zgolj go-spedarskega eksperimenta naj bi bili ljudje čislo izročeni In predani družbi. Pri tem pn se dela velika pogrefika, da se radi nekoliko uspešnejše preskrbe z zemeljskimi dobrinami človeku jemljejo mnogo večje in dragocenejše človečanske dobrine in pravice, tako celo njegova svoboda. Socialisti si torej po eni slrani zamišljajo takšno človeško družbo. ki je brez hudega nasilja ni mogoče tie ustvarili ne obdržali — a ji po drugi plati umiSljajo svobodo brez sleherne socialne avtoritete. V resnici pa prave avtoritete ni moči zgradili na kako zgolj gospodarsko koristnost; ona poteka edinole iz Boga, ki je Stvarnik in zadnji cilj vseh stvari. Poleni ko eneiklika s tema dvema dokazoma motivira odklonitev socializma, poudari še enkrat nezdružljivost obeli svetovnih nazorov. »Čeprav ob-soga socializem del resnice — kakor vsaka zmota, česar papeži ludi nikdar niso tajili — ima vendarle za osnovo svojsko družabno pojmovanje, ki je v nasprotju s pravim krščanskim naziranjom. Verski socializem, krščanski socializem sla nasprotstvi v samem sebi. Ni mogoče biti istočasno dober katolik in resničen socialist.« S to dalekoscžno ugotovitvijo pa sv. oče uika- Evropa odgovarja Ameriki Francija se bo uprla ameriškemu predlogu, ako Nemčija ne da garancij Pariz, 23. jun. Ig. Po štiriurni seji je francoski kabinet prekinil posvetovanje o Hooverjevi ponudbi. Seja se je prekinila do jutri. Na jutrišnji seji bodo končno določili francoski odgovor na ameriški predlog. Na današnji seji ministrskega sveta se je Briand predvsem branil očitka, da se je francoska diplomacija in zunanji urad pustil presenetiti po dogodkih. V resnici pa je bil o ameriškem predlogu uradno obveščen francoski poslanik Claudel prav tako zgodaj kakor drugi diplomati, toda Hoo-ver je bil tedaj že vezan na svoj predlog. Nato sla poročala finančni minister Flandin in proračunski minister Pietri o posledicah Hooverjevega predloga za francoske finance. Sledila je debata, v kateri se je jasno izrazila bojazen, da ne bi po enoletnem moratoriju prišlo do trajne odgoditve reparacijskih plačil. Da bi se Francija proti temu zavarovala, naj se zahtevajo jamstva, ia sicer nc vojaška, temveč gospodarska. Tako se je predlagalo, ali lic bi bilo mogoče zahtevati, da bi jamčila nemška velika industrija ali pa dohodki nemške državne pošte v kakršnikoli obliki, da bo Nemčija po enem letu moratorija zopet začela plačevati. V VVashingtonu skušajo ua prijateljski način dokazali Francozom, da Hooverjev predlog za Francoze ai neugodnejši, kakor bi bil samo Voungov moratorij. Državni podtajnik v ameriškem finančnem ministrstvu Mili je predložil trgovinskemu atašeju francoskega poslaništva dva seznama, da jih pošlje v Pariz, iz katerih izhaja |>o številkah jasno, kakšne posledice bi imel Hooverjev moratorij za Francijo in kakšna bi bila situacija, če bi Francija odklonila Hooverjev načrt. Ta ameriški seznam naglaša posebno, da bi v primeru samo delnega moratorija morala Francija plačati drugim upnicam rezervna plačila, in naglaša dalje, da bi odklonilno stališče Francije moralo škodovati njenemu kreditu, ravno tako, kakor bi poseben nemški moratorij uničil nemški kredit. Američani cenijo zgubo, ki bi jo morala pretrpeti Francija po Hcoverjevem načrtu, na 00 milijonov dolarje*'. Med tem časom pa francoski finančni eksperti neprestano skušajo dognati, kakšna bi bila natančna tehnična izvršitev Hooverjevega načrta. Rezultat bodo še danes predložili ministrskemu predsedniku Lavalu. da bo služil kol podlaga za jutrišnjo odločitev kabineta. Ob začetku današnjo popoldanske seje poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Laval na hodnikih, da se ne more izvršiti nobena sprememba Voungovoga načrta, nc da lii je prej odobrit francoski parlament. Odjeh v Ameriki No« vork. 23. jun. tg. Posledice Hooverjeve akcije so se pokazale na vseh borzah, tudi na produktivnih borzah. Prirastek vrednosti efektov na efektnih in produktnih borzah v ponedeljek je znašal za ameriško narodno premoženje več kot milijardo dolarjev. Po tem nezaslišanem začetku zahtevajo listi, da ameriška vlada ne sme pustiti, da ostane vse samo pri tem moratoriju, temveč da mora izkoristiti prosto leto za to, da začne mednarodna pogajanja o problemu dolgov sploh. O včerajšnjem sestanku francoskega poslanika s Stim-sononi se čuje, da veruje Washington slej ko prej na dober uspeh akcije. Stimson, ki je bil že pripravljen tia pot v Evropo, je izjavil, da se more odpeljati še le i>olem, ko bodo predlog o moratoriju sprejele vse države. Pritisk na Francijo London. 23. junija. Ig. Vsi angleški lisli apelirajo soglasno na Francijo, da bi vendar bila prijaznejša nasproti Hooverjevemu načrtu. I)aily Herald izjavlja: Ce bi Francija Hooverjev predlog u propast ila. bo ves svet obsojal njeno postopanje. Liberalni j-Ne\vs Cronicle-c izjavljajo, da so dozdevne francoske žrtve samo navidezne. Razglasitev nemškega moratorija bi pomenila konec vseh plačil. Francija bi iz. svojega novo poživljenega gospodarstva pridobila več, kakor bi sedaj zgubila na papirju. Times opozarjajo na veliko politično vznemirjenje na svetu, ki ga neprestano redi rastoča gospodarska kriza. Brez gospodarske valnosti ne more nastopili politična stabilnost. Konserva tivna Morning Post priznava, ila je za Francijo j težko, odreči se 20 milijonom funtov iz nezavarovanih letnih plačil. Vendar pa bo Hoover aint* riško javnost za svoj načrt pridobil šele tedaj, če bodo vse države pripravljene, prevzeti nase vse žrtve. Izjalovljenje Hooverjevega načrta pa bi tudi Francijo potegnilo v splošni polom in zahtevalo več žrtev, kakor jih je sedaj. Zopet Briand Pariš, 23. junija. AA. Vedno bolj jasno postaja, da bo imel Hoovrov predlog v notranje-političnem položaju Francije velike posledice. Bri a u(l o i: položaj se je precej poslabšal, ker mu po-1 ti i ki očitajo, tla jr l)ita rlatla po zadnjih dogodkih presenečena in tla ni ničesar vedrin, kuj Hoover pripravlja. I zbornici jr bilo vloženih o tej zadevi mnotjo interpelacij. Debata o Hoovrovem predlogu bo bržčas zelo burna. Danes je razpravljal o Hoovrovem predlogu ministrski svet. francosko časopisje pou 'irja, da bi Francija finančno zelo trpela, če bi predlagani moratorij neizpreinenjen slopil v veljavo. Program avstrijske vlade Najdragocenejša naloga: bratsfeo prijateljstvo z Nemčijo Dunaj, 23. jun. tg. V avstrijskem narodnem svetu je danes novi zvezni kancler dr. Buresch podal izjavo, ki je bila zelo zmerna, in se ie opazilo, da je vlada pripravljena na sporazum z opozicijo. Poudarjal je posebno potrebo ravnotežja v proračunu spričo pojavljajoče se tendence po zmanjšanju državnih dohodkov. Treba bo žrtvovati in vlada hoče pravično te žrtve razdeliti. Vlada koče popolnoma izvesti zavarovanje proti brezposelnosti, starosti in invalidnosti, kakor tudi energično preurediti upravo. Ravno tako gleda na to, da sc konsolidira avstrijski Credit-Anstalt, ne da bi sc vlada pri tem prehitela. Ugotoviti hoče vse one osebe, ki so zakrivile polom Credit-Anstalta. Zunanja politika Bureschevega kabineta pa temelji na mednarodnih pogodbah in na etičnih, geografič-nih, gospodarskih in političnih predpogojih. Vlada hoče skrbno vzdrževati odnošaje z vsemi državami, posebno pa s sosednimi državami. Najdragocenejši del zunanje politike novega kabineta pa bo Slovo poljskega poslanika Belgrad, 23. jul. I. Kakor smo žc s\oj čas poročali, jc tuk. poljski poslanik g. Vladimir 13111 > i 11 s k i jjostin Ijcn /a poslanika v Haagu. kamor odpotuje žc prihodnje dni. Bubinski je danes priredil predstm nikotn jugoslovanskega časopisju poslovilno čajanko, nu kateri jih jc pozdrn\il ter sc zahvalil s sledečim nagovorom: Vašo domovino bom vedno smatral zn največjo dobrolnico svojega življenja. Ljubeznivost, na katero sem vedno lahko računal, iskrenost in prijateljstvo, s katerim sem bil sprejet, ter izredni uspehi naporov Vašega jugoslovanskega naroda, vse to skupaj jc ustvarilo najlepše spomine. Izražam upanje, du bo naše '-letno skupno delovanje od velike koristi.« Poslaniku Babinskeinu jc nuto odgovoril v imenu jugoslovanskega časnikarskega /druženja predsednik g. Krtine Smodej. On .sc jc \ svojem govoru zalivu lil g. poslaniku za veliko ljubeznivost, s katero je \edno sprejemal čnsui-karje \ svojem domu. Naglasil je moderno di- plomacijo, ki ve in zna ceniti vlogo časopisju \ mednarodnem življenju. Jugoslovansko časopisje želi g. poslaniku tudi na novem položaju toliko uspehov, kolikor jih jc imel s svojim iskrenim sodelovali jeni s časnikarji v Jugoslti-\ i ji. V razgovoru .s časnikarjem se je g. poslanik izrazil: Trudil sem se. da spoznani Vašo državo temeljito in vsestransko, in sem v leni tudi v glavnem uspel za čas svojih potovanj na vseh krajih Vaše prelepe domovine. Vaša država ima posebno, kar se tiče turizma, veliko bodočnost. Kraljevina Jugoslavija je ena najlepših držav v Evropi. Delal sem na zbližanju med kraljevino Jugoslavijo in Poljsko na kulturnem polju in dosegel znatne uspehe. Trgovinska [»godba med obema državama, dopolnjena 1. 1030., daje formalen okvir intenzivnejše izmenjave blaga in ni nobenega dvoma, da se bodo trgovske zveze vedno boli opravljale in razvijale, kakor bodo zahtevali naši skujmi interesi. kor noče, da bi se delala krivica in bi se s prstom kazalo na tiste katolike, ki so socialno čuteči v socializmu iskali rešitve sodobnim socialnim nepri-likam. Lepo pravi: »Ce hi jih vprašali, zakaj ste (jakaj zašli, kar slišim, kako hi mi mnogi odgovarjali: Cerkev in cerkveno misleči so držali z mogotci, niso se pa pobrigali za delavca ili niso se zanj zavzeli. Zato so se delavci morali združiti v socializmu in vzeti sami svojo stvar v roke! Iiodi Bogu položeno, častiti bratje, res so bili krogi in so celo še danes, ki se proglašajo za katoličane, pa so komaj spomnijo vzvišene postave pravičnosti in ljubezni, ki ne zahteva od nas le tega, da slehernemu damo. kar inu gre, temveč da pomagamo svojemu bratu, ki je v potrebi, kakor samemu Kristusu. Ki so radi hlepenja po dobičku, kar je še hujše, ne boje zatirali delavcev, šle več: so celo med njimi, ki vero naravnost izrabljajo in se je poslužujejo kot pretveze, da pod njenim plaščem skrivajo svoje krivično ravnanje in se skušajo odtegniti pravičnim delavskim zahtevani. Nikdar ue borno opustili, ožigosati tako ravnanje. Kajti Ic-li nosijo krivdo, da je mogel pasti na Cerkev zmotni videz in sunmičenjc, kakor d» ščiti posedujoče sloje in da stoji brezbrižno nasproti trpljenju bednih in brezpravnih. Celo cerkvena zgodovina priča, kako lažnjiv je la videz in krivično tako suniničonje. Ce kaj, mora vsaj ta okrožnica vsemu svetu pokazali, kako bridka krivica se godi Cerkvi iu kako lažn j i vo se jo natolcujc. Ta znameniti del okrožnice zaključuje poziv vsem vernikom, ki stoje v vrstah socializma, naj se zopet vrnejo nazaj k Cerkvi in naj v njenih vrstah delajo po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni na obnovi človeške družbe. Okrožnica »Quadragesiino anno potegne zopet enkrat najodločnejšo in vsem vidno črto-ločnico med dvoma svetovnima nazoroma: socializmom -in krščanstvom, ki naj služi vernikom v orientacijo pri njihovem krščansko-soeialnem delu. bratsko prijateljstvo z Nemčijo. Glede načrta ca rinske unije sc kancler ni izjavil obširno. Naglašal je posebno že sklenjena trgovinska pogajanja z Madjarsko, skorajšnje končanje pogajanj z Jugoslavijo in Italijo, in še nezaključena pogajanja Češkoslovaško in Romunijo. Svoj govor je zaključil s toplo zahvalo predsedniku Hooverju za njegovo poslanico, ki obeta ludi Avstriji rešitev. Predsednik vlade na oddihu Belgrad, 23. jun. AA. Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje zadeve, armijski general Peler Zivkovič, je odpotoval snoči z brzo-vlakom v kopališče Teslič, kjer bo ostal nekoliko časa. Iz učiteljske službe Belgrad, 23. jun. 1. Kontruktualni učitelji in učiteljice ter dnevničarji so prevedeni za stalne učitelje, po novem uradniškem zakonu od 1. april« 1. 1930. Za enkrat so prevedeni sledeči: Zein Berta, Murska Sobota in Konglot Josip iz Murske Sobote, Valentič Milica iz Sv. Florjana pri Murski Soboti, Hvala Anton iz Čuzme pri Školji l.oki Čermolj Viktor iz Prevorja. Trobec Sabina iz Koprivnice, Phora Drago, Planina, Samsa Marija, Škofja Loka, Zega Nikolina, Dol pri Ljubljani, Silvester Gregor, Ljubljana, Plais Franc, Čabar, Tol-stovršnik Ljudmila, Sv. Andraž, Mlckuš Franc, Globoko, Moravec Ivan, Sv. Primož, Krapša Josip, Sv. Trojica, Eržen Franc, Banjaluka, Sancin Anton, Dobrovnik, Vojska Terezija, Prepelovo. Na novo so postavljeni učitelji oz. učiteljice pripravniki po novem zakonu: Pavičič Marjan za učitelja v Zavrču pri Ptuju, Dobič Ivan v Črni pri Prevaljah, Drnač Jakob v Globokem pri Brežicah, llija Lukič v Prelogu Napredovali so iz 5. v 4. skupino: Stopar Josip v Mariboru, Zupančič F., Stara Gora, Zopančir Dragotin, Št. Vid pri Slov. Gradcu, Budec Kata rina, Mežica, Ozimec Avrclija, Selo pri Žumbergu Mercina Danica, Stična na Dolenjskem. Iz 4. v 3. skupino II. kategorije so napredovali: Obran Marija. Sevnica na Dravi, Tomažič Božidar, Šmarje. Macard Rudolf, Šoštanj, Zabernik Ida, Nemška vas pri Trebnjem, Šušteršič Franci ška, Gornji grad, Šod Vida. Ljubljana, Orač Olga Kočevska reka, Strah-Zupančič Leopoldina. Velik. Podlog pri Krškem. Dunajska vremen, naporni: Začasno bo moč n oje oblačno s krajevnimi nevihtami, hladnejše vreme pa ne bo dolgo trajalo. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalne in zmerno toplo. Majdica hoče pomagati. Mamica pere perilo in mala Majdica ji hoče pomagati; mamica sc pa smehlja „Nc potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati.Vzamem Schichfov Radion in on pere sam". Noto čita Majdica skupaj z mamico lepe Radion-pravljice. SCHICHTOV RADIO PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA / RAVNATELJSTVO IN URADN1ŠTVO TRBOVELJSKE naznanja, da je gospod PREMOGOKOPNE DRUŽBE Božidar Rovan šef fakturnega oddelka Trboveljske premogokopne družbe danes po dolgem in mukapolnem trpljenju umrl. Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 25. junija ob pol 6 popoldne mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Nadvse zaslužnega uradnika in dragega, dobrega tovariša ohranimo v trajnem najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 23. junija 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, MALE Vsaka drobna vrstlcn l-SO Din aU vsaka besedo SO par. Najmanjši oglas n 5 Din. Uglasi nad devet vrstic sc računajo vlit.. Za odgovor znamko 1 Na vpraianla brca znamke ne odgovar|nmo! Vajenca za čevljarsko obrt, poštenih staršev in pridnega, z vso oskrbo v hiši sprejme Aug. Jeglič, Radeče. StarejSa gospa išče lepo solnčno sobo s hrano in postrežbo pri dobri družini. - Ponudbe pod zn. »M« št. 7103 na upravo »Slovenca«. IV Pisarniška moč že nekoliko, prakse išče službo za takoj. Ponudbe na upravo pod »Vestna« št. 7076. Kuharica gospodinja, srednjih let, /ajena vseh gospodinjskih del in živinoreje išče mesta v župnišču. Nastop takoj. Ponudbe pod »Ku-harica« št. 7151. Mlad trg. pomočnik mešane stroke želi mesta ^trgovino. Nastopi lahko 'akoj. Naslov pove upr. lista pod št. 7065. Mladenič rtar 30 let, marljiv in ivest, vajen vseh polskih, vrtnarskih in hišnih poslov — išče službe pri dobri družini. Naslov v v upravi pod št. 7186. Službodobe Vajenka ki je dovršila meščansko šolo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, iz boljše hiše, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovini mešanega blaga V. Zottl, Vojnik pri Celju. Fant vešč vsakega kmetskega dela, iz poštene hiše, dobi :akoj službo hlapca v župnišču. — Vinagora, p. Desinič, Hrvatsko. Sprejmem pomočnike dobrega pleskarskega in dva dobra slikarska. Alojzij Valantič, Novo-mesto. Učenca s prim. šolsko izobrazbo, v starosti 14—16 let, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovino z mešan, blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove uprava pod št. 6969. Sto oseb in še več lahko dobi zaslužek z obiskom privatnih strank. Za vzorec in pojasnilo pošljite Din 4 znamkah na M. Vrabič, Ptuj 33. Dobra gostilna in trgovina v mestu, dobra trgovina in gostilna s 7 orali zemlje na deželi, krasna hiša in lepa vila Celju, ter vila v Laškem, obstoječa iz 6 sob, vrtom, za 135.000 Din naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju. Suhe gobe kupuje po najvišji ceni tvrdka Peter Šetina, Radeče. — Ponudite po-vzorčeno. Vajenca (prejme — knjigoveznica Lerh v Radovljici. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prosoeiu št. 16 zastonj. Pišite ponjl Sobica se odda v Mariboru -Magdalenska ul. 38. Trgovina pripravna za začetnika se odda v najem na prometnem kraju v dravski banovini. Potreben kapital za prevzem blaga Din 20.000. Naslov se izve pri upravi pod št. 7177. Prodam 5 sedež, avto znamke »Ford« za 8.000 Din. Odobren za avtotaxi. Naslov v upravi lista pod št. 7153. Jedilnica spalnica z eno posteljo, 1 pokrita postelja za služ-! kinjo, miza i. dr. se proda. Ogleda se Pogačarjev trg 3/III desno. Puhasto perje čisto čobaoo po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica perja. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«. Ljubljana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr. Srebrne krone staro zlato in srebro' kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Pljuča! Pljučne bolezni zdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenanstalt) Se-čovo, železniška postaja Rogaška Slatina. - Udobnost, prvorazrednol Prospekti! Pozor gostilničarji! Domače salame, prizna- Za odvado pijančevanja stane Avi-nal 235 Din. Nikoprost za odvado kajenja pa 76 Din.. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana, Kolodvorska 3. Posteljne mreže izdeluje najceneje le Alojz Andlovic, Komenskega 34 (nasproti šole na Ledini). V popravilo se sprejemajo vse vrste: na lesenih in železnih okvirjih. Takojšnja postrežba. Modroce vrhne iz la afrika močno blado Din 240 — otomani Din 550"— mreže - postelme odeje -žimo - cvilh najcenejše kupite pri Rudoli Sever Ljubljana. Marijin trg 2 Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Tvrdka A. VOLK l.lnbllana. Rešile« cesta 24. nndi na|crneje nt »rste Dienifno moko tn drnee mlevtke izdelke. Zahtevajte ceniki Priporoča se domači naravni Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6 Elektropodjetje i). ARHAR Celovška cesta 80 Sp. Šiška prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji Jamči se za solidno delo in nizke cene. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. tvrdke »MALINA « u. z o. z« Ljubljana VII Medvedova c. 4. Jnseraii v-Slovencu* Jrnajo največji uspeh: Kopalne obleke ne najboljše, in polno- od 45 Din naprej Vam masten polemendolski sir nudi »LUNA«, Maribor, nudi I. Buzzolini, Lingar- ' Aleksandrova cesta 19. jeva ulica. Poštna naročila točna. Plačilna natakarica prvovrstna, z znanjem nemščine in zmožna kavcije, se išče za takoj. — Le prvovrstne moči naj se zglasijo v gostilni Košak, Ljubljana, Krekov trg 11. jaKTd-f H GO ^ •«-• nO ®3§0 tj n^la a^K) Sta0 ^ co Q co S, a I 55 I o Q d N N S g > .5 0) ° > . -C > 5 CJ-co 'X o j „.2 O 55}2 SSiS 1 Si -a ~ S c c w a«3 vr »)QO a o -S -t ^ ^ c nJ . —>■ (N So i > > dj a > $ S5 . <0 t* 103 1 is . O □ 1° SO 2 5™ q g« Otfrid v. Hanstein: 9 Strahotno potovanje no luno Joe Allister prikima: »No vidite, kako nepotrebne so Vaše skrbi. Saj vendar poznam svoje kapitane. Kaj pa delajo Kitajci na otoku?« »Najbrž nič.« Egon ga vprašujoče pogleda. : Ali stražijo Kitajci?« »Prav namenoma sem tako ukrenil. Tehnika jim je španska vas, zato tudi ne morejo ničesar izdati.« Allistra niti malo ni skrbelo in je od strani gledal Egona. Ta pa še malo ni bil pomirjen, ampak so mu lice zameglile še hujše skrbi in je z daljnogledom zopet pregledoval otok. »Doktor, doktor, zdi se mi, da ste nervozni!« »Res je; prosim Vas, izkrcajnto se!<- Allister skomigne z rameni, se smehlja sam vase in si misli svoje. Razumem, tudi jaz bi bil nervozen, ko bi —« Tedaj umolkne, ker zapazi, da prihaja Irena. Jahta je zapeljala v eno izmed luk in se zasidrala ob pomolu. Egon prvi skoči s krova. Ho! Halo!« Ne odgovora — ne človeka — ne straže na obali. Samo veliki jekleni orjak štrli samotno kvišku in s svojimi pajčjimi rokami nežno objema pokonci stoječo raketo. »Mister Allister — kje je straža?« »Gotovo sladko spi. So pač Kitajci.« Z urnimi skoki Egon nestrpno hiti v lopo velike barake, kjer so čuvaji imeli stanovanje. Nekaj žarnic jo je borno razsvetljevalo. Egon je samo pogledal in takoj vedel, kaj se je zgodilo. Kitajci so v dolgi vrsti ležali na pogradih, skrem-ženi obrazi so se jim gnusno režali, napol odprte oči pa so pričale, da so v nekem čisto drugem svetu. »Opij!« V njihovih rokah je zagledal dolge, tenke pipe, poleg ležišč pa majhne svetilke, nad katerimi so bili prsti pohlepno presvaljkali opij v drobne kroglice. Popadel ga je neizrekljiv stud, obenem pa mu je tako čudon tesno postalo pri srcu, dasi sam ni vedel, zakaj. Allister in Irena sta ostala na krovu jahte in sta Egonu še zaklicala, naj se kmalu vrne, ker ga pričakujeta. Veliko prijetnejše je bilo ostati na razkošni ladjici, kakor pa iti v ono drugo barako, ki nikakor ni bila udobno opremljena. Egon je stekel proti raketi. Kot blisk mu je skrb zrastla v pravega orjaka. Ni verjel lastnim očem, in — vendar je popolnoma jasno razločil: V raketi je luč! Majcen, tavajoč pramenček svetlobe, kakor če kdo sveti z žepno svetilko. Že stoji na vzpetini, skoči po stopnicah v ogrodju gor, hoče odpreti vrata, >a jih v istem hipu nekdo odznotraj sunkoma odpre, neki človek, človeček, po vsem videzu Japonec, plane venkaj, spodrsne in prileti v Egona, tako da bi ga bil skoraj potegnil za seboj. Egon plane naprej, prileti v malo kabino, vidi, pa tudi ne vidi, kajti v istem hipu zaloputne neka strašna sila vrata za njim, istočasno se od vseh strani zasliši grozovito treskanje in hilenje — neka nepremagljiva sila ga trešči na blazine v kabini in Egon omedli. V jahti je na krovu stala Irena. Joe Allister se je pravkar hotel vrniti v kabino. »Oče!« Kriknila je, da je šlo skozi ušesa, Allister je bil v hipu pri nji, ji pogledal v obličje, polno groze ter se ozrl tja, kamor je kazal njen prst. »Kaj pa je?« »V raketi je luč!« Tedaj sta oba zagledala Egona, kako je stekel preko trga, kako zvihral po stopnicah, videla sta, da so se vrata odprla in je nekaj priletelo venkaj. V istem hipu pa ju je treščilo po tleh. Zagoreli so mogočni, jarki plameni, strahovito je zagrmelo, orjaški val je dvignil belo jahto visoko gor, val, ki se je popolnoma nepričakovano odtrgal iz morja. Irena je ležala na tleh, se v smrtnem strahu s prsti krčevito oklepala železne ograje, čutila, kako so se kot hiša visoki valovi zrušili nanjo in jo zalili, a zavesti ni izgubila. Srepo izbuljene oči so ji zrle, kako so iz dna umetnega otoka bruhnili ognjeni zublji, blazno zbesneli, ogromni plameni, za njimi pa je zatulilo grozovito hrumenje. Bile so eksplozije, kakor jih je zmožna le naravna prasila. Obenem pa se je lomilo in drobilo, kakor da se ruši svet. In že potegne ledenomrzel veter. Medtem ko železje z betonskimi drobci šviga okoli nje kakor peklenski dež ob rušenju sveta, pa zapazi, kako se raketa zlamaje kako zlomi in na drobne koščke razbije železno ogrodje in kako se ozko granatno letalo med sikanjem in tulenjem odtrga od tal, še vedno za seboj treskajoč orjaške plamene. Stemnilo se je, kjer je še pred nekaj sekundami plavala Nova Atlantida. Cofiio inosiO! prvovrstne kakovosti, vedno sveže in po najugodnejših cenah Vam nudi tvrdka Julij Zupan Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 35 Drž. razredna ioteriia Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 20. junija so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 202.000 Din srečka štev. 49.360 80.000 Din srečka št. 51.767, 60.000 Din srečka št. 54.814, 40.000 Din srečka št. 45.949, 30 000 Din srečka št. 29.812, 20.000 Din srečka št. 62.601, 10.000 Din srečki št. 69.723, 44.694, 7.000 Din srečke 96.166, 69.991, 49.713, 3.000 Din srečke št. 64.028. 60.166, 57,311, 56.481. Čas vkuhavanja se Je prlCell Dobra gospodinja vporablja najpopolnejše WECK-ove priprave za vkuhavanje. - Pri {WECK, nakupu pazite na znamko SDW Tovarniška zaloga za Jugoslavijo: FKUCTUS - LJUBLJANA, Krokov trg it. 10 Krajovni prodajalci: Colje: J. Jagodie, Maribor: Oort I.otz iu Pinter & Lenard, Ptuj: F. Vogal, Bre/.ioe: V. Petan. Kranj: Merkur«. Kočevje: F. Huber. Suvnica: A. Kapelic in P. Setina, Sloveiijgradec: I. Kojnik in K. Kojnik. Delo lahko dobijo takoj dobri zidarji za tunel in kot pomočniki navadni delavci Tunel »Saranovo«, pošta Natalinci, postaja Markovac, Srbija. Plača dobra. Vajenca za mesarsko in prekaje-valsko obrt sprejme Fran Golob, Ljubljana VII, Jer-nejeva 47. Mizarskega delovodjo zmožnega samostojno voditi stavbna mizarska dela sprejme v stavbna dela mizarstvo Tomšič Franc, Zg. Kašelj p. D. M.Polje. Gospodinja vajena vseh poslov, se sprejme k majhni družini. Več ustmeno. - Ponudbe pod »Samostojna« na upr »Slovenca« v Mariboru, Razpisujemo nabavo 380 m3 jamskega lesa in dveh ročnih jam skih ventilatorjev. Pogoj in podatki za pogodbo na dan 9. julija t. 1. se dobijo pod št. 2690 in 2856 pri Direkciji držav rudnika Zabukovca. Pekovski poslovodja mlad, zdrav, pošten, vesten, vseh pekovskih del zmožen se sprejme. Biti mora neoporečne življenjske preteklosti. Nastop službe 1. avgusta. Istotam se sprejme takoj zdrav, močen in pošten pekovski vajenec. Stanovanje in hrana v hiši. — Jos. Brus, parna pekarna v Dolenjem Logatcu. Kmetijo kupim ob Dolenjski progi Ponudbe na upravo lista pod »Plačam takoj« štev 7189. Lepo stanovanje (2 sobi, kabinet, pritikli ne) v visokem pritličju vile v Pleteršnikovi ulici 24, event. tudi 4 sobno stanovanje s kopalnico. V I. nadstropju 2 prazni (ev. meblirani) sobi. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovo«. Urednik: Frane Rramiar. Dnevna kronika nika. Koledar Sreda, 24. junija: Kres. Rojstvo Janeza Krst- Osebne vesti — Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Nastavljeni so: Korban Frane kol kaplan v Sevnico ob Savi; Juranovič Alojzij kot drugi kaplan v Hoče; Lampreht Jože kol kaplan k Sv. Trojici v Halozah; Modri uja k Franc kot kaplan v Ruše; Pušnjak itupert za kaplana k Sv. Barbari v Halozah; Schftndorfer za drugega kaplana v Ljutomer; Šinou Franc za kaplaua k Sv. Vidu pri Pluju in Vojkovič Jožef za kaplana k Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. — Prestavljeni so: Kranjc Jože od Sv. Trojice v Halozah zn kaplana k Mali Nedelji; Lesjak Karel iz Sevnice ob Savi za kaplana v Trbovlje; Petrovič Jože iz Hoč za kaplana v Majšperg; Krušič Janez iz Majšperga za kaplana k Sv. Marku niže Ptuja; Pušnjak Bogomir je nastav-ljou za kaplana v Marenbergu; Munda Matija je postavljen zn prvegu kaplana v Ljutomeru in Pajt-lar Lojze iz Ljutomera za kaplana v Hoče. — Diplomirali so na juridični fakulteti ljubljanske univerze: Satler Fran iz Sv. Barbare v Slovenskih goricah, Vogrinc Franc iz Novega mestu iu Strekel Ivan iz Ljubljane. — Čestitamo! Brezplačni Ostale vesti — Občni zbor »Vzajemnosti«, društva duhovnikov ljubljanske škofije, bo v sredo 24. junija 1931 pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske ■tiskarne. Dnevni red: 1) Poročilo predsednika. 2) Poročilo blagajnika. 3) Poročilo nadzorstva. 4) Odobritev letnega računa. 5) Volitev odbora. 6) Volitev nadzorstva. 7) Slučajnosti, Ako bi bil občni zbor ob določeni uri vsled nezadostnega števila prisotnih članov nesklepčen, se vrši z ozirom na § 8 društvenih pravil pol ure pozneje na istem mestu drug občni zbor, ki more veljavno sklepati ob vsakem številu navzočih članov. — Odbor. — Dekliški tabor bo v nedeljo 28. junija na gori Oljki. Pridigo in sveto mašo bo imel stolni kanonik in voditelj Marijinih družb Franc Časi. Po cerkveni slovesnosti zunaj cerkve dekliški tabor za dekleta iz Savinjske doline. Nn taboru zunaj cerkve bo govoril predsednik Prosvetne zveze v Mariboru dr. Josip Hohnjec. Dekleta! Pohitite na goro Oljko v velikem številu! — Prosvetni nastavljene!, pozor! Ministrstvo prosvete je izdalo sedaj na podrejene oblasti odlok, po katerem se morajo vsa društva uradnikov in uslužbencev v resoru prosvetnega ministrstva po zakonu 81. marca preuredili in o tem vsaj do dne 1. julija poročati prosvetnemu ministru ali predsedniku ministrskega sveta. Ona društva, ki tega ne nameravajo, morajo najprej po treh mesecih po lem datumu likvidirati. Toliko v veduost uastav-Ijencein prosvetnega ministrstva. — Opozarjamo na razstavo izdelkov grafičnih vajencev Dravske banovine, ki se vrši od 24. do 30. junija v poslopju Tehniške srednje šole. (pritličje) v Ljubljani. Razstava je odprta vsak dan od 9 do 12 in od' 15 do 19. Vstop prost. — Občinstvu in šolam prav loplo priporočamo posel le poučne razstave, ki nudi prav pester pregled ličnih grafičnih izdelkov naših mladih ,črnih umetnikov. — V uršulinskcm samostanu V Ljubljani bodo tlubovne vaje za učiteljico od 10. do 20. avgusta. Začetek 10. avgusta ob 0 popoldne. K obilni udeležbi vabi pred sto jnlžtvo. — Legitimacije za četrtinsko vožnjo na kongres Treznosti v Belgradu, ki se. vrši od 3. do 5. julija, se dobe pri Brezalkoholni produkciji, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča). Izkaznica stane 30 Din,_ ki se morajo vplačati pri naročilu oziroma prevze'mu. — Železniška vest. Pričenši s 27. junijem 1931 do vključno 8. oktobra 1931 imajo potniški vlaki štev. 018, <522 in 025 poslanek v postajališču Podsu-sed. Iz Podsuseda postajališča odhaja vlak štev. filH ob 9.24, vlak šlev. 822 ob 13.20 in vlak štev. 625 ob 22.06. — Jugoslovanska umetnostna razstava Cvijete Zuzorič v Belgradu je bila zaključena -t. junija. Slovenski razstavljal« so prodali 14 del za skupno vsoto 35.050 Diu in sicer: J. Vavpotič: Dekle; B. Vavpolič: Z Raba; J. Gorjup: Prijateljstvo; M. Jama: Dvorišče, študiju; J. Justin: Mohamedanec; F Košir: Jaz, Kmetica, Sora; M. Maleš: Ljubimkanje; A. Sirk: Obala na Rabu; T. Kos: Delavci; J. Sajevic: Glava; F. Kralj: Marija z angelci. — Ku-jiili so Nj. Vel. kralj 7 del, ministrstvo prosvete -t dela, občina belgrajska l delo in privatni 2 deli. — Razstavljale! uaj pridejo iskat vrnjene slike in kipe v Narodno galerijo, ki bo razposlala tudi kupnine, ko jih bo prejela iz Belgrada. — Planinske rože. Iz Jezerskega nam poročajo: Iz Kranja jc pod Planinske rože« pisal dopisnik, da ima g. Sajevic oa svojem vrtu 21 planink iz ene korenike. Jezerjani pa Kranjčane v lem posekamo! G. Vinko Tepina, mizarski mojster, ima planinko, ki ima letos tudi iz ene korenike sedem in dvajset cvetov. Cvetovi so lepi, veliki, beli. Jezerjani imamo rekord! Kdo ga poseka? — Slov. planinsko društvo ima redno glavno skupščino dne 19. julija t. 1. v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Legitimiranje delegatov ob 9; otvoritev skupščine točno ob 10 dopoldne. — Slov. planinsko društvo. Člani se opozarjajo, da morajo biti njihove društvene legitimacije opremljene s potrdilom pristojne policijske oblasti, ako naj se dotični član nemoteno kreta, zlasti v obmejnem pogorju. Potrdilo imenovane oblasti sc mora obnoviti vsako leto posebej. Ni pa sploh dopustno brez takega potrdila prekoračili avstrijsko mejo. Kako daleč sme turist iti s tako pravilno ligitimacijo v avstrijsko ozemlje je razvidno iz »Sporazuma o luristovskem prometu med našo državo in avstrijsko republiko«, ki je razglašen v Uradnem listu št. 368-89 od 30.IX. 1926. __Prvi telclonski razgovor London—Split. V nedeljo so prvič govorili po telefonu med Londonom in Splitom. Londonska telefonska centrala je klicala splitsko in zahtevala spojitev s podjetjem Dalmaticnne. Razgovor je nato vodil uradnik lega podjetja v francoskem jeziku in je trajal nekaj minut. Londonska centrala je raztolmačila vzrok, zakaj je klicala, in vprašala, kakšno vreme vlada v Splitu in druge dnevne novice. Razgovor se je prav dobro obnesel. — Pošastna vožn|a z dvema mrtvecema, V železniški radio-postaji v Dervcnti sta tc dni zvečer delala med drugimi tudi delavca Karlo Račič in Filip Majič. Med njima je prišlo do prepira, ki je končal s pretepom, tekom katerega je Majič potegnil revolver in ustrelil na Račiča, zadevši ga v trebuh. Prišel je zdravnik, ki je ugotovil, da je potrebna takojšnja opcracija. Račiča so naložili na avtomobil, ki naj bi ga prepeljal v Bosanski Brod. Šofer je vozil z največjo brzino, da bi čim-prejc dospel v bolnišnico. Ko pa je prišel do ( bolnišnice, je opazil, da je Račič že mrtev. Ni mu ! preostajalo drugega, kakor da se z mrličem vrne v Dervento. V tem pa jc že nastopil mrak. Ko je avtomobil zavozil iz razsvetljenega mesta na temno ravan, se je šoferja radi bližine mrliča polastila neka groza in je radj tega še bolj povečal brzino avtomobila. Nasproti pa mu jc privolil voz, na katerem jc sedel kmet. Na nekem ovinku se jc avtomobil z vso silo zaletel v kmečki voz ter ga popolnoma razbil. V luči reflektorjev je šofer med ruševinami voza opazil mrtvega kmeta. Šoferja se je polastila še večja groza in odločil se je, da še drugega mrliča naloži na avto. Nato je obrnil nazaj proti mestu in pripeljal v bolnišnico mesto enega ranjenca dva mrtveca. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da bo Vodnikova koča na Velem polju od dne 27, junija nadalje odprta in oskrbovana. Krekova koča na Ratitovcu je od 21. junija nadalje odprta in oskrbovana. — SPD. opozarja še enkrat vse one člane, ki so prejeli obvestila radi nepravilnih slik I za legitimacije obmejnega turistovskega prometa z Italijo, da jih nemudoma oddajo v pisarni Osrednjega odbora (palača Kred. banke IV. nadstropje). — Šopek 10 cerkvenih pesmi. Za mešani zbor zložila s. M. Alakok Ekel, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljaui. — Skladateljica s. Alakok je našim cerkvenim pevovodjem in organistom že zna- radio aparati na po njenih blagoslovnih pesmih »Pridite, moli-■ mo!c Kakor prva zbirka se odlikuje tudi ta po zelo j melodioznem a zelo strogo cerkvenem slogu. Tu ne najdeš ničesar modernega, vsi napevi so zelo pevni in lahki, da jim je kos najšibkejši zbor. — Vsebina pričujoče zbirke je sledeča: 2 Marijini, Sv. Alojzij, Kristusu Kralju, v proslavo sv. Zakramenta, sv. mala Terefcika, blagoslovna, sv. Ciril in Metod, častna straža najsv. Srca in sv. Jožef. Vsem našim cer-kv enim zborom ta šopek cerkvenih pesmi toplo priporočamo, ker smo prepričani, da se jih bodo radi učili in z veseljem efektno izvajali. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, leni-vopt jeter, zlato žilo, bolečine v kolku odstrani naravna »Franz-Josef« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josef« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Celje a Razglas mestnega magistrata. Od 22. t. m. dalje do preklica bo Glavni trg radi tržnega prometa za vozovni promet od 6 do 11 zopet zaprt. Vo-zovni promet čez Slomškov trg in Kapucinski most se bo vršil le preko Gosposke ulice odnosno Kocc-nove. — Mestno načelstvo Celje, šubic. & Smrtna kosa. V ponedeljek, 22. t. m. je v Cretu št. 60 umrla 35 letna Baumgartner Marija, žena posestnika in krojaškega mojstra. & Obešenec v gozdu. Prevčerajšnjim dopoldne so našli otroci v gozdu pri Štorah na nekem drevesu moško truplo obešeno. V obešencu so spoznali hlapca Kouška iz Štor, ki so ga pogrešali že približno tri tedne. Konšek je bil vojni invalid, ki je trpel vedno na hudih bolečinah v želodcu, ki niu jc bil v vojni prestreljen. Domnevajo, da je radi hudih bolečin obupal ter končal svoje življenje. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v štorah. .©• Celjska lovska družba je uakazala včeraj, v torek 23. t. m. 1000 Din za po toči oškodovane v Dramljah. Želeti bi bilo, da se jih najde še več, ki bi ta lepi zgled posnemali. er Treznostna razstava v Narodnem domu. Za treznostno razstavo vlada v Celju veliko zanimanje. Šole jo bodo obiskale. Nekatere slike in plakati so v resnici posrečeni. Dne 30. junija in 1. julija bo razstava odprta v Gaberju. Kraj pravočasno navedemo. & Izguba. V soboto. 13. t. m. zvečer je izgubil šofer g. Stanislav Hrastnik na progi med Rečico ob Savinji in Lučami denarnico s šolersko legitimacijo na njegovo ime in denarja približno 1500 Din. Bilo je poleg tega v denarnici nekaj slik Kočevja. Ako ima najditelj kaj čuta poštenosti, naj vpošteva težak položaj imenovanega gospoda in naj mu vrne denar. Odda ga lahko ali na najbližji orožniški postaji ali pa v upravi »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta 4, proti primerni nagradi. iz raznih krajev Stari trg pri Ložu. Preteklo nedeljo smo pokopali na farnem j>okopališču v Podccrkvi gospo Nežo Janežie, posestnico iz Markovca. Pogreb je pričal, kako priljubljena je bila blaga pokojmea. Vsa starotrška župnija jo je poznala kot dobro in usmiljeno ženo izredno radodarnih rok. Noben revež ni šel prazen iz njene hiše. Posebno med svetovno vojno so sc k njej zatekali številni potrebni in ne zaman. Rajni ca zapušča dva sinova in šest hčera, od katerih so tri že poročene. Bog ji bodi blag plačnik za njena dobra dela. Žalujočim naše iskreno sožalje! št. Vid pri Stični. V slovesnem razpoloženju smo bili na Vidovo nedeljo. Zjutraj ob 8 je bilo 108 šolskih otrok pri prvem sv. obhajilu. Otrok, starišev iii sorodnikov jc bila cerkcv skoraj polna, ki je bila radi obhajancev lepo okrašeua. V Prosvetnem domu so prvoobha janci dobili zajutrek. Gospodične učiteljice so dvorano okrasile. Neumorni streljavec A. Z. je od zgodnjega jutra deval patrone v topič. Mladeniči, ki so klicani za ta teden na nabor, so celi dan dajali duška svojemu veselju, da so dočakali dvajsetletnico svojega rojstva. Št. Vid nad Ljubljano. Vpisovanje v vse štiri razrede meščanske šole ge bo vršilo v nedeljo in ponedeljek, dne 28. in 29. junija, vsakokrat od 8—12 v ravnateljevi pisarni. Učenci in učenke naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo. V I. razred se sprejemajo učenci, ki so dovršili 4. ra/.rerl ali 4. šolsko leto osnovne šole. llbožni učenci dobijo učne knjige na šoli brezplačno. Poizvedovanja Ušel je kanarček. Kdor bi ga ujel, se naproša, da ga odtla g. Nachtigalu, Tobačna ul. 5. 'J/ ' • I Hln.tJli'-- Lepi lasje — vzlic vročini in prahu! Zlasti kadar jc vroče, jc treba, da si umivate lase z E 1 i d a S h a m • p o o n o m. Tako Vam ostanejo lasje vedno idravi in negovani, Vi sami pa se počutite prijetno osveženi! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Maribor Pevski zbor „Echo" v Maribovu Maribor, 23. junija. Danes popoldne je prispel z ljubljanskim brzo-vlakom krakovski zbor Lclio, ki je bil na turneji po Jugoslaviji. Na kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva. Ko je privozil vlak na postajo, je občinstvo pozdravljalo goste z živahnim vzklikaniem. V imenu pevskih društev je goste pozdravil predsednik pevskega zbora Glasbene .Matice Josip Arnuš in jim želel dobrodošlico. V imenu poljsko-jugoslovan-ske lige jih je pozdravil v poljščini prof. dr. Crnek. Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik društva Echo< Borovvinski, ki je obenem v toplih besedah podčrtal iskreno voljo za kulturne slike med Poljsko in Jugoslavijo. Gostje so se po prihodu odpeljali na mariborski otok. Zvečer priredijo koncert v Narodnem gledališču in se nato odpeljejo že ob 24 z brzovlakom v svojo domovino. * □ Matura na humanistični gimnaziji. Včeraj se je zaključila matura na klasični gimnaziji. K maturi je bilo pripuščenih skupno 49 dijakov. Od teh dijakov je bilo 8 opročenih ustne mature, 36 je položilo maturo, 3 imajo izpit v jeseni in 2 sta repro-birana za 1 leto. Maturo so položili: Bezjak Anton (z odliko), Duh Franjo, Fajdiga Alojz, Gombot Franjo, Gulin Pavel, Hohnjec Milivoj, Jeler Karel, Jurca Ciril, Klentenčič Anton, Kocuvan Vasiljko (z odliko), Koleuc Ivan, Kos Franc, Košak Ldgar, Kramer Kari, Kušar Štefan (z odliko), Macarol Vladimir, Matkovič Josip, Musnik Viktor (z odliko), Nežič Karla, Ornik Friderik, Osterc Stanko, Pctan-čič Martin, Pipuš Milena (z odliko), Polokar Ferdinand (z odliko), Poznik Marjan, Predikaka Maks, Pliberšek Anton, Razlag Brotuslava, Savvost llilda, Schvveiger llilda, fr. Sedej Anton (z odliko), Seko-lec Kari, Sinko Josip, Stucin Joža, Sunčič Viktor, Sušnik K. (z odliko), Tominšek Franc, Uršič Rudolf, Verstovšek Ciril, Vogrinc Stanko, Vrhovec Alojzij, Zoichter Ivan, 2olnir Alojzij. Q Priprave za profesorski kongres so v polnem teku. Profesorja Fr. Baš in Kos preurejata muzej. Ob tej priliki bo v klasični gimnaziji posebna razstava raznih za Maribor značilnih predmetov; tudi bo ob tej priliki razstavil svoja slikarska dela prof. Kos. □ Odhod druge počitniške kolonije na morje bo 30. t. m. ob 17.25. Zbirališče ob 17 na kolodvoru. Vsak prinese, s seboj predvidene stvari. □ Akademska kongregacija. Drevi ob običajni uri sestanek. Za vse sodale udeležba obvezna. O Smrtna kosa. V nežni mladosti jc umrla v splošni bolnišnici 41etna Hedvika Ferlič, hčerka viničarja. Pokopljejo jo danes ob četrt na 16 na magdalenskem pokopališču. □ V gledališču gostuje drevi zagrebška drama s Klabundovim XYZ. Sodelujejo: Božena Kra- Spori RAZPIS disLinčnc dirke za »Prvenstvo Triglavskega pododbora«, k-itera se v rši v nedeljo, dne 28. t. m. nn progi: Ljubi jiina-GrosupI je-K rka-Stiena-Višnja gora-GrosupIje-1.jubljana. (Proui Grosu plje-K rka-Stična-Grosuplje trikrat). C davna dirka: 152 km. — nagrade: prvi. drugi in tretji srebrne kola jne, četrti in peti kolajne. Časovne kolajne 50 min. za prvini. Juniorska skupina: 72 km, nagrade: prvi. drugi iu tretji srebrne kolajne, četrti in peti bronaste kolajne. Časovne kolajne 15 min /n prvini. Start: Ob 5.50 zjutraj na Dolenjski cesti pri km 5. — (restavracija Jelačin). Cilj: istotam. Splošna določila: 1. Tehnična izvedba dirke se ravna |k> dirkalnem pravilniku Kolesarske zveze kralj. Jugoslavije. 2. Dirka jc obvezna za vse Mane klubov »Triglavskega pododbora«. Dirkači se morajo izkazati z veljavno licenco Kolezarske zveze. Kolesarska Zveza razglaša sledeče: Pravico nastopa na >Državncm cestnem prvenstvu«., katero je razpisano na 12. jul. t. I. na zgoraj omenjeni krožni progi, imajo samo oni verificirani vozači, kateri so se udeležili dirke za »Podod-borsko prvenstvo« svojega Pododbora. 3. Vsak drkač sc mora strogo ravnati po cestno policijskih predpisih, kolo mora biti opremljeno z zvoncem in rabljivo zavoro. Prireditelj ne odgovarja za škode, katere povzroče dirkači med dirko ter vozi vsak posamezni dirkač na lastno odgovornost. 4. Točno izpolnjene pismene prijave sprejema tajuištvo kluba ter sc iste brezpogojno zaključijo v četrtek, dne 25. junija ob 18. Na pozneje došle prijave sc nikakor nc bode oziralo. 5. Prijavniua e.n dinar. Prijave bre/ prijav nine in navedbe lic. številke so neveljavne. 6. Zakasnenjc vozača na startu, ali neupoštevanje predpisov glede prijave, izključuje istega od tekmovanja. 7. Odredbam vodstva dirke sc je najstrožje pokoriti. 8. Eventuelni protesti sc imajo vložiti 10 minut po izvršeni dirki z vlogo 50 Din, katera vloga zapade v prid »Triglavskega pododbora«, ako sc protest ni uvaževal. V nasprotnem slučaju se. vrne. Upravni odbor d pridržuje pravico razpisano dirko preložiti ali pa vsled nezadostnih prijav preklicati. 10. V slučaju slabega vremena se vrši dirka dne 29. junija t. 1. Ijeva, Dubravko Dujšin, Mato Grkovič in Josip Pukšec. Cene povišane dramske. Danes za abonma A in _C. G Poizkusni radijski koncert bo danes ob 17.30—18.30 v mestnem parku. Vstopnine ni; le za sedeže se bo pobirala malenkostna pristojbina po 1 Din. □ Po prijateljsko. Jutri ob 18 na Mariboro-vem igrišču prijateljsko srečanje med Mariborci in Železničarji. Q Higijensko razstavo priredi mariborski Zdravstveni dom skupno s krajevnim odborom Rdečega križa iz Guštanja v Prevaljah od 5. da 12. julija. Otvoritev bo v nedeljo ob 9 v osnovni šoli dne 5. julija. Razstava bo odprta vsak dan. Domačini in okoličani naj polnoštevilno posetijo to razstavo. O H koncu gredo rokoborbeni potipljaji na unionski verandi; v ponedeljek zvečer se je javil nov rokoborec .Manojlovič iz Belgrada. Potem sta se pomerila simpatični Poljak Olszovski in Zamorec Tom Sayer; borba je končala neodločeno. Sledila je odločilna borba med Madjarom Bognarjen in Saksoncem Frankom; borba je trajala preko polnoči in je zlasti Bogner predvajal nekaj krasnih in čisto novih parad, ki so občinstvo zadivile. V ugodnem trenutku se je posrečilo Saksoncu, da je Bognerja položil na lopatico; toda jedva za sekundo. Z bliskovito in vehementno kretnjo je Madjar prekopicnil Saksonca in ga držal najmanj štiri sekunde na lopaticah, na kar je sodnik Bcr* Radio Ljubljana gant razglasil zmago Madjara Bognerja. Med občinstvom sc opaža veliko zanimanje za odločilni spoprijem Bolgara Beliča in Poljaka Olszovskega na ena strani ler črnca Toma Sayerja na drugi strani Tudi je Bogner zahteval od črnta Toma Sayerja revani.no borbo, ki pa je izjavil, da jc pripravljen borbo sprejeli edino le pod pogojem, če mu Bog ner izplača vsoto 500 Din, na kar Bogner ni ho tel pristati. □ Poškodbam jc podlegel. Poročali smo žo o tragični nezgodi, ki se jc pripetila na cesti v Košakih pred Wogerjevo tovarno. Po mokri ccsli je pridrvel v smeri proti Mariboru osebni avto, ka teremu sc je nameraval izogniti Drago Čebular, ki je šel s Koroškega kolodvora proli domu. Noč je bila temna in deževna, pa tudi hrup premikajočih lokomotiv na glavnem kolodvoru je bil bržčas vzrok, da je preslišal znamenje hupe. Pri sunku je zadobil težke notranje poškodbe in so ga takoj prepeljali v bolnišnico; vendar pa ic bila tudi takojšnja pomoč brezuspešna. Včeraj zjutraj ob 2 je podlegel po hudih bolečinah. □ Kdor se zanima. Iz Velesa v Južni Srbij nam sporočajo, da je v tamkajšnji okolici še dost sveta neobdelanega in pod zelo ugodnimi pogoj na prodaj. Na prodaj je več malih in srednjih, pa tudi velikih posestev. Kdor bi se zanimal za to zemljo, naj piše I. Simončiču, Maribor, Fankopa-nova 5, ali pa osebno pri imenovanem. NOVOMF>»M ŠPORT. S. K. Viktorija (Karlovac):S. K. Klan 5:1 (2:0). Prvak karlovškegn okrožja SK Viktorija jc v nedeljo |>o težkem boju premagnl domačine / ra/liko enega gola. (io.-ljr -<> predvedli lepo konibinncijsko igro, bili so pred v rutini prem,ilo odločni. Napad domačinov v tej postavi lii bil dober, želeli bi le. du bi desna /.veza igral.i mi krilu in obratno. Obramba je bila v tej tekmi slaba /. izjemo vratarja, ki je prv ie nastopil v tako težki tekmi in svojo nalogo nad vse častno izvršil. Slab je bil tudi srednji krilec, največ ker jc premalo treniral. Radio Programi Kadio-Ljubljana t Sreda, 24. junija. 12.15 Plošče (slovenska in operetna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Kristian Anderscnl. — 19.30 Dr. N. Prcobražcnskij: Ruščina. — 20.00 Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21.00 Prenos z Bleda. — 22.00 Čas, dnevne vesti. Četrtek, 25. junija: 12.15 Plošče (Donski ko-zaki, plesna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čaj, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr, Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Drago Ulaga: Gimnastičnc vaje. — 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. — 20.3C Komorni kvintet (gg. Pfeifer, Stanič, Šuštcršič Bajdc, Lipcvšek). — 21.30 Narodne pesmi pojeta gg. Janko in Gostič, solista ljubljanske opere. — 22,00 Prenos z Bleda (Erich Hersejcv jazz orke ster). — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Četrtek, 25. junija. Belgrad: 12,45 Koncert radio orkestra, 17.00 Narodne pcemi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.30 Ljubljana. 22.50 Balalajke, koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. 20.30 Ljubljana. 22.40 Večerna glasba. — Budapest: 12,05 Radio kvartet. 16,30 Ciganski orkester. 18.10 Koncert opernega orkestra. 19.50 Pevski koncert. 20.30 Pevski koncert, nato jazz orkester. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 16.00 Simfonični konc. 20.00 Koncert. 21,00 Wag-nerjev večer. 22.40 Večerni koncert. — Milan: 199.10 Pestra glasba. 20.45 *La Gioconda«, opera Ponchiclli. — Praga: 20.00 Koncert vojaške godbe. 21.00 Radio orkester. 22.15 Orgle. — Langcnbergi 20.00 Večerna glasba. 21.00 Komedija. — Rim: 21.00 Koncert. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba. 22.10 Plesna glasba. — Toulousc: 12.45 Koncert. 13.00 Simfonični orkester. 20.15 Španske pesmi. 20.30 Plesna glasba, 22.45 Havajske kitare. — Borba na življenje in smrt Framasonslvo v Španiji se brani proli silam, hi jih je samo priklicalo (Od našega posebnega dopisnika.) Pari/., 23. jun. Komaj en teden nas še loči od volitev v špansko ustavodajno skupščino. Spričo skrajno /upletenosti španskega problema iu veliko neznanke, ki jo predstnvlja špansko ljudstvo in njega razpoloženje, ne mofe nihče prerokovati izidu volitev. Če sklepamo po \olivnih sliofra-aiasonski bilržuaziji«, kakor jim pravijo. Anarhizem dviga grozeče glavo Anarho-boljšctv i/em. ki "e je bil i/divjal v naskoku nu suiiiostniie v Kasliliji in južni Španiji je prenesel sed i j svojo deltiv nosi v liar-relono. ki je bila do z.lidlije^o eosii (Mipoliioina mirna. Oilmnje vodijo litko/v itfi >indicuti uniči«. kateri so člani .(,enern I ne konfederacije dela' in imajo ko glasilo Nilidaridail Ohcoru«. Ti anarhistični sindikati sd otvorili ogenj zoper socialno demokracijo. ki imu v kabinetu tri zastopnike. dol/c.č jo. dn sc je prodala na eni strani »katoličanom. odetim v republikansko masko«, s čemer Ma mišljena ministra /umoru in Maura, na drugi strani pa framasoiiski bur-Itiaziji, ki jo vodi miilUter z i /iiunnje zadev e, znani »republičnnski lev temni«. „0dkupnina, katero delavstvo ne sprejme" »Solidaridud Obrera«; se krvavo nnrčitjc ■iz fruinasoiis-kih buržujev«. kateri so insceni-rali »nedolžne« požige samostanov samo zato, la bi se odkupili od ljudske jeze, ki jih čaka, in da bi španski proletnrijnt z antiklerikalizmom prevarili, da tie bi zahteval novega socialnega reda nu račun site buržuazije«. »Solklaridad Obrera« se popolnoma poslužuje boljševiške propagandi.stične terminologije, dasi njen program ne predvideva diktature prolctarijata. ampak popolno anarhistično svobodo vsake avtoritete prostega ljudstva. Pač pa sumijo, dn so boljševiki, ki nimajo nobenega izaledn na kakšen znaten uspeli, dasi jim je prišel za vnlivno borbo na pomoč znani francoski komunist in po-doiiec Marty, sklenili s sindikalisti začasen kompromis. Ali red Ta kompromis gre brez dvoma z i trm dn >i se volitve v ustavodajno skupščino in kon-(,-tucija taiste sploh preprečila in uvedla splošna anarhija, v kateri lii se potem anarhični sindikalisti borili z.a nadvlado s komunizmom. Razume se. ila se je framasonska inteligenca teua lilno zbala in da je sklenil stopiti na plan sam »lev< Lerroux, ki hoče pokazati anarhistom svojo železno pest. On se boji za rcmibltk.i tembolj, ker sindikalisti operirajo z, a i stičnim gibanjem Katalonije, v čeiner jim pomagajo tudi komunisti. Tako vidimo skrajno iute-resanten pojav, da so danes zu popolno avtonomijo ne samo Katalonije, ampak tudi Baskov. Argonije in Navore in vseli ostalih zgodovinskih španskih provinc združeni katoličani, anarhisti ,'n komunisti. Razlika je samo v tem. da hočejo sindikalisti iz neodvisne Katalonije vun zrevo-lucijonirati vso Španijo v »zvezo federativnih sindikalistihuih republik Španije«, tako dn bi avtonomija služila popolnemu socialnemu prevratu bodisi v anai lio-sindikalnein bodisi v komunističnem smislu. Ključ je v Barceloni Ker so sedaj vse politične sile Španije, ki bodo odločile o izidu volitev v konstituanto, koncentrirane v Barceloni, se je minister Le-rroux podal tjakaj, da pomiri duhove, zavrne sindikuli.stieno agitacijo in utrdi buržiiazno republiko. Preden je prišel, ga je Solidaridad Obrera« ljuto napadla, češ da jc on član tiste vlade, »ki daje kardinalom na razpoulgo avtomobile, da se lahko odtegnejo ljudski jezi, in sprejema provokatorične proteste in zahteve škofove z. vljudnim smehljajem, dočim ljudstv u da je svinca iz vojaških mitrnl je/.« Treba pa jc priznati, da je Lerroux v Barceloni pogumno nastopil in da sc ni /godil noben incident, kakor so se splošno hali. Seveda je hil ministrov shod na Plazu tle Toros, katerega se jc udeležilo okoli 25.000 oseb. od oro/ništva dobro zastražen. Toda velik del publike ni obstojal i/, pristašev Le-rrouxa. ampak so gn prišli poslušat deloma iz radovednosti, deloma zaradi bikoborbe, ki so je ničeln po končanem shodu. Ministrov govor uini pa je bil kljub vsemu patosn slarega borca ••u republiko vsebinsko zelo voden. „Repubtikanski lev44 govori »Hočemo ustvariti« — je dejal — »svobodno Katalonijo v narodni zvezi špunije: vi morale biti katulouci v šjHiniji, toda Španci > Ka- ali anarhija taloniji.« Tu formula pa publike ui navdušila. ker je že skoraj ravno tako stara kakor Lerroux sum. Nato se je spravil na sindikalisti', češ da so republiko začeli radikalni republikanci. Kevo-lueijonarji včeraj« — je dejal — »smo danes konservativci, to sc pravi, konservativci, da ohranimo republiko, da jo branimo proti vsem tiranijam, naj sc odevajo tudi v ime proletari-jata. listi, ki so obsedeni od duhu uporu, nuj nam dajo nekoliko miru, vsaj nekaj mesecev, da izdelamo, iliskntirnmo in odobrimo novo špunsko Ustavo. Nuj vedo, ila nc bomo toleriruli nikogar, ki bi hotel napasti sUvereniteto ljudstva.« l.erron\ je obsodil nasilja proti verskim redovom 111 dejal, da bodo v bodoči Španiji uživala svobodo vsa verstvu. Ker je pa videl, da je to navzočimi sindikalistom premalo, je dodejal, du, ako bo konstituanta to sklenila, tudi 011 nebo zoper popolno ločitev Cerkve od države. Kot na jmočnejši šlager pn si je Lerroux na koncu prihranil odkritje, da uživajo anarhisti iu in boljševiki tajno podporo od monarhlstičnih emigrantov, ki Imajo svoj glavni kvurtir v Bia-rriizu in razpolagajo s čeki in bianco, podpisanimi od plutokrutov bivšega režima. Popolna negotovost Ali je Lerroux v Barceloni uspel in koliko je uspel, tega absolutno ni mogoče vedeti. Res je. da ima Lurioii\ v Barceloni radi sVoje republikanske preteklosti veliko simpatij, vendar pa je znano, du na tihem podpira sindikulistično ekstrciniste znani Franco. Bolj nego na Lcrrou-\t, se zanaša vlada nu avans 300 milj. frankov, ki jih je dobila špSnska banka od Bunquc de France, iu pa na to, da se bodo volitve v konstituanto najmanj v polovici španskih provinc in krajev vršile poti senro bajonetov Guurdie Civil. Minister Maura je označil ia teden pred volitvami »pasljonski teden«. Volivnih list je nebroj. Samo v Madridu so republičani razdeljeni v 10 list. Maur« Je tudi prepričan, da bo zmagala zmerna republikanska stranka, ker je špansko ljudstvo v svojem jedru slejkoprej konservativno. _R_ (To so avtentični iu objektivni podatki naših inozemskih prijateljev, ki nas popolnoma oproščujo dolžnosti, da bi reagirali na v uredništvu -Slovenskega naroda« od 25. t. 111. skovane neslanosti iz Španije.) 99 Čakam samo še trenotka" Izjave predsednika vlade o posledicah volitev Sofija, 23. jun. AA. V intervjuvu, ki ga je dal predstavniku Bolgar, agencije, naglasa predsednik vlade Ljapčev, da se je 011 osebno vedno trudil, da ublaži politično borbo, ne pa da jo poostri. Zato je daj ostavko vlade takoj po zaključitvi parlamentarnega zasedanja. Ko je videl, da to ui vodilo do cilja, je Smatral takoj za nalogo vlade, ila izvrši svobodne volitve. Te volitve so bile izvršene v največjem redu in popolni svobodi, tako da sc ne more očitati vladi napovedano prelivanje krvi. Predsednik vlade je še dodal, da imajo rezultati volitev tudi to dobro stran, da demanfirajo mišljenje nekaterih krogov, da izpadejo volitve v Bolgariji vedno v ko- rist vladi, to je, da je bolgarski narod amorfna masa. Nato jc še naglasil, da je morala opozicija zbrati štiri stranke, da je prišla do tega rezultata. Od 150 mandatov, ki jih jr dobil nacijonalni blok, pripada polovica frakcijam agrarne stranke, polovica pa cdpade na demokrate, liberalce in radikalce. Od ostalih 12-1 mandatov je dobil Demokratičeski zgovor« 70 mandatov. Ljapčev pravi, da se je treba nadejati, da bo rodil ta parlament vlado, ki se bo mogla nasloniti na močno večino in ki bo mogla sprejeti potrebne zakone. Na koncu je dejal, da čaka spoštujoč ustavne odredbe in parlamentarne tradicije samo čas, da izvrši tudi 011 v tem pogledu svojo dolžnost. V Romuniji ne pojde Bukarcšt, 23. jim. ž. Na včerajšnji seji zbornice je v imenu narodne kmečke stranke prečita! bivši državni tajnik Tiles izjavo stranke, v kateri pravi, da stranka vsled volivnega terorja in nepravilnosti ne prizna zakonitost parlamenta niti zakonitost sedanje vlade. Stranka bo le iz čula svoje dolžnosti napram narodu sodelovala v parlamentu. Za predsednika zbornice je bil izvoljen Potnpei s 150 glasovi, med lem ko je profesor Cuza dobil lc 38 glasov. Danes je finančni minister Argetoianu predal parlamentu zakonski načrt o ravnotežju državnega proračuna. Po tem predlogu se ima proračun zmanjšati za 3 miljarde lejev. Zakon o agrarni reformi Današnja Politika« objavlja zakon o agrarni reformi, iz katerega podajamo sledeče izvlečke: S tem zakonom sc končno likvidira agrarna reforma na veleposestva. Po § 2 so veleposestva, ki presegajo a) v nekaterih okraiih primorske in zetske banovine, torej v bivši Dalmaciji in Hercegovini 87 kat. oralov zemljišča, ki se da obdelati, ali 174 kat. oralov zemljišča v obče. b) V vsej dravski banovini In od savske banovine v okrajih Klanjac, Krapina, Predgrad, Va-raždin, Zlatar, Ivanec, Ludberg, Novi Marof, Pre-log, Čakovec, Brinje, Vojnik, Vrbovsko, Gospič, Gračac, Delnice, Donji Lapac, Kastav, Korenice, Kik-Rab, Novi Ogulin, Otočac, Pcrušič, Senj, Slun, Sušak, Udbina, Crikvenica in Črnomelj, In v mestih Varaždin, Baker, Senj in Sušak: 130 kata-stralnih oralov zemljišča, ki sc da obdelati, ali 347 katastralnih oralov zemljišča vobče. c) v nekaterih okraiih savske, zetske in var-darske banovine, 174 oz 521 kat. oralov. d) V nekaterih okrajih savske, vrbaske, drin-ske, primorske in zetske banovine 261 oz. 695 kal. oralov. c| v nekaterih okraidi savske, vrbaske in drin-ske banovine 347 oz. 782 kat. oralov. f) v nekaterih okrajih savske in drinske banovine, par okrajih zetske, moravske in vardarske hanovinc, ler v celi donavski banovini. Posestva, ki obsegajo 521 oz 869 kat. oralov. Ta zakon se razteza tudi na ona posestva, ki prekašajo predpisani maksimum, kakor tudi ona veleposestva. katera prekašajo površino 100 kat. oralov zemljišča, ki se da obdelati, katerih pa lastniki niso obdelovali, niti sami, niti v režiji, pač pa so jih dajali v zakup. Ta veleposestva se bodo ekspropriirala samo v kolikor so na dan stopania v veljavo tega zakona bila uporabljana v svrhe agrarne reforme po zakonu z dne 4, junija 1922, Ne spaclaio pa pod odredbe § 2 tega zakona državna zemljišča, ki se obdelujejo v lastni režiji ali so vzorna posestva ali imajo poseben kmelo-valski namen. Samoupravna zemljišča, ki se izdajajo v zakup, se bodo ekspropriirala brez ozira na veličino. Pri imovinskih občinah velja to samo v toliko, v kolikor je bilo do dne uvcljavljenja tega zakona oddvojeno za svrhe agrarne reforme. Po § 5 tega zakona se kot obdelana zemljišča smatrajo vse njive, travniki, vinogradi, vrtovi, hmeljniki, riževa polja in oni travniki, ki so sposobni tudi za druge kulture. Zemljišča, ki se nahajajo na več področjih, pa so last ene pravne ali fizične osebe, sc smatrajo kot eno posestvo. Isto tako sc deli enega posestnika in več različnih solastniških posestev smatrajo za eno posestvo. Za posestvo, ki leži v več področjih, se bo dal maksimum v področju, kjer zahteva lastnik, in siccr v oni višini, kakor ga za to področje odreja zakon. Zakonski drugi se smatrajo za eno osebo v kolikor dne 27. febr. 1919 niso bili zakonito ločeni in se njih posestva, čeprav so v zemljiških knjigah vpisana posebej, smatrajo za eno posestvo. Za določitev veleposestva po tem zakonu jc odločilno lastninsko pravo, kakor je bilo pisano v zemljiških knjigah dne 27. febr. 1919. Izpremem-be lastninskih pravic, ki v zemljiških knjigah niso bile prej izvedene, veljajo samo tedaj, če so bile do tega časa predbeležene v zemljiških knjigah. Oslalc izpremembe po tem dneitu «e ne nriznaio. Bukarešt, 23. jun. ž. Največjo senzacijo je izzvalo v političnem svetu pismo šefa nacionalno kmečke stranke dr. Maniua, podpredsedniku stranke, bivšemu notranjemu ministru Mihalake, v katerem pravi, da polaga čast predsednika stranke, da izstopa iz iste in da se umika iz političnega življenja, ker ne misli več sodelovati v politiki Romunije. V drugem pismu, ki ga je dal Maniu predsedniku parlamenta prof. Pompeiu, je Maniu podal ostavko na svoje zastopniške mandate. Kot se čuje, namerava dr. Maniu odpotovati v inozemstvo, ker se na noben način ne more sporazumeti s sistemom dela sedanje vlade. če niso odobrene z odlokom ministra za agrarno reformo, oziroma kmetijskega ministra. Pri fidejkomisih se bo izbrisala prepoved odtujitve in obremenitve, ki nimajo obeležja § 2 tega zakona. Po tem zakonu se ekspropriirajo za svrhe agrarne reiorme vsa zemljišča veleposestev brez ozira na kulturo, v kolikor ne tvorijo: 1. ožji ali širši maksimum, 2. supermaksimum, 3. gozdove, 4. gozdne enklave zasebnih velikih gozdnih kompleksov, v kolikor niso razdeljene agrarnim interesentom, 5. zemljišča, ki služijo izključno rudarski industriji in zemljišča, na katerih so industrijske instalacije, 6. zemljišča gradbenih zon, po posebnem pravilniku, katerega bo izdal kmetijski minister, 7. gozdovi, zemljišča, ki se ne dajo obdelati, kakor tudi vse ostale površine cerkvenih veleposestev, v kolikor niso prevedene v agrarne svrhe, 8. ribniki, 9, večje površine močvirij in neplodnih barij, ki se dajo kultivirati pod pogojem, da se lastnik obveže jih v 15 letih kultivirati. Kar se tiče ejispropriacije veleposestev mad-jarskih državljanov, za katere veljajo odredbe zakona o sporazumih, odnosno obvezah, ki izvirajo iz trianonske pogodbe med Madjarsko in zmagovalnimi državami od 27. maja 1920 se bo postopalo tako, da se bo ekspropriiralo v svrho agrarne reforme takoj vse posestvo in preneslo v zemljiških knjigah na državo. Nato sc bo takoj vrnilo lastnikom in bo nanje prenesen v zemljiških knjigah oni maksimum, ki je predviden v zakonu. Ker plača odškodnino za ekspropriacijo teh posestev država z odsekom fonda A., bodo agrarni interesenti, katerim bodo odstopljena odvzeta zemljišča, plačali državi vsote, katere bi tudi drugače imeli plačati za odkup, Ravno tako se bodo ekspropriirala kot obdelanja zmožna posestva ona gozdna zemljišča na relativnih šumskih tleh, ki so odvojena od svrh agrarne reforme. Veleposestniku pripada, kakor je v § 2 označeno, ožji maksimum zemljišča, ki sc da obdelali. Prvo polovico ožjega maksima veleposestnik lahko izbere sam, ali je ne sme izbrati od onega zemljišča, ki je na dan uvcljavljenja tega zakona bilo podeljeno agrarnim subjektom. V drugo polovico ožjega maksima se imajo veleposestniku dati vinogradi in sadovnjaki. Poleti ALGA » . za masažo U Po vsaki konclji bodisi hladni a" topli namočile mali robec ali brisačo z ,,ALGO" in nalahko nadrgnile telo Občutili boste prijetno In trajno svežost ALGA dobiva so povsod 1 steklenica 16 Din Madjare skrbi žito Budimpešta, 23. jun. ž. Madjarska vlada ima veliko skrb radi organizacije eksporta žita. V tej stvari je vlada imela več sej, na katerih je razpravljala o predlogih gospodarskih društev in sprejela temeljna načela za ta izvoz. Madjarska je končala trgovinska pogajanja z Avstrijo in Italijo. Sporazum je torej dosežen, ali izgleda, da obe te državi ne bosta v Madjarski kupili več žita kakor lansko leto. Zato madjarska vlada dela na tem. kako bi napravila sporazum z Nemčijo radi odkupa večje količine žita, ker nima nobene nadc, da bi mogla prodati v Češoslovaški le en vagon žita, ker je z isto še vedno v carinski vojni. Nemčija pa je lansko leto kupila v Kanadi večjo zalogo žita in je malo verjetno, da bo uspelo Madjarski eksportirati žito v Nemčijo. Protijugoslovanske demonstracije v Zadrti Sušak, 23. junija. Takozvani Daknulincf- so priredili v nedeljo in ponedeljek veliko antijugoslovansko iredentistično. demon.slrae.ijo na Jadranskem morju in v Zadrti. Ta demonstracija je bila aranžirana od tržaškega fašističnega poLilič. lajni-ka dr. Perusina. Velika fašistična družba je najela v Trstu parnik Celio., ki je bil ves okrašen in jc imel na glavnem jamboru lako zvano dalmatinsko zastavo z dalmatinskim leopardom. Na ladji se je ludi brala sveta maša v spomin Italijanom, ki so padli v svelovui vojni za osvobodilev Dalmacije, Ural je sv. mašo don Galassini. V Zadru so bili : Dalmatiuci oficielno sprejeti od zadrskega prefekta Vaecarija, od fašističnega političnega tajnika Marinkoviča, od župana Salghettija in od vojaških oblastev. V Zadru samem so se vršili iredentislični govori in je fašistični tajnik Marinkovič dejal, da nova fašistična mladina komaj čaka (>ovelja, da sc vrže v naskoku na pol ono še nc vojevane bilke, ki bo pomenila končno osvoboditev Jadrana,. Sv. Oče odgovarja dr. Baueru Zagreb, 23. jun. ž. Včeraj je prevzv. nadškof g. dr. Ante Bauer prejel iz Vatikanskega mesta naslednjo brzojavko: Sv. Oče je z veseljem sprejel izraze bratovske ljubezni tamošnje katoliške akcijc napram italijanski akciji ter Vas ljubeznivo blagoslavlja,- Na brzojavki je podpisan kardinal Paccelli. Delavska pogodba s Francijo Belgrad, 23. jun. ž. V ministrstvu socialne politike so končana dela elaboratov in konvencij o izmenjavi delavcev s Francijo, Grčijo ju Romunijo Nove kmetijske šole Belgrad, 23. jun. ž. V kmetijskem ministrstvi« se dela pravilnik o snovanju kmetijskih šol v vseh važnejših centrih naše zetnlje. V tem pravilniku je določeno trajanje obiska šole, program dela, državna kontrola, državna pomoč in subvencija za kmetijske Šole. Nove železniške proge Belgrad, 23. jun. AA. Nj. Vel. kraLlj je predpisal in proglasil zakon o graditvi železniške proge Požarevac — Kučevo in Petrovac — Zagubica, meja. Poljska zniža plače uradnikom Varšava, 23. jun, tg. Rigorozne varčevalne odredbe za zmanjšanje proračunskih izdalkov od 2.9 na 2,4 milijarde zlotov so povzročile, da so sc šc nadalje z.nižale uradniške plače, ki so itak majhne in so bile komaj pred par tedni znižane za 15 odstotkov. Vojna v južni Ameriki Newyork, 23. jun. AA. Po vesteh iz Bolivijo, so se začeli boji med bolivijanskimi in paragvajskimi četami za posest Chapa. Paragvajska vlada je odposlala na novo številne Čete in iadje ored pristanišče Casado. Pred novimi boji v Kitaju Peking, 22. jun. AA. V okolico Pekinga je prispelo nad 100.000 mandžurskib čet. Uradno poročajo, da gre v tem primeru le za premikanje čet, ven dar menijo, da ima zadeva tudi politično ozadje. Inozemski trgovski krogi so zelo vznemirjeni zaradi rjtsko-kilajskih pogajanj o vzhodnokitajski železnici. To železniško progo sta upravljali skupno Kitajska in Rusija. Kitajski politični krogi sc boje, da bo sovjetski vpliv v severni Kitajski preveč na rasel,, Dekle poleti preko oceana Newyork, 23. jun. AA. Mladenka Ruth Ni-cliols iz Newyorka je startala za polet preko Atlantskega oceana v Evropo. Letela bo preko Harbour Orača na Novofundlandskeni v Francijo. London, 23. jun. AA. fz Saint Jolmsa na Novi Fundlandiji poročajo, da se je letalka Ruth Nichols pri svojem prekooceanskem poletu spustila včeraj pri Saint Johnsu. Spustila se je tako nesrečno, da jc zadobila rane na hrbtu. Letalko so odnesli v bolnišnico. Letalo je zelo poškodovano. Drobne vesti Belgrad, 23. jun. AA. S sklepom ministra zt kmetijstvo jc bilo izplačano iz državnega kmetijskega fonda 40.000 Din, in siccr po 20.000 Din kmetijsko-gospodarskima fakultetama v Zagrebu in Belgradu za studijska potovanja študentov. Belgrad, 23. jun. AA. Včeraj popoldne je bi* v Sarajevu svečan pogreb predsednika senata vrhovnega sodišča Todorja Lekiča, Pokojni je bil znamenit pravnik in eden najsposobnejših sodni kov v Sarajevu, ki so ga vsi visoko cenili. Gradec, 23. jun. ž. Bivši predsednik Mehiki Emilio Portez Gill, ki se nahaja letos na avlomo bilskent potovanju po Evropi, je včeraj prispel v Gradec, od koder je danes odpotoval v Zagreb. Split, 23. jun. ž. Kot se čuje, pride L julija v Split angleška križarka, 21. julija pa še ostale tri. kjer ostanejo do 27. jul t