Hi|	- / zmmSáÁ
Visoka napetost v železarni: sindikati oklicali in preklicali stavko
Pogovor z Danilom Slokarjem o polemikah v Severni ligi in perspektivah stranke
/6
Ministrstvo nagradilo kreativnost goriške večstopenjske šole
Primorski
S&P, lisica ki straži kurnik
Dušan Udovič
Od devetih evropskih držav, ki jim je ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's znižala oceno je, vsaj po reakcijah, v največjem alarmu Francija, čeprav njen gospodarski položaj ni med najbolj zaskrbljujočimi in je doslej izgubila le točko. Vendar je udarec težak, zlasti za imidž Sar-kozy'a, ki se pripravlja na skorajšnje predsedniške volitve. A čeprav ta podrobnost v celotni zgodbi bonitetnih ocen izgleda stranskega pomena, vendarle še enkrat dokazuje, da se pod težo ocen bonitetnih hiš lahko maje-jo vlade in pozicije državnikov.
Šibitev Francije pa pomeni predvsem napad na državo, ki je skupaj z Nemčijo nosilka glavne osi za reševanje evra in dolžniške krize evropskih držav. Za vse druge države je bilo znižanje bonitetne ocene bolj ali manj pričakovano. Hkrati postaja iz dneva v dan bolj jasno, da je pod udarom vsa Evropa, kajti takšne poteze ameriških bonitetnih hiš so vse prej kot v pomoč njenim prizadevanjem, da najde izhod iz skrajno kočljivega položaja. Gre torej za neprikrit napad na skupno evropsko valuto in obenem na Evropo, ki vendarle kaže znamenja zavesti o potrebi po skupni rasti, tako gospodarski kot politični. Torej mora vsa Evropa biti sposobna najti način, da ustrezno reagira. Ali bo tega tudi res sposobna, ali se bo prej sesula, je sedaj glavno vprašanje.
Nobena skrivnost ni, da ob krizah mnogi špekulanti bogatijo, negativne ocene ameriških bonitetnih hiš pa povzročajo po-zameznim državam dodatno ogromno škodo, saj jih uvrščajo med nezanesljive in tako odvračajo od njih kapitale in investitorje. Obenem se je treba vprašati, kakšne rekvizite ima in kak-tere interese zastopa Standard & Poor's kot najmočnejša bonitetna hiša, ko se pri svojih ocenah obnaša kot bi bila delfski orakelj. To, kar naj bi bil v kapitalistični ureditvi nekakšen nepristranski arbiter, je v resnici multinacio-nalka, finanačni subjekt s pošastno oblastjo v lasti gigantov finance z razvejanimi kapitalskimi interesi v številnih sektorjih. Ob makroskopskih napakah, ki jih je zagrešila ta bonitetna hiša, ko je s tragičnimi posledicami za milijone ljudi še tik pred propadom delila visoke ocene podjetjem, kot so bila Enron in Parmalat, bi se morali najmanj zamisliti. In bi najbrž prišli do zaključka, da so S&P in podobne hiše del problema, ne pa njegove rešitve. Zanesti se nanje je kot dati lisici stra-žiti kurnik, bi se reklo po naše.
dnevnik
NEDELJA, 15. JANUARJA 2012
št. 12 (20.335) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
italija - Tragedija med križarjenjem ladje Costa Concordia
Mrtvi in poškodovani v brodolomu bele ladje
Pred toskansko obalo so se utopili trije ljudje - Aretirali kapitana
GROSSETO - Pred toskansko obalo se je odigrala ena največjih nesreč v zgodovini italijanske turistične plovbe. Čudovita bela ladja Costa Concordia, ki je bila zgrajena v ligurijski ladjedelnici Fincantie-ri leta 2006, je v petek zvečer nasedla na čeri pri otoku Giglio in se z razparanim bokom nagnila za 80 stopinj (na posnetku Ansa). Najbolj boleče pa je dejstvo, da so pri tem izgubili življenje trije ljudje - dva francoska potnika in član posadke iz Peruja -, približno 40 pa jih je poškodovanih. Od 4229 ljudi na krovu jih še vedno pogrešajo nekaj deset, iskanje s potapljači pa so morali sinoči zaradi teme prekiniti in ga bodo nadaljevali danes.
Medtem so preiskovalci zaslišali kapitana, ki se je izgovarjal, da je ladja nasedla na čereh, ki niso označene za navtičnih zemljevidih. Očitno njegov zagovor ni bil prepričljiv, zato so ga zvečer skupaj z drugim poveljnikom aretirali. Reševalna akcija je trajala šest ur, nekateri potniki pa so trdili, da osebje na ladji ni bilo pripravljeno za nujno ukrepanje. Ladjo so medtem oskrbeli pred izpustom goriva v morje.
O morebitnih vzrokih nesreče smo se pogovarjali s kapitanom Marcom Sullijem.
Na 2. strani
maribor - Sinoči se je uradno začela Evropska prestolnica kulture 2012
Nad 1000 kulturnih dogodkov
Na slavnostnem odprtju tudi predsednik države in evropska komisarka za kulturo - EPK največji kulturni projekt v samostojni Sloveniji
MARIBOR - Z otvoritveno slovesnostjo na trgu Leona Štuklja se je sinoči v Mariboru tudi uradno začela Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012. Rdeča nit prireditve, ki je potekala pod sloganom Zavrtimo skupaj, je bilo potovanje otroka in svetlobe skozi partnerska mesta. Potovanje je doseglo vrhunec z otrokovim prihodom v Maribor.
Slavnostni govornik, predsednik Danilo Türk, je Maribor označil kot evropsko in slovensko prestolnico kulture, kot mesto, od koder se kulturna sporočila širijo po vsej državi in po vsej Evropi. Sinočnji večer pa kot trenutek, s katerim Maribor stopa v novo fazo svojega razvoja.
Na 3. strani
opčine - Načrt za krepitev daljnovoda
Brez obvestila posegli na zemljiščih
OPČINE - Delavci družbe Terna so pred dnevi izvedli nov poseg na jusarskem zemljišču za krepitev daljnovoda Tržič-Padriče, ne da bi o tem predhodno obvestili lastnikov, v tem primeru Jusa Opčine. V prisotnosti gozdnih straž in organov javne varnosti so namreč v torek odstranili ključavnice ob vhodu na pašnik Šikovca, ki leži ob državni cesti, ki Opčine povezuje z bivšim mejnim prehodom Fernetiči in nato s Sežano. Podoben poseg so opravili tudi na nekem zasebnem zemljišču.
Dogodek so na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci pred
vhodom na pašnik ostro obsodili predstavniki openskega jusa, Agrarna skupnosti v tržaški pokrajini, vse-državne konzulte za skupno lastnino in Odbora za življenje podeželske Fur-lanije, ki so skupaj z deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem početje družbe Terna označili za nezakonito, ostre besede pa so letele tudi na račun deželne uprave, ki naj bi bila podrejena temu podjetju. Prav tako so zahtevali, naj tržaški prefekt skliče pogajalsko omizje, v spremstvu pripadnikov gozdne straže in karabinjerjev pa so si tudi ogledali prizorišča posegov.
Na 4. strani
2
Nedelja, 15. januarja 2012
DNEVNE NOVICE
/
tragedija na morju - Pred toskansko obalo nasedla bela velikanka Costa Concordia
Trije mrtvi in več deset poškodovanih Pogrešajo še najmanj 40 brodolomcev
Bilo je kot na Titanicu, pravijo potniki - Kapitana aretirali - Na ladji je bilo 4229 potnikov in članov posadke
PORTO SANTO STEFANO - Tragedija pred toskansko obalo, ki je morda terjala tudi več deset človeških življenj. Pred otokom Giglio je namreč v petek zvečer nasedla ladja za križarjenje Costa Concordia, na kateri je bilo 3200 potnikov in tisoč članov posadke, skupaj več kot 4200 ljudi. Do včeraj zvečer je bilo uradno ugotovljeno, da so umrle oziroma se utopile tri osebe - dva francoska turista in član posadke iz Peruja -, okrog 70 ljudi je poškodovanih, drugih približno 40 pa jih po 24 urah še pogrešajo. Prefekt v Gros-setu je sicer sinoči zanikal govorice, po katerih naj bi bili pogrešani ujeti na ladji in zelo verjetno mrtvi. Iskanje pogrešanih pa je potekalo tako v morju okrog relikta kot v zalitih prostorih ladje.
Evakuacija je trajala več kot šest ur, potniki pa jo primerjajo s tistim, kar se je nekoč dogajalo na Titanicu. Po prvih obtožbah je celo kapitan zapustil ladjo v trenutku, ko je bilo na njej še veliko potnikov. Francesco Schettino, ki je upravljal 290 metrov dolgo belo velikanko, je bil dolgo na zaslišanju, zvečer pa so ga aretirali skupaj z drugim častnikom. Osumljen je povzročitve hude nesreče, nenamernega uboja več ljudi in zapustitve ladje preden so bili rešeni vsi potniki. Na zaslišanju se je zagovarjal, da je ladijski bok razparala čer, ki ni označena na navtičnih zemljevidih, in da je zato skušal vpluti v pristanišče na otoku Giglio. Ladja je sicer plula iz Civita-vecchie, zadnje postaje 8-dnevnega križarjenja po zahodnem Sredozemlju, v izhodno pristanišče Savono.
Vzrok brodoloma sicer še ni znan, vendar vse kaže, da je šlo za človeško napako. Težko bi jo namreč povzročila okvara, saj je ladja, ki je bila splavljena leta 2006 v ladjedelnici Fincantieri v Sestri Levante-ju, visoko tehnološko opremljena, vključno s sofisticiranimi varnostnimi napravami. Ladja se je ob nesreči močno nagnila, za 80 stopinj, kar je zelo oteževalo reševanje potnikov, na njenem boku pa je zazevala več kot 50 metrov dolga razpoka.
Na ladji je bilo v času nesreče 4229 potnikov in članov posadke. Med 3126 pot-
Nasedla velikanka; spodaj levo skoraj sto metrov dolga luknja, ki je zazevala v trupu ladje; spodaj desno reševalci z brodolomci
niki iz 65 različnih držav je bilo po podatkih družbe Costa Crociere največ Italijanov, 989, 569 je bilo Nemcev, 462 Francozov, po več kot sto Špancev, Američanov, Hrvatov in Rusov, 74 Avstrijcev, 60 Švicarjev, po 46 Brazilcev in Japoncev. Poleg tega je bilo na ladji v času nesreče 1013 članov posadke, prav tako različnih narod-
intervju - Kapitan Marco Sulli-Sulčič
»Na italijanskih kartah so označene prav vse čeri«
TRST - Vprašanje, ki se je ves dan pojavljalo v medijih, predvsem pa v pogovorih med »navadnimi ljudmi«, je bilo: kako je mogoče, da se leta 2012 pripeti taka nezgoda? Da ena tistih ladij za križarjenje, ki veljajo za nepotopljive, zadene v morske čeri?
Odgovor smo poskusili poiskati pri Marcu Sulliju - Sulčiču, kapitanu v pokoju, ki je velik del svojega življenja preživel na morju, saj je na krovu raznih ladij, predvsem mogočnih tankerjev, preplul dobršen del sveta.
Informacije o brodolomu ladje Costa Concordia so bile včeraj popoldne nenatančne, kapitan Francesco Schettino je bil še na prostosti (zvečer so ga aretirali in odpeljali v zapor v Gros-setu). Kapitan Sulčič, Križan po rodu, ki danes živi v Fari na Goriškem, je med našim telefonskim pogovorom nekajkrat ponovil, da se mu vsa zadeva zdi »strašno čudna« in da se take stvari danes ne bi smele zgoditi. »Govorijo o človeški napaki, ampak na tako odgovornih mestih bi morali biti pametni ljudje. Ne morem verjeti, da bi bili nesposobni ... «
Ladje so opremljene vsaj z dvema radarjema, ki posadko opozarjajo na oddaljenost od obale. Poleg tega so na radarje priklopljeni še številni instrumenti, ki pripomorejo k varni plovbi. »Obvezne so tudi rezervne baterije, ki v primeru okvare na električnem sistemu poganjajo radar, krmilo in telefon.«
Tistega, kar je pod vodo, radarji ne zaznajo: kapitan velikanke Costa Con-
Kapitan Marco Sulli Sulčič
KROMA
cordia je izjavil, da tistih nesrečnih čeri v bližini otoka Giglio na navtičnih kartah ni bilo. »To pa se mi zdi nemogoče, italijanske pomorske karte so zelo natančne, na njih so označene vse čeri.«
Sulčiču se tudi zdi čudno, da je ladja plula tako blizu obale. Prav tako pa, da se je prevrnila na bok. »Po brodolomu Titanica so začeli ladje graditi tako, da se ne bi prevrnile. Neprepustni pre-delki (it. compartimenti stagni) bi morali zdržati, voda ne bi smela prodreti v vse prostore in prevrniti ladje.«
Po njegovem mnenju se je kapitan vsekakor pravilno odločil, ko je, potem ko je zadel v čeri, ladjo skušal čim bolj približati obali otoka. »Reševanje sredi morja bi bilo veliko težje.« Končni obračun pa neprimerno hujši ... (pd)
nosti. Med italijanskimi potniki sta bila tudi dva iz Furlanije-Julijske krajine.
Costa Concordia je bila na križarjenju po zahodnem Sredozemlju. Izplu-la je iz pristanišča Savona, nato pa se ustavila v Marseilleu, Barceloni, Palmi de Mallorca, Tunisu, Palermu in Civita-vecchi za ogled Rima.
italija-vatikan
Monti in papež o reševanju krize evra
RIM - Italijanski premier Mario Monti je bil včeraj na uradnem obisku v Vatikanu, kjer je imel 25 minut zasebnega pogovora s papežem Benediktom XVI., nato pa se je še približno eno uro pogovarjal z državnim sekretarjem papeške države kardinalom Tar-cisiom Bertonejem.
Monti in papež sta si ob tej priložnosti izmenjala darove, sodeč po tistem, kar je uspelo ujeti pozornim ušesom navzočih kronistov, pa sta se državnika pogovarjala predvsem o krizi evra in o vlogi Nemčije in Italije v njej. »Predsednik, vi ste bili pravkar v Nemčiji, v Berlinu,« so bile prve papeževe besede po pozdravu na vratih vatikanske knjižnice, Monti pa mu je odgovoril: »Da. Vreme je bilo slabo, klima pa dobra.« Benedikt XVI. je glede aktualnih problemov dejal, da je treba »gojiti upanje« in Montija pohvalil: »Vi ste dobro začeli v tako težki, skoraj nerešljivi situaciji.«
s&p - Po znižanju bonitetnih ocen
Države območja evra bodo nadaljevale reforme
BRUSELJ - Več članic območja evra se je odzvalo na petkovo znižanje bonitetnih ocen s strani agencije Standard & Poor's. Nekatere, med njimi Italija, so izrazile odločenost nadaljevati reforme. Ponekod, denimo v Španiji, Avstriji in Franciji pa so se okrepile kritike na račun vlad. Evropskega komisarja Michela Barnierja je znižanje presenetilo, ker je S&P bonitetne ocene znižal v času, ko unija zaostruje proračunska pravila. Vodja evroskupine JeanClaude Juncker pa je sporočil, da je območje evra odločeno ohraniti bonitetno oceno AAA za začasni mehanizem za stabilnost evra (EFSF).
Po besedah francoskega premier-ja Francoisa Fillona je bilo znižanje bonitetne ocene pričakovano in da ga ne bi smeli »niti dramatizirati niti podcenjevati«. Socialist Francois Hollande, ki velja za največjega tekmeca sedanjega francoskega predsednika na prihajajočih predsedniških volitvah, pa je dogodek izkoristil za kritiko Sarkozyja.
Nemški finančni minister Wolfgang Schaeuble je branil gospodarsko šibkejšo sosedo Francijo, ki da je »na pravi poti«, in dodal, da bo načrtovani fiskalni pakt stabiliziral javne finance držav območja evra in pomagal k obnovitvi in ohranitvi zaupanja trgov. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je prepričana, da znižanje bonitetnih ocen članicam območja evra predstavlja »dodaten pritisk, da je treba proračune v teh državah kmalu znova postaviti na no-
ge«. »Zdaj moramo čim prej uresničiti fiskalni pakt,« je dejala Merklova, ki je odločitev S&P sicer ni presenetila. Ob tem je poudarila, da se je za znižanje bonitetnih ocen odločila le ena od treh vodilnih bonitetnih agencij.
Iz Rima so sporočili, da so po znižanju bonitetne ocene še bolj odločeni nadaljevati reforme v boju proti dolžniški krizi, medtem ko se je avstrijska vlada znova zavzela za to, da bi omejitev dolga zapisali v ustavo. Španska vlada je v odzivu na znižanje bonitetne ocene države sporočila, da se poteze S&P »zaveda«, a da je zanjo kriva prejšnja vlada Zapatera, saj je Rajoyeva vlada na oblast prišla šele 21. decembra. Portugalske oblasti pa so v sporočilu za javnost zapisale, da ocena bonitetne agencije ne odraža realne slike v državi, saj S&P ni upošteval prizadevanj vlade za izboljšanje finančnega stanja države.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Nedelja, 15. januarja 2012
3
maribor - Sinoči otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture 2012
Na startu največji kulturni projekt v zgodovini samostojne Slovenije
Predsednik države Danilo Türk spomnil na misel Luisa Adamiča, da je kultura najmočnejša industrija slovenskega naroda
MMARIBOR - Z otvoritveno slovesnostjo na trgu Leona Štuklja se je sinoči v Mariboru tudi uradno začela Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012. Rdeča nit prireditve, ki je potekala pod sloganom Zavrtimo skupaj človeka v sebi!, je bilo potovanje otroka in svetlobe skozi partnerska mesta. Potovanje je doseglo vrhunec z otrokovim prihodom v Maribor. Slavnostni govornik na prireditvi predsednik države Danilo Türk je Maribor označil kot evropsko in slovensko prestolnico kulture, kot mesto, od koder se kulturna sporočila širijo po vsej državi in po vsej Evropi. Sinočnji večer pa je označili kot trenutek, s katerim Maribor stopa v novo fazo svojega razvoja.
V nagovoru je Türk spomnil na misel slovenskega pisatelja Luisa Adamiča, da je kultura najmočnejša industrija slovenskega naroda. »Tako je bilo nekoč, tako je danes in tako bo tudi v prihodnje, kajti naš razvoj ni samo razvoj materialnih možnosti, ampak je tudi in zlasti razvoj naše kultiviranosti,« je dejal. Po njegovih besedah se je tudi potrebno zavedati, da sta naša današnja in prihodnja identiteta odvisni od kulture, kar še posebej velja za sedanji krizni čas, ko je vsa Evropa v krizi in ko vsa Evropa išče odgovore, kot jih iščemo tudi sami.
Odgovore pa bomo po predsednikovih besedah veliko lažje našli, če bomo v iskanje vključili vsa kulturna sporočila, ki smo jih zmožni, zato sta nam Evropska prestolnica kulture in Maribor prav v teh časih še posebej dragocena. Danes smo navajeni govoriti zlasti o finančnih in ekonomskih težavah, vendar je potrebno vedeti, da odgovori, pomembni za naš prihodnji razvoj in usodo, niso odvisni samo od finančnih in ekonomskih rešitev, zato moramo biti po njegovih besedah zadovoljni in optimistični spričo dejstva, da Maribor postaja prav v teh težkih časih evropska prestolnica kulture.
Evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade An-drula Vasiliu pa je odprtje EPK označila kot vrhunec večletnih priprav in trdega dela. Kot je dejala, bodo Maribor in partnerska mesta v naslednjih 12 mesecih ponudila vrsto umetniških dogodkov, ki bodo izpostavili tudi bogato dediščino teh mest in kreativnost njihovih prebivalcev. EPK je po njenih besedah danes ena najbolj poznanih in priljubljenih evropskih kulturnih iniciativ, kot je dejala, verjetno zato, ker uteleša predanost kulturi v vseh njenih oblikah.
Na včerajšnji dan so bile ulice Maribora polne raznorodnih umetnikov, ki so izvajali različne performanse
ANSA
EPK je označila tudi kot iniciativo, ki evropskim narodom omogoča, da se seznanijo s kulturo drug drugega, kar jih medsebojno povezuje.
Mariborski župan Franc Kangler pa je poudaril, da včerajšnji dan ni pomemben le za Maribor in Slovenijo, ampak predvsem za vse tiste, »ki želijo boljšo prihodnost Maribora in Slovenije, pa tudi Evrope«. Maribor je označil kot mesto, v katerem so bili vedno v zgodovi-
ni uporni, in so še danes. Spomnil je, da je bil prav Maribor pred štirimi desetletji prvo in edino mesto, kjer so opazili zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, prav tako so bili prvi in edini, ki so mu stopili v bran in natisnili njegovo knjigo Nekropola, ki je do danes obšla ves svet.
Na slovesnosti, ki jo je režiral Matej Filipčič, je sodelovalo okrog 100 nastopajočih. Otroka sta na njegovi poti skozi partnerska mesta z odra spremljala
dramska igralca Polona Juh in Marko Mandič. Prireditev je povezoval igralec Tadej Toš. Otvoritveni slovesnosti je sledil koncert rock skupine Dan D.
Evropska prestolnica kulture velja za največji kulturni projekt v zgodovini samostojne Slovenije. V prihodnjih 350 dneh se bo v Mariboru in partnerskih mestih zvrstilo več tisoč dogodkov s ciljem kulturnega in duhovnega preporoda regije. (STA)
sks - Predsednik o noveli zakona o narodnih skupnostih v Avstriji
Po oceni Sadovnika zahteve manjšin le deloma upoštevane
DUNAJ/CELOVEC - V mnogih točkah slej ko prej sporni osnutek novele Zakona o narodnih skupnostih v Avstriji v pisni obliki še ni na mizi, zato Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) v tej zadevi tudi noče zavzeti dokončnega stališča. Ko pa bo tako daleč, se bodo politične organizacije koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) morale vnovič uskladiti in poskušati izboljšati osnutek zakona, ki očitno
manjšine - Finančna sredstva
Mediji: zaskrbljenost v Aosti, Bocnu, Trstu
RIM - Osrednja italijanska tiskovna agencija Ansa je včeraj objavila daljši članek, posvečen manjšinskim medijem. In opozorila, da vlada tako v Dolini Aosta kot v Bocnu in Trstu podobno vznemirjenje in ista zaskrbljenost. Kajti krčenje sredstev tako imenovanega zakona o založništvu bi resno ogrozilo tako prihodnost tednika Peuple Vaoldotaine kot dnevnikov Dolomiten, Tageszeitung in Primorski dnevnik.
Toni Ebner, urednik Dolomitna, je poudaril, da je bil dosedanji sistem zgleden, saj je manjšinskim medijem omogočal politično samostojnost: njihova usoda je bila namreč doslej odvisna predvsem od državnih prispevkov, ne pa od raznih zasebnih ustanov ali fundacij. Ebner je poudaril, da imajo manjšinski mediji jasno nalogo: informirati del italijanskih državljanov v njihovem materinem jeziku.
Arnold Tribus, založnik Tageszeitunga, je opozoril, da imajo časopisi, ki izhajajo na omejenih ozemljih, tudi omejen oglaševalni trg: državni prispevek je zato »conditio sine qua non« za njihovo preživetje.
Igor Devetak, sindikalni predstavnik našega uredništva, je opozoril na dodatne težave, ki jih je manjšim časopisom, čigar usoda je odvisna od zakona za založništvo, povzročil odstop vladnega podtajnika Malinconica, saj so mediji ostali brez ustreznega sogovornika. Negotovost tržaškega dnevnika je dvojna: ob napovedanem krčenju prispevkov za leto 2011, čaka naš časopis še na sredstva za leto 2010.
Francoska skupnost v Dolini Aosta ne razpolaga s svojim dnevnikom; edini medij v francoščini je tednik Peuple Valdotaine, ki je sicer glasilo politične stranke. Jean Barocco, upravitelj njegove založniške hiše, pravi, da številnih političnih glasil, ki so so se rodila v zadnjih letih, ne bi smeli primerjati z njihovim, ki odigrava tudi pomembno kulturno vlogo v bran manjšinske skupnosti.
le deloma upošteva zahteve slovenske manjšine in tudi drugih narodnih skupnosti v Avstriji. To je po četrtkovi seji predsedstva SKS izjavil predsednik tretje politične organizacije koroških Slovencev Bernard Sadovnik.
Sadovnik se je ob tem dotaknil tudi sestanka državnega sekretarja Josefa Ostermayerja (SPO) s predsedniki oz. predstavniki šestih sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti ta teden na Dunaju, na katerem so predstavniki avstrijskih manjšin opozarjali na številne potrebne spremembe, če hoče Avstrija slediti sodobnim evropskim trendom pri zaščiti avtohtonih manjšin.
Na pogovoru je bil sicer dosežen dogovor v štirih točkah, kljub temu je osnutek še naprej sporen znotraj kroga avstrijskih manjšin. Medtem ko je predsednik sosveta za Slovence in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm dogovor označil za pozitiven in osnutek ocenil za sprejemljivega, ga Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju, v katerem so včlanjene organizacije vseh v Avstriji živečih manj-
šin, slej ko prej zavrača. Po mnenju CAN gre za »kozmetične spremembe, ki pa ne predstavljajo nikakršnega izboljšanja pri zaščiti narodnih skupnosti.« Pri Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) pa »dogovora« ne poznajo, saj niso bili vključeni v dunajski posvet sosvetov z državnim sekretarjem. Za slovensko manjšino na Koroškem sta se sestanka z državnim sekretarjem Ostermayerjem, ki je dogovor s predstavniki sosvetov označil za »nadaljnji korak na poti do modernizacije avstrijskega manjšinskega prava,« udeležila le Marjan Sturm in cerkveni zastopnik Jože Valeško. Sadovnik je zato napovedal, da bo SKS takoj, ko bo na mizi uradni in dokončni osnutek novele zakona, povabil NSKS in ZSO na usklajevalni sestanek. Ob tem je namignil, da je pričakovati, da nekatere bistvene zahteve koroških Slovencev ne bodo v osnutku. »Če hočemo koroški Slovenci doseči to ali ono za našo narodno skupno pomembno spremembo, bomo marali usklajeno in odločno nastopati,« je sklenil Sadovnik.
Ivan Lukan
mikser - Nocoj
O dialogu med
religijami
TV mesečnik slovenskega programa RAI »Mikser« (nocoj okrog 20.50) bo tokrat ugriznil v temo, ki je širšemu krogu dokaj nepoznana. Vsi smo nabiti s sterotip-nimi oznakami, vsi gojimo predsodke in napačne predstave o tej ali oni religiji, zato je ravno njihovo poznavanje velikega pomena. V današnjem zgodovinskem momentu, ki je žal prepreden z ekstremisti-čnimi dejanji, ki jih napačno označujejo za »verske«, igra ravno med-verski dialog, spoznavanje bližnjega, bistveno vlogo. V oddaji bomo spoznali predvsem, kakšno vlogo lahko medverski dialog odigra v oblikovanju resničnega poznavanja drugega v Trstu, mestu, ki se že zgodovinsko kiti z nazivom odprtosti.
Vida Valenčič bo v studiu gostila g.Dušana Jakomina, poznanega in aktivnega katoliškega duhovnika, odgovornega urednika Našega vestnika ter verskih oddaj na Radiu Trst A, rabina Ariela Haddada - direktorja tržaškega judovskega muzeja »Carlo in Vera Wagner«, ki je obenem tudi glavni rabin za judovsko skupnost v Sloveniji, ter Claudia Caramio iz svetovnega gibanja Konferenca verstev za mir.
Oddajo so pripravile Luana Grilanc, Vida Valenčič in Živa Pahor, ki jo tudi režira. Mikser bo, kot omenjeno, na sporedu nocoj, v nedeljo 15. januarja ob 20.50 (na 3. mreži RAI-frekvence za oddajanje v slovenskem jeziku) ter v ponovitvi v četrtek, 19. januarja, ob istem času.
Po Radiu SLO jutri
• V« I
o manjsinskem predstavništvu
Razpravi o novem manjšinskem predstavništvu, ki se kot pre-sihajoča reka občasno vrača med razmišljanja Slovencev v Italiji, bo jutri namenjena oddaja Radia Slovenija Studio ob 17.00. V njej bodo predstavniki narodne skupnosti osvetlili predlog za spremembe, predstavili svoja mnenja in poglede na morebitne novosti, katerih vodilna želja je, da bi o Slovencih v Italiji odločali Slovenci sami. Vabljeni k poslušanju!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Slovensko stalno gledališče Inštitut za slovensko kulturo
Abonmajska sezona v Benečiji Miro Gavran
ECASE
Poslopje dunajskega parlamenta
režija: Boris Kobal
V sredo 18. januarja ob 20.30 v telovadnici na Lesah
Vstopnice na kraju predstave eno uro pred začetkom www.teaterssg.com
4
Nedelja, 15. januarja 2012	TRST	/
BBHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
opčine - Nov poseg družbe Terna na jusarskem zemljišču za krepitev daljnovoda
Brez obvestila stopili na pašnik z obrazložitvijo o »ukazu z vrha«
Družba Terna, ki izvaja načrt krepitve daljnovoda med Tržičem in Padriča-mi, se je ponovno znašla v središču polemik. Tokrat je počilo na Opčinah, kjer so predstavniki družbe pretekli torek dejansko vdrli na zemljišče pašnika Šikovca, ki se nahaja ob državni cesti, ki Opčine povezuje z bivšim mejnim prehodom Fer-netiči in Sežano, da bi izvajali dela za okrepitev daljnovoda, pri tem pa družba ni predhodno obvestila lastnika, v tem primeru Jusa Opčine, kot to predvideva odlok predsednika republike št. 327 iz leta 2001, prav tako ni poskrbela za dopis v slovenskem jeziku. Enako se je zgodilo na zasebnem zemljišču, ki je last krajanke.
Dogajanje so ostro obsodili na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci pred vhodom na pašnik, kateri je sledil še ogled nekaterih delovišč pod visokonapetostnimi stebri (slednjih je na območju Op-čin sedem, od katerih šest na jusarskih, eden pa na zasebnem zemljišču) v družbi gozdnih čuvajev in karabinjerjev, ki so prizorišča tudi fotografirali. Potek dogodkov je prisotnim orisal predsednik Jusa Opči-ne Drago Vremec, ki je med drugim dejal, da se je sam pred dnevi po telefonu pogovarjal s predstavnikom družbe Terna in od njega zahteval, naj glede vstopa na ju-sarsko zemljišče predhodno posreduje pisno prošnjo v italijanščini in slovenščini, kar pa se ni zgodilo, saj so v torek delavci Terne skupaj s silami javnega reda in gozdnimi stražarji odstranili žabice (ključavnice) in stopili na zemljišče, kjer se tudi pase živina. Pri tem so prehod pustili odprt,
zcpz - Ob 16. uri
V stolnici danes tradicionalni božični koncert
Božični in novoletni prazniki so sicer mimo, ni pa se popolnoma poslovil božični čas: v marsikateri cerkvi in hiši namreč še vedno stojijo jaslice, prav tako se še pojejo božične pesmi. To vse do cerkvenega praznika svečnice, ki bo februarja in bo predstavljal pravi zaključek božičnega obdobja. Zato je povsem umesten tudi tradicionalni božični koncert, ki ga Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta prireja danes ob 16. uri v stolnici sv. Justa in ga bodo oblikovali tako odrasli kot predvsem mlajši pevci.
Uvodoma bo nastopil Združeni zbor ZCPZ, ki bo pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča zapel tri skladbe (Noč božična Hugolina Sattnerja, Poglejte, čudo se godi Blaža Potočnika in Gregorja Riharja ter O slava, o slava J. Benedeka in Andreja Vavkna).
Po tem »tradicionalnem« uvodu bo napočil čas za nastop mlajših pevcev, ki bodo oblikovali glavnino koncerta: nastopil bo namreč združen mladinski zbor, ki ga sestavljajo pevke DPZ Igo Gruden iz Nabrežine, MlPZ Ladja iz Devina in DPS Vesela pomlad z Opčin, ki so jih za to priložnost pripravili Mirko Ferlan, Mar-ja Feinig in Andreja Štucin. Mladi se bodo občinstvu predstavili z nizom slovenskih in tujih božičnih skladb v priredbi in orkestraciji Aljoše Tavčarja in Patricka Quaggiata. Združeni mladinski zbor bo vodil Mirko Ferlan, spremljala pa ga bo komorna skupina, ki jo bosta sestavljala priložnostni godalni kvintet in Nomos Ensemble Wind Quartet, petje pa se bo prepletalo z recitacijami božičnih poezij Aleksandra Furlana, ki jih bo podajal Aleksij Pregarc.
tako da je obstajala nevarnost, da živina zapusti pašnik in zaide na cesto ter povzroči kako nesrečo. Zdaj so jusarji prehod zopet zaprli in zaklenili ter bodo storili vse, da se prepreči nesreča, je dejal Vremec.
Nastopil je tudi predsednik Agrarne skupnosti v tržaški pokrajini Vladimir Vre-mec, ki je opozoril, da se je družba Terna izognila spoštovanju odloka, ki jo obvezuje, da o prihodu svojih delavcev predhodno obvesti lastnika, ki ni Občina Trst ali odbor za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, ampak Jus Opčine in to od leta 1833, kakor piše v zemljiški knjigi in kar priznavata deželna uprava in ustavni sodnik Paolo Grassi. Sklicevanje družbe Terna na izgovor, »da je dobila ukaz z vrha,« pa predstavlja za Vremca preteklost, o kateri ne bi želel, da bi se vrnila.
Član vsedržavne konzulte za skupno lastnino Karlo Grgič pa je napovedal, da bo o dogajanju obvestil vodstvo konzulte, ki se bo 22. februarja sestalo v Rimu, pri čemer je spomnil, da srenjska oz. jusarska zemljišča niso javna lastnina, njihova namembnost je kmetijska, gozdarska in pašniška, ščitijo pa jih italijanska ustava ter evropski in italijanski zakoni, pravzaprav so prva generacija civilne družbe, šele nato pridejo država, dežele, pokrajine in občine. Spravil se je tudi na Deželo zaradi dovoljenj družbi Terna, ki jih je izdala na podlagi opravljene presoje o vplivu na okolje (t.i. VIA), medtem ko bi bila morala po Grgi-čevem mnenju opraviti strateško okolj-sko presojo (t.i. VAS). Jusarji so se že
Svojemu ogorčenju so predstavniki jusov in srenj ter zasebni lastniki dali duška na včerajšnji tiskovni konferenci pred pašnikom
KROMA
pred časom pritožili na sodišče, po letu dni pa tožilstvo ni še odgovorilo.
Na Krasu se dogaja nekaj podobnega temu, kar se dogaja v Karniji, je dejal predsednik Odbora za življenje podeželske Furlanije Aldevis Tibaldi, ki je družbo Terna označil za center moči, ki si dovoli biti tako nadzornik kot predmet nadzora ter s financiranjem dejansko kupuje oko-ljevarstvene organizacije, kot je npr. sklad WWF, medtem ko je deželna uprava po
Tibaldijevih besedah izdala načela, ki navdihujejo njen statut o avtonomiji.
Tudi deželni svetnik Igor Gabrovec je Deželi očital podrejenost družbi Terna, ki se po njegovih besedah »požvižga na zakone«. V odgovor na včeraj večkrat izrečeno zahtevo po tem, naj tržaški prefekt skliče pogajalsko omizje, je Gabrovec napovedal, da bo s kolegom Igorjem Kocijančičem jutri stopil v stik s prefektom in mu posredoval zahtevo. (iž)
Rižarna - deleženci baklade polagajo cvetje v spomin na žrtve
ARHIV
27. januar - Bogat niz dogodkov ob dnevu spomina na holokavst
Posveti, koncerti, filmi ...
Posebna pozornost mlajšim generacijam - Že jutri posvet o posredovanju zgodovine mladim
Bliža se 27. januar - dan spomina na holokavst, ki so ga pred leti uvedli v spomin na nacistični pomor milijonov Judov v vsej Evropi med drugo svetovno vojno. Ob osrednji svečanosti, ki bo v petek, 27. januarja, ob 11. uri v Rižarni, je tržaška občinska uprava v sodelovanju z mestnimi muzeji zgodovine in umetnosti oz. tržaško Rižarno in številnimi združenji (predvsem združenji partizanov, nekdanjih deportirancev in političnih prega-njancev) ter s Pokrajino Trst in Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja poskrbela za pester spored dogodkov.
Prvo srečanje bo že jutri v veliki dvorani tržaške univerze (Androna Baciocchi), kjer bo od 15. do 19. ure posvet o spominu na šoo, o posredovanju zgodovine mladim generacijam in o t.i. vlakih spomina, ki peljejo dijake v Auschwitz. Srečanje, ki ga bosta vodili Tullia Catalan in Laura Fontana, bo uvedel poseg enega izmed najbolj priznanih sodobnih zgodovinarjev šoe Georgesa Ben-soussana, za njim pa se bodo oglasili zgodovinarka Anna Foa, esejistka Daniele Padoan, raziskovalca Betti Guetta in Gaetano Data, zgodovinar Tristano Matta, profesorica in predsednica ANED Dunja Nanut.
Po enotedenskem premoru se bodo dogodki nadaljevali v gledališču Basaglia (Ul. Weiss 13) v torek, 24. januarja, in sredo, 25. januarja, ko bosta dopoldneva posvečena šolski publiki. Predvajali bodo dokumentarec o Rižarni, film FKL: Frauen Konzentrationslager Marca Coslovicha in krat-kometražec Il cuore di nascosto. Prvi dan bo mlade obiskal zgodovinar Tristano Mat-ta, drugi dan pa Coslovich, Gianpaolo Penco in Giuseppe Carrieri.
Tudi sredin popoldan bo filmsko obarvan, saj bodo taiste dokumentarce predvajali tudi v dvorani Costantinides muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII, 1) z začetkom ob 15. uri. Ob 16.30 bo na platnu spet zaživel proces v zvezi z Rižarno, ob 17.30 nekaj odrskih predstav, ob 18.15 pa film Bent.
V četrtek, 26. januarja, se bo ob 9.30 v dvorani Petronio Filozofske fakultete (Androna Campo Marzio 10) začel posvet o literarnih in gledaliških upodobitvah ho-lokavsta ob prisotnosti številnih docentov zgodovine. Ob 15. uri bodo v muzeju Sartorio predstavili knjigo R/esistenze lesbic-he nell'Europa nazifascista Paole Guazzo, Ines Rieder in Vincenze Scuderi; ob 16. uri pa bodo predstavili knjigo Milano-Maut-hausen Bruna Vasarija. Ob 17. uri bodo predvajali film La memoria delToffesa: Ri-siera di San Sabba 1945-1995, ob 18.30 bo novinar Daniele Biacchesi predstavil od-porništvo v krajih spomina, ob 19.30 pa bo zaživel drug dokumentarec o Rižarni.
Dogajanje se bo na dan spomina, v petek, 27. januarja, začelo ob 9. uri pri koro-nejskem zaporu, kjer bodo predstavniki policije položili venec k obeležju, ki spominja na pripor kvestorja Giovannija Palatuccija, sledil bo ob 9.30 tihi sprevod nekdanjih de-portirancev od zapora do železniške postaje. Tu bodo predstavniki Občine Trst položili venec ob spominsko ploščo, ob 11. uri pa bo v Rižarni osrednja svečanost, o poteku katere bomo še poročali. Petkov popol-
dan se bo nadaljeval v Narodnem domu, kjer bo ob 15. uri v živo potekala radijska oddaja Fahrenheit. Istočasno bo v gledališču Miela posvet, posvečen sobivanju z dogodki iz Auschwitza; ob 17.15 bodo predvajali dokumentarni film o Ondini Peteani.
Naslednjega dne, v soboto, 28. januarja, bodo v Mieli ob 18.30 predvajali film Train de Vie, ob 21. uri pa bo na oder stopila glasbena skupina The Original Klezmer Ensemble in Alexian Group Musica Rom. Glasbeno obarvan bo tudi torek, 31. januarja, ko bo gledališče Miela gostilo koncert skupine Die Goldene Pave.
Vsakoletna baklada TPPZ
Na predvečer dneva spomina (26. januarja) bo do Rižarne krenila bakla-da »za spomin, mir in sožitje«, ki jo že tradicionalno prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Zbirališče ob 17. uri pri stadionu Grezar, od koder bo pol ure kasneje krenil sprevod. Tu bo krajši pevski nastop TPPZ, udeleženci pa so vabljeni, da h krematorij-ski peči položijo cvet.
Sesljan: delavec padel z višine treh metrov
Včeraj zjutraj okrog 10.20 se je v sesljanskem zalivu, točneje na gradbišču naselja Porto piccolo, zgodila nesreča. Delavec je namreč padel z višine treh metrov in utrpel pretres možganov. Tržaški rešilec ga je prepeljal na urgenco v katinarsko bolnišnico, njegovo stanje pa ni skrb vzbujajoče. Na kraju nesreče so posegli tudi ka-rabinjerji in gasilci.
V zapor zaradi
• * * i * izsiljevanja in kraje
Tržaški karabinjerji so včeraj na Trgu Oberdan aretirali 23-letnega Tržačana (L. M.). Sumijo ga izsiljevanja dvajsetletnega Z. F., od katerega naj bi že večkrat zahteval manjše vsote denarja, ukradel pa naj bi mu tudi denarnico, mobilni telefon in digitalni fotoaparat. Njunemu petkovemu srečanju, na katerem je nepridiprav ponovno izsiljeval žrtev, so namreč prisostvovali tudi agentje; fanta so pospremili v koronejski zapor.
Kradla hrano in pijačo
Agentje tržaške policije so včeraj prijavili sodstvu 66-letno Trža-čanko (I.K. sta njeni začetnici), ki so jo zalotili pri kraji. Ob izhodu iz supermarketa v bližini železniške postaje jo je namreč prodajalka ustavila in od nje zahtevala, da odpre večjo torbico, ki jo je imela pri sebi. Prodajalka se ni zmotila, v njej je bilo za okrog 140 evrov ukradenih prehrambnih izdelkov in predvsem steklenic žganih pijač. Posegla je policija in staro znanko prijavila sodstvu.
Upiral se je policiji
V zgodnjih jutranjih urah so na Trgu Venezia agentje mobilnega oddelka tržaške kvesture opazili štiri mladeniče; eden izmed njih je v očitnem vinjenem stanju začel žaliti agente in se je tudi med nadaljnjo identifikacijo žaljivo obnašal do njih. Preverjanje je pokazalo, da gre za 22-letnega P. D. R., Tržačana, ki je sodstvu že poznan, saj je bil obsojen na 16-mesečno zaporno kazen zaradi kraje (ki je bila sicer suspendirana). Včeraj ga je policija prijavila zaradi upiranja in žalje-nja javnega funkcionarja.
/
TRST
Nedelja, 15. januarja 2012
5
železarna - Po petkovem neplodnem srečanju z vodstvom škedenjskega obrata
Sindikati oklicali in nato preklicali tridnevno stavko
Delo so prekinili delavci na pomolih obrata - Zagotovila družbe Lucchini
Delavci škedenjske železarne, ki so zaposleni na pomolih obrata, so včeraj dopoldne oklicali tridnevno stavko, sinoči pa so jo preklicali. Stavko je oklicalo enotno sindikalno predstavništvo Rsu, ki ga sestavljajo člani panožnih organizacij Fiom-Cgil, Fim-Cisl, Uilm-Uil in Failms, po neplodnem srečanju z vodstvom podjetja, ki je bilo v petek popoldne. Sindikati so bili še predvsem zaskrbljeni zaradi dejstva, da je bila v zadnjih dneh dobava surovin iz Piombina, ki dejansko služijo za delovanje plavža, manjša od običajnih pošiljk.
To je zelo slab znak za prihodnost, tako železarne kot delovnih mest, so povedali predstavniki zaposlenih včeraj dopoldne na tiskovni konferenci, na kateri so izrazili hudo zaskrbljenost. Razloge za stavko so ob udeležbi pokrajinskega tajnika sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Stefana Bori-nija predstavili zastopniki Rsu Tonino Pan-tuso (Fiom-Cgil), Umberto Salvaneschi (Fim-Cisl) in Franco Palman (Uilm-Uil). Sindikat se je odločil za stavko in zahteval od družbe Lucchini konkretna zagotovila glede delovanja železarne in jamstva glede delovnih mest. Stavko bodo prekinili le v primeru, da bo družba Lucchini zagotovila dobavo večje količine surovin, so povedali. V februarju je pač predvidena dobava 3 tisoč ton minerala, ki zadoščajo za delovanje plavža za tri dni. Kaj pa potem? sprašuje sindikat, ki je torej zahteval, naj prihodnja ladja raztovori vsaj 10 tisoč ton, kar bi zagotavljalo nadaljevanje proizvodnje za 12 dni. To je vsekakor daleč od običajnih 60 ton, ki so jih raztovarjali še pred nedavnim. Družba Lucchini se je sinoči oglasila in zagotovila dovoljšnjo količino surovin. Sindikati se bodo o zadevi pogovarjali z delavci na skupščini, ki bo v železarni jutri ob 7.30, s sindikatom pa se bo srečalo tudi vodstvo družbe Lucchini.
Problemi vsekakor še ostajajo. Največja zaskrbljenost je v tem, da pride do zaprtja plavža. Posledice bi bile zelo hude, ker bi zaprtje železarne zadalo hud udarec ne samo zaposlenim, temveč vsem povezanim dejavnostim, začenši z družbama Sertubi in Elettra, ki proizvaja elektriko s plinom iz železarne. Problem v problemu je spor med železarno in Elettro, ki že nekaj časa ne plačuje za dobavo plina. Ustrezno pogodbo, ki bo zapadla leta 2015, bi lahko zato prekinili predčasno. Toda rentabilnost železarne sloni ravno na prodaji plina za proizvajanje elektrike. Pogodba z Elettro je torej poglavitna. Drugače bo nastal domino efekt, ki bo pometel z mnogimi dejavnostmi in povzročil hude posledice na gospodarskem in družbenem področju.
A.G.
Škedenjska železarna
KROMA
plinski terminal - Greenaction Transnational
Giurastante: Italijanska država nima pristojnosti na tržaškem ozemlju
Dovoljenje za gradnjo plinskega terminala pri Žavljah, ki ga je španska družba Gas Natural prejela od italijanskega ministrstva za okolje, je neveljavno. Izdala ga je namreč država, ki nima pravne oblasti oziroma je brez pristojnosti na tržaškem ozemlju. To seveda pomeni, da zakoni italijanske države na Tržaškem niso pravnomočni.
To je zatrdil predsednik naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante včeraj na tiskovni konferenci, na kateri je predstavil prijavo, ki jo je v tem smislu vložil pri Evropski komisiji. Giurastante je v svoji pritožbi poudaril, da Italija nima pravne pristojnosti na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja (in torej tudi pristanišča) in prijavil Italijo, češ da je glede na veljavne mednarodne sporazume kršila mednarodno pravo.
Dejstvo, da je Svobodno tržaško ozemlje od leta 1947 upravljala Italija namreč ne pomeni, da je tržaško ozemlje postalo del italijanske države, pravi Giu-rastante. Tega prehoda namreč Združe-
Roberto Giurastante
ni narodi niso nikdar ratificirali in so torej za dogajanje v tržaški pokrajini še vedno pristojni Združeni narodi, meni Giurastante. Po mirovni pogodbi iz leta 1947 in do leta 1954 so tržaško ozemlje upravljali zavezniki, po londonskem memorandumu (dogovor so podpisali Italija, Jugoslavija, Velika Britanija in Združene
države Amerike) pa je tržaško ozemlje upravljala Italija. Tako je bilo do podpisa osimskega sporazuma leta 1975, ki sta ga dvostransko sklenili Italija in Jugoslavija. V nobenem primeru pa niso sporazumov ratificirali Združeni narodi, je poudaril Giurastante. Tržaško pristanišče ostaja torej na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1947 (ki je ni mogoče spremeniti) svobodno območje, na katerem je italijanska zakonodaja neveljavna, je izjavil Giura-stante in dodal, da to velja seveda tudi za pristaniške in urbanistične instrumente, ki so bili sprejeti in med katerimi je tudi dovoljenje za gradnjo uplinjevalnika.
Predsednik Greenaction je poleg zaradi »aneksije neodvisnega ozemlja« prijavil Italijo tudi zaradi neupoštevanja okolja v tržaški občini in zaradi »sistematičnega plenjenja in zlorabe« tržaškega ozemlja od leta 1954 do danes. Evropska komisija je v zvezi s pritožbo sprožila preiskavo, je še dejal Giurastante in napovedal, da bo z zadevo v kratkem seznanil tudi evropski parlament.
A.G.
dsi - Jutri
Ljudska štetja nekoč in danes
Štetja prebivalstva so v svetu že dolgo utečena upravnopoli-tična praksa, s katero države periodično preverjajo stanje in spremembe v številčnem ter strukturnem razvoju prebivalstva. Pred nekaj meseci smo bili po desetih letih zopet poklicani k sodelovanju k popisu tudi državljani Italije, leto 2011 pa je bilo popisno leto tudi v Sloveniji, kjer pa so tokrat prvič izvedli štetje prek računalniškega informativnega sistema matičnih uradov in torej brez neposrednega povpraševanja prebivalstva.
Ta podatek priča o najsodobnejšem razvoju prebivalstvene statistike, ki se je kot institucionalizirani upravni inštrument v službi države in njenih organov začela uveljavljati v Evropi v 18. stoletju, zlasti pa po teoretični revoluciji od srede 19. stoletja dalje.
Popisi prebivalstva so s konceptualnega in organizacijskega vidika zahtevne operacije in za razliko od danes, ko se vseskozi srečujemo s statističnimi raziskavami, so v preteklosti predstavljali dokaj zaznavne dogodke. Odmevnost je bila toliko večja, ko so štetja imela tudi politični pomen in so se njihovi rezultati neposredno prenašali na politična dogajanja.
Tako je bilo tudi v naših krajih v zadnjih desetletjih avstro-ogrske monarhije, ko so popisi ugotavljali tudi jezikovno pripadnost prebivalstva in s tem vplivali na razmerja in odnose med različnimi narodnimi skupnostmi. Tisti čas so bila ljudska štetja pravi nacionalni plebisciti in področje, kjer so se merili narodni interesi ter politične moči.
O teh temah in drugih zanimivostih iz zgodovine ljudskih štetij bo govor na jutrišnjem ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Donizzetti 3. Srečanje v Peterlinovi dvorani bosta oblikovala zgodovinarja Aleksej Kalc in Dean Krmac. Začetek ob 20.30
prej do novice
www.primorski.eu1
£ 1
dan odprtih vrat - Ad Formandum
Vabilo bodočim kuharjem in natakarjem
Dijaki, ki bodo letos zaključili šolanje na nižji srednji šoli, se morajo v tem mesecu odločiti o nadaljnji študijski poti. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja šolski sistem, je poklicno izobraževanje in usposabljanje. Dijaki lahko namreč nadaljujejo študij na zavodih za poklicno izobraževanje.
Ad formandum izvaja izobraževalni program Operater v gostinstvu, ki izuči v poklic kuharja ali natakarja. Gostinska šola Ad formanduma predstavlja odlično odskočno desko za mlade in ambiciozne profesionalce na področju gostinstva. Program traja v celoti tri leta (3000 ur izobraževanja) in je namenjen mladim od 14. do 18. leta. Po prvem skupnem letniku se dijaki odločijo za poklic kuharja ali natakarja in se v to smer specializirajo tudi preko delovne prakse, ki je predvidena v drugem in tretjem letniku. Ob zaključku triletnega programa prejmejo dijaki poklicno kvalifikacijo veljavno na deželni, državni in evropski ravni.
Zato, da si dijaki in njihovi starši ogledajo, kako poteka pouk na gostinski šoli, bodo prihodnji konec tedna dnevi odprtih vrat: v petek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih in v soboto, 21. januarja, od 9. do 13. ure na Ad formandumu v Trstu v Ul. Ginnastica. Za informacije: Nataša Bisiacchi (nata-sa.bisiacchi@adformandum.eu, tel. 040 566360).
Revolutionary mind danes po 3. mreži Rai
Sabrina Morena in Nicole Leghissa sta v sodelovanju s kulturnim združenjem S/pae-sati-Raz/seljeni in zadrugo Bonawentura sta podpisali dokumentarec Revolutionary Mind, ki ga bodo danes ob 10.10 predvajali po tretji državni mreži Rai 3. Video se poglablja v zgodbo mlade virologinje Ilarie Capua, vodje referenčnega centra za ptičjo gripo pri Državnem eksperimentalnem zoološkem inštitutu pri Padovi. Lani so ji zaradi raziskovalnih strategij v zvezi s ptičjo gripo podelili nagrado Penn Vet Leadership Award.
banca etica - Včeraj dopoldne v Ulici Coroneo
Tudi uradno predali namenu prvo podružnico Etične banke
Včeraj dopoldne so tudi uradno odprli prvo podružnico tako imenovane Etične banke (Banca etica), ki v Ulici Co-roneo sicer posluje že od novembra.
Ob generalnem direktorju Mariu Crosti so se odprtja udeležili tudi predstavniki javnih uprav, med njimi deželni odbornik Roberto Molinaro, pokrajinska predsednica Ma-
ria Teresa Bassa Poropat, župan Roberto Cosolini. Čast, da simbolično prerežejo trak, pa je tokrat pripadla najmlajšim udeleženkam prisrčne slovesnosti.
Podružnica v Ulici Coroneo je prva podružnica te banke v Fur-laniji-Julijski krajini. Banca etica si je nadela tak naziv, ker prihranke stran vlaga izključno v projekte, ki so družbi in okolju koristni.
6
Nedelja, 15. januarja 2012
TRST
/
naš intervju - Danilo Slokar o razmerah v Severni ligi ob razkolu med Bossijem in Maronijem
»Če se v šestih mesecih ne bo kaj spremenilo, bom zapustil Ligo«
Po njegovi oceni se je prisotnost Slovencev v vrstah Severne lige povečala
Kaj se dogaja v Severni ligi? Ogorčeni protesti ligašev na Radiu Padania takoj po izidu glasovanja v poslanski zbornici, ki je - z odločilno pomočjo Bossije-vih predstavnikov - »rešilo« berlusconi-jevca Nicolo Cosentina pred rešetkami, upravičujejo vprašanje. Kaže, da je liga-ški bazi tokrat res prekipelo. Predvsem v Lombardiji, Venetu in Piemontu.
Kaj pa pri nas?
Odgovarja Danilo Slokar, najbolj eminentni slovenski predstavnik Severne lige.
Gospod Slokar, kaj se dogaja v Severni ligi?
To, kar se dogaja v vsaki stranki.
Taki protesti, kot jih je bilo slišati v četrtek na Radiu Padania proti vodstvu stranke, niso običajni za druge stranke ...
Bossi je ostarel. Bolezen in nekateri pritiski so privedli do njegove ne-posrečene izjave.
Pritiski pravite. Ali mislite na Berlusconija?
Seveda. Ampak mi dobro vemo, s kom je naša baza.
Ali je potemtakem prišlo do kratkega stika med bazo in vodstvom, ki je podprlo osumljenca hudih kaznivih dejanj?
Podprli so ga tudi poslanci drugih strank. Tudi Demokratske stranke.
Ampak Severna liga naj bi bila pri glasovanju odločilna.
Ne vemo, koliko poslancev Severne lige je glasovalo proti zahtevi o priporu. Morda pet ...
Dnevnik Padania sploh ni objavil novice na prvi strani. Čudno, mar ne?
To ne preseneča. Bolj preseneča tisto, kar je bil izjavil Bossi.
Znameniti stavek: »La Lega non e forcaiola«?
Ne, ne ... Poslancem je prepustil, naj glasujejo po vesti, potem ko je dan prej Maroni izjavil, da bo Liga glasovala za pripor Cosentina. Tako ravnanje je bilo absolutno »matasto«!
Kdo sedaj v resnici ukazuje v Severni ligi?
Bossi je predsednik federalnega sveta. V njem pa so prisotni številni predstavniki. Tudi »naš« Fedriga. Zavedati pa se moramo, da sestavljajo Severno ligo tudi odborniki in župani, ki dobro in pošteno delujejo na krajevni ravni in so daleč, daleč od teh "igric".
Zakaj je prišlo do razkola med Bossijem in Maronijem?
Verjetno obstaja okrog Bossija znani »magični krog« sodelavcev, med katerimi sta na primer Rosi Mauro in Bossijev sin, ki »nima vseh številk«, ter še nekateri drugi, ki so bili prepričani, da se bo svet vedno vrtel tako, kot bo hotel Bossi.
Ali se to ne dogaja več?
Bossi je dober glavar. Ima dobre ideje. Zavedati pa se moramo, da se nahaja sedaj v posebnem stanju.
Katerem?
Še vedno je tesno povezan z Ber-lusconijem, kar je po eni strani tudi razumljivo.
Zakaj?
Ker je Berlusconi rešil Bossiju življenje. Ko je Bossi zbolel, mu je Berlusconi priskrbel najboljše zdravnike, poskrbel je za njegovo zdravljenje. Če ne bi bilo Berlusconija, bi Bossi umrl. Stoodstotno!
Kdo pa bo zmagal med Bossijem in Maronijem?
Tu ne gre za zmago enega ali drugega. Severna liga bo na prihodnjem kongresu izbrala novo vodstvo. To se bo zgodilo. To se mora zgoditi.
Zakaj - mora?
Ker postaja vprašanje vodstva vse bolj resno. Tako ni mogoče nadaljevati. Če se v šestih mesecih ne bo kaj spremenilo, bom zapustil Severno ligo!
Kakšno pa je stanje Severne Ii-ge v Trstu?
Zelo dobro. Tesno sodelujemo med seboj.
Kdo prevIaduje - pristaši Bossi-ja aIi Maronija?
Ta problem se ne zastavlja, za nas je vse le Severna liga.
Ampak razIike obstajajo ...
Seveda. Po vsem Severu se dobro zavedajo, da obstajajo razlike, in dobro vedo, katere so razlike med Bossijem in Maronijem.
In?
Na bazi je razlika med Maronijem in Bossijem 90 proti 10!
Tudi v Trstu?
To je stvar trenutka. V začetku smo bili vsi Bossijevi pristaši. Tudi Maroni je bil. Sedaj se je stanje spremenilo.
Pomeni da so Fedriga, Seganti in drugi tržaški Iigaši z Maronijem?
Ponavljam, smo s Severno ligo. Za nas ni važno ime, Bossi ali Maroni, za nas je važen cilj: samostojnost Padanije. Tudi Che Guevara je imel cilj.
Drzna in za vas nevarna primerjava: on ciIja ni dosegeI ...
Žalostno je prav to. Ampak, zakaj ne bi dosegli cilja, kot ga je na primer Havel?
Danilo Slokar
KROMA
Kako ocenjujete sodelovanje z Un'altra Trieste?
To je lepo vprašanje.
In odgovor?
Un'altra Trieste je prisotna na ozemlju. Moti me le, da je povezana tudi z nekaterimi desničarskimi skrajneži. Vodstvo, Bandelli in Rosolenova, trdi-
ta, da je preteklost stvar zgodovine, da so se časi spremenili. Potrebno je spoštovanje, jaz ne bom nikoli pozabil na naše partizane, oni na svoje. Oboji pa delamo za ozemlje, na katerem živita dve narodni skupnosti. Dokler bo obstajal ta predpogoj, bo, vsaj z moje strani, sodelovanje možno.
AIi pomeni, da ste se s tem dokončno oddaIjiIi od Ljudstva svobode?
Ne, to je trenutna povezava za dosego določenih ciljev. Na primer spoštovanje vseh, ki na tem ozemlju živijo.
Vi ste najbolj znani slovenski Ii-gaš. AIi ste v stranki osamIjeni?
Slovenska prisotnost v Severni ligi se je v zadnjem času povečala. V stranki je vedno več Slovencev, vedno več novih kadrov.
KoIiko jih je?
Aktivno se v naši stranki politično udejstvuje več kot dvajset Slovencev. V Gorici je zelo aktiven Marko Frandolič, v Trstu jih je kar nekaj, tudi v rajonskih svetih.
So za Bossija aIi Maronija?
Za Severno ligo!
Marjan Kemperle
koncert - V nedeljo 22. januarja v Kulturnem domu
Teden pred dogodkom rezprodan koncert skupine Mnozil Brass
Za nastop slovite skupine v Trstu vlada veliko pričakovanje
Odziv na koncert avstrijske skupine je povsem presegel pričakovanja organizatorjev, saj so vse vstopnice pošle že pred dnevi. Naval povpraševanja dokazuje posrečeno potezo tržaško-goriško-furlanske naveze, ki je dogodek priredila: Kulturna zadruga Maja iz Gorice, Kulturni dom Gorica, Glasbeno kulturno društvo Druga muzika, Folk Club Buttrio in Slovensko stalno gledališče, pokrovitelj koncerta pa je Zveza slovenskih kulturnih društev.
Dvorana slovenskega kulturnega hrama bo tako naslednjo nedeljo prizorišče izjemnega glasbenega dogodka, ki je zaradi popularnosti nastopajočih privabil publiko iz širšega prostora, zlasti glasbenike in glasbene navdušence. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da bo ob tej priložnosti veliko ljudi prvič stopilo v dvorano Kulturnega doma in posledično izvedelo, da v Trstu živimo tudi Slovenci.
Mnozili izvajajo vse glasbene zvrsti, od klasike do tipičnih avstrijskih in nemških pesmi iz 20. stoletja, filmsko glasbo, jazz standarde, pop glasbo in drugo. Poleg vrhunskega igranja na svoja trobila, so člani skupine izvrstni zabavljači. Njihovi koncerti so prava poslastica tudi z gledališkega vidika, zato privabljajo na svoje koncerte tudi tiste poslušalce, ki se na glasbo ne spoznajo. V Trstu bodo predstavili svoj najnovejši projekt Blofeld, ki bo nedvomno pravo presenečenje. MM
Praznovanje vaškega zavetnika v Borštu
V	torek bodo v Borštu in Za-brežcu praznovali vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17. uri bo v vaški cerkvi slovesna sveta maša, ki
jo bo daroval domači župnik Jože Špeh, na koru bo pel vaški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Aleša Petarosa.
Ob 20.30 pa se bo v srenjski hiši začela kulturna prireditev, ki jo bo uvedel nastop Mepz Slovenec -Slavec, ki pod vodstvom Danijela Grbca že 21 let združuje pevce in pevke iz Boršta in Ricmanj. Sledil bo prizorček Lepa kura v izvedbi domače otroške dramske skupine pod mentorstvom Bože Hrvatič. V tretji točki sporeda bodo za smeh in dobro voljo poskrbeli člani domače dramske skupine Slovenec z veseloigro v narečju Gostilna mama, ki sta jo napisala domačina Jasna Petaros in Edvin Rapotec, re-žiral pa Aleksander Corbatto. Omeniti velja tudi dejstvo, da so člani dramske skupine, ki že mnogo let goji tovrstno tradicijo v vasi, sami prostovoljno preuredili in prebarvali oder v srenjski hiši.
Kot se za vaški praznik spodobi, bo kulturnemu sporedu sledila še prijetna družabnost. Celotno praznovanje je prirejeno pod pokroviteljstvom Občine Dolina.
Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu.
Razstava, posvečena neznanemu vojaku
V	deželni palači na Velikem trgu, točneje v dvorani delle Colonne, je do 26. februarja na ogled razstava, ki se vključuje v niz praznovanj ob 150-letnici združitve Italije. Osrednji protagonist razstave »4 novembre 1921 - 4 novembre 2011. Il milite ignoto. Da Aquileia a Roma« je neznani vojak; minilo je namreč devetdeset let, kar so njegovo truplo z vsemi častmi prepeljali iz Ogleja v Rim. Od takrat ga hranijo na rimskem Trgu Venezia, v tako imenovanem Vittorianu, kjer je bila omenjena razstava na ogled pred prihodom v Trst.
Danes koncert za orgle in dve trobenti
V	cerkvi sv. Katerine Sien-ske (Ul. dei Mille 18) bo danes ob 18. uri koncert, ki ga bodo izoblikovali trobentačici Lucia Lu-coni in Martina Dainelli ter organist Vincenzo Ninci. Na sporedu bodo Aldrovandini, Bach, Franceschini in Vivaldi.
ricmanje - COŠ Mara Samsa in Ivan Trinko-Zamejski
Na prvi šolski dan v letu
o pravilnem ravnanju ob nesrečah
Prvi šolski dan v letu 2012 so imeli učenci COŠ M. Samsa in Ivan Trinko-Zamejski iz Ricmanj predavanje v sklopu projekta Civilne zaščite o pravilnem ravnanju v slučaju preprostih nesreč v gospodinjstvu in preprečevanju le teh.
Predavanje je bilo organizirano v sodelovanju z Rdečim Križem tržaške pokrajine. Namen te pobude je bil, da bi se učenci preko igre naučili pravilnega ravnanja in prve pomoči v primeru razno raznih nezgod, ki se jim lahko zgodijo med igro, doma, v šoli ali na prostem.
Predavateljica Nadia Brogi je poudarila važnost telefonske številke 118 in dala navodila kako se opravi klic na pomoč. Učenci so preko igre simulirali nesrečo in telefonski klic za prvo pomoč. Predavateljica je predstavila učencem najbolj pogoste nesreče kakor: pretres možganov, nezavest, opekline, rane, krvavenje iz nosu in zlomi.
Poudarila je, kaj lahko in kaj ne smemo narediti v teh slučajih, da situacije ne poslabšamo. Učenci so akti-
I • p
vno sledili dveurnemu predavanju in z navdušenjem pripovedovali o lastnih izkušnjah.
Bliža pa se tudi beli teden, ki ga bodo vsi učenci 4. in 5. razreda preži-
veli na smučiščih v Piancavallu. V sklopu tega pa bodo pred odhodom deležni posebne ure o varnosti in obnašanja na smučišču.
Učiteljice COŠ I. Trinko-Zamejski
/
TRST
Nedelja, 15. januarja 2012
7
¿Pihalni avftedte* iBteg.
s sodelovanjem KD F. Venturini prireja danes - v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri
v domu M. Ukmar pri Domju
novoletni koncert
Sodelujejo gojenci glasbene šole,
mladinska glasbena skupina Rockn'bendime in svetovni prvak na diatonično harmoniko Marko Manin.
Zveza cerkvenih pevskih zborov
vabi
Sodelovali bodo:
>	združeni mešani zbor
pod vodstvom Edija Raceta in
>	združeni otroški zbori
KD Igo Gruden iz Nabrežine
>	MlPZ Ladja iz Devina
>	DS Vesela Pomlad z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana
DANES, 15. januarja 2012,
ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu
Včeraj danes
Danes, NEDELJA, 15. januarja 2012
PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.26
Jutri, PONEDELJEK, 16. januarja 2012
MARCEL
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje C, zračni tlak 1020 mb raste, vlaga 12-odstotna, veter 24 km na uro, seve-ro-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stopinje C.
OKLICI: Fabio Catalan in Donatella Vecchiet, Maurizio Barbato in Rosaria Russo, Paolo Fiorella in Anna Postogna, Franco Rebula in Alessandra Piva, Massimo Macchia in Adriana Monzo-ni, Giuliano Pesel in Alenka Mikulus, Andrea Funkhouser in Giada Cian, Domenico Gatti in Francesca Rotezzi, Sergio Murador in Ana Funaric.
[13 Lekarne
, j SKD Valentin Vodnik (U vabi
" danes, 15. januarja ob 18.00 na
POZDRAV NOVEMU LETU
Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik otroška plesna skupina STARS ter Zmaga in Vitorio
Možno včlanjevanje
GZ in KD SKALA
vabita na
SLOVESNO ODPRTJE
obnovljenega doma in novega puba SKALA vGropadi
danes, 15. januarja, ob 16.00.
Bogat kulturni program.
- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040/302303.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ui Kino
Nedelja, 15. januarja 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040/631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040/828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A 040/271124, Sesljan -040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oširek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040/208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Sonnino - 040/660438.
Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. januarja 2012
Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040/390898, Oši-rek Osoppo 1, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040/228124
AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sha-me«.
CINECITY - 11.00, 15.20, 19.20 »Il gat-to con gli stivali 2D«; 15.50, 18.50, 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 11.10, 13.05, 17.20, 21.20 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 11.05, 12.40, 15.20, 17.40, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 11.00, 13.05, 16.00, 18.50, 21.40 »J. Edgar«; 10.50, 13.30, 16.10, 19.00, 21.50 »La talpa«; 10.50, 13.30, 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 10.45, 13.00, 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »L'incredibile storia di Winter il delfino 3D«.
FELLINI - 15.20, 18.40, 22.00 »Alma-nya - La mia famiglia va in Germania«; 17.00, 20.20 »Midnight in Paris«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'in-dustriale«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »J. Edgar«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »La chiave di Sara«.
KOPER - KOLOSEJ - 16.40 »Alvin in veverički 3«; 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 17.00 »Mup-petki«; 16.30, 19.00, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 19.20, 21.40 »Trgovci s časom«.
KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 19.00, 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 11.50, 16.50 »Arthur Božiček 3D«; 20.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 11.00, 13.00, 16.00, 18.00 »Alvin in veverički 3«; 20.50 »Dekle z zmajskim tatujem«; 12.10, 15.55, 18.20 »Muppetki«; 11.10, 13.10, 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Jack in Jill«; 11.40, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00 »Tihotapci«; 12.00, 16.10, 18.30, 20.40 »Angleška pita«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 20.15 »Winter il delfino«; 18.15 »Winter il delfino 3D«; Dvorana 2: 15.45, 18.30,
21.10 »Il gatto con gli stivali«; 18.30, 20.20, 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 3: 15.45, 17.10 »Alvin Superstar 3: Si salvi chi puo«; 18.30, 22.15 »Le idi di marzo«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Im-maturi, il viaggio«; 17.10, 19.50, 22.30 »Succhiami - La vera storia di Edward e Bella«.
SUPER - 15.45, 21.30 »Sherlock Holmes: Gioco d'ombre«; 18.00, 19.40 »The Artist«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.45, 16.45 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 18.50, 21.30 »J. Edgar«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 3: 15.00, 17.20, 19.50, 22.10 »La talpa«; Dvorana 4: 15.00, 16.30 »Al-vin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 18.15, 20.15, 22.10 »Miracolo a Le Ha-vre«; Dvorana 5: 15.45, 17.50, 20.00, 22.00 »Shame«.
9 Šolske vesti
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 15. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guar-diella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo od 16. januarja do 20. februarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 7.45 do 13.30. Tajništvo bo v obdobju vpisovanja odprto tudi v soboto, 28. januarja in v soboto, 11. februarja od 8.30 do 13.00. Informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. letnik vrtca oz. šole, bo v sredo, 18. januarja, ob 17.00 v prostorih ravnateljstva.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL obvešča, da bo informativno srečanje o predstavitvi tako matične šole na Opčinah, kot podružnice na Proseku v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri na sedežu šole Kosovel na Op-činah, v Bazoviški ul. 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2012/13 v šole in vrtce naslednji: v ponedeljek, 16. januarja, ob 17.00 na osnovnih šolah J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) in I. Grbca-M.G. Stepančič (Ul. Svevo, 15); v torek, 17. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12); v sredo, 18. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroi-strska cesta, 78); ob 11.00 v otroškem vrtcu v Škednju (Ul. Svevo, 15).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barko-vlje (Ul. Vallicula 11): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 11. do 12. ure ter v sredo, 18. in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 14. do 15. ure ter 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Milčinski (Ul. Marchesetti 16): v sredo, 18. januarja, ob 17. uri; OŠ Finžgar (Ul. Cereto 19): v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri; OŠ Zupančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole po sledečem urniku: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Koledar informativnih sestankov: OV Pika Nogavička Dolina 20. januarja, ob 16.00; OV Miškolin -Boršt in OV Kekec Boljunec - sestanek v Boljuncu 17. januarja, ob 16.00; OV Palčica Ricmanje 18. januarja, ob 16.30 in 8. februarja, ob 11.00; OV Mavrica Milje - 23. januarja, ob 16.00; OŠ P. Voranc Dolina 19. januarja, ob 16.30; COŠ F. Venturini Boljunec 23. januarja, ob 16.30; COŠ M. Samsa -I.T. Zamejski 17. januarja, ob 17.00 in 8. februarja, ob 17.00; COŠ A. Bubnič Milje 23. januarja, ob 16.30.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA V DOLINI vabi na predstavitev šole, ki je namenjena staršem učencev letošnjih petih razredov osnovnih šol, ki bo v torek, 17. januarja, ob 17. uri na sedežu šole. Istega dne bo ob 18. uri zbor staršev za razgovor o obšolskih dejavnostih, oz. o zimovanju in šolskih izletih.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA ob priliki vpisovanja za na-
slednje šolsko leto Vas vljudno vabi na informativni sestanek z dijaki in profesorji, ki bo v četrtek, 19. januarja, ob 16.30 v Kettejevi dvorani na sedežu šole v Ul. Frausin, 12. Srečanje bodo uvedli dijaki 3. razreda s pri-zorčkom Lučke Susič v režiji prof. Manice Maver »Posebna ponudba«. Toplo vabljeni!
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo vpisovanje za š.l. 2012/13 potekalo od 23. januarja do 20. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.30, ob torkih od 8.00 do 17.00. Urad bo odprt tudi dve soboti in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12.00.
RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE IGA GRUDNA iz Nabrežine obvešča, da bo informativno srečanje o predstavitvi šole v torek, 24. januarja, ob 17. uri na sedežu srednje šole -Nabrežina Kamnolom 16.
M Izleti
KRUT - zaključujemo vpisovanje na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072.
NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123.
ZAHVALA
Frida Valetič
Hvala vsem, ki ste počastili njen spomin.
Svojci
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami, ko nas je zapustil naš dragi
Mirko Milcovich
Svojci
Trebče, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Oskar Gojča
Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin, še posebej se zahvaljujemo župniku Žarku Škerlju in prijateljem.
Svojci
Gropada, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
15.1.2008
15.1.2012
Vittorio Frandoli
Takrat, ko se mi srce lomi, ko solza po licu drsi, ko mi je čisto vseeno, kaj se mi pripeti, takrat pomislim na tvoje sončne oči. ...Četudi za svet si bil nihče, nekaterim si bil svet...
Nadia
Nabrežina, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Brune Bole vd. Minin
iskrena zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali.
Svojci
Opčine, 15. januarja 2012
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pospremili na zadnji poti našo drago
Danico Višnjevec por. Racman,
z nami sočustvovali in nam izrazili so-žalje.
Svojci
ZAHVALA
Dušan Lovriha
Ob boleči izgubi moža, očeta in brata Dušana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob trenutkih žalosti stali ob strani.
Zahvala gre županji Fulviji Premolin, občinskemu svetu in bivšim županom Občine Dolina za slavnostno žalno sejo; deželni in pokrajinski upravi, predstavnikom komunističnih strank, članom VZPI-ANPI, častni straži za izražena sožalja; ter pevskemu zboru Valentin Vodnik za občuteno petje. Posebna zahvala Edvinu Švabu za govor na Gorici in tovarišu Stojanu Spe-tiču za besede, s katerimi je počastil Dušanovo delo in osebnost. Toplo se zahvaljujemo gospe Karmen in njenemu sinu, Vesni in Lauri, San-dru, Romanu in Vojku za dragoceno pomoč.
Vsem iskrena hvala!
Roža, Dino in sorodniki
Dolina, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Alabarda
ZAHVALA
Emma Primosig por. Legiša
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage.
Carlo in družina
Devin, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
ri 1 • T . V ♦ V
Fabjo Jurinčič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem znancem za izražena sožalja ob izgubi dragega Fabja. Posebna zahvala dr. M. Jevnikarju.
Svojci
Boršt pri Kopru, Briščiki, Nabrežina postaja, 15. januarja 2012
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
ZAHVALA
Grozdana Šik vd. Furlani
(Marija)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam bili ob strani in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala vsem vaščanom in gospodu župniku Lampetu.
Družina
Pogrebno podjetje Alabarda
8
Sobota, 14. januarja 2012
TRST
/
Nova produkcija SSG Jean-Baptiste Poquelin Moliere
v četrtek, 19. januarja ob 19.30 (red K) v petek, 20. januarja ob 20.30 (red F) v soboto, 21. januarja ob 20.30 (red T) v nedeljo, 29. januarja ob 16.00 (red C)
Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol
pred začetkom predstave Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com
H ČDARitke
Društvo Rojanski Marijin dom vošči MARIJUMAVERJU ob življenjskem prazniku še veliko zdravja in uspešnega dela.
□ Obvestila
cPocjteSno podjetje
na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 2158 318
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3
-NA VEČER-
o ljudskih štetjih na našem področju od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne
JOGA pri Skladu Mitja Čuk: na razpolago je le še nekaj prostih mest za tečaj 2012. Informacije in vpis na tel. št. 349-0981408.
KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340.
SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 3358180449 (Erika).
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se danes, 15. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljskih poteh Kalič/Frčatouke in Kal/Samarinke. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče Pr Kale ob 8.30.
SEKCIJA VZPI PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo komemoracija padlega partizana Marjana Štoke danes, 15. januarja, ob 11. uri v Štorjah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na večer posvečen analizi ljudskih štetij na našem področju od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Govorila bosta zgodovinarja Alek-sej Kalc in Dean Krmac.
POHITITE S PRIJAVO VINA 2011 Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da je še nekaj dni na razpolago za prijavo vina 2011/2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 16. januarja. Zamudniki naj pohitijo.
TEČAJ FOLKLORNIH PLESOV: Si želite razgibane družbe in se učiti folklornih plesov? Pri nas vam ne bo nikoli dolgčas. Starost je neomejena! Kd Rdeča zvezda vabi na informativno se-
Govorila bosta zgodovinarja Aleksej Kale in Dean Krmac
Začetek ob 20.30
jo, ki bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20. uri v prostorih društva Rdeča zvezda (Salež). Dodatne informacije in prijave na tel. št. 347-9933778 (Katrin) ali 349-2603425 (Alexia), skd.rdecaz-vezda@gmail.com.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 17. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
UPRAVNI ODBOR Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca obvešča članstvo, da bo redni občni zbor v torek, 17. januarja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika, nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012.
JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 18. januarja, ob 20. uri v agriturizmu v Trnovci 14. Sledi družabno srečanje.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v sredo, 18. januarja, Prijave na tel. št. 340-9116828 (Maša Pregarc).
TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec, se bo pričela v sredo, 18. januarja. Odhod kombija ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Dom-jo avtobusna postaja pri trgovini je-stvin. Informacije in vpis na številki 335-8045700 Albert.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADI KA vabimo na Kavo s knjigo v sredo, 18. januarja, ob 10. uri. Tokrat bo naš gost Vili Prinčič in njegova knjiga »V sinjo brezkončnost - po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Po srečanju z avtorjem bo tudi priložnost, da se pogovorimo o možnostih ustanovitve slovenske Univerze za tretjo življenjsko obdobje v Trstu.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šem-polaju za š.l. 2012/13. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v četrtek, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 040-2017370 (urad za šolstvo).
SLOV.I.K. prireja Forum MBA - predstavitev podiplomskih, specialističnih in MBA programov članic konzorcija. V četrtek, 19. januarja, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51). Začetek ob 18. uri s predavanjem dr. Sare Brezigar: Izobraževanje - strošek ali investicija. Vabljeni študenti, bivši študenti, zaposleni, samostojni podjetniki in vsi, ki želijo dokončati oz. nadaljevati študij ali obiskovati krajša izobraževanja na podiplomski stopnji v slovenskem ali angleškem jeziku. Vstop prost. Info@slovik.org, tel.: 0481-530412.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 19. januarja, ob 20.30, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, celovečerno predavanje »Globoke sanje - o novih odkritjih Jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu«. Predavanje je pripravil Dean Zobec. Pred predavanjem, od 19.00 do 20.30, bodo odborniki članom na razpolago za po-
SPDT prireja u čelrteh, 19. lanuarla, ob 20.30
v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah - Ul. Ricreatorio 2
PREDAVANJE
GLOBOKE SANJE
o novih odkritjih jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu
Predaval bo DEAN ZOBEC
Vabljeni!
ravnavo letne članarine in zavarovalnine.
DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formanduma: v petek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 na Ferneti-čih in v soboto, 21. januarja, od 9. do 13. na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040-566360).
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včlanjeva-nje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio).
KRUT obvešča, da bo začel prvi sklop likovnih srečanj »Ustvarjalna zima« v torek, 24. januarja, ob 15. uri. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah.
MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmen-tacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu).
TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v februarju in marcu v prostorih Marija-nišča. Vabljeni so vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo od sedmih srečanj bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju.
0 Prireditve
PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD F. Venturini prireja danes, 15. januarja, ob 17. uri v domu M. Uk-mar pri Domju novoletni koncert. Sodelujejo gojenci glasbene šole, mladinska glasbena skupina Rock n'ben-dime in harmonikar Marko Manin. Toplo vabljeni!
PROSEK - Župnijska skupnost vabi na božični koncert MePZ Fran Venturi-ni od Domja, ki bo danes, 15. januarja, ob 18.30 v župnijski cerkvi na Pro-seku. Zbor vodi Cinzia Sancin.
SKD V. VODNIK vabi danes, 15. januarja, ob 18.00 na Pozdrav novemu letu. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, otroška plesna skupina Stars ter Zmaga in Vitorio. Možno včlanjevanje.
SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU priredi danes, 15. januarja, ob 16. uri koncert božičnih pesmi v Domu za ostarele in onemogle Jeralla na Padričah. Koncert izvaja OMPZ Kraški cvet pod vodstvom sestre Karmen Koren.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi danes, 15. januarja, ob 16. uri v stolnico sv. Justa v Trstu na tra-
dicionalni »Božični koncert«. Sodelovali bodo: združeni mešani zbor pod vodstvom Edija Raceta in združeni otroški zbori KD Igo Gruden iz Na-brežine, MlPZ Ladja iz Devina in DS Vesela Pomlad z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana.
SKD SLOVENEC IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA IN ZABREŽ-CA pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabijo v torek, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Antona. Ob 17.00 bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša. Ob 20.30 bo v srenjski hiši Kulturna prireditev. Nastopajo: MePZ Slovenec-Slavec - dir. Danijel Grbec, otroška dramska skupina SKD Slovenec s prizorčkom »Lepa kura« - režija Boža Hrvatič; dramska skupina z veseloigro v narečju »Gostilna mama« - tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, režija Aleksander Corbatto. Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v srenjski hiši v Borštu.
KD IVAN GRBEC s sodelovanjem SKD V. Vodnik iz Doline, organizira v petek, 20. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani (Škedenjska ul. 124) večer posvečen skladatelju Ignaciju Oti. Nastopata MPZ V. Vodnik in ŽPS Ivan Grbec. Damjana Ota bo odprla razstavo »Ignacij Ota: Njegova zgodba«, Bogdan Kralj bo predstavil knjigo Borisa Pangerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi«. Sledila bo predstavitev notne zbirke Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - zborovska glasba«. Večer se bo zaključil s predvajanjem filmskega posnetka zadnjega Otovega koncerta.
SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi v petek, 20. januarja, ob 20. uri v Babno hišo v Ricmanjih na srečanje z gospo Emilijo Pavlič, strokovnjakinjo za zdravo prehrano in dobitnico prestižnih mednarodnih nagrad. Gospa Pav-lič bo gostom večera posredovala dragocene kulinarične nasvete, ki jih bo obogatila s praktičnimi primeri.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Mar-zia Rucli.
150 LET CERKVE SV. M.MAGDALENE V BAZOVICI - v soboto, 21. januarja, ob 20.00 bo v cerkvi koncert Trio Art in v nedeljo, 22. januarja, po maši ob 10.30 predavanje prof. Borisa Grgiča na temo »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej v domači cerkvi«. V ponedeljek, 23. januarja, bo v prostorih Gospodarske zadruge ob 19.30 otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodelujejo pianisti iz raz. prof. Tama-re Ražem-Locatelli. Vljudno vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske
prosvete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Komen.
SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni!
Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040-291488 ali 00386-31736238.
ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911.
IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 3356445419.
PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212.
PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478.
Bil Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih.
OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040229586.
PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956.
SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230.
V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570.
0 Kam po bencin Loterija
14. januarja 2012
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
Bari	14	70	56	36	50
Cagliari	41	36	89	67	27
Firence	39	86	58	73	24
Genova	15	34	61	7	58
Milan	47	88	74	38	39
Neapelj	38	37	86	80	17
Palermo	27	62	22	10	8
Rim	56	23	88	67	85
Turin	74	11	12	34	90
Benetke	89	30	70	56	80
Nazionale	39	68	75	80	28
Super Enalotto Št. 6
4 12 15 37 53	83 jolly 41
Nagradni sklad	3.132.483,41 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 52.894.383,15 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
15 dobitnikov s 5 točkami	31.324,84 €
1.565 dobitnikov s 4 točkami	300,23 €
59.857 dobitnikov s 3 točkami	15,69 €
Superstar	65
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
11 dobitnikov s 4 točkami	30.023,00 €
270 dobitnikov s 3 točkami	1.569,00 €
4.078 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
24.813 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
51.082 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/	TRST	Nedelja, 15. januarja 2012	9
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
gorica - Na okence sindikata CISL se je lani obrnilo 45 ljudi
V času krize so delavci še
»Mnogi ne vprašajo za pomoč in nasilje prenašajo, saj se bojijo izgube delovnega mesta«
Med negativnimi pojavi, ki jim gospodarska kriza in posledična negotovost na delovnem mestu nudita idealne pogoje za širjenje, je tudi mobing. Z izrazom, ki izhaja iz angleškega glagola »to mob« (napasti, naskočiti, šikanirati), zaznamujemo sistematično slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi na delovnem mestu, ki lahko, če poteka kontinuirano, povzroči žrtvam resne socialne, psihične in telesne težave. Žrtvam tega nasilja, ki ga je včasih težko prepoznati, nudi pomoč okence »Rete di aiuto«, ki že štiri leta deluje na sedežu sindikata CISL v Ulici Manzoni v Gorici. O njegovem delovanju in problematiki mobinga nasploh smo se pogovorili z Umbertom Bruscianom, pokrajinskim tajnikom sindikata CISL.
Kako je prišlo do ustanovitve okenca »Rete di aiuto«?
Okence je bilo ustanovljeno pred štirimi leti na podlagi deželnega zakona. Na sedežu našega sindikata smo imeli za sabo izkušnjo, saj smo že pred uradno ustanovitvijo nudili podporo delavcem v stiski. Partner v projektu je tudi pokrajina.
Koliko ljudi se je obrnilo na vaše okence v lanskem letu?
Osebje okenca je sledilo dvajsetim primerom. Med temi je bilo petnajst žensk in pet moških, srednja starost je bila 39 let. Šestnajst ljudi dela v zasebnem sektorju, štiri pa v javnem. Ob teh delavcih, ki smo jim dejansko nudili asistenco, je v lanskem letu okence nudilo telefonska svetovanja dvajsetim ljudem, dodatnih pet ali šest delavcev pa je prišlo samo na prvi pogovor.
Kaj označuje beseda mobing?
To so razne oblike trpinčenja na delovnem mestu. Mučenje ni nujno fizično: najpogosteje gre za psihično nasilje. Do tega ne prihaja le med delodajalcem in uslužbencem, pač pa tudi med kolegi; med dejanji duševnega nasilja prevladujejo organizacijski ukrepi, ki vplivajo na posameznikove delovne naloge in pristojnosti, poniževanje, socialna izolacija, napadi na zasebnost, verbalno nasilje, nenehno spreminjanje nalog, razširjanje govoric, ipd.
Kakšne so lahko posledice?
Mobing lahko poruši psihofizično ravnovesje delavca in ima zelo hude posledice na osebno in družinsko življenje žrtve. Običajno se nasilje začne postopno in ga posameznik ne opazi takoj: nizko samozavest, živčnost, in druge posledice delavec včasih zanemarja.
Je pojav pri nas zelo razširjen?
Obseg pojava je prav gotovo širši od tega, kar lahko beležimo pri okencu. Vsak spor seveda ni mobing, redko pa se zgodi, da se ljudje obrnejo na nas zaradi preprostega prepira. K nam se ljudje zatečejo, ko nasilje degenerira in postane stiska nevzdržna, mnogi delavci pa ne vprašajo za pomoč in nasilje prenašajo. Gospodarska kriza iz tega vidika seveda ne pomaga. V teh okoliščinah se dejanska zaščita delavcev zniža. Nekoč so si delavci lahko upali več, danes pa ni lahko najti nove zaposlitve.
Umberto Brusciano (levo); mobing lahko škoduje psihofizičnemu zdravju delavcev in jih spravi v obup (desno)
BUMBACA
Kaj ponuja okence?
Pri okencu nudimo pomoč in svetovanje na 360 stopinj. Ob operaterju so delavcem na razpolago psiholog, zdravnik medicine dela, sodni zdravnik in izvedenec za delovno pravo. Svetovanje je brezplačno in anonimnost zagotovljena. To je pomembno, saj beležimo
gorica-tržič
Tudi Kinemax zabeležil lani upad publike
Manj odmevna filmska ponudba, ob tem pa še prevroča jesen in gospodarska kriza. To so po besedah direktorja goriške družbe Transmedia Giuseppeja Longa glavni vzroki, zaradi katerih sta v lanskem letu tudi tržiški in goriški Kinemax zabeležila upad števila gledalcev v primerjavi z letom 2010. »Slabši rezultat so zabeležili vsi,« je povedal Longo, o »težkem letu« pa govorijo tudi podatki državnega združenja upraviteljev multipleksov ANEM, ki kažejo na 7,92-odstotni upad gledalcev in 10-odstotno znižanje izkupičkov kinodvoran v primerjavi z letom 2010.
»Lanski božič je bil najslabši v zadnjih desetih letih,« je poudaril Longo, po katerem se je leto 2011 začelo pozitivno s filmi, kot so bili »Che bella giornata« Checca Zalo-neja, »Il discorso del re« (Kraljev govor) Toma Hooperja in drugi del filma »Harry Potter e i doni della mor-te« (Harry Potter in svetinje smrti) Davida Yatesa, nato pa je prišlo do strmoglavljenja. »Jesenski meseci so bili prevroči, decembra pa je bilo občutiti krizo,« je še pojasnil Longo, ki ugotavlja, da sta na višje število gledalcev in posledično na boljši izkupiček leta 2010 vplivala predvsem film »Benvenuti al Sud« in tridimenzionalni »Avatar«. »Dokaz je v tem, da upada gledalcev v letu 2011 nismo občutili v Gorici, pač pa v Tržiču, kjer smo ob izidu filma Avatar že imeli 3D tehnologijo. Leta 2010 je tržiški Kinemax obiskalo 180.000 gledalcev, lani pa 165.000,« je še dodal Giuseppe Longo. (Ale)
porast prošenj po telefonskem svetovanju. Ljudje se pač bojijo, da izgubijo delovno mesto. Posledice za »mučite-lje«, ki so s svojim ravnanjem uničili delavčevo življenje, so lahko precej težke, saj jih lahko sodnik na primer obsodi na plačilo odškodnine.
Aleksija Ambrosi
TRZIC
Navtični pol čaka na drugo črpalko
Po dolgoletnih prošnjah bo tržiški navtični pol končno dobil drugo črpalko goriva za plovila. Tržaško podjetje, ki deluje na tem področju, bo črpalko zgradilo v teku letošnjega leta ob kanalu Est-Ovest v industrijski coni Ližerc pri Tržiču. Podjetje, ki mu je tržiški industrijski konzorcij dodelil koncesijo za uporabo zemljišča v bližini tovarne Eurogroup, bo ob črpalki uredilo tudi privez za plovila. Na območju, ki meri okrog 4000 kv. metrov, je v teku sanacija, ki jo izvaja industrijski konzorcij, tržaško podjetje pa ga po na podlagi izdane koncesije upravljalo dvanajst let. Izgradnja nove črpalke je nujno potrebna, saj je 6.000 plovilom, ki jih gostita Tržič in ribiško naselje, trenutno na voljo ena sama črpalka v nav-tičnem centru Hannibal. O tem se je pred časom konzorcij pogovarjal tudi z upravo občine De-vin-Nabrežina. Industrijski konzorcij bo v ovrednotenje zadnjega dela kanala Est-Ovest vložil čez 3.500.000 evrov. Prispevek mu je dodelila dežela.
APrimorski
~	dnevnik
gorica - Volitve
Lista mladih za Cingolanija
Poimenovali so se »Ritorno al futuro«
»Ritorno al futuro« je ime gibanja (in po vsej verjetnosti tudi bodoče občanske liste) mladih, ki ob Demokratski stranki, Slovenski skupnosti, Stranki komunistične prenove, Levici ekologiji in svobodi ter Italiji vrednot podpirajo župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija. Po strankah leve sredine lahko torej Cingolani računa tudi na podporo skupine mlajših Goričanov, ki si želijo sodelovati pri upravljanju mesta s svojimi predlogi in delom.
»Cingolanija podpiramo, ker je izven okvirov stare politike,« je povedal Simone Frigeri, Luca Lippoli pa je nadaljeval: »Mladi so prihodnost. Z velikim trudom in zaupanjem želimo dati svoj doprinos v zvezi s temami, ki so nam pri srcu, od okolja in športa do kulturnih dejavnosti.« Antonino Munafo je poudaril, da sestavlja skupino »Ritorno al futuro« približno 25 ljudi, starih od 18 do 35 let. Ob dijakih in univerzitetnih študentih so v skupino vstopili tudi trgovci in drugi občani, ki vidijo v Cingolaniju pravega kandidata za izboljšanje življenja v mestu.
Skupina se redno srečuje in vabi druge Goričane, naj se ji pridružijo pri snovanju programa in razpravljanju o temah, ki so za Gorico najpomembnejše. Naslednje srečanje bo 24. januarja ob 20. uri, kraja pa še niso določili (izbirajo med sedežem plesne šole Dance for your rights na Travniku in župnijsko dvorano v Podturnu). »V Gorici je težko najti prostore, kjer se lahko srečuješ,« so povedali predstavniki gibanja, ki se bo lahko pred volitvami spremenilo v občansko listo. »Gorica potrebuje en-tuziazem in bodočnost. Če se mladi angažirajo, se lahko stvari res spremenijo,« je povedal Cingolani. Skupina ima tudi svojo stran na Facebooku »Ritorno Al Futuro, Lista Civica«. (Ale)
nova gorica - Pri Mrzleku ugasnilo mlado življenje
Prehiteval je
Mladenič iz Vrtojbe je med prehitevanjem izgubil oblast nad avtom in z levim bokom trčil v prednji del avtobusa, ki je pravilno pripeljal nasproti
FOTO GENG
Včeraj kmalu po šesti uri zjutraj je prišlo na cesti med Solkanom in Plavami, pri črpališču Mrzlek, do hude prometne nesreče med avtobusom in avtomobilom. 19-letni voznik osebnega vozila iz Vrtojbe je bil pri tem tako hudo telesno poškodovan, da je na kraju umrl.
Do trka je prišlo ob 6.24, ko je mladi voznik avtomobila vozil v smeri Plavi in prehiteval vozilo pred seboj, pri čemer je silovito trčil v avtobus. Novogoriški policisti včeraj niso pojasnili, kaj je botrovalo prometni nesreči, ampak le, da je mladenič med prehitevanjem izgubil oblast nad
avtomobilom in z levim bokom trčil v prednji del avtobusa, ki je pravilno pripeljal nasproti in v katerem ni bilo potnikov. Ponesrečenca so iz avta s tehničnim posegom izvlekli gasilci novogoriške gasilske enote, ki so se na kraj pripeljali z dvema voziloma. Ko so mladeniča potegnili iz zveriže-ne pločevine, so ugotovili, da so bile poškodbe tako hude, da so bile zanj usodne. Gasilci so poskrbeli tudi za prometno in požarno varovanje, z upojnimi sredstvi pa so še očistili cestišče. Zaradi ogleda prometne nesreče in odstranjevanja razbitin je bila cesta do 9.45 ure zaprta za ves promet.
Zaradi prometa, razmeroma ozkega cestišča in ovinkov ter vožnje mnogih z neprilagojeno hitrostjo je cesta med Solkanom in Plavami zelo nevarna in izstopa po številu nesreč s smrtnim izidom. Včerajšnja nezgoda pa je že druga v letošnjem letu. Prvega januarja zjutraj je na isti cesti, v občini Kanal, 28-letna voznica izgubila oblast nad vozilom, zato ga je začelo zanašati. Po trčenju v odbojno ograjo jo je skozi sprednje vetrobransko steklo vrglo iz avta pod cesto; tam je približno 8 metrov od vozišča obstal tudi njen avtomobil. Na zdravljenje so jo sprejeli v bolnišnici. (nn)
10
Nedelja, 15. januarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
MIREN - Cene goriva naraščajo, kolone vozil se daljšajo
Zaradi navala se polnijo le zabojniki za odpadke
Prihajajo zlasti vozniki iz Tržiča in s Krasa - Zaradi hrupa in onesnaženja domačinom že preseda SPDG, prijave še samo jutri
V klepetalnici o pokrajinah
»Reforma krajevnih ustanov: ali je pokrajina še vedno aktualna?« To je naslov prve klepetalnice Goriškega loka v novem letu, ki bo v petek, 20. januarja, ob 18.30 v čitalnici Feiglove knjižnice v goriškem KB centru. Gosta javnosti odprtega debatnega srečanja bosta Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine, in Igor Dolenc, podpredsednik tržaške pokrajine.
Vsakodnevni naval na mirenski bencinski servis
FOTO J. M.
NOVA GORICA
Tožba zaradi stavke
Zaradi stavke v družbi Elektro Primorska se je na izredni seji sestal nadzorni svet. Nadzorniki so ugotovili, da uprava izvaja vse ukrepe za zaščito poslovnega interesa, jutri pa bo vložila tudi tožbo za ugotovitev nezakonitosti stavke. Po mnenju nadzornikov dolgo trajajoča stavka negativno vpliva na ugled in poslovanje skupine Elektro Primorska. Po njihovih ugotovitvah pogajanja niso možna, ker sindikat o predlogu uprave o plačilu nagrade, ki temelji na pričakovanem poslovnem izidu družbe, se sploh ni pripravljen pogovarjati. Nadzorniki so razočarani nad tem, da se je sindikat najprej po-služil stavke in ni izčrpal možnosti reševanja zadeve pred komisijo za pomirjanje ali arbitražnim svetom, ki ju za take namene predvideva kolektivna pogodba družbe.
Jutri se bo zaključilo vpisovanje v tečaje alpskega smučanja, ki jih prireja SPDG. Iz društva sporočajo, da je na avtobusu na razpolago še nekaj prostih mest; prijave sprejemajo le še jutri med 18. in 20. uro na društvenem sedežu, na Verdijevem korzu 51/int. v Gorici.
V gosteh Anton Vratuša
V	okviru srečanj z avtorji v goriškem Kulturnem domu bo v sredo, 18. januarja, ob 17.30 v gosteh Anton Vratuša, avtor knjige »Dalle catene alla liberta - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada).
Koncert sakralne glasbe
V	cerkvi v Kromberku bo danes ob 18. uri koncert sakralne glasbe. Nastopili bodo mešani pevski zbor Vrtojba, moški pevski zbor Napev Batuje in komorni zbor Grgar. Dogodek sodi v niz prireditev ob Vodopivčevem letu. (km)
Z neprestanim naraščanjem cene goriva v Italiji se daljšajo kolone avtomobilov v obmejnem pasu v Sloveniji. Za enostavno in skorajda banalno formulo pa se skriva bolj razčlenjeno ozadje.
Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je tudi v Mirnu promet neizmerno povečal. Italijanski sosedje, ki imajo od nekdaj navado prehajati državno mejo, kupujejo meso pri Pelozu in pice pri Frna-žarju. Ozke mirenske ceste pa so ostale iste, omejeni so tudi parkirni prostori. S splošno gospodarsko krizo, povečano negotovostjo in z zvišanjem cene bencina v Italiji so v Miren, kot tudi v druge obmejne vasi, prišle nove množice italijanskih voznikov, ki niso več samo obmejni. V Miren prihajajo predvsem ljudje iz Tržiča, s Krasa in tudi Goričani, ki se odpravljajo na delovno mesto v Trst. Novi naval je povzročil, da so Slovenci na mirenski bencinski črpalki skorajda izginili zaradi predolgih kolon; domačini raje natočijo v Rožni Dolini, kjer je promet običajno manjši. Novi naval ni bistveno spremenil poslovanja bližnje mesnice in kavarne, s povečanim prometom pa so se poskusili obogatiti prodajalci sadja in zelenjave. Z nameščanjem improviziranih stojnic ob robu ceste so pripomogli le k še večjemu kaosu, kar je dodatno razjezilo krajane, vendar niti oni niso veliko odnesli od novega navala sosedov. Edini, ki so se dodobra napolnili, so mirenski zabojniki za smeti, v katere italijanski vozniki po natočenem gorivu in nakupu cigaret od-vržejo svoje domače odpadke.
Do večjih izmenjav med lokalnim prebivalstvom in »tujci« seveda ni prišlo. Spremenile so se le stranke. Iz Tržiča prihaja veliko Slovakov, Rusov in Romunov. Veliko teh ljudi natoči bencin v Mirnu tudi tedaj, ko se odpravljajo v svojo domovino. Raje izberejo Miren, ker sumijo, da bi za bližnjo bencinsko črpalko v Vrtojbi potrebovali drago vinjeto. V koloni vozil pred črpalko je slišati tudi živahen napolitanski dialekt, ki pa je za domačine in prodajalce nerazumljiv kakor jezik Slovakov ali Romunov. Vendar simpatični in zgovorni juž-njaki mimogrede prevedejo svoje duhovičenje v razumljivejšo italijanščino za začudene prodajalce. Ravno tako tuji se prodajalcem zdijo nekateri starejši italijanski kupci, ki imajo v spominu tako globoko ukoreninjeno predstavo Jugoslavije, da so še vedno prepričani, da prihajajo nakupo-vat v bivšo federacijo. Na sploh pa se je odnos do Slovenije nekoliko spremenil. Italijanski sosedje, ki doživljajo na lastni koži krizo in nezaupanje do lastne države, se večkrat zatekajo v pogovor s slovenskimi črpalkarji v iskanju razumevanja. Pri tem pa se ne zavedajo, da imajo večjo kupno moč v primerjavi s slovenskimi državljani, ki jim kriza ravno tako ne prizanaša.
Zaradi težav, ki jih nove razmere povzročajo v lokalnem prometu, se govori o zgradbi obvoznice in o tem, da bodo verjetno preselili bencinsko postajo do bližnje Vrtojbice, kjer bi povečani promet in kolone vozil gotovo manj motili ter bi bilo tu-
di lažje urediti točenje bencina za kamione in druga delovna vozila. Danes se nastajajoče kolone navadno razbremenijo v nekaj minutah; v primerjavi s tem, kar ljudje doživljajo vsak dan v mestih, to ni seveda nič. Na podeželju pa ljudje tega niso pripravljeni prenašati, saj si na vasi obetajo mirnega ter spokojnega življenja brez
hrupa in stresa. Domačini vedo še povedati, da skrb vzbuja tudi odsotnost ptičjega žvrgolenja. Ptice so se prve zavedele mutacije okolja, ki je v nekaj letih postal hrupen, predvsem pa čedalje bolj onesnažen. Tega problema pa še tako lepa in sodobna obvoznica ne bo zlahka rešila.
Jan Mozetič
SOVODNJE - Danes novoletni koncert
Še tesnejše sodelovanje s pobrateno Škofjo Loko
Miha Ješe
Tradicionalni glasbeni pozdrav novemu letu v priredbi sovodenjske občine bo potrditev novega zagona v sodelovanju s pobrateno občino Škofja Loka. Po gostovanju društva Sotočje novembra v Kulturnem domu se je uprava odločila, da bo tudi program januarskega koncerta izpeljala s pomočjo najvidnejših izvajalcev in poustvarjalcev, ki delujejo na območju škofjeloške občine. Pobuda je takoj naletela na plodna tla, tako da so kmalu stekle priprave na današnje gostovanje, za katero se je s škofjeloške strani še posebej angažiral občinski svetnik Anton Peršin, ki je dejansko vezni člen med občinama. Svojo udeležbo je napovedal tudi župan Miha Ješe.
V prvem delu koncerta, ki se bo v občinski telovadnici pričel ob 18. uri, se bo predstavil Škofjeloški oktet, ki je bil po več kot desetletni prekinitvi ponovno ustanovljen konec leta 2007, v letu 2009 pa se je umestil v Prosvetno društvo Sotočje. V letu 2010 je dobil današnjo zasedbo, vodenje pa je prevzel Andrej Žagar. Njegova posebnost je sama zasedba: v oktetu je kar deset pevcev. Najraje gojijo slovensko pesem, kar se bo odražalo tudi na današnjem nastopu, ki obsega med drugimi Ljubavne pesmi iz Rezije ali slovito
Alenka Florenin
koroško Mojcej. Sledila bodo voščila županje Alenke Flore-nin, ki bo kot običajno opravila tudi slovesni »obred« porazdelitve prispevkov društvom.
Občinstvu se bodo nato predstavile Grudnove Šmi-kle, ki pojejo skupaj devet let in so si že prislužile pomembne nagrade. Od začetka jih vodi zborovodkinja Marjeta Naglič. Gojijo slovensko in tujo ljudsko kot tudi umetno glasbo, pesmi iz najrazličnejših obdobij in različnih zvrsti. Predstavljajo se na vsakoletni območni reviji pevskih zborov, regijskih srečanjih in ob raznih priložnostih, poseben zagon pa jim dajejo tudi potrditve s strani strokovnega poslušalstva. Program bo sklenil Mestni pihalni orkester, ki se ponaša z bogato tradicijo. Začetki godbeništva v Škofji Loki segajo v leto 1876, ko je bila ustanovljena gasilska godba. S profesionalnim pristopom dirigenta Iva Guliča, ki je godbi dirigiral, sicer s prekinitvami, 37 let, si je orkester v sezoni 1997/98 pridobil status društva Mestni pihalni orkester, katerega glavni sponzor je občina Škofja Loka; od leta 2007 je dirigent Roman Grabner. Po uradnem delu bo priložnost za neformalno druženje, za katerega bo poskrbelo, tako kot za sceno in pripravo prizorišča, kulturno društvo Sovodnje.
TRŽIČ - Ukrepi mestne uprave
Odpeljali bodo zapuščena kolesa
Trgovce želijo privabiti z lepšim videzom mesta
Tržiška občinska uprava je napovedala nove ukrepe za lepši videz mesta in proti tistim, ki ga kvarijo. Županja Silvia Altran je namreč odredila, da bodo mestni redarji odpeljali kolesa, ki so dalj časa zapuščena po mestnih ulicah. Hkrati njena odredba prinaša pravila, ki zadevajo zaprte trgovine. Lastniki trgovskih prostorov morajo namreč redno čistiti rolete in zložbe, na katere je prepovedano lepiti letake in katerokoli reklamo. Na občini pozivajo lastnike zaprtih trgovin, naj na izložbe namestijo lepenko bele barve ali pa večjo fotografijo, tako da bo zunanji videz prikupnejši. »Delamo na tem, da bo mestno središče bolj privlačno,« poudarja podžupan Omar Greco, ki je prepričan, da bodo le z večjo privlačnostjo priklicali nove trgovce v center Tržiča, kjer - podobno kakor v Gorici -so v zadnjih letih ukinili številne trgovine. Nova pravila o zaprtih trgovinah bodo začela veljati prvega februarja.
K vidljivosti slovenščine v Gorici po svojih močeh prispevajo tudi pri združenju Nuovo Lavoro, ki ima sedež v Raštelu in Slovence med svojimi člani. Slovenski jezik je zgledno zastopan na izložbi (na fotografiji), česar pa se ne dosledno držijo trgovci iz Raštela, med katerimi so tudi Slovenci in ki veliko dajo na slovenske kupce
Auoy<tG5*
»»hostovoun
1 Il.-Mlll ■ I J I fjlUID' |
J HhTI r Jftlilhll 1 |,m 1 "■ 13K^lu.I :r«	■ ■
IKJ-mlirf?
fflMO
„ jinwfHinari*_
ËLO
kultura formiranje! r ,delo
DOGODKI
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 15. januarja 2012
1 1
gradež - Posejane so po mestu
Jaslice še samo danes na ogled
V Gradežu bo še danes na ogled okrog 200 jaslic, ki so jih pred Muzejem morja in v drugih krajih občinskega teritorija postavili v okviru niza »Pre-sepi a Grado«. Letos je pobuda zabeležila rekordno število obiskovalcev, saj si je jaslice po besedah organizatorjev ogledalo več deset tisoč ljudi iz Furla-nije-Julijske krajine, Veneta, Emilie Romagne, Tridentinskega in Avstrije. »Dolge vrste pred Muzejem morja, kjer je na ogled okrog sto jaslic, so zgovoren primer uspeha letošnje pobude,« pravijo na občini Gradež. Včeraj je potekalo nagrajevanje udeležencev, jaslice pa si bo mogoče ogledati še danes.
V Gradežu na ogled okrog 200 jaslic
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300.
DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
Gledališče
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: danes, 15. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Vsega je kriva država« (Jean Jacques Bricaire) v režiji Edite Frančeškin, nastopa KD Domovina - Osp; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 15. januarja, ob 16. uri »Ulisse«; informacije po tel. 0481532317 ali na spletni strani www.ar-tistiassociatigorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. januarja, ob 20. uri (Brian Cook) »Ostani na zajtrku«; 17. januarja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.45 -21.00 »J. Edgar«.
Dvorana 2: 15.30 - 17.30 »Alvin super-
B Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56
AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
SAN MARCO PETROLI- Drev.
Venezia Giulia 53
GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351
RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
SAN MARCO PETROLI- Ul. Man-zoni 164
ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
API- Ul. del Castelliere 50
star 3 - Si salvi chi puo«; 20.00 - 22.00 »Immaturi - Il viaggio« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »La talpa«. JUTRI V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »J. Edgar«.
Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.45
-	20.30 »Melancholia«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »La talpa«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 14.45 - 16.45 »L'incredibile storia di Winter il delfi-no«; 18.50 - 21.30 »J. Edgar«. Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Immaturi - Il viaggio« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 15.00 - 17.20 - 19.50 - 22.10 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 15.00 - 16.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 18.15 - 20.15
-	22.10 »Miracolo a Le Havre«. Dvorana 5: 15.45 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Shame« (prepovedan mladim pod 14. letom).
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 20.30 »J. Edgar«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija).
Dvorana 3: 17.45 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija).
Dvorana 4: 17.30 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.10 »Mira-colo a Le Havre«.
Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30
-	19.50 - 22.00 »Io sono Li«. JUTRI V KRMINU
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Mira-colo a Le Havre«.
fî Razstave
DRUŠTVO ARS vabi na odprtje razstave z naslovom »Onkraj vidnega - Ol-tre il visibile« Fabia Gonnellija in Mic-heleja Petruza v sredo, 18. januarja, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku. Razstavljena dela bo predstavila Cristina Feresin.
V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE
v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; še danes, 15. januarja, 10.00-13.00 in 16.0019.00, ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi; več na info@musaeus.it ali 3482560991.
~M Koncerti
FADO IN JAZZ V KULTURNEM DOMU V GORICI: v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 bo nastopila portugalska skupina Esquina de Alfama iz Lizbone; v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri bo na vrsti jazz koncert s skupino Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacijo vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20 - tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it).
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20.15 koncert madžarskega baročnega orkestra Capella Savaria; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 18. januarja, ob 20.45 bo-
do nastopili Barthold Kuijken (prečna flavta), Sigiswald Kuijken (violina), Wieland Kuijken (viola), Ewald De-meyere (klavičembalo); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comu-ne.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it.
H Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da se bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo začelo v ponedeljek, 16. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da bo steklo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v soboto, 21. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.0016.00, ob četrtekih in petkih 12.3013.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro).
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v torek, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Pikapolonica v Pevmi v sredo, 11. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Kekec v Števerja-nu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri in otroški vrtec Mavrica v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Župančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zor-zut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja dneve odprtih vrat za starše bodočih prvošolčkov na osnovni šoli Romjan v Ulici Capitello v ponedeljek, 16., in v sredo, 18. januarja, ob 8.30. Informativni sestanek za vpis v vrtec v Romjanu bo 18. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca v Ul. Capitello. Za vrtce v Sovodnjah in Rupi bo informativni sestanek v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah.
Za vrtec Doberdob bo sestanek 23. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca.
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v
Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore.
M Izleti
PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 30. avgusta po Turčiji in Kapa-dokiji; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic).
SPDG prireja v petek, 20. januarja, nočni izhod za odrasle na trasi Dol - Cerje -Fajti hrib - Dol; trajanje okrog pet ur, odhod ob 20.30 s trga v Gabrjah; prijave in informacije po tel. 348-5298655.
¿j Čestitke
Gropajšče se ponovno veseli, angelčka GABRIELA mama že doji. Nono Bruno v Gorico vesel hiti, resnično se mu srce smeji. In že smo se skupaj zbrali vsi, energično bi radi zapeli mi, Liki in Simonu pa nazdravili.
□ Obvestila
ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah danes, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Korzu Verdi, 51 v Gorici (v Tumovi dvorani). Delavnico vodi terapevtka Silvia Miclavez, več informacij o njej na www.alcicostellazioni.it; prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481531495 (327-0340677).
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz; prijave 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo od 23. januarja do 3. februarja, v okviru del za metanizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od sovodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem.
ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) iz Gorice organizira tečaj za pokuševalce vina, ki se bo pričel 13. februarja v Enoteki v Krminu; informacije na spletni strani www.onav.it, kjer je objavljen tudi program tečaja, vpisovanje na gorizia@onav.it ali po tel. 048132283 (Daniela Markovič).
BJ Prireditve
ZDRUŽENJE AMA - LINEA DI SCONFI-
NE prireja ponedeljkova srečanja med 16.30 in 18. uro: 16. januarja v centru Mare Pensante v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bo predavanje na temo »Ravnovesja med telesom in razumom s povezavo na plan-tarno refleksologijo«. Sodelovala bosta Gloria Fabbroni in Emilio Leorin.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja v gradu Kromberk predstavitev knjige »Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« Neve Makuc v torek, 17. januarja, ob 20. uri. V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri bodo predstavili knjigo Darinke Kozinc »Tišina se je uglasila«; nastopili bodo Društvo žena Prvačina in solo pevci glasbene šole Nova Gorica.
V KATOLIŠKI KNJIGARNI na Travniku v Gorici bo v četrtek, 19. januarja, ob 10. uri v sklopu niza »Kava s knjigo« tržaški pisatelj Dušan Jelinčič predstavil svoje zadnje knjižne novosti. Srečanje prireja Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, Založbo Mladika in Založništvom tržaškega tiska.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Nova produkcija SSG Jean-Baptiste Poquelin Molière
TARTUFFE
(Tartuffe, ou l'Imposteur)

režija: Samo M. Strelec
V ponedeljek, 23. januarja ob 20.30
v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
V GLEDALIŠČE Z AVTOBUSOM.
19.00 PODANE - PRI GOSTILNI NA AVTOBUSNI POSTAJI 19.05 DOBERDOB - NA TRGU SV. MARTINA 19.10 ROMJAN - PRI ŠOLI V ULICI CAPITELLO 19.15 TRŽIČ- ULICA SAN POLO PRI BOLNICI 19.25 SnVAN - PRI KRIŽIŠČU NA AVTOBUSNI POSTAJI 19.35 JAMUE- NA AVTOBUSNI POSTAJI 19.45 GABRJE- NA AVTOBUSNI POSTAJI 19.50 SOVODNJE - BLIZU LEKARNE NA AVTOBUSNI POSTAJI
Po predstavi bo avtobus odpeljal izpred gledališča
predhodna rezervacija ni potrebna.
Vstopnice bodo na voljo na dan predstave pri blagajni KC Lojze Bratuž
DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi v petek, 20. januarja, ob 18. uri v ronško občinsko dvorano na predstavitev 14. številke društvenega zbornika.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušmeljem, ki je zbral in uredil knjigo »Zgodbe s Trnovske planote«. Prireja Občina So-vodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Sklada Goriške hranilnice.
Mali oglasi
PRODAJAM vino vrste merlot, cena
1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913.
Prispevki
V	spomin na Silvana Križmančiča darujejo Iva, Savina, Damijana in Tatjana 100 evrov za Glasbeno matico Gorica.
V	spomin na dragega prijatelja Silvana Križmančiča daruje Aleksander Vo-dopivec 50 evrov za Glasbeno matico Gorica.
Namesto cvetja na grob Elvire Lukman darujeta Ida in Eda z družinama 50 evrov za Društvo krvodajalcev iz So-vodenj.
V	spomin na drago Elviro daruje Marko Butkovič z družino 100 evrov za kulturno društvo Sovodnje.
V	isti namen darujejo Iva, Savina, Damijana in Tatjana 180 evrov za kulturno društvo Sovodnje.
Ob 23. obletnici smrti Branka Jurna in njegovih staršev daruje žena Vilma 70 evrov za AŠKD Danica.
Pogrebi
JUTRI V TRŽIČU: 10.00, Sergio Tissino v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠTARANCANU: 10.50, Enrico Battiston (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
ZAHVALA
Milan Tomsič
Zahvaljujemo se gospodu župniku Bolčini, cerkvenemu zboru, lovskemu in športnemu društvu ter vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega.
Svojci
12
Nedelja, 15. januarja 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
gorica - Ministrstvo nagradilo vzgojni projekt »Odgovornost je "in"«
Kreativnost slovenskih šol poplačana s 110 tisoč evri
Elizabeta Kovic: »Med drugim bomo izdelali slovensko spletno stran za širjenje kulture varnosti«
»Kreativnosti nam ne manjka,« rada pove Elizabeta Kovic, ravnateljica slovenske večstopenjske šole v Gorici, in besede pospremi z izrazom ponosa na obrazu. Upravičeno, saj je bila kreativnost bogato poplačana. 110 tisoč evrov! Lepa vsota, ki so jo pridobili zase in za partnerje z vzgojnim projektom »Odgovornost je "in"«.
Prijavili so ga na razpis, s katerim italijansko šolsko ministrstvo in državna agencija za razvoj šolske avtonomije financirata uvajanje organizacijsko in didaktično ino-vativnih oblik vzgoje k državljanstvu, ustavi in varnosti. Projektom je Rim skupno namenil pet milijonov evrov, od vsepovsod iz Italije pa jih je prejel več sto. Po številu točk - ocenjevali so zlasti izvirnost, pravilno izbiro vzgojnih metod in jasne cilje - se je slovenska šola uvrstila na osmo mesto, še pomembnejša pa je okoliščina, da je pridobila 110 tisoč evrov - največ, kar je ministrstvo sklenilo dodeliti posameznim projektom. Ne zasluži takšen uspeh ponosa? Seveda ga, še predvsem zato, ker bodo od tega imele korist - poleg goriške večstopenjske šole, ki je nositeljica projekta - še večstopenjska šola
Doberdob, slovensko didaktično ravnateljstvo iz Devina-Nabrežine, nižja srednja šola Igo Gruden iz Devina-Nabrežine, tako li-cejski kot tehnični slovenski višješolski pol v Gorici in osnovna šola Dobrovo v Sloveniji, ki so projektni partnerji. Domet projekta seveda ni utesnjen znotraj šolskih zidov, a krepko vdira v krajevno okolje, saj so k sodelovanju pridobili občine Gorica, Doberdob, Sovodnje, Števerjan, Krmin, Ronke, Zgonik in Devin-Nabrežina pa še pokrajinsko upravo, poštno policijo, karabinjersko poveljstvo, gasilce, zdravstveno podjetje, prostovoljne krvodajalce, Fundacijo Goriške hranilnice, Kulturni dom, SLORI, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
»Z razpisom je ministrstvo dokazalo, da se zaveda, kako je v zadnjih letih naša družba nazadovala v tistem, kar smo nekoč imenovali državljanska vzgoja. Sem spadajo spoštovanje države, čut pripadnosti skupnosti - državni, a tudi manjšinski -, samospoštovanje in spoštovanje sočloveka, sprejemanje različnosti v vseh njenih oblikah, čut za zakonitost, razumevanje, do kod sega moja
dolžnost in kje se začenja tvoja pravica, okolj-ska zavest in podobno. Cilj našega projekta je te družbene vrednote ojačiti s sodobnimi vzgojnimi pristopi in v skladu z današnjimi trendi, kar bo zlasti otrokom pomagalo, da bodo našli svoje mesto v družbenem okolju,« razlaga ravnateljica. K sodelovanju so povabili zunanje izvedence, bodo pa tudi izkoristili lastno osebje, »bogastvo, ki ga imamo med nami«. Vsebine in pristopi bodo prilagojeni različnim šolskim stopnjam, osebje se bo v ta namen primerno izpopolnjevalo, predvidena pa je tudi konfrontacija s starši in javnostjo, pravi Kovičeva in dodaja, da nekatere dejavnosti že tečejo in da bo prvo preverjanje ob koncu januarja: »Naš cilj je, da bo projekt, ki se mora zaključiti z letošnjim avgustom, obrodil otipljive in trajne sadove. Takšen sad bo spletna stran na temo varnosti v šolskem okolju, ki bo dostopna tako osebju kot otrokom. Začela jo bo uresničevati mreža petih šol, a je že dogovorjeno, da bodo pristopile še šole iz Tržaške in Špetra. Postala bo slovenska spletna stran za širjenje kulture varnosti.« Čestitamo za kreativnost! (ide)
IVAN TRJNKO
-a
I L, 1
štandrež - Kontinuiteta vzgojnega dela
; i ■
{' p■
: I .
Šole se več ne bojijo
Otroci vrtca in prvošolci se redno srečujejo že od septembra - Skupne dejavnosti tudi v novem letu Sedež večstopenjske šole v Gorici
gorica - Slovik
Predstavili bodo študij
Univerze in fakultete iz Slovenije
Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik bo v četrtek, 19. januarja, organiziral Forum MBA s predstavitvijo podiplomskih, specialističnih in MBA programov univerz in fakultet, ki so članice konzorcija. Potekal bo od 18. do 21. ure na sedežu konzorcija v KB centru na Verdijevem korzu v Gorici. Namenjen je predvsem študentom, nekdanjim študentom, zaposlenim, samostojnim podjetnikom, vodjem kadrovskih služb, direktorjem podjetij, pa tudi profesorjem, pedagoškim delavcem in vsem tistim, ki se kakor koli zanimajo za študij v Sloveniji.
Na četrtkovem forumu se bodo predstavile univerze in fakultete, ki so včlanjene v Slovik, in sicer Univerza v Novi Gorici (šest fakultet), Univerza na Primorskem (šest fakultet), IEDC - Poslovna šola Bled, ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Gea College s sedežem v Ljubljani, ki izvaja izobraževanje s poudarkom na podjetništvu in menedžmentu. Forum se bo začel ob 18. uri, ko bo v Tumovi dvorani KB centra predavanje Sare Brezigar z naslovom »Izobraževanje: strošek ali investicija?«. Od 19. do 21. ure pa si bodo udeleženci v predavalnicah Slovika ogledali infotočke posameznih fakultet in univerz; obiskovalci bodo dobili gradivo o študijskih programih, sodelavci posameznih fakultet pa jim bodo na razpolago za dodatne informacije in pojasnila. Fakultete bodo predstavljale tako daljše programe (MBA, magistrske in doktorske programe) kot tudi krajše oblike izobraževanja (seminarje, poslovne akademije itd.). Univerze in fakultete, ki so članice Slovika, izvajajo programe v slovenskem in angleškem jeziku; na forumu bo zato na razpolago gradivo v obeh jezikih, vstop nanj pa bo prost.
Malčki štandreškega vrtca se pripravljajo na »preskok« v šolske klopi
gorica - Knjižnica Damirja Feigla
Novo pravljično leto bo k otrokom priplulo na barčici in z Bobkom
Urice se bodo ponovno začele jutri - Pripoved Anžeta Viranta o prijateljstvu in dobrosrčnosti
Pravljične urice v Feiglovi knjižnici v Gorici se po decembrskem prazničnem premoru nadaljujejo. Z zgodbami o mačkah je jeseni popeljala otroke v svet pripovedk pravljičarka Martina Šolc, različni novi pripovedovalci pa bodo mlade poslušalce spremljali v drugem delu sezone, ko bo Feiglova knjižnica ponudila šest izjemnih srečanj s pravljico. Na programu je tudi predstavitev knjige za otroke, ki jo bo pripovedovala sama avtorica. Urice se bodo začele jutri ob 18. uri in se bodo nadaljevale, po že ustaljeni navadi, vsak drugi ponedeljek.
Jutri se bo predstavil študent An-že Virant, ki so ga mnogi otroci spoznali lansko poletje na pobudi »Knjižnice pod krošnjami«. Anže študira na ljubljanski fakulteti za gledališče, film in glasbo in mu je svet lutk posebno pri srcu. Tokrat bo za otroke animiral pravljico z naslovom »Bobek in barčica«, ki govori o prijateljstvu in dobrosrčnosti, a tudi otroški iznajdljivosti. S svojim šarmantnim in globokim glasom zna pritegniti pozornost tako otrok kot odraslih, ki so vabljeni k udeležbi na jutrišnjem srečanju.
Udeleženci pravljične urice v Feiglovi knjižnici
»V šolo radi hodimo« je naslov projekta, ki je nastal na začetku šolskega leta kot plod skupnega načrtovanja vzgojiteljic štan-dreškega otroškega vrtca Pika Nogovička in učiteljic osnovne šole Fran Erjavec. Ustanovi redno sodelujeta, da bi zagotovili kontinuiteto vzgojnega dela v predšolski vzgoji in osnovni šoli z namenom, da bi olajšali otrokom prehod iz vrtca v šolo. Malčki iz vrtca imajo tako možnost, da spoznavajo okolje, šolska pravila, dejavnosti, metode učenja in svoje bodoče učitelje. To je zanje pomembno, saj je doživljanje prevelikega stresa lahko zavirajoče.
Prvo skupno srečanje je potekalo v vrtcu že septembra. Prvošolčkom so omogočili, da so obiskali svoje bivše vzgojiteljice in srečali svoje mlajše prijatelje iz vrtca, istočasno pa so malčki, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, imeli prvi stik z osnovno šolo. Zatem so se srečanja vrstila enkrat tedensko. Vzgojiteljice so jih v obliki vodenih delavnic popeljale v svet pravljic in ustvarjal-
nosti. Skupaj so se igrali, peli, plesali, dramatizirali, risali in barvali. V jesenskih mesecih so obiskali tudi Feiglovo knjižnico, kjer jim je knjižničarka Luisa Gergolet razkaza-la prostore, orisala delovanje knjižnice in jih osrečila s pravljico. Prve dni novembra pa so se spomnili na vse rajne in se skupaj odpravili na štandreško pokopališče. Srečali so se tudi ob dveh gledaliških predstavah v okviru Malega polžka in popoldne imeli skupni delavnici na temo gledališke predstave. Veliko napetosti je seveda bilo med otroki vrtca, ko so prvič obiskali osnovno šolo in sedli v klopi, kar je bilo zanje nepozabno doživetje. Pozorno so poslušali vse, kar jim je učiteljica povedala, najpogumnejši pa so tudi postavili nekaj vprašanj. Pred božičnimi prazniki so otroci iz vrtca obiskali šolo, si izmenjali voščila in skupaj zapeli nekaj božičnih pesmi. Tudi v novem letu je v načrtu še mnogo dejavnosti, presenečenj in ustvarjalnih pobud, o katerih bomo poročali naknadno. (sg)
gorica - V letošnjem letu načrtujejo vrsto dejavnosti
Krut želi prisluhniti tudi potrebam goriških članov
Krožek Krut s sedežem v Trstu in pisarno v Gorici želi, da bi programe in delovanje vse bolj uskladil tudi s potrebami in željami svojega goriškega članstva. Poleg rednega delovanja pisarne načrtuje vrsto dejavnosti, predavanj, delavnic in srečanj. Nekaj se je dogajalo že pred koncem lanskega leta, in sicer predavanje o zdravi in pestri prehrani, kateremu je sledila delavnica, ki jo je vodil univ.dipl.inž.živilske tehnologije Matjaž Kološa. Podobna, pa tudi povsem različna srečanja, se bodo vrstila v letošnjem
letu. Pri Krutu so prepričani, da le skupinsko delo pelje k uspehu, zato toplo vabijo člane in prijatelje, da se zglasijo v pisarni in predlagajo lastne želje in zamisli, ki bi se lahko uresničile v okviru krožka v prihodnjih mesecih.
V decembru se je uresničila dolgoletna želja odbornikov in članov krožka, to je sestava in tisk Krutovega koledarja. Koledar grafično lepo predstavlja slike in izdelke, ki so bili razstavljeni na predstavitvi ljubiteljske umetnosti »S cvetjem v jesen« v Kulturno-umetnost-
nem centru na Škerkovi domačiji v Trnovci na tržaškem krasu oktobra 2010. Zametek razstave so bili izdelki, ki so nastali v sklopu Krutovih delavnic likovne terapije, ki jih vodi Jana Pečar na društvenem sedežu v Trstu. Ostale pa so izdelali člani in simpatizerji krožka, tudi Goriški, v drugih kontekstih. Koledar je na voljo vsem članom in tudi novim prijateljem, ki bi se radi včlanili. Sedež Kruta v goriškem KBcentru na Verdijevem korzu v Gorici je za včlanjevanje na voljo vsak torek in četrtek med 9. in 12. uro.

Nedelja, 15. januarja 2012
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
SE DOSLEJ IZRAZITO SEKULARNA DRŽAVA ZNOVA NAGIBA K ISLAMU?
Pod vprašajem vloga Turčije kot dejavnika stabilnosti na Bližnjem vzhodu
Bojan Brezigar
Prejšnji teden sem praznične dni izkoristil za kratek izlet v Istanbul, mesto, ki sem ga obiskal že večkrat, a mi vsakokrat odkriva nove poglede in ponuja nove izkušnje. To je moderno evropsko mesto, kjer javni prevozi dobro delujejo, hoteli so čisti in cenovno dostopni, hrana je dobra in še kar poceni, ljudje v glavnem prijazni, kulturno in zgodovinsko pa je Istanbul, nekdanji Carigrad, zagotovo eno najzanimivejših mest v Evropi.
Med svojim obiskom nisem zasledil znakov krize, saj je Turčija s 6-odstotno rastjo v letu 2011 ena gospodarsko najuspešnejših držav na svetu, poleg tega pa sem opazil veliko spremembo v dotoku turistov, ki jih je res veliko: kaže, da prednjačijo Rusi, saj ruščino slišiš domala na vsakem vogalu, v mestnem predelu, kjer je največ turistov, je v izložbah ruščina povsod na prvem mestu, celo pred angleščino, in jezikovne šole ponuja-
jo nešteto tečajev ruskega jezika, ki je prehitel angleščino, medtem ko nemščina daleč zaostaja.
To omenjam z namenom, da opozorim na izredno prilagodljivost turških podjetij in navsezadnje tudi ljudi spremembam, ki jih prinaša sodobni svet. To je vsekakor omembe vredno, tudi za razumevanje dveh razsežnosti: po eni strani velike turške odprtosti do sveta, po drugi strani pa prav tako velike zaprtosti navznoter, kjer so se zamenjale politične vodilne elite, ni pa se spremenil odnos do lastne preteklosti in nenazadnje tudi sedanjosti.
Tu je seveda potreben skok v zgodovino, ampak skušal bom biti čim krajši. Vem, da je izvor sedanje Turčije star skoraj stoletje in še zlasti mlajši generaciji ne pomeni veliko, vendar je prav tisti izvor tudi bistvo sedanjih dogajanj v tej državi.
Po koncu prve svetovne vojne, v kateri se je otomansko cesarstvo priključilo silam osi, torej Nemčiji in Avstro-ogr-ski ter je iz vojne izšlo poraženo, je bila
turška država v popolnem razsulu. Takrat je vajeti države prevzel Mustafa Ke-mal Atatürk, general, ki se je proslavil med vojno z nekaterimi junaškimi dejanji in se je predstavil kot nekakšen rešitelj domovine. Državo je spremenil v republiko in v nekaj letih izvedel njeno se-kularizacijo, z drugimi besedami, spremenil je dotlej islamsko državo v popolnoma laično republiko. Ni zatiral islama, vendar je vero in še zlasti njene predstavnike strogo ločil od oblastvenih struktur v državi. Uvedel je tudi vrsto drugih reform, med njimi prevzem latinice namesto dotedanje arabske pisave, in preselil prestolnico iz Istanbula, ki je vse preveč spominjal na sultanat in njegovo razkošje, v veliko bolj laično in bur-žujsko Ankaro. Turčija se je začela razvijati in v kratkem času se je otresla bremen prve svetovne vojne. Ker pa ta reforma ni bila tako enostavna, je Atatürk pripisal turški vojski posebne naloge. Z enostavnimi besedami bi lahko rekli, da je vojska postala nekakšen čuvaj seku-larne države, torej čuvaj ustave.
Zato ni čudno, da je bila Turčija edina država, kjer so bili državni udari skoraj ustavno dopustni, če je bil njihov namen preprečitev odmika od poti, ki jo je nakazal priljubljeni predsednik.
Nekako tako je bilo tudi z državnim udarom, ki ga je leta 1980 izvedel general Kenan Evren. Mednarodna javnost ga je sicer formalno obsodila, vendar še zdaleč ni bilo protestov, kakršne so v istem času izzvali državni udar polkovnikov v Grčiji ali Pinochetov Čile. Zavezniki Turčije so po formalnih protestih nadaljevali običajne stike z državo, ki je bila že takrat članice zveze NATO in torej pomemben člen zahodnega zavezništva na Bližnjem vzhodu v času hladne vojne; med drugim so iz Turčije nadzirali premike ruskega vojnega ladjevja, ki je moralo pri plovbi v Sredozemlje skozi bo-sporsko ožino. Evren se je razglasil za predsednika in je vladal približno desetletje, nato pa ponovno uvedel demokratične volitve, na katerih so sprva zmagovale stranke, ki so bile strogo zveste načelom sekularne države.
V zadnjem desetletju pa so se v Turčiji stvari bistveno spremenile. Oblast je prevzela zmerna islamska stranka, ki jo vodi Recep Tayyip Erdo-gan, človek, ki je bil ob koncu prejšnjega stoletja zaradi svojih idej nekaj časa v zaporu. Njemu in njegovi stranki so hotele vojaške oblasti preprečiti prevzem oblasti celo z načrtovanjem državnega udara in leta 2008 s postopkom pred ustavnim sodiščem, češ da je njegova stranka zaradi islamskih idej v nasprotju z ustavnimi določili o sekulari-zaciji države. Erdogan je preizkušnjo prestal tudi z mednarodno pomočjo, ker so ZDA, zveza NATO in Evropska unija ocenile, da je Erdogan pomemben dejavnik stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Erdoganu je namreč uspelo prepričati zaveznike, da njegova zmerna islamska stranka nikakor ne ogroža vloge zveze NATO na Bližnjem vzhodu; zagotovil je vojaške baze za napad na Irak in za druge vojaške posege v regiji, Turčija ima diplomatske odnose z Izraelom, čeprav podpira prizadevanja Palestincev za ustanovitev lastne države, postala je celo kandidatka za članstvo v Evropski uniji in s pripravami nadaljevala, dokler jih nista Nemčija in Francija pred nekaj leti ob nastopu gospodarske krize zavrli. Erdogan je tudi blažil verske napetosti, čeprav ne vedno uspešno in učinkovito, saj so bili v napadih ubiti tudi nekateri krščanski duhovniki.
Temu je predsednik dodal uspešno gospodarsko politiko in v desetletju spremenil Turčijo v dokaj razvito državo, urejeno in moderno, seveda ob upoštevanju začetnega stanja in dejstva, da šteje Turčija 75 milijonov prebivalcev.
Seveda pa obstaja kar nekaj problemov, ki se jih Erdogan ni resno lotil. No, resnici na ljubo, enega je poskusil reševati, vendar je psihološki naboj v državi očitno tolikšen, da si ne upa narediti velikega koraka. To velja za odnos z Armenijo.
Samo za osvežitev spomina: med prvo svetovno vojno je otomansko cesarstvo iz strahu, da bi se v primeru invazije Rusije krščanski Armenci na vzhodu Turčije povezali z Rusi, izselilo na milijone Armencev. V nemogočih pogojih so morali prehoditi na stotine kilometrov in pri tem jih je umrlo najmanj milijon, po nekaterih podatkih poldrugi milijon. Prisilno izseljevanje se je nadaljevalo tudi po koncu vojne. Šlo je za prvi genocid dvajsetega stoletja, vendar Turčija tega genocida ni nikoli priznala. Še danes ga ne priznava in ko ga je pred kratkim francoski parlament priznal, je Erdogan pod pritiskom javnega mnenja odpoklical veleposlanika iz Pariza, s tem, da se je teden ali dva kasneje veleposlanik v zatišju vrnil na svoje delovno mesto. Erdogan je sicer nekajkrat poskušal ublažiti odnose z Armenijo, vendar neuspešno: osrednja ovira je v dejstvu, da Turčija tega genocida noče priznati. Meja med državama je zaprta, ni medsebojnih diplomatskih odnosov in Armenija je
edina država v regiji, ki nima redne letalske povezave s Turčijo. Zahodne države sicer vztrajajo pri zahtevi, naj Turčija prizna genocid, vendar brez večje odločnosti. Res je, da je zadeva stoletje stara, vendar na mednarodni ravni ni tako nedolžna, kajti Armenija je politično vezana na Rusijo in na armensko-turški meji bi lahko v vsakem trenutku izbruhnil kak resen incident, ki bi seveda ogrozil stabilnost na Bližnjem Vzhodu.
Drugi problem je odnos do Kurdov, velike manjšine: po turških virih naj bi na vzhodu države živelo 11 milijonov Kurdov, ameriški viri pišejo o 14 milijonih. Tudi Kurdi so bili žrtve prisilnega preseljevanja in številnih pobojev, v zadnjih desetletjih pa naj bi bilo v spopadih s turško vojsko in policijo na obeh straneh najmanj 40.000 žrtev. Kurdi zahtevajo neodvisnost in imajo svojo oboroženo gverilo, Turčija jim noče priznati pravic in tako se vojna nadaljuje, tudi z letalskimi napadi na civiliste, ob skoraj popolni brezbrižnosti mednarodne javnosti. Za Kurde ni velikih demonstracij po evropskih mestih in pobude v zvezi s tem narodom so omejene na ožje kroge kurdskih izseljencev in njihovih najbližjih prijateljev. Erdogan v zvezi s Kurdi razkazuje mišice ter vežba vojsko in policijo.
Ampak vse to je, kot smo rekli, nekaj dokaj običajnega. Mednarodna javnost na ta dogajanja ni pozorna, o armenskem genocidu govori samo načelno, Kurde pa obravnava kot teroriste, ki se upirajo zakonitim oblastem države, v kateri živijo. V brk vsem mednarodnim dokumentom o človekovih pravicah in o zaščiti manjšin.
Prav v teh dneh pa se dogajanja v Turčiji odvijajo na način, ki je videti nenavaden in morda celo nevaren. V teku je namreč sodna obravnava proti sedaj 93-letnemu Evrenu zaradi državnega udara leta 1980 in tožilstvo je zanj zahtevalo dosmrtno ječo, prejšnji teden pa so zaradi poskusa državnega udara aretirali nekdanjega poveljnika generalšta-ba turške vojske Ilkerja Basbuga, kateremu očitajo načrtovanje državnega udara v času Erdoganove vlade. To je prvič, da proti tako visokemu častniku ukrepa redno sodstvo in ne vojaško sodišče.
Oba dogodka, ki v teh dneh polnita strani turških časopisov, predstavljata prelomni trenutek v politiki te države. Mimo dejstva, da se ob zahtevi po obsodbi 93-letnega starčka na dosmrtno ječo, potem ko je dve desetletji po ponovni vzpostavitvi demokracije živel na svojem domu, ne da bi mu oblasti kaj očitale, človeku kar vsiljuje nasmešek na ustnice, predstavlja dejstvo, da so na zatožno klop postavili generala, ki je, sklicujoč se na ustavna določila o sekularni državi, vodil državni udar, veliko novost v odnosu do vojske. Prav tako predstavlja novost dejstvo, da visokemu častniku sodi civilno in ne vojaško sodišče, čeprav je dogodke, ki so mu očitani, zagrešil prav v svojstvu vojaškega poveljnika.
O teh novostih obstajata dve teoriji. Prva, ki jo kot verjetno navajajo na Zahodu, da gre za postopek normalizacije v duhu dosedanjega delovanja Er-doganove vlade, druga, o kateri govori turška opozicija, da gre za rušenje se-kularne države in za krepitev vloge islama v Turčiji.
Novice, ki jih tujcem posreduje edini razširjen vir v angleškem jeziku, dnevnik Daily News, ki ga izdaja osrednja turška založniška hiša Hurriyet, ne dajejo zadostne slike za odgovor na vprašanje, katera teorija je bliže resnici. Turčija je danes ključni dejavnik stabilnosti v regiji in bi to prenehala biti, če bi bil politični odklon tako velik, da bi se začele pri vodilnih strukturah, ki so sedaj zmerno islamske, pojavljale skomine po večji vlogi vere v državi. Mednarodna javnost vsaj navzven zaradi tega ne kaže večje zaskrbljenosti, vendar je vredno opozoriti na ta vprašanja v času, ko je še mogoče preprečiti, da bi v tej državi izbruhnilo novo žarišče, ki bi docela de-stabiliziralo bližnjevzhodno regijo.
1 4 Nedelja, 15. januarja 2012
NEDELJSKE TEME	/
9. december
OGLEDALO MOJEGA OKOLJA
Na razstavi so sodelovali učenci 3., 4. in 5. razreda z likovnimi prispevki
Osnovn
OTVORITEV RAČUNALNIŠKE SOBE
V veliko veselje je učencem namenjena računalniška soba, za katero je s prispevkom poskrbelo podjetje
ELETTROGORIZIA. S svojo prisotnostjo so nas počastili inž. Fiannacca, ravnateljica dr. Elisabetta Kovic in predstavniki staršev.
/ so
RAZ DEC
ŠTA
PRAZI
/	NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. januarja 2012	15




ZIGRANI ZEMBER
éc
k71 "SL:
zm
NDREŽU

18. december
\IIKMIRU IN PRIJATELJSTVA
16. december
KOLEDOVANJE
Učenci 4. in 5. razreda so z učitelji in predstavniki rajonskega sveta obiskali starejše vaščane v vasi. Pozdravili so jih s pesmijo in darilcem ki so ga bili vaščani zelo veseli.
bili
1 6 Nedelja, 15. januarja 2012
NEDELJSKE TEME	/
POTREBE POSAMEZNIH RASTLIN SO RAZLIČNE
Pravilno gnojenje za rastline bistveno
V skladu z načeli pravilnega gnojenja je treba gnojiti tako, da so hranila v čim večji meri izkoriščena za rast in razvoj zastlin.
Z naglimi koraki se bliža obdobje, ki je najpomembnejše za gnojenje obdelanih površin. Zato ne bo odveč, če podamo nekaj osnovnih navodil za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Z upoštevanjem teh navodil se zagotavlja pravilna uporaba rastlinskih hranil v kmetijstvu in se s tem dosežejo sledeči cilji: rastline lahko v največji meri izkoristijo hranilo; pri pridelavi se čim bolj preprečijo izgube hranil in s tem povezan, čeprav je na našem območju manj pomemben, vnos hranil v podtalne vode.
Potrebe rastlin po hranilih
Gnojilo je treba uporabljati v skladu s potrebami po hranilih. Pri ugotavljanju teh potreb se upošteva več dejavnikov, najvažnejši pa so sledeči:
pričakovana količina pridelka;
razpoložljive količine hranil v tleh (založenost);
vsebnost apna in reakcija tal (pH vrednost) in količina humusa v tleh;
pridelovalne razmere, ki vplivajo na dostopnost hranil, zlasti kmetijska kultura, prejšnji posevek, obdelava tal in namakanje.
V skladu z načeli pravilnega gnojenja je treba gnojiti tako, da so hranila v čim večji meri izkoriščena za rast in razvoj zastlin. Takšno gnojenje pa hkrati zmanjšuje izgube hranil. Posebno za dušična gnojila velja, da je v naših vremenskih razmerah, ko imamo na splošno razmeroma veliko padavin, nevarnost izpiranja dušika tudi med rastno dobo, velika. Zato je treba gnojenje z dušikom tem bolj prilagajati potrebam posameznih kultur in porazdeliti odmerek dušika na več obrokov med rastno dobo.
Za ugotavljanje založenosti tal s fosforjem, kalijem in drugimi elementi je priporočljiva analiza vzorcev tal vsakih 5 let, kar nam služi za kontrolo rodovitnosti tal in gnojenja. Od-
merjanje dušika je težavnejše, zato se zanj odločamo na podlagi izkustvenih norm, to se pravi rezultatov poljskih gnojilnih poskusov, ki nam povedo kakšne so potrebe gojene kulture po dušiku.
Glede na količino hranilnih rudninskih snovi ali hranil, ki jih rastline
sprejemajo iz tal raztopljene v vodi, jih delimo v dve skupini. Prve, ki jih rastline potrebujejo razmeroma veliko, imenujemo glavna rastlinska hranila ali makrohranila, ki so: dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij in žveplo.
V drugo skupino pa spadajo hranila v sledovih ali mikrohranila, ki jih
rastline potrebujejo izredno malo, in so sledeče: železo, bor, mangan, molibden, baker, cink in druga.
Potrebe posameznih rastlin po omenjenih hranilih so seveda različne. O gnojenju pomembnejših kultur, predvsem trte in oljke, smo že večkrat pisali, a glede na pomembnost tega
-/
opravila se bomo k temu povrnili, tudi ob upoštevanju dejstva, da nam znanost daje vedno nova in sodobnejša navodila. Zato je treba pripraviti letni gnojilni načrt na osnovi teh potreb. Če so na kmetiji razpoložljiva tudi živinska gnojila (predvsem gnoj) je treba pripraviti načrt ob upoštevanju količine razpoložljivih organskih gnojil in vsebnosti posameznih hranil v njih. Z mineralnimi gnojili to gojenje dopolnimo. Preprečiti moramo, da je vnos v tla previsok. Za vsako parcelo je treba točno predvideti uporabo živilskih gnojil glede na načrtovani obseg pridelave, kolobar in založenost tal z rudninskimi gnojili. Na tej podlagi pa se izračunajo tudi potrebne količine mineralnih gnolij.
Ljudje gojimo razne kulture že tisočletja ali stoletja. Z razvojem kmetijstva pa so se razvijali in spreminjali tudi načini gnojenja kmetijskih kultur. V zadnjem času se na osnovi številnih poskusov pojavljajo dvomi, če je razne kulture potrebno gnojiti s tako visokimi odmerki, kot so jih strokovnjaki svetovali v zadnjiih desetletjih.
Dokazano je, da smo do nedavnega določene kulture gnojili preveč. Izstopajoč primer je vinska trta, za katero se je izkazalo, da potrebuje veliko manj gnojil, kot smo še pred nekaj leti mislili. Zato je potrebno, da kmetovalec stalno posodablja svoje znanje in sledi navodilom za provilno gnojenje. Le na ta način bo dosegel cilje, ki smo jih uvodoma navedli. Drži pa pravilo, da vse rastline potrebujejo za rast in rodnost tudi hranila. Ne postavlja se torej vprašanje, če je treba rastline gnojiti, temveč kako jih je treba gnojiti.
Pri tem gre na koncu še poudariti, da ja za uspešno gnojenje potrebno tudi poznavanje vloge posameznih gnojil. Toda o tem prihodnjič.
Svetovalna služba KZ V sodelovanju z ZKB
strokovni nasveti
Kaktusi terjajo v zimskem času posebno nego
Kaktusi so priljubljene okrasne rastline, ki jih marsikdo goji tudi pri nas. V zimskih mesecih pa te okrasne rastline zahtevajo še posebno nego.
V glavnem rastejo kaktusi v suhih puščavskih predelih severne, srednje in južne Amerike. Rastlinam, ki živijo v krajih z malo vlage in jim zadošča zelo malo vode za preživetje, pravimo kse-rofite. Družina kaktusov šteje kakih 200 različnih rodov in okrog 2.000 vrst. Nekateri rodovi so: Opuntia, Echinopsis, Astrophytum, Copiapoa, itd. Echinop-sis je na primer tipičen puščavski kaktus, ki živi tam, kjer je zelo veliko nihanje temperature v teku dneva. Zato raste v obliki cilindra navzgor. Kaktusi iz rodu Opuntia pa tvorijo vedno nove stranske poganjke. V Evropo so kaktusi prišli po osvojitvi Amerike. V drugačnem okolju so dobili drugačne lastnosti od prvotnih, spremenili so se na primer po višini in obliki, ki je po navadi manjša od izvirne. S dolgoletnim križanjem, tudi med posameznimi sortami, so pridobili današnje sorte okrasnih kaktusov.
Značilnost kaktusov je, da so večinoma poraščeni z iglicami različnih oblik in velikosti. To so spremenjeni listi, ki preprečujejo izhlapevanje vode, kar je v puščavi velikega pomena za njihovo preživetje. Kaktusi cvetijo po navadi spomladi, poredkoma, pri nekaterih vrstah le enkrat v življenju. Nekatere vrste kaktusov, kot na primer iz rodov Cereus ali Echinocactus kljub naši negi zelo težko cvetijo v našem podnebju. Cvet traja le nekaj ur, razen izjem. Cvet je zelo lep in privlačen, saj mora v normalnih pogojih v puščavi privabljati redke žuželke.
Kaktuse gojimo v glavnem v vazah in jih pozimi postavimo v zavetje. Redkokdaj jih pri nas gojimo na prostem, saj v glavnem ne prenesejo zime. Glede tal so kaktusi zelo prilagodljivi. Zemlja naj bo rahla in peščena, voda mora zlahka odtekati. Dobro je tudi, da vsebuje zemlja nekaj šote. V primeru težke zemlje ji moramo dodati pesek. Zemlja naj ima rahlo kislo reakcijo, apnene zemlje
kaktusi ne marajo. Poleti naj bodo kaktusi na sončni legi. Svetloba je zanje najpomembnejši faktor, saj izvirajo iz zelo sončnih področij sveta.
V zimskem času postavimo kaktuse v notranje prostore. To ni tako pomembno zaradi mraza, saj kaktusi izvirajo iz puščave, kjer je nihanje temperature veliko. Večji problem je, da kaktusi ne zdržijo visoke vlage naših zim, ki skupaj z nizkimi temperaturami pripomore k temu, da so te rastline še bolj občutljive. Najbolje bi bilo, če bi jih prenesli v neogrevan rastlinjak, kjer je temperatura med 7 in 12°C, nikakor pa ne sme pasti pod 0°C. Primerni prostori za kaktuse so tudi svelte verande, svetli hodniki brez prepiha, zaprti balkoni ali stanovanje. V stanovanju pa moramo izbrati najbolj hladen prostor ali kot, ki pa naj bo primerno osvetljen. Rastline potrebujejo pozimi počitek, kjer tempe-rastura ne sme preseči 15 stopinj C. V zimskem obdobju rastlino zalivamo zelo malo ali skoraj nič, sicer v toplejših mesecih ne bo pravilno zacvetela. Le če je kaktus pretirano suh, ga malo bolj za-lijemo, a zelo previdno. Med zimskim počitkom kaktusov ne gnojimo.
Spomladi, ko so pozebe mimo, jih postavimo na odprto, pred hišo ali na balkon. Spomladi se moramo izogibati velikim temperaturnim razlikam. Z zalivanjem začnemo spomladi, spočetka zelo skromno, ker se lahko na steblu pojavijo razpoke. Do poletja pa posto-
poma zalivamo nekoliko več. Kljub temu, da so kaktusi puščavske rastline, moramo zemljo temeljito namočiti, saj površno zalivanje ne zmoči vseh korenin. Nekateri naredijo prav to napako, da zelo malo zalivajo, ker mislijo, da kaktusi ne potrebujejo vode. Voda pa nikakor ne me zastajati v krožnikih pod vazami. Važno je, da se zemlja od enega zalivanja do drugega dobro posuši. Poleti rastline nekoliko zaustavijo rast, zato potrebujejo manj vode. Kaktusi, ki rastejo v manjših in v glinastih vazah, potrebujejo vodo nekoliko pogosteje, saj se zemlja hitreje posuši. Višja sta temperatura in vetrovnost, hitreje se zemlja posuši. Zalivanje je torej odvisno od veliko faktorjev, v glavnem zalijemo takrat, ko se zemlja dobro posuši. Ko pa kaktuse sejemo, moramo površino vedno stalno zalivati za nekaj mesecev. Najbolje je, da kaktuse zalivamo z deževnico ali s postano vodo od prejšnjega dneva. Zemlja, ki ima veliko kalcija in magnezija, lahko povzroči klorozo, ta pa se pojavi tudi, če preveč zalivamo. Rastline raje zalivajmo zjutraj.
Manjše rastline presajamo vsako drugo ali tretje leto, večje pa vsake štiri ali pet let. Pred presajanjem dobro navlažimo zemljo, da se koreninska gruda lažje loči od vaze. Rastlino nato previdno vzamemo iz vaze, da ne bi poškodovali korenin in bodic. Nova vaza naj bo 2-3 cm večja od prejšnje. Zelo rahlo zalijemo, teden po presajanju pa začnemo z rednim zalivanjem. Sveže presajene rastline varujemo pred močnim soncem z senčenjem. V prvih 56 tednih ne dognojujemo.
Kaktuse razmnožujemo s semenom ali s potaknjenci, kot na primer izrastki starejših rastlin, lahko pa jih tudi delimo. Kaktusi potrebujejo predvsem fosfor in kalij, nekoliko manj pa dušika. Vsekakor je najbolje, da kupimo že pripravljena gnojila, ki so specifična za kaktuse, posebno, če smo začetniki. Strogo se moramo držati odmerkov, ki so navedeni na konfekciji. Raje ne upora-bljajmo hlevskega gnoja.
Magda Šturman
KMETIJSKE NEPREMIČNINE
Pomembne davčne novosti v letu 2012
Z letom 2012 bodo stopile v veljavo nekatere pomembne davčne novosti, ki zadevajo predvsem nepremičnine na kmetijskih gospodarstvih. Zato smatramo za koristno, da o njih seznanimo naše člane.
Enotni občinski davek (IMU)
Enotni občinski davek IMU, ki nadomešča prejšnji davek ICI, ponovno vzpostavlja obdavčitev glavnega bivališča. Davek se izračunava s količnikom 0,76%, občine pa imajo možnost, da ga spremenijo za 0,3 točk navzgor ali navzdol. Za glavno bivališče in komplementarne prostore (per-tinenze) se odstotek obdavčitve zniža na 0,4%. Občine lahko tudi v tem primeru povišajo davek oziroma znižajo za 0,2 točk. Za glavno bivališče se smatra stavbo v kateri njen posestnik običajno živi in ima svoj anagrafski naslov. Kot komplementarni prostori pa se smatrajo katastrske enote, ki so razvrščene v katastrske kategorije C/2, C/6 in C/7. Glavenemu bivališču pa lahko pripada samo en komplementarni prostor. Obdavčljiva osnova na kateri se izračunava enotni občinski davek se določi s katastrsko rento povišano za 5%, tako da jo pomnožimo s fiksnim koeficientom, ki se razlikuje z ozirom na katastrsko skupino in na kategorijo nepremičnine (npr. koeficient 160 za nepremičnine skupine A (z izjemo A10) ter za kategorije C/2, C/6 in C/7.
Za glavno bivališče je predviden odbitek 200€, ki se lahko poveča v primeru, da je nepremičninska enota stalno bivališče enega ali več otrok.
Za kmetijska zemljišča se uporablja koeficient 130 za glavnino teh nepremičnin, ki se zmanjša na 110 v primeru poklicnih kmetijskih podjetnikov vpisanih v kmečko socialno zavarovanje.
Raba stavb v kmetijske namene
Za stavbe, že vpisane v stavbni kataster, z izjemo kategorije A/6 in D/10, je treba vložiti prošnjo za dosego priznanja kmečke stavbe. Prošnja bi bila morala biti sicer predložena do 30.septembra 2011 a je bil rok predstavitve podaljšan na 31. marec 2012.
Kmečke stavbe vpisane v zemljiški kataster pa bo treba prijaviti na stavbni kataster do 30. novembra 2012. Do predstavitve prošnje se bo enotni občinski davek plačeval na osnovi rent sličnih nepremičnin že vpisanih v kataster. Ko bo dodelitev rente dokončna, bodo občine poskrbele za ustrezno poravnavo morebitnih razlik.
Nepremičnine in investicije v inozemstvu
Od leta 2011 je predviden davek v višini 0,76% na nepremičnine v inozemstvu, ki so last fizičnih oseb s stalnim bivališčem v Italiji. Obdavčljiva osnova je vrednost nepremičnine, ki izhaja iz kupne pogodbe, ali, če te ni, tržna vrednost. Da bi se izognili dvojni obdavčitvi, je možen odbitek v višini morebitnega davka na premoženje plačanega v državi, v kateri se nahaja nepremičnina.
Sistri
Operativnost sistema za nadzor sledljivosti odpadkov se prenese na 2. april 2012. S tem se nudi zaiteresiranim operaterjem časovni razmik, da se prilagodijo novemu sistemu.
Uporaba gotovine
Med zadnje gospodarske ukrepe spada tudi prepoved plačil v gotovini za operacije nad 1.000,00€. To pomeni, da se je treba za večje vsote poslužiti sledljivih načinov plačevanja (bančno nakazilo, imenski ček, kreditne kartice itd.). Isto velja tudi v primeru, da se istonamensko plačilo razdeli na več obrokov.
Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB
/	NEDELJSKE TEME	Nedelja, 15. januarja 2012	7
V bojih med Turki in Kurdi je doslej izgubilo življenje že več kot 40.000 ljudi
Prvi korak k upravni združitvi zgodovinskega ozemlja Bretanije
Presenetljiv izid glasovanja v francoski poslanski zbornici
Bretonščina se čedalje pogosteje pojavlja na smerokatih, vendar zaenkrat samo v »starem« delu Bretanije.
Povsem nepričakovano je francoska poslanska zbornica sprejela amandma Le Fur - de Rugy, ki bi omogočil de-partmaju (kot v Franciji nazivajo province) Loire Atlantique, da se ponovno pridruži Bretanji. Ta provinca je namreč zgodovinsko sestavni del Bretanije in v njej živi bretonska manjšina, že desetletja pa je upravno odcepljena od dežele Breta-nije, kjer živi glavnina Bretoncev. Seveda pa s tem zakonodajni postopek tega amandmaja še ni končan.
V parlamentarni razpravi se je vlada izrekla proti temu amandmaju, proti je bil tudi poročevalec in proti je bila zakonodajna komisija. Amandma sta predložila poslanec Marc Le Fur, ki pripada desni stranki UMP, stranki nekdanjega predsednika Jacquesa Chira-ca, in Francois de Rugy, poslanec stranke Evropa - Ekologija - Zeleni. Že dejstvo, da sta dva politično tako različna poslanca podpisala skupni amandma, je prava redkost. Veliko presenečenje pa je bilo, ko je pristojna zakonodajna komisija ta amandma sprejela s šestnajstimi glasovi proti devetim. To je bilo mogoče zaradi nestrankarske solidarnosti poslancev iz Bretanije in iz Alzacije.
Za vse, ki se zavzemajo za teritorialno celovitost Bretanije, je bila ta
odločitev vsekakor zelo pomembna novica. Amandma je bil pravno zelo zahteven. Določa namreč postopek, po katerem bi se lahko departma Loire-Atlantique odcepil od dežele Pays de la Loire in se priključil Bretaniji, ne da bi moral pred tem pridobiti povoljno mnenje vseh drugih departmajev, ki sestavljajo deželo Pays de la Loire. Ker gre za amandma v zvezi z referendumsko zakonodajo, bi torej referendum o morebitni odcepitvi lahko organizirali samo v departmaju Loire-Atlantique, če bi to predlagalo deset odstotkov volivcev ali petina svetnikov tega departmaja.
Marc Le Fur je seveda zelo zadovoljen z izidom glasovanja, čeprav se zaveda, da je k temu pripomoglo dejstvo, da so amandma predstavili v popolnem zatišju. Šlo je za lep uspeh, ki je bil dosežen tudi zaradi maloštevilne prisotnosti poslancev na tem zasedanju. »To je pomemben korak k ponovni priključitvi Loire Atlantique k deželi Bretaniji; zgodovinski korak za zgodovinsko Bretanijo,« je dejal. Poslanec je še zlasti opozoril na pomen dejstva, da so tokrat poslanci presegli medsebojna ideološka razlikovanja. »Predstavniki levice so v celoti podprli našo pobudo,« je poudaril. Vendar pa socialistični poslanci niso prikrivali nejevolje, ker niso bilo od začetka vključeni v sestavo in vložitev amandmaja;
Le Furju so očitali, da je vse naredil sam ter ocenili, da to ni bila poštena politična gesta. Kar trije socialistični poslanci iz Bretanije, Marylise Lebranc-hu, Jean-JacquesUrvoas in Jean Gaubert, so se pritoževali, da s pobudo niso bili predhodno seznanjeni, vendar si niso pomišljali, ko je bilo treba za to pobudo glasovati »v interesu in v dobro Bretanije«. Predsednik dežele Bre-tanije Jean-Yves Le Drian pa je dejal, da je sedaj pot nakazana in čestital za uspeh te pobude v parlamentu.
Pač pa je bil predsednik dežele Pays de la Loire Jacques Auxiette presenečen nad izidom glasovanja in dejal, da ni mogoče spremeniti razsežnosti nekega teritorija, ne da bi se o tem posvetovali z njegovim prebivalstvom.
Seveda obstaja vprašanje, ali bo ta amandma potrdil tudi senat, kjer seveda ni mogoče računati na presenečenje. Možno je, da bi senatorji ocenili, da ta amandma enostavno ne sodi v zakonodajo o referendumu, vendar je Le Fur glede tega optimist in upa, da bo mogoče tudi v senatu »oblikovati večino za to dostojanstveno odločitev« kot se je to zgodilo v poslanski zbornici. Vendar nič ni gotovo, saj je treba upoštevati, da temu amandmaju nasprotuje vlada, ki bo poskusila svoje nasprotovanje uveljaviti v senatu, ker ji je v poslanski zbornici to spodletelo.
Costanze Letsch, The Guardian
Vse od začetka arabskih vstaj pred letom dni se je Turčija postavljala kot nekakšen vzorec demokracije Bližnjega vzhoda, ki bi ga lahko posnemalo arabske države pri svojih de-mokratizacijskih procesih. Vendar se mnogi opazovalci sprašujejo, ali daje odnos do kurdske manjšine Turčiji sploh pravico, da se obnaša kot nekakšen model.
Samo v lanskem letu so aretirali več kot 4.000 ljudi zaradi obtožb povezanih s terorizmom. Med temi je več desetin novinarjev. Turčija je izvedla vrsto vojaških operacij proti kurdskim separatistom in sam v decembru je bilo pri tem ubitih najmanj 27 ljudi, med katerimi veliko civilistov. Izvedli so vrsto sodnih obravnav proti krajevnim politikom, županom, akademikom in aktivistom človekovih pravic. V največjem postopku so sodili več kot 150 politikom in aktivistom v posebni sodni dvorani, ki so jo v ta namen zgradili v Diyarbakirju. Več kot sto obtožencev je bilo pred sodno obravnavo v arestu, nekateri tudi več mesecev.
Župan mesta Diyarbakih na vzhodu Turčije, kjer živi glavnina Kur-dov, Abdulah Demirbas, je eden obtožencev tega procesa. Obtožen je pripadnosti ilegalni kurdski krovni organizaciji KCK, članica te organizacije pa je tudi prepovedana kurdska delavska stranka PKK. Če ga bodo spoznali za krivega tvega do 35 let zaporne kazni. O obtožbi Demirbas pravi, da v njegovem stanovanju niso našli niti žepnega nožiča.
Organizacije, ki se borijo za človekove pravice, pa so večkrat opozorile na samovoljno rabo protiteroristi-čne zakonodaje v Turčiji. »Turška zakonodaja sploh ne ločuje med politično dejavnostjo in terorizmom. Nikoli ne preverjajo, s kakšnimi dejavnostmi se kdo ukvarja in ali so te dejavnosti res take, da je trebe zaradi njih uvesti kazenski pregon. Velika večina teh obtožb temelji samo na dejstvu, da se nekateri ljudje združujejo med seboj, kar naj bi bilo že samo po sebi krivda,« pojasnjuje raziskovalka mednarodne organizacije Human Rights Watch Emma Sinclair-Webb. »Ljudje pa imajo pravico do združevanja. Lahko ti ni všeč, da se ljudje združujejo z nekimi določenimi nameni, ampak to ne more biti razlog za preganjanje, aretacije in utišanje vsakršne kritike.«
Demirbas se boji, da bo množično preganjanje politikov in aktivistov človekovih pravic imelo za posledico dodatno upadanje zaupanja v politiko in bo vodilo k novemu nasilju. »Država, ki hoče, da se nasilje preneham, mora v največji možni meri širiti politično sfero, da se bodo ljudje, ki so doslej uporabljali orožje, lahko namesto k nasilju predali dialogu. Vendar Turčija dela prav nasprotno: aretirali so več kot 4.000 ljudi, ki niso imeli nikoli orožja v rokah, tako da ljudje razmišljajo, da jih bo doletela enaka usoda, če se opredelijo za politiko.
Primerov, na katere se sklicuje Demirbas, je na pretek. Sam je bil maja 2009 obsojen na dve leti in pol zapora, ker je dejal, da so solze mater vojakov in gverilcev iste barve ter se mora zato ta vojna končati. Tri tedne po tej obsodbi se je njegov 16-letni sin vključil v PKK. »Dejal mi je: oče, ali vidiš, kaj se dogaja, če se ukvarjaš s politiko. Ta država ne razume politike, razume samo orožje,« je povedal. Pojasnil je, da si je prizadeval, da bi ga prepričal, naj tega ne stori, a brez uspeha. »To je psihologija tisočev Kurdov. Sam vem za najmanj 2.000 čladih Kurdov, ki so se v tem času pridružili organizaciji PKK.«
Predsednik združenja odvetnikov v Dijarbakirju Mehmet Emin Aktar pravi, da je Turčija postala »republika strahu«. »demokratična država potrebuje sodstvo, ki bo vredno zaupanja. Ljudje morajo vedeti, da lahko pričakujejo pravico, kadar stopijo pred sod-
nika. Ampak to se že dolgo ne dogaja,« pravi. Tako kot številni njegovi kolegi je tudi sam zaskrbljen, da se bo stanje še poslabšalo. »Če se bodo ustrahovanje in grožnje nadaljevali kot glavno sredstvo oblasti, bo postala mlada generacija Kurdov še radikalnejša.«
V kavarnici kulturnega centra Dicle Firat je gruča ljudi razpravljala o zadnjih aretacijah pripadnikov krovne organizacije KCK. »Mi vsi imamo pripravljene torbe. Stalno živimo z zavestjo, da bi bil kdorkoli izmed nas lahko v kateremkoli trenutku aretiran,« je dejal Kazim Oz. Drugi moški je pritrdil: » Kdaj se bo to končalo? Lahko nas vse aretirajo! Danes sem naštel 36 vnukov. Ne morejo vseh Kurdov pokončati na ta način«.
Ker so se napetosti povečale, je gospodarstvo v Diyarbakirju popolnoma zaostalo.Nihče več ne investira v regiji in nobenega razvoja ni. Brezposelnost in revščina prevladujeta povsod; na kurdskem jugovzhodu je to že desetletja problem, le da je ta problem sedaj veliko akutnejši. S predsodki, ki jih močno potencirajo tudi turški mediji, se diskriminacija Kurdov nadaljuje in stopnjuje. »Kdor se ukvarja z gospodarstvom v teh krajih, registrira svoj avtomobil izven te regije,« pravi krajevni kurdski politik, pripadnik vladne stranke AKP, in pojasnjuje: »Če imaš številko 21 na registrski tablici, je to že zadosten razlog, da te ustavijo in oglobijo.«
Večina ljudi soglaša, da je treba ponovno odpreti dialog in da je bila pobuda Demokratične odprtosti, ki so jo sprožili ob koncu leta 2008, čeprav se je takrat slabo končala, vendarle dobra in bi jo kazalo zato obnoviti. Pred kratkim objavljena poročila kažejo, da bi bila stranka AKP sedaj pripravljena ponovno sprožiti tako pobudo.
Po drugi strani pa Vahap Coskun, asistent na univerzi Dickle, ki ima sedež v Diyarbakirju, pravi, da se AKP mori, če misli, da bi lahko z vojaško silo uničili PKK. »Moč organizacije PKK ni v dejstvu, da šteje 5.000 pripadnikov, ki se skrivajo v gorah, ampak v tem, da jo podpira velika večina prebivalstva. Za vsakega pripadnika, ki ga vojska ubije, se bo organizaciji pridružil nov bojevnik.« Sicer pa je Co-skun mnenja, da tudi PKK dela napake s stopnjevanjem napadov in nasilja: »Ljudje so utrujeni bojevanja. Poskus PKK, da bi na valu arabske pomladi zanetil upor, je propadel.« Prepričan je, da bi stranka Mir in Demokracija BDP, ki je prokurdsko usmerjena, lahko zopet vzbudila kampanjo državljanske neposlušnosti in tako preprečila, da bi se mladi Kurdi vključevali v oboroženi spopad. »To je izreden potencial: imajo stranko, organizacijo civilne družbe, sredstva obveščanja ter zelo mlado in mobilno veliko skupino ljudi. Če lahko na ulicah Diyarbakirja zberejo 10.000 ljudi, ki na mirnem zborovanju zahtevajo pouk v maternem jeziku, bo moral vlada to zahtevo vzeti v poštev,« ocenjuje profesor. To seveda postavlja pod vprašaj dejstvo, da AKP opleta s terminologijo o teroristih. »Neuspela kampanja državljanske neposlušnosti po lanskoletnih volitvah je prestrašila vlado, ker civilne neposlušnosti ne moreš označevati za terorizem,« še pravi Coskun
Metin Ozsanli, član mirovnega odbora, ki se je ukvarjalo s preprečevanjem krvavih maščevanj, v svoji mesnici v središču mesta tako razlaga: »Moj oče je preprečil 250 maščevanj, jaz sem jih 65. Neverjetno je, kako so ljudje pripravljeni odpuščati. Večkrat moramo govoriti z družinami, obiskujemo jih na domovih, kadar so utrpeli kako žrtev. V tem spopadu je umrlo že več kot 40.000 ljudi. Predsednik vlade Erdogan tega spopada ne more končati kar tako. Treba bo veliko pogovorov in veliko dela na obeh straneh, ampak trdno upam, da bo nekoč tudi tega konec.«
1 8 Nedelja, 15. januarja 2012	NEDELJSKE TEME
/
Trst sem prišel za generalnega konzula SFRJ v jeseni leta 1990 s soglasjem zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ko so že bile v Sloveniji izvedene demokratične spremembe. Od ustanovitve GK v Trstu leta 1954 so bili generalni konzuli predvsem predstavniki Slovenije. Kadrovala jih je Slovenija, imeli smo redne konzultacije z slovenskim sekretariatom za zunanje zadeve in ostalimi republiškimi organi ter delali po njihovih navodilih. Večkrat so bila ta nasprotna od beograjskih, upoštevali pa smo slovenska stališča. Veliko poročil smo pošiljali direktno v Ljubljano, pa tudi o vseh pomembnejših depešah, ki smo jih pošiljali v Beograd, smo obveščali Ljubljano. Taka je bila stalna praksa, ki so jo uvedli že predhodniki. Stiki in odnosi s slovensko manjšino pa Beograda niso veliko zanimali, ta komunikacija je potekala izključno z Ljubljano. V času osamosvojitve smo bili na GK trije Slovenci, poleg mene še konzul Bogdan Benko in sekretarka ter prevajalka Irena Mramor. Moj namestnik Pero Pavič, ki je bil Srb, je bil razumevajoč in ni mogel verjeti, da se dogaja razpad Jugoslavije. Imel je iluzijo, da se bo vse skupaj rešilo po mirni poti. Del tehničnega osebja -zlasti šifrant in varnostnik pa sta bila sovražno razpoložena in vneta privrženca Mi-loševiča. Slovenci smo torej tvorili jedro konzulata, zato je bilo tudi lažje zastopati interese Slovenije.
Dobil sem vabilo na proslavo ob razglasitvi neodvisnosti v Ljubljani. Hotel sem se je udeležiti, vendar so mi iz takratnega slovenskega sekretariata za zunanje zadeve svetovali, da je bolje, da ostanem v Trstu. Bližali so se dramatični trenutki, JLA je pričela zasedati mejne prehode in že isti večer je bil mejni prehod Fernetiči v rokah JLA. Živo se spomnim enega izmed naslednjih dni, ko me je Vlasta Valenčič - Pelikan, ki je takrat vodila konzularni oddelek v zunanjem ministrstvu, v nedeljo zbudila ob štirih zjutraj in me po nalogu ministra z dramatičnim glasom obvestila, da se valijo proti Sloveniji tanki in da grozi Ljubljani zračni napad. O tem naj obvestim vodstvo FJK in po možnosti tudi italijansko zunanje ministrstvo. Koga lahko pokličem v Italiji v nedeljo zjutraj? Spomnil sem se na senatorja Stojana Spetiča in ga poklical ter ga prosil, naj mi pomaga in poskuša obvestiti italijansko vlado oziroma zunanjega ministra De Michelisa ter ga prositi za posredovanje. Po začetnem godrnjanju, zakaj ga ob tej uri budim, in ko sem mu vznemirjen opisal, kaj grozi Sloveniji, je Stojan postal zelo buden in mi obljubil, da bo izkoristil svoj senatorski položaj in interveniral. Že okrog šeste ure zjutraj je dobil De Michelisa, ki na srečo še ni spal in je bil skupaj z Andreottijem v Bruslju ter ga obvestil o dramatičnem stanju. De Miche-lis mu je obljubil, da bo takoj posredoval pri jugoslovanskemu predsedniku Markoviču. Spetič je kasneje govoril tudi s predsednikom italijanske vlade Andreottijem, ta pa mu je obljubil, da bo o napadu na Slovenijo obvestil svoje kolege v Evropski skupnosti. Sam pa sem takrat našel podpredsednika deželne vlade Ferucca Sara, ki je bil na nekem seminarju blizu Benetk, in tudi ta je obljubil, da bo sprožil alarm v Rimu.
Dramatično je bilo zlasti, ko so na mejna prehoda Fernetiči in Škofije prišli policisti in cariniki iz Beograda, ki naj bi prevzeli kontrolo na mejnem prehodu in zamenjali slovenske policiste in carinike. Slovenska policija in teritorialna obramba sta jih obkolili in jim prekinili telefonske zveze in zato so se posluževali telefonskih zvez na GK. Po nalogu zveznega zunanjega ministrstva so zahtevali dvig 4 milijone lir za njihove potrebe, predvsem za nakup hrane, vendar nisem hotel podpisati naloga za dvig tega denarja. Kasneje sem ugotovil, da so ga dvignili brez moje vednosti, saj je bila tudi računovodkinja njihova pristašinja. Znašli so se v brezizhodni situaciji in tudi z moralo so bili na tleh. Slovenski interes je bil, da se čim prej umaknejo, pa tudi Italijani bi se jih radi znebili. Konzul Bogdan Benko je takrat opravljal posredniško in prevajalsko vlo-
V Trstu ob osamosvojitvi
Pričevanje prvega generalnega konzula slovenske države v Trstu
Jože Šušmelj
Na fotografiji desno: Srečanje med
predsednikoma Slovenije Milanom Kučanom in Italije Francescom Cossigo v Gorici, 7. februarja 1992. Prvi z leve je tedanji generalni konzul R Slovenije v Trstu Jože Šušmelj, drugi z leve veleposlanik v Italiji Marko Kosin. Na spodnji fotografiji vhod v stavbo nekdanjega konzulata SFRJ (sedaj konzulat R Srbije) na Furlanski cesti.
go med temi zveznimi policisti in italijansko policijo. Morali so odložiti orožje in uniforme, italijanski orožniki so jim v kasarni na Opčinah dali civilne obleke - trenerke in »paštašuto«, jih z avtobusom v spremstvu policije odpeljali na železniško postajo in jih vkrcali na vlak. Odpeljali so jih v Bari in od tu so odšli s trajektom v Črno goro. Kasneje je italijanska policija na konzulat pripeljala velik zaboj njihovih uniform. Tako se je neslavno končala njihova zasedba mejnega prehoda Fernetiči in Škofije.
Po razglasitvi neodvisnosti je zunanji minister dr. Dimitrij Rupel vsem slovenskim diplomatom, ki so bili v službi jugoslovanske diplomacije poslal pismo, v katerem nas je pozval, da se vsak opredeli ali pristopi v slovensko diplomacijo. V Trstu smo se vsi trije zaposleni opredelili za slovensko diplomacijo. Kasneje je Slovenija odpoklica-la vse slovenske diplomate iz jugoslovanske diplomacije in s tem hotela dokazati, da bo odslej nastopala kot samostojna država s svojo diplomacijo. Zaradi strateških interesov pa je bilo ocenjeno, da ostanejo na svojih mestih slovenski diplomati v Trstu in Celovcu, saj sta bila ta dva konzulata vedno smatrana kot slovenski predstavništvi. V morebitni vojni naj bi ostala kot povezovalni člen z zunanjim svetom. Po razglasitvi neodvisnosti mi Beograd ni več zaupal in v jeseni 1991 je jugoslovansko zunanje ministrstvo, pooblastilo Paviča, da samostojno pošilja depeše v Beograd, brez moje vednosti. Tudi odnos srbskih uslužbencev se je spremenil, zlasti varnostnika, ki se je sovražno vedel do nas. Čeprav smo bili sicer še formalno v službi Jugoslavije, pa smo bi-
li v tesnih stikih z Ljubljano in bili njeni predstavniki ter delovali po njenih navodilih. Tako sta znotraj konzulata v bistvu delovala dva konzulata.
Italijanske oblasti so obravnavale GK, kot da se ni nič zgodilo. Slovenija ni še bila mednarodno priznana država in dogajanja v Sloveniji so ocenjevali kot notranjo zadevo. V osebnih stikih pa so bili zaskrbljeni in večinoma s simpatijami gledali na Slovenijo in njeno odločitev za samostojnost. Italija je povečala bojno pripravljenost v enotah v obmejnem območju. Pričakovali so velik val beguncev iz Jugoslavije. Dežela me je povabila na sestanek na katerem so pripravljali program za nastanitev okoli 300.000 beguncev na stadionih, v opuščenih vojašnicah, postavili so že tudi nekatera šotorišča. Podvomil sem v tako število beguncev in pripomnil, da Slovenci ne bodo zapuščali svoji domov, temveč se bodo doma borili. V vseh stikih z deželnimi oblastmi smo pojasnjevali razloge, ki so privedli do odločitve o ustanovitvi lastne države. Takratni predsednik dežele Biasutti, ki je bil naklonjen osamosvojitvi Slovenije, je prišel tudi v spor z De Mic-helisom zaradi njegovega vztrajanja pri »enotni in demokratični Jugoslaviji«. Sodelovali smo pri organiziranju več obiskov iz Slovenije v FJK, tako predsednika Kučana, predsednika vlade Peterleta, zunanjega ministra dr. Rupla in drugih slovenskih politikov, ki so pojasnjevali razloge in iskali podporo za osamosvojitev Slovenije. Vsi ti so bili zelo prijateljsko sprejeti.
Obe slovenski krovni organizaciji sta zelo podpirali osamosvojitev Slovenije in ji
nudili vso podporo in pomoč. S svojo povezanostjo in poznanstvi med italijanskimi politiki sta bili resničen most za navezovanje takrat zelo potrebnih političnih stikov med državama. V tem kontekstu je bil zelo dejaven in zavzet takratni deželni poslanec Bojan Brezigar. V sodelovanju z GK sta obe krovni organizaciji skupaj, ob agresiji na Slovenijo ustanovili Štab za pomoč Sloveniji, ki je deloval pri SKGZ kot enotno telo Slovencev v Italiji. Štab si je zadal dve nalogi, in sicer zbiranje materialne pomoči ter politično delovanje s ciljem, da se v političnih strukturah in italijanski javnosti spremeni mnenje glede slovenske samostojnosti. Štab je pripravil tudi dvojezični plakat, ki so ga izobešali v Furlaniji - Julijski krajini z napisom »Nočemo več tankov v Evropi, solidarnost s Slovenci«. Novinarji slovenske družbe Ponteco so skrbeli, da je bilo slovensko vodstvo dnevno seznanjeno s pisanjem italijanskih časopisov in z odmevi v italijanskem javnem mnenju, seznanjali pa so tudi italijansko javnost od dogajanjih v Sloveniji in medijem posredovali tudi slikovno gradivo. Delegacija SKGZ, ki jo je vodil Klavdij Palčič, je julija 1991 obiskala zunanjega ministra De Michelisa v Maianu pri Vidmu in se zavzela za podporo Sloveniji v osamosvojitvi in za priznanje slovenske države. S posredovanjem Marjana Trpina iz Stranke slovenske skupnosti je že 30. junija prišel v Ljubljano sekretar Liberalne stranke Italije Altissimo in izrazil podporo osamosvojitvi. S posredovanjem predstavnikov slovenske manjšine je 3. julija prišel v Novo Gorico na srečanje s slovensko levico, Piero Fassino, sekretar Levih demokratov. Pomemben je bil prispevek TKB in Kmečke banke v Gorici, ki sta takrat, ko je bila Slovenija finančno blokirana, dajali kredite za tekoče poslovanje. Odmeven je bil tudi solidarnostni obisk, v najbolj dramatičnih dnevih, predsednikov dežel iz Delovne skupnosti Alpe Jadran iz Italije v Ljubljani.
Do izraza je prihajala tudi zaskrbljenost. Veliko pripadnikov starejše generacije, zlasti udeležencev NOB, je bilo čustveno navezanih na Jugoslavijo in so jo videli kot zaščitnico slovenske manjšine v Italiji, drugi so bili z Jugoslavijo poslovno tesno povezani in je vojna ogrožala njihovo poslovanje ali celo eksistenco. Posamezniki so izražali tudi dvom v upravičenosti osamosvojitve. Veliko je bilo tudi telefonskih klicev in obiskov na GK v katerih so različni ljudje, Slovenci in Italijani izražali solidarnost s Slovenijo in ponujali humanitarno pomoč.
Zanimanje za Slovenijo se je stopnjevalo zlasti v dneh pred in po osamosvojitvi. V nasprotju z nepopustljivo italijansko zunanjo politiko glede enotne in demokratične Jugoslavije je javno mnenj v Furlaniji Julijski krajini in Venetu, s sim-
patijo spremljalo dogajanja. Vedno bolj je prihajalo do razhajanj med uradnim stališčem italijanske vlade in javnim mnenjem, zlasti v obmejnem prostoru. To potrjuje tudi anketa, ki jo je opravila tretja mreža RAI ko je 1. avgusta 1991 v TV-dnevniku objavila rezultate javnomnenjske raziskave o odnosu gledalcev do suverenosti Slovenije. V anketi se je 53 % vprašanih v Furlaniji - Julijski krajini opredelilo za priznanje samostojne Slovenije, 23 % je bilo proti, 24 % se ni izjasnilo.
Na simpatije javnega mnenja do osamosvojitvenih teženj Slovenije sta vplivala dva dejavnika: zahteva po demokraciji in pravica do samoodločbe. Simpatije do Slovenije so se okrepile zlasti po agresiji JLA, saj se je kriza nenadoma pojavila pred vrati Trsta in Gorice, kar je poleg bojazni pred širitvijo in dolgotrajnostjo konflikta, tudi gospodarsko zelo prizadelo obmejni prostor v Italiji.
Po razglasitvi neodvisnosti smo iz ministrstva dobili navodilo, da poiščemo v Trstu sedež novega slovenskega GK. Stavba na Furlanski ulici, zelo lepa vila s parkom, je v lasti dežele, ki jo je za nizko najemnino dala v najem Jugoslaviji, podobno kot je to storila Jugoslavija za sedež italijanskega GK v Kopru. Na deželi so zavrnili možnost, da bi to pogodbo prekinili in jo prenesli na Slovenijo z utemeljitvijo, da Jugoslavija še vedno obstaja kot mednarodni pravni subjekt in da nimajo pravni razlogov za prekinitev pogodbe. Takoj po 15. januarju 1992 ko je Italijanska republika priznala Slovenijo je zunanje ministrstvo z noto zaprosilo za odprtje veleposlaništva v Rimu in generalnega konzulata v Trstu. Še preden smo dobili uradno dovoljenje, smo poiskali začasni sedež v prostorih bivše jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu, oziroma podružnice Pri-mexa, v ulici Macchiavelli 28, ki jo je vodil Bruno Korelič. V začetku leta 1992 je najprej dobila odpoved Irena Mramor in se preselila v te prostore. Kmalu za to odpovedjo sem iz Beograda tudi sam dobil odpoved z obrazložitvijo, da delam kot generalni konzul proti interesom Jugoslavije in v korist slovenskega secesionizma ter da moram v sedmih dneh zapustiti GK. Odločba je bila strogo zaupna in mi je šifrant ni hotel izročiti, temveč jo je z obema rokama držal pred mano, da sem jo lahko prebral. Tudi sam sem pričel delati v teh prostorih. Čez dober mesec dni je prišel še Bogdan Benko, ki je tudi iz podobnih razlogov dobil odpoved. Najeli smo prostore v ulici Carducci. Tudi ti so bili začasni in neustrezni, prosili smo tudi deželo, da nam da v najem primerno stavbo v Trstu, vendar je ostalo le pri obljubah. Nato smo se dogovorili za najem prostorov s slovensko nepremičninsko družbo »Dom«, v katerih je tudi sedaj slovenski generalni konzulat v Trstu.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 15. januarja 2012
19
»Treba je pustiti, da vse v miru propade«
Predavanje filozofa Slavo ja Žižka
Filozof Slavoj Žižek
KROMA
LJUBLANA - V Slovenski kinoteki se je v petek s predavanjema filozofov Slavoja Žižka in Roberta Pfallerja sklenil mednarodni simpozij filmske teorije, Jesenska filmska šola. Žižek je ob seriji »The Wire« (Žica) med drugim premislil vprašanji etičnega obupa in možnost sprememb družbe, Pfaller pa je očrtal filozofske lekcije TV serije Seks v mestu.Ži-žek je za izhodišče vzel pet sezon serije »The Wire«. Kot je dejal, je slovenski prevod Skrivna naveza zgrešen, saj naslov serije namiguje na razredno razliko, mejo med tistimi, ki so »in«, in tistimi, ki »ostajajo zadaj«. Osnovna premisa serije je po njegovih besedah razredni boj. Mami-larska vojna, o kateri govori serija, pa je le ena od njegovih oblik.
Za ponazoritev je vpeljal pojem «mezdne buržoazije» Jean-Claudea Milnerja, h kateri med drugim spadajo managerji, novinarji, zdravniki in sodniki.
Po Žižkovih besedah se zastavlja vprašanje, kdo si danes še upa stavkati, saj je biti izkoriščan v klasičnem marksističnem pomenu pravzaprav postalo privilegij. Tekstilne delavke si ne upajo stavkati, to počne le mezdna bur-žoazija, da bi ohranila razliko do pro-letariata. Iz tega vidika lahko razumemo tudi proteste študentov, ne zato, ker so solidarni z delavci, temveč zato, ker nočejo postati delavci in slutijo, da izobrazba ne zagotavlja statusa mezdne buržoazije, meni Žižek.
Teza snovalca serije Davida Simona je, da se v kapitalizem vrača
grška tragedija, kjer kapital in družbene institucije delujejo kot poljubne sile, ki določajo usodo posameznika, kot so jo nekoč bogovi. Razlika je le katarza, ki doleti junake grških tragedij, junakov serije pa ne. Serija sporoča, tako Žižek, da je vse, kar narediš, vnaprej izgubljeno, poskusi skupnosti, da najde rešitev znotraj sistema, pa pokažejo, da ljudje ne vzdržijo brutalnega kapitalizma brez avtentične utopije.
Nam torej preostane le etični obup, se je vprašal Žižek. Kaj naj v tej situaciji naredi pravi marksist? Nič, odgovarja Žižek. Če resnično želimo spremembo in ne le »histeričnega krpanja« obstoječega, je treba pustiti, da »vse v miru propade«, to velja tako za aktualno politično situacijo v Sloveniji kot za reševanje evra in globalno ekonomsko krizo.
Sovražniki pravega dejanja so tisti, ki se z lažno zaskrbljenostjo trudijo zakrpati sistem in se borijo proti inerciji birokracije, pravi Žižek.
Pfaller se je za poudarek o seriji Seks v mestu (Sex and the City) oprl na nemški naslov projekta francoskega filozofa Michela Foucaulta Zgodovina seksualnosti. Ta je «Sexualität und Wahrheit» (Seksualnost in resnica), kar se sklada z omenjeno serijo, saj za štiri junakinje mesto prevzema vlogo zunanjega opazovalca, ki odloča o resničnemu pomenu njihovih ravnanj in doživetij, je poudaril Pfaller.
Po njegovih besedah je serija klasična komedija, v kateri junakinje označuje enostavna značajska poteza: spra-ševalka, cinična erotomanka, romantična naivka in feministična, moškim sovražna skeptičarka.
Gledalec jih spremlja, kako se zapletajo v afere, spremlja jih pri seksu, kaj pri tem in o tem govorijo, spremlja jih tudi, ko se pogovarjajo o svojih pogovorih, je povedal Pfaller.
Vendar se ne pogovarjajo iz potrebe po subjektivizaciji lastne seksualnosti, saj želijo svoja doživetja objektivizirati in ugotoviti, kaj bi seks lahko pomenil za «javnost» oziroma za mesto. Kot pravi Pfaller, pri tem ni pomembno, ali same nekaj občutijo kot prijetno ali gnusno, to jim je všeč, šele ko jim sme biti všeč. Ena največjih zaslug serije je po Pfallerjevemu mnenju zato objektiviza-cija pomena seksualnosti, ki se zoper-stavlja duhu časa, ki želi seksualnost potisniti v sfero zasebnosti.
Serija nadalje priča o zagatah prevladujoče monogamne matrice in o iz-muzljivosti želje, ki jo Samantha povzame s trditvijo: «Vse, kar si želijo poročeni ljudje, je, da bi bili zopet samski». Če se morajo pari truditi s hlinjenjem nežnih občutkov in vabil na pijačo, ko želijo seksati, morata Samantha in njen prijatelj hliniti seks, če želita živeti nežna občutja. Kot sklene Pfaller, je lekcija serije, da seks lahko deluje kot tančica pred nečem še bolj golim. (STA)
V dunajskem muzeju MUMOK razstava POP in 60.leta
Od 19. januarja do 2. septembra
DUNAJ - V dunajskem muzeju Muzeju moderne umetnosti (MUMOK) bodo 19. januarja odprli razstavo Pop in 60. leta. Na ogled bodo tako umetnine iz lastne zbirke muzeja kot tudi iz pomembnih mednarodnih zbirk. Razstava bo ponudila širši kontekst za retrospektivo del Claesa Oldenburga, ki jo bodo v muzeju odprli februarja.
Poleg predstavnikov ameriškega pop arta bodo na razstavi Pop in 60. leta zastopani njihovi britanski kolegi in predstavniki evropskega realizma iz 60. let minulega stoletja. Na ogled bodo umetnine, ki so jih ustvarili Oldenburg, Andy Warhol, Jasper Johns, Robert Rauschenberg, Roy Lichtenstein, Tom Wesselmann, Robert Indiana in Jim Dine. S svojimi deli bodo zastopani tudi Peter Blake, Richard Hamilton in David Hockney. Izbor umetnikov bo pokazal, kako je navdušenje nad popularno kulturo v nekem obdobju postalo pravzaprav svetovni fenomen, je zapisano na spletni strani muzeja.
Enormne povečave, nepričakovane kombinacije ter slike, ki so bile dobesedno «pobrane s ceste», pa ne bodo prikazovale le banalnosti našega sveta, temveč tudi svojevrsten most do
del Claesa Oldenburga. Razstava bo odprta do 2. septembra.
Oldenburgovo retrospektivo bodo odprli 4. februarja in bo na ogled do 28. maja. Claes Oldenburg (1929) velja za enega najpomembnejših predstavnikov pop arta ter umetnosti per-formansa, poznan pa je tudi po svojih instalacijah. Poleg tega je skupaj s Coosje van Bruggen sooblikoval javne prostore v številnih svetovnih metropolah.
S humorjem pa tudi globino svojih del, pri katerih je uporabljal predmete za vsakdanjo rabo, je konec 50. let minulega stoletja postal eden najvidnejših in najpopularnejših umetnikov tistega časa. Razstava v MUMOK bo doslej najobsežnejša predstavitev Oldenburgovih del iz 60. let minulega stoletja. Na njej bo tako mogoče videti številna ikonična dela pop arta, pa tudi predloge za spomenike v javnem prostoru.
Po predstavitvi v MUMOK bodo razstavo na ogled postavili še v Kolnu (od 22. junija do 30. septembra), Bilbau (od 30. oktobra do 17. februarja 2013), New Yorku (od 9. aprila 2013 do 4. avgusta 2013) ter v Minneapolisu (od 13. septembra 2013 do 12. januarja 2014).
POD ZELENO STREHO .
Zrakotesna
okna in prezračevanje
Pred nekaj meseci sem bila na obisku pri sorodnikih v relativno stari, povojno zgrajeni, a lepo obnovljeni enodružinski hiši. Dela so se sicer zaključila že leto prej, a lastniki so mi s ponosom pripovedovali o izbirah vseh gradbenih tehnik, ki so omogočile, da se je njihova hiša uvrstila v kategorijo nizkoenergetskih objektov. Zunanje stene so obložili s stiroporom, podstrešje so izolirali s kameno volno, izboljšali so sistem ogrevanja in zamenjali 40 let stara lesena okna z novimi zrakotesnimi.
Človek bi si lahko mislil, da ustreza njihov dom vsem pogojem varčnega in udobnega bivanja ter da predstavlja tovrstna stavba ideal, po katerem bi se bilo treba zgledovati. A je res tako? So načrtovalci pri projektiranju upoštevali prav vse vidike naravi in človeku prijazne gradnje? Očitno ne, saj so se stanovalci pred kratkim pritoževali, da so stene vlažne in da se v nekaterih sobah pojavlja plesen. Kaj je bilo torej zgrešenega pri taki obnovitvi?
Enostavno nihče ni upošteval prezračevanja. Funkcije, ki so jo prej imele stara, slabo zatesnjena okna, niso nadomestili s tisto, ki jo danes opravljajo različni prezračevalni sistemi. Ta funkcija pa je bistvenega pomena, če želimo ohraniti suhe in zdrave bivalne prostore ter vdihavati ves čas svež zrak.
Problem vlage in sindrom bolnih hiš
Ljudje izločajo z dihanjem in potenjem veliko količino vlage, večjo kot si lahko predstavljamo. Če upoštevamo, da imajo ljudje doma različne dejavnosti, kot so kuhanje ali kopanje, se količina vodne pare v stanovanjskih prostorih, ki jo proizvaja štiričlanska družina, približa desetim litrom na dan. V primeru, da niso stene paropropustne in je zračenje nezadostno, se vlaga nabira na notranji površini sten in to predvsem tam, kjer so toplotni mostovi, ponavadi v kotih. V takih pogojih je pojav plesni skoraj neizogiben.
Če so stene zgrajene oz. obložene z materialom, ki uravnava količino vlage s sprejemanjem ali oddajanjem (npr. les, lesena volna, mavčne plošče, ilovnati omet), je stanje nekako sprejemljivo, čeprav je treba v tem primeru biti pozorni na kon-denzacijo sopare v notranjosti stene, predvsem kjer toplotne izolacije sploh ni ali se ta nahaja na notranji strani stene. Včasih upamo, da bomo rešili problem z uporabo razvlaževalcev zraka, ki pa niso nujno učinkoviti in pogosto porabijo preveč električne energije. Le v redkih primerih torej vlago popolnoma odpravimo, večkrat pa jo le odmaknemo izpred naših oči.
Vlaga pa ni edini dejavnik, ki vpliva na naše dobro počutje. Prav tako je kakovost zraka bistvena za doseganje zdravega bivalnega okolja. Če živimo v zaprtih prostorih, kjer je zračenje nezadostno, smo lahko podvrženi neprijetnim ali celo hudim posledicam za naše zdravje, ki jih strokovnjaki strnejo pod imenom sindrom bolnih hiš. V takih primerih je kakovost notranjega zraka res zelo nizka. K povečanju negativnih učinkov na zdravje pripomore, poleg pomanjkanja kisika in povečanja količine ogljikovega dioksida, tudi onesnaženost zraka s škodljivimi snovmi, ki jih izpuš-čajo nekateri gradbeni materiali ali čiščenju namenjena sredstva. V naših krajih je še posebno nujno rešiti problem, ki ga predstavlja izredno nevaren plin radon.
Naravno ali prisilno prezračevanje?
Kako se torej lahko izognemo negativnim posledicam za naše zdravje? Z rednim prezračevanjem bivalnih prostorov, to je vsem razumljivo, a kako? Na prvi pogled bi si lahko mislili, da imamo na razpolago dva načina prezračevanja, to je naravno ali prisilno, in da sta ena ali druga izbira enako učinkoviti. Če pa podrobneje analiziramo prednosti in slabosti obeh načinov, nam bo jasno, da naravno prezračevanje z rednim odpiranjem oken ni dovolj in ne zadostuje predpisom energijsko varčnega objekta.
Naše hiše smo sicer od vedno zračili le naravno, vendar je izmenjava zraka med notranjimi prostori in zunanjostjo potekala stalno, tudi pri zaprtih oknih, saj so ta v večini primerov slabo tesnila. Oboje je zadostovalo, da smo imeli v notranjosti stavb razmeroma dober in svež zrak. Danes pa je drugače, ker so kakovostna okna zrako-tesna in prav ta je razlog, da jih vgradimo. Naš namen je preprečiti izgubo toplote v zimskem času in torej prihraniti na uporabi energije. Ker je nujno redno zamenjati ves zrak v bivalnih prostorih, lahko dosežemo učinkovito naravno prezračevanje naše hiše le, če popolnoma odpremo vsa okna za 5/10 min vsaki dve uri in ustvarimo prepih. S tem pa izgubimo vso energijo v obliki toplote, ki jo moramo nujno nadomestiti z dodatnim ogrevanjem. V primeru pa, da pustimo priprta okna za dalj časa, se stanje še poslabša, saj so izgube energije še večje. Dosežemo sicer cilj bivanja v zdravih in suhih prostorih, a stroški, ki smo jih vložili za vgradnjo novih zrakotesnih oken, se nam ne bodo vrnili v obliki prihranka zaradi predvidene nižje porabe energentov.
Prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote odpadnega zraka je danes edini energijsko in iz zdravstvenega vidika sprejemljiv način ohranitve zdravih bivalnih prostorov. Svež zrak ogrevamo tako, da uporabimo približno 80 odstotkov toplote odpadnega zraka in torej prihranimo velik del energije, ki bi jo drugače izgubili. Sistem je sestavljen iz prezračevalne naprave in razvoda cevi za dovod in odvod zraka, ki jih je treba speljati do vseh prostorov, ki jih nameravamo prezra-čevati. V bivalne prostore (dnevna soba, otroška soba, spalnica) dovajamo svež zrak, iz kuhinje, stranišča in kopalnice pa odvajamo umazani zrak.
Pri novogradnjah, predvsem pri pasivnih hišah, je uporaba tovrstne tehnike samoumevna, pri sanacijah pa priporočljiva. Pri obstoječih stavbah je sicer težje izvedljiva in precej dražja, a se zanjo lahko odloči vsak lastnik hiše ali stanovanja, če ima dovolj prostora za vgradnjo sistema.
Verjetno se bo mnogim zdelo prisilno prezračevanje še za dalj časa nepotrebno, a se moramo vedno bolj zavedati, da bo postal v prihodnosti tovrstni sistem prav tako nujen za ugodno bivanje, kot sta danes ogrevanje ali klima.
20	Nedelja, 15. januarja 2012	TRST	/
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
nogomet - Milan - Inter v A-ligi: kaj so napovedali trenerji in športni delavci naših društev?
Neodločen izid ali zmaga Interja z golom Milita?
Naši nogometni poznavalci napovedujejo, da bo Interjev Argentinec Diego Milito na derbiju proti Milanu dosegel gol
ANSA
Prekinjena tekma
Catania - Roma prekinjena v 65. minuti zaradi dežja in razmočenega igrišča pri izidu 1:1. Tekmo bodo do konca (še 27 minut) igrali 8. ali 15. februarja.
Strelca: Legrottaglie v 24. in De Rossi v 28. minuti
VRSTNI RED: Milan in Juventus 37, Udinese 35, Lazio 30, Inter 29, Napoli in Roma 27, Catania 22, Fiorentina, Cagliari, Palermo in genoa 21, Atalanta in Chievo 20, Parma 19, Siena in Bologna 18, Novara in Cesena 12, Lecce 9.
DANES: ob 12.30 Lazio - Atalanta, ob 15.00 Cesena - Novara, Chievo - Palermo, Fiorentina - Lecce 3:2, Genoa - Udinese, Juventus -Cagliari, Parma - Siena, ob 20.45 Milan - Inter; jutri ob 20.45 Napoli - Bologna PRIHODNJI KROG: 21. 1. ob 20.45 Atalanta -Juventus; 22.1. ob 12.30 Bologna - Parma, ob 15.00 Cagliari - Fiorentina, Lecce - Chievo, Novara - Milan, Palermo - Genoa, Roma -Cesena, Siena - Napoli, Udinese - Catania, ob 20.45 Inter - Lazio
Udinese: zdaj je cilj... Evropa
VIDEM - Prvič letos je trener Francesco Guido-lin priznal to, o čemer sicer čivkajo že vrabci na strehi: Udinesejev cilj ni več obstanek, temveč je zdaj Evropa. Trener, ki slovi po svoji previdnosti, priznal pa je tudi že, da je vraževeren, sicer ne govori o vnovični uvrstitvi v Ligo prvakov, poleg tega pa v isti sapi dodaja, da če jim ne bo uspelo, vedo, da nikogar niso zaslepili z obljubami. Po 35 osvojenih točk v 17 krogih (»izjemen in presenetljiv rezultat,« trdi Guidolin) je bilo besedičenje o obstanku resnično odveč.
Danes bo Udinese gostoval pri Genoi, igral pa bo brez svojih afriških adutov (Asamoah, Badu in Bena-tia), ki jih v kratkem čaka nastop na afriškem pokalu. »Ne razmišljam o igralcih, ki jih ni, temveč le o tistih, ki so,« pravi še trener, gotovo pa se bo odsotnost omenjenih igralcev poznala. Genoa doslej ni blestela, a se bo pred svojimi gledalci prvič predstavila z novim trenerjem, okrepitvama Gilardinom in Biondinijem, zato je pričakovati, da bo nadvse motivirana.
Nocojšnji Milan - Inter (ob 20.45) bo na Apeninskem polotoku športni (pa ne samo) dogodek dneva. Obe ekipi imata tudi med Slovenci na Goriškem in Tržaškem veliko svojih pristašev. Prosili smo jih za napoved. Skoraj vsi so prepričani, da bo slavil zmago Inter, ki pa - kot so poudarili - ni favorit. »Derbi pa je derbi in favoriti večkrat izgubijo,« so še dodali.
Sovodenjc Fabio Sambo, ki letos trenira Pog-gio, ekipo iz Zdravščine, v 3. AL (danes bodo gostovali pri Mladosti v Doberdobu) je napovedal, da bo Inter zmagal z 1:0. »Zmagoviti zadetek bo dosegel Milito, ki je znova v dobri formi. Kot navijač Interja bi bil zadovoljen tudi z neodločenim izidom, saj je Milan odlična ekipa. Upam, da bo trener Ra-nieri na sredini igrišča zaupal Thiagu Motti in Stan-kovicu, ki sta zelo izkušena,« je povedal Sambo.
Trener Milan Micussi navija za Milan. »Napovedal pa vam bom Interjevo zmago z 2:1. Bojim se, da rdeče-črnim ne bo šlo dobro,« je s kančkom vraževerja dejal Micussi in dodal: »Za Inter bosta zadela Milito in Cambiasso. Milanov častni gol bo dosegel Nocerino.
Trebenc Darko Kralj, predsednik Primorca, predvideva, da se bo derbi na San Siru končal brez zmagovalca. »Končni izid bo 1:1. Inter bo povedel z Militom, Milan pa bo izenačil z Boa-tengom. Tekma bo bržkone zelo zanimiva, saj je Inter v dobri formi, Milan pa je itak zelo dobra ekipa,« je ocenil Kralj, simpatizer Interja.
Marjan Babuder bo tekmo spremljal kot nevtralni opazovalec. »Kot ljubitelj nogometa,« je dodal trener vratarjev iz Bazovice. »Milanski derbi je tipična tekma za 1X2. Lahko zmaga kdorkoli. Milan je bolj ekipa od Interja, ki stavi bolj na poteze posameznikov.«
Podpredsednik Juventine, Štandrežc Bruno Pavio navija za Milan. Napovedal pa je neodločen izid: »Tekma se bo končala 0:0. Obe ekipi bosta igrali obrambno in ne bosta nič tvegali. Ne vem, ali bo lepa tekma. Najbrž ne.«
Trener vratarjev Krasa Bojan Gulič, doma iz Sežane, verjame v Milanovo zmago. »Allegri-jevi varovanci bodo zmagali z 2:1. Milan mi je doslej dal dober vtis. Imajo zelo dobro ekipo,« je ocenil Gulič. (jng)
reli dakar
Coma se je zavozil in izgubil vodstvo
LIMA - Za vozniki na Dakarju je predzadnja etapa letošnjega relija, 375 kilometrov dolga preizkušnja od Nasce do Pisca. Ta se ni dobro končala za Španca Marca Como, ki je napačno zavil in med motociklisti zapravil vodstvo. Zmagal je Portugalec Helder Rodrigues. Med av-tomobilisti je bil najhitrejši Francoz Stephane Peterhansel, ki vodi tudi skupno. Osmoljenec današnjega dne je nedvomno Coma, ki je na 13. etapi napačno zavil, se izgubil in s šele 18. mestom izgubil skupno vodstvo. Za vnovič vodilnim Francozom Cyrilom Despresom zdaj zaostaja nekaj več kot enajst minut. Despres je bil danes drugi, za zmagovalcem Rodriguesom je zaostal 47 sekund.
KOŠARKA - 17. krog A1-lige: Benetton Treviso - Cremona 68:62, Cantu - Bologna 78:72. Liga ABA: 16. krog: Helios Domžale - Hemofarm - po podaljšku 89:86 (17:21, 14:21, 31:14, 13:19), Cibona - Maccabi 85:91, Radnički - Partizan 92:80, Buducnost - Zagreb 81:70, Široki Brijeg - Krka 81:60.
42 TOČK! - Kobe Bryant, zvezdnik Los Angelesa Lakersa, je k zmagi Kali-fornijcev nad Clevelandom s 97:92 prispeval kar 42 točk. Slovenski košarkar Goran Dragic pa v noči na soboto ni bil najbolj razpoložen (tri točke, skok, podaja in 3 izgubljene žoge v 16 minutah), kljub temu pa je njegovo moštvo Houston Rockets premagalo Sacramento Kings s 103:89.
JOGAN KO - Miljski Interclub Pe-trolavori je v košarkarski ženski A2-ligi izgubil doma proti Margheri. Končni izid je bil 55:56. Največ točk je dosegla Lara Cumbat (18). Jessica Cergol jih je zbrala 13, njena sestra Samantha pa nobene.
ODBOJKA - V 2. krogu A1-lige je Macerata premagala Romo Volley s 3:0 in je trenutno na prvem mestu s 35 točkami. Prav toliko jih ima Trento, ki bo danes igral proti Piacenzi. Ob 17.30 bo Rai sport 1 predvajala tekmo med Si-sleyem in Verono, kjer igrata tudi slovenska odbojkarja Gasparini in Kosmi-na.
ZMAGA KALČEVE GORICE - No-
vogoriške odbojkarice, ki jih trenira tržaški trener Marko Kalc, so v gosteh s 3:2 (-20, -16, 14, 22, -9) premagale prvouvrščeno Luko Koper.
boks - 70 let Muhammada Alija
Zasenčil je vse
V vrhuncu kariere je bil morda najbolj poznana osebnost na svetu
RIM - Nekdanji svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Muhammad Ali bo prihodnji torek dopolnil 70 let. V vrhuncu kariere je bil morda najbolj znana osebnost na svetu, zasenčil je tudi Beatlese, kralje, državne poglavarje, zvezdnike, verske in druge osebnosti svojega čas, kot pred njim Elvis Presley, Fidel Castro in Frank Sinatra, po njem pa morda le še Nelson Mandela, Sylvester Stallone in Michael Jordan.
Znani italijanski novinarski veteran Gianni Mina, Alijev osebni prijatelj, je ob visokem jubileju dejal: »Ray Sugar Robinson in Joe Louis sta bila boljša od njega, toda Ali je bil kljub temu največji.«
Legendarna zmaga, ki jo je leta 1974 dosegel proti Foremanu v Kin-šaši, bo ostala zapisana v analih boksa kot največji primer zmage inteligence nad brutalnostjo, pravo slavo pa si je Ali pridobile kot borec za pravice črnec v ZDA, pri tem pa si je pomagal z odlično dialektiko in nastopi v stilu šova, ko to še ni bilo v modi. Morda manj ljudi ve, da je Ali tudi pesnik, bil pa je tudi protagonist stripov, ki so že dočakali nič koliko ponatisov. Ze dolgo se muči s Parkinsonovo boleznijo, proti kateri pa se vztrajno bori z neokrnjenim ponosom.
Ali (desno) med dvobojem proti Foremanu v Kinšaši leta 1974
ANSA
nogomet - Kaos pri Triesitni
V amaterskih društvih
■ ■• v	• •	•
so boljše organizirani
Igralci prepuščeni samim sebi - DAgostino brez zdravniškega pregleda
•••
Ura tiktaka, dnevi minevajo, rešitev Triestine pa se vse bolj oddaljuje. Trener Galderisi in igralci v vse bolj težkih razmerah trenirajo in poskušajo nadaljevati prvenstvo, čeprav je v tem trenutku stečajni postopek res za vogalom. Predsednik civilnega sodišča Sansone je anticipiral odločilno obravnavo na 25. januar, torej čez natanko deset dni, tako da bi nato omogočil igralcem, ki bi si to želeli, pred koncem zimskega prestopnega roka (termin je 31. januar) prestopiti k drugemu društvu.
Stanje je torej skorajda brez izhoda. Da vlada v tržaškem klubu popolna de-zorganizacija je dokazov iz dneva v dan več. Zadnji po vrsti je tak, da se ne bi dogodil niti v kakem amaterskem klubu. DAgostinu je zapadel rok veljave zdravniškega dovoljenja, a tega se ni nihče v klubu zavedal. In brez novega zdravniškega pregleda seveda ne sme nastopati. Prav zaradi tega bo drevi proti Lancianu (pričetek na Roccu ob 14.30) odsoten. Trener Galderisi odkrito priznava, da poteka delo na terenu v skorajda nemogočih razmerah. Le s težavo se namreč med treningi pozablja na vse ostalo. Pred tednom dni v Saloju ekipa ni zdržala pritiska, danes pa bodo Godeas in soigralci pred še težjo nalogo, saj prihaja v Trst solidni Lanciano, ki je v prvem delu sezo-
ne zadal Triestini prvi prvenstveni poraz. Ob tem bo Triestina brez obeh veznih členov sredine, saj je športni sodnik kaznoval z eno tekmo prepovedi igranja tako Allegrettija kot Princivallija. Galderi-si mora torej na novo narisati vezno vrsto. V igri so trije igralci, Mattielig, Evola in Foro': prva dva sta v rahli prednosti. Odkrito povedano pa je verjetno izid današnje tekme, če se bo kriza dodatno poglobila, res stranskega pomena. Če bo res prišlo do stečajnega postopka bo namreč večina igralcev zapustila Triestino in v dvomu bi bilo samo nadaljevanje prvenstva. Česa takega si navijači, ki so v tem obdobju dokazali zvrhano mero zvestobe do kluba, nikakor ne zaslužijo. (I.F.)
B-LIGA - Izidi 22. kroga: Albino-leffe - Cittadella 1:1, Gubbio - Grosse-to 4:0, Juve Stabia - Empoli 3:1, Livor-no - Crotone 2:1, Modena - Reggina 3:3, Padova - Sampdoria 1:2,Torino - Ascoli 2:1, Varese - Bari 0:2, Vicenza - Brescia 0:1, Nocerina - Sassuolo 0-1, Pescara -Verona bo jutri 20.45. Vrstni red: Torino 45, Sassuolo 43, Verona 41, Pescara 39, Padova 38, Reggina 32, Juve Stabia in Varese 31, Sampdoria, bari, Citta-della in Grosseto 29, Brescia 28, Vi-cenza 26, Livorno in Crotine 24, Albi-noleffe 23, Empoli in Gubio 22, Modena 21, Nocerina 16, Ascoli 15.
/
ŠPORT
Nedelja, 15. januarja 2012
21
alpsko smučanje - Smuk v Cortini d'Ampezzo
Tina Maze bi se lahko danes prebila na 2. mesto
V skupnem seštevku diha za ovratnik Schildove - V smuku najhitrejša D. Merighettijeva
smuk v wengnu
Innerhofer spet na stopničkah
WENGEN - Dobitnik treh kolajn na svetovnem prvenstvu v Garmisch-Partenkirchnu, »azzur-ro« Christof Innerhofer, je prvič v letošnji sezoni prebil led. Na najdaljšem smuku svetovnega pokala v Wengnu (4.415 m) je po neuspešnem začetku sezone zaradi hujšega padca končno stopil na stopničke. Sedemindvajsetletnik je osvojil 3. mesto. Zmagal je Švicar Beat Feuz, ki je za 44 stotnik sekunde prehitel Avstrijca Hannesa Reichelta. To je tretja zmaga 24-letnega Švicarja v svetovnem pokalu po lanskem smuku v Kvitfjellu in letošnjem super-veleslalomu v Val Gardeni. »Wengen je najdaljši in eden najtežjih smukov na svetu. To, da sem zmagal, je neverjetno. Kombinacijski smuk, v katerem sem bil najhitrejši, mi je dal kar precej samozavesti. Na treningih nisem blestel, kar pa zame ni nič novega. Številnim navijačem sem želel ponuditi pravi 'šov' in vesel sem, da se je vse izšlo meni v prid,« je po tekmi povedal Feuz. Ob Innerhoferju se je na visoko 7. mesto uvrstil Peter Fill, Dominik Paris pa je bil 13. Slovenci pa se na najhitrejši progi (hitrosti so presegle tudi 145 km/h) v koledarju svetovnega pokala niso znašli med najboljšimi. Še najvišje se je prebil Andrej Šporn, ki je bil s startno številko 30 pri prvem vmesnem času še najhitrejši, potem pa pridobival zaostanek in tako kot lani končal na 24. mestu (+2,40).
Tekma v Wengnu pa ni minila brez polemik. Komentator Raia Paolo De Chiesa je namreč med ogrevalno vožnjo opazil, da je avstrijski trener brez dovoljenja z lopato zmanjševal skok na koncu proge. Komentator je trenerja zato tudi prijavil, posledice pa so še neza-ne, piše agencija Ansa.
Izidi: 1. B. Feuz (Švi) 2:35,31; 2. H. Reichelt (Avt) +0,44; 3. C. Innerhofer (Ita) +0,49; 4. C. Janka (Švi) +0,61; 5. B. Miller (ZDA) +0,77; 6. K. Kröll (Avt) +0,89; 7. P. Fill (Ita) +1,12; 8. E. Guay (Kan) +1,22 in R. Baumann (Avt) +1,22; 10. P. Küng (Švi) +1,23. Skupno: 1. M. Hirscher (Avt) 725; 2. I. Kostelic (Hrv) 595; 3. B. Feuz (Švi) 545; 4. T. Ligety (ZDA) 493; 5. A.L. Svindal (Nor) 490.
DANES: moški slalom (Wengen) ob 10.05 in 13.30; ženski su-perveleslalom (Cortina) ob 11.20.
CORTINA DAMPEZZO - Italijanka Daniela »Dada« Merighetti je po devetih sezonah spet okusila slast zmagovalnega odra, a ne samo: po-metla je s celotno konkurenco in prvič v karieri stopila na najvišjo stopničko. V smuku v Cortini d'ampezzo je s startno številko 13 nastopila tik za Tino Maze in pred glavnimi favorit-kami za zmago. Po odlični vožnji je bila najhitrejša, hitrejša od Američanke Lindsey Vonn (+0,21) in tretjeuvršče-ne Nemke Marie Hofl Riesch (+0,40). »Prvo zmago v svetovnem pokalu posvečam sebi, svoji vztrajnosti in zagrizenosti. Nikoli nisem popustila, niti takrat, ko je bilo najtežje,« se je po zmagi izpovedala 32-letna Merighettijeva, ki je drugi najboljši rezultat kariere osvojila leta 2003 v veleslalomu v švedskem Aereju. Od takrat je sicer veliko napredovala, predvsem v ravninskih delih, kjer je zaostajala, še vedno pa je med boljšimi v tehničnih delih proge.
Najboljša slovenska smučarka Tina Maze, ki je dan pred tekmo zbo-
Daniela Merighetti iz Brescie je za Italijo (kljub zlomu palca) prvič zmagala po letu 2008, ko je bila najhitrejša Elena Fanchini v Lake Louisu
ANSA
lela, pa se je spet izkazala v hitrih disciplinah. Kot leta 2009 je v smuku na Tofanah osvojila četrto mesto in pridobila kar nekaj pomembnih točk v boju za kristalni globus. Razlika s Schildovo se je včeraj namreč zmanjšala na sedem točk, tako da bi lahko že danes Tina z uspešnim nastopom v superveleslalomu prekosila Avstrij-ko, ki ne nastopa v hitrih disciplinah, in tako se zavihtela na drugo mesto v skupnem seštevku. »Bolezen pa mi danes (včeraj op.a.) ni povzročala težav in upam, da bo tudi dober dan na superveleslalomu, le da si ne želim ponovno četrtega mesta. Nekaj tekmovalk za mano je imelo veter v hrbet, zato menim, da tekma ni bila regularna, ker se je veter preveč spreminjal. Bistveno je tudi, da so bile smuči dobro pripravljene, da imam zaupanje v material. Smučam dobro in moralo se je enkrat vse skupaj tudi tudi v smu-ku,«je po tekmi povedala Mazejeva, ki je včeraj tekmovala brez spornega spodnjega dresa. Včeraj pa je medna-
n. kombinacija
Alessandro Pittin v dveh dneh dvakrat prvi
CHAMONIX - Italijanski nordijski kombinatorec iz Cerci-venta Alessandro Pittin je po prvi zmagi kariere, ki jo je osvojil v petek, dobil še drugo od treh tekem svetovnega pokala v francoskem Chaux-Neuveju, tudi na preostali stopnički zmagovalnega odra pa sta stala ista tekmovalca kot dan prej, Francoz Jason Lamy Chappuis in mladi Nemec Fabian Riessle. Pittin (22 let bo dopolnil 11. februarja), ki je bil najboljši tudi v petek, je bil po skoku šele na 22. mestu, z odličnim tekom, v katerem je dosegel drugi čas, pa je za nekaj milimetrov na koncu šele po natančnem ogledu fotofiniša premagal vodilnega v svetovnem pokalu in najboljšega kombinatorca zadnjih let Chap-puisa. Deželni tekmovalec je nase opozoril že na olimpijskih igrah v Vancoucru, kjer je osvojil bron.
BIATLON - Slovenski biatlo-nec Vasja Rupnik je na sprintu za svetovni pokal v Novem Mestu na Češkem s 15. mestom dosegel najboljšo biatlonsko uvrstitev v karieri. Rupnik je za zmagovalcem Emilom Heglejem Svendsnom (27:13,1/1), ta je dosegel 25. zmago, zaostal za dobro minuto.
rodna smučarska zveza Fis sporočila, da spodnje perilo, ki ga je Mazejeva nosila v Bad Kleinkirchheimu, ustreza pravilom Fisa, kljub temu pa odsvetuje tekmovalcem njegovo uporabo. Oprema je torej uspešno prestala test in izpolnjuje kriterije o prepustnosti zraka, ni pa jasno, zakaj natančno Fis odsvetuje opremo in ali jo bo še dodatno preverjala.
RAZSTAVA PRI PONCANI V TRSTU
100 let Ponziane: od časa fašizma, Jugoslavije, do današnjih dni
V prostorih nekdanjega zgodovinskega sedeža tržaškega nogometnega kluba Ponziane, v baru Gherlizza, v ulici Ponziana, na vogalu ob Istrski ulici pri Svetem Jakobu v Trstu, so včeraj odprli razstavo ob priliki stoletnice društva. Tržaški klub, ki nosi ime po tržaškem mestnem predelu, so namreč ustanovili leta 1912. Ponziana, pri kateri so nastopali tudi številni tržaški slovenski nogometaši, ima bogato in zelo zanimivo zgodovino. To je razvidno tudi na razstavi, ki so jo tudi posvetili v spomin na nekdanjega športnega vodjo Franca Gherlizzo. Belo-modri (take so namreč društvene barve), ki nastopajo v promocijski ligi, so po drugi svetovni vojni, ko je bilo tržaško ozemlje pod zavezniško vojaško upravo, z imenom Ponziana Amatori nastopali v prvi jugoslovanski ligi. Na
razstavi je tudi nekaj slik iz tega obdobja, ko je Ponzia-na na tržaškem Grezarju igrala proti Partizanu. Pred polnimi tribunami, kar je razvidno na fotografiji, so igrali neodločeno 1:1. »Italijanska« Ponziana, del ekipe in društva ni hotelo igrati v Jugoslaviji, pa se je kot protiutež vpisalo v italijansko ligo. Okrnjena ekipa je italijansko prvenstvo C-lige končala z 0 točkami na zadnjem mestu. Moštvi sta se nato združili leta 1949, po Kominformu. Na razstavi so še časopisni članki in fotografije iz sezone 1959/60, ko je Ponziana postala državni amaterski prvak. Zanimivo je plakat iz leta 1974 (1. december), ki je Trža-čane vabil na tržaški derbi med Ponziano in Triestino. Pod izkaznico Škedenjca, zdaj Dolinčana Luciana Sancina je na ogled tudi edini stavni listič Totocalcia (21. 4. 1957), na katerem so lahko Tržačani stavili, ali bo Ponziana premagala Belluno, ali pa ne. Največ je slik iz zadnjega obdobja Ponziane, ko je v devetdesetih letih tržaški klub uspešno igral pod taktirko »čarovnika« Micheleja Di Maura, ki je nato prestopil k Zarji Gaji. (jng)
tenis
V Avstraliji prvi turnir za veliki slam
MELBOURNE - V Avstraliji se jutri začenja tamkajšnje odprto teniško prvenstvo, ki šteje za veliki slam. Branilca lovorike med posamezniki sta Srb Novak Bokovič, prvi igralec sveta in prvi nosilec, ki se bo v prvem dvoboju pomeril z Italijanom Paolom Lo-renzijem, ter Belgijka Kim Clijsters. Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Kavčič, 104. na lestvici ATP, se bo v prvem krogu pomeril z Britancem Jamesom Wardom, ki je na 161. mestu svetovne lestvice. Polona Hercog, najboljša slovenska igralka in 36. s svetovne lestvice, je imela nasprotnico znano že prej. Pomerila se bo z 22. nosilko in 23. igralko sveta 23-letno Nemko Julio Gorges. Hercogova bo prihodnji teden dopolnila 21 let.
ROKOMET
Začenja se EP
BEOGRAD - V Srbiji se danes začenja evropsko rokometno prvenstvo. Slovenija bo na njem nastopila deve-tič. Primaren cilj izbrancev Borisa Deniča je, da se v Vršcu prek Norvežanov, Hrvatov in Islandcev uvrstijo v drugi del, ob tem pa napovedujejo tudi boj za dve prosti mesti, ki vodita do aprilskih kvalifikacijskih turnirjev za OI v Londonu. Najprej se bo jutri pomerila z Norveško, čez dva dni jo čaka obračun s Hrvaško, v petek, 20. januarja, pa še z Islandijo.Vse tekme se bodo začele ob 18.10. Iz nadaljnjega tekmovanja bo izpadla zadnjeuvršče-na izbrana vrsta v skupini D, preostale tri pa se bodo preselile v Novi Sad, kjer jih čakajo tri najboljše reprezentance iz skupine C, v kateri so Francija, Madžarska, Španija in Rusija.
Danes, skupina A 18.15 Poljska -Srbija, 20.15 Danska - Slovaška; skupina B 17.20 Nemčija - Češka, 19.30 Švedska - Makedonija.
Koper boljši od Trsta
TRST - V prijateljski tekmi so ro-kometaši koprskega Cimosa včeraj v Trstu s 36:31 premagali domači Pal-lamano Trieste. Koper je nastopil brez svojih štirih slovenskih in madžarskega reprezentanta, za Tržačane pa nista igrala Di Nardo in Čermelj. »Bila je to res lepa in za nas zelo koristna tekma,« je povedal športni vodja tržaškega kluba Giorgio Oveglia. Po daljšem premoru bodo Tržačani v domači elitni ligi spet igrali prihodnjo soboto v Trstu proti Nociju (18.30).
SMUČARSKI TEK
V Milanu najboljša Fabjanova z 8. mestom
MILAN - V Milanu je v sprintu za svetovni pokal zmagala Švedinja Ida Ingemarsdotter (2:56,6) pred Američanko Kikkan Randall (+0,2) in Nor-vežanko Maiken Casprsen Falla (+1,3), pri moških pa je bil najhitrejši Norvežan Eirik Brandsdal. Slovenske tekačice - Vesna Fabjan, Alenka Čeba-šek in Katja Višnar - so se po kvalifikacijah uvrstile med prvo deseterico, v izločilnih bojih pa nobeni ni uspel preboj v finale. Najboljša je bila z 8. mestom Vesna Fabjan.
SMUČARSKI POLETI - Prvo od dveh načrtovanih tekem svetovnega pokala v smučarskih poletih v Bad Mit-terndorfu so včeraj zaradi spremenljivega vetra in sneženja odpovedali.
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE MLADIH
Kolajna za Maroko
INNSBRUK - Slovenska smučarska skakalca Anže Lanišek in Urša Bogataj sta Sloveniji priskakala prvi kolajni na zimskih olimpijskih igrah mladih v Innsbrucku. Lanišek je na 75-me-trski skakalnici slavil zmago v posamični preizkušnji; Bogatajeva je bila tretja pri posameznicah. V supervelesla-lomu pa je zmagal Maročan Adam Lamhamedi, sicer rojen v Kanadi.
22 Nedelja, 15. januarja 2012
ODBOJKA
moška c-liga - Goriški derbi
Po zmagi proti Olympii Soča lahko spet upa
Blok Soče (Daniele Braini in Gregor Testen) po napadu Matije Komjanca (Olympia)
Olympia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 1:3 (25:22, 21:25, 17:25, 17:25)
Olympia: Pavlovič 7, Komjanc 20, Hlede 1, M. Peršolja 6, Terčič 7, Vizin 6, Čaudek (libero), Sancin 0, S. Peršolja 1, D. Hlede 0. Trener Jerončič.
Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje: G. Testen 18, E. Juren 2, M. Juren 13, M. Devetak 10, J. Černic 5, Braini 3, Kragelj (libero), M. Testen 11, Levpušček, Škorjanc, I. Devetak. Trener Berdon.
Sinočnji derbi deželne C-lige v goriški telovadnici Mirka Špacapana je bil pomemben zlasti za Sočo. Potem ko je tržaški CUS že v popoldanskih urah premagal Slogo, je bila zmaga za goste pravi imperativ, medtem ko je Olympii za osvojitev 2. mesta, ki direktno vodi v skupino za napredovanje zadostoval že en set. No, Soča, ki igra v tem drugem delu kot prerojena, je zmagala in ima zdaj spet zelo realne možnosti, da se dokoplje do 4. mesta in se prek dodatnih kvalifikacij tudi ona prebije v »play-off«.
Začetek tekme je bil v znamenju izenačenosti in napak na obeh straneh. Soča je povedla dvakrat za točko, Olympia pa nekajkrat več, toda največ za dve točki. Prelomnico je pomenila napeta akcija, ki se je končala z udarcem v out Gregorja Testena, sicer najboljšega igralca Soče. Olympia je tedaj povedla z 19:17 in nato povečala prednost do izida 21:17, to prednost pa obdržala do konca seta, čeprav je prav na koncu (po vodstvu s 24:20) zagrešila nekaj napak. Kar 15 pa jih je v tem setu zabeležil scout-man Soče, sicer
predsednik društva Fabo Tommasi. Preveč, da bi lahko računali na uspeh proti uigranim gostiteljem, ki so manj grešili in bili zelo učinkoviti v bloku.
Začetek drugega seta, v katerem je pri Soči Marko Testen zamenjal Erika Jur-na, je bil ugodnejši za goste. Povedli so s 7:2, vendar je Olympia takoj zatem dosegla sedem zaporednih točk, prednost pa obdržala do izida 15:13, ko je s serijo napak omogočila Soči, da jo je vnovič prehitela. Gostje so vodili do izida 19:17, ko so zgrešili servis, Olympia pa je nato izenačila pri 19. točki. Sočani niso popustili in spet prevzeli vajeti igre v svoje roke. Igrali so bolj borbeno in stanje v setih zasluženo izenačili. Zadnjo točko so dosegli z blokom. Z bolj agresivno igro je Soča nadaljevala tudi v tretjem setu in si hitro priigrala visoko prednost (5:0, 10:2, 13:5). Šele tedaj so gostitelji reagirali, vendar razen Komjanca v napadu niso bili dovolj učinkoviti, Soča pa si ni več privoščila toliko napak. Njena prednost je sicer začela kopneti, vendar je bil dovolj velika, da so jo sprva obdržali (17:12, 19:16), na koncu pa celo spet povečali.
Nič drugače ni bilo v četrtem setu (pri Olympii je v postavi začel Sandri Peršolja), v katerem je zlasti izkušena »kanalska kolonija« Soče s svojo borbenostjo in učinkovitostjo onemogočila igralcem Olympie, da bi se vrnili v igro. Gostje so se razigrali, uspevalo jim je skoraj vse, medtem ko je Olympia popustila. Njeni igralci so se sicer trudili, toda igrali so nepovezano in tako prepustili Soči prosto pot do zmage.
Izjave po tekmi
Andrej Berdon (trener Soče):
»Končno smo premagali vse težave s poškodbami, ki so nas pogojevale na začetku sezone, in igramo zdaj kot znamo. Fantje so se drcali navodil, in uspelo nam je zmagati, lahko pa svojo igro še izboljšamo.
Zoran Jerončič (trener Olympie): »Bil je to naš doslej najslabši nastop v letošnji sezoni. Če imaš na igrišču tri igralce under 16, je težko zmagati.«
Filip Hlede (podajalec Olympie): »Z
nastopom ne moremo biti zadovoljni, za nas pa je bilo pomembno, da smo osvojili set, s katerim smo zdaj matematično do-selgi uvrstitev v skupino za napredovanje.«
Daniele Braini (center Soče): »Premagali smo začetno tremo in nato igrali kot zmoremo. Treniramo dobro, forma se vzpenja in zdaj lahko upamo v uvrstitev med boljše, čeprav bodo kvalifikacije, če do nih pridemo, zahtevne.«
A. Koren
-/
Domači šport Danes
Nedelja, 15. januarja 2012 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Montebelluni: Montebelluna - Sloga Tabor Televita ŽENSKA D-LIGA - 11.00 v Pasian di Pratu: Pasiano
-	Zalet D
1- ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Zalet - San Sergio
UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -Aurora Volley
UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Terranova - Fincantieri bianca; 18.30 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - OMA
UNDER 15 ŽENSKE - 15.00 na Proseku: Udine -Zalet; 17.00 Zalet - Fincantieri
UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Morpurgo: Coselli - Olympia Ferstyle
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 12.00 v Gorici, UGG: Tarcento
-	Breg; 12.00 v Gorici, ex CONI: Bor Radenska -Venezia Giulia
UNDER 13 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra A - Sokol
NOGOMET
ELITNA LIGA - 14.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Kras Repen
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Union 91; 14.30 v Križu: Vesna -Flaibano
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec
-	Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Breg; 14.30 pri Briščikih, Ervatti: Primorje -Opicina
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Poggio
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras Repen -Domio
Jutri
Ponedeljek, 16. januarja 2012 KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA - 21.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Bor NLB UNDER 19 ELITNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran -Venezia Giulia
UNDER 19 MOŠKI - 19.00 v Krminu: Alba Cormons
-	ZKB
ODBOJKA
UNDER 13 - 17.00 na Proseku: Kontovel - Sokol
moška b2-liga - Sloga Tabor danes
V Montebelluni kot prejšnji teden
Sloga Tabor bo svoj nastop v državni B2-ligi opravila šele danes. Čaka jo gostovanje v Montebelluni. Trener Lucio Battisti nam je včeraj potrdil, da bo tekmo začel z isto postavo kot prejšnji teden. To pomeni, da bo na mestu podajalca začel Ambrož Peterlin, na krilu pa ga bo zamenjal Cernuta. Standardni podajalec Vanja Veljak bo sicer sedle na klopi, trener pa ga namerava poslati na igrišče le če bo res nujno.
Montebelluna ima na lestvici
točko več od Sloge Tabor, je torej direktni konkurent za obstanek, ki sicer zadeva letos, kot kaže, glavnino ekip. Upati je, da se bodo slogaši s tega gostovanja vrnili s točkami, kar jim je letos tudi v gosteh že večkrat uspelo.
Sinoči: Sarmeola - Padova 3:0, Prata - Sisley Treviso 3:0, Argenta-rio - Castelfranco 3:2. Danes: Mestre
-	Trentino Volley, Chioggia - Loreg-gia, Paese - Bibione, Montebelluna
-	Sloga Tabor Televita
moška c-liga - Zmaga in poraz s 3:0
Val Imsa precej gladko Slogaši so se že vdali usodi
Val Imsa - Reana 3:0 (25:15, 15:15, 25:24)
Val: Ombrato 13, Sfiligoj 2, Lau-renčič 13, Masi 7, Vidotto 8, Ferfoglia 3, Plesničar (L), Palmieri 0, S. Faganel, Lamgo, Nanut in Fedrigo n.v. Trener: Berzacola.
Odbojkarji Vala so brez večjih težav, izjema je bil tretji set, premagali gostujočo Reano. Varovanci trenerja Gabrieleja Berzacole so začeli zelo zbrano in so si v prvih dveh setih privoščili zelo malo napak. V prvem se-tu so valovci dobro blokirali (Vidotto
ženska c-liga - Zamujena priložnost
Lahko bi iztrgale točko
Zalet C se je uspešno upiral vodilnemu Talmassonsu - Še četrte na lestvici
Zalet C
CDA Volley Talmassons 1:3 (17:25, 25:23, 10:25, 23:25)
Zalet C: Babudri 1, Bukavec 10, Crissani 2, Cvelbar 5, Colarich 5, Štoka 2, Kapun (L), Antognolli 0, Balzano 7, Grgič 0, Pestrin 6, Spangaro 5. Trener Martin Maver
V Repnu je včeraj gostovala prvou-vrščena ekipa, a je Zalet C kljub temu zamudil priložnost, da bi s tekme odnesel točko, kateri so bile igralke naše združene ekipe zelo blizu.
Talmassons je vsekakor odlična ekipa, ki v letošnjem prvenstvu meri zelo visoko in je bila v primerjavi s prvim delom na mreži še boljša, z eno izrazito visoko napadalko, ki je bila zlasti v prvem delu tekme praktično neustavljiva (v nadaljevanju je Zaletovi obrambi uspelo, da jo je nekajkrat ustavila).
Naše igralke so srečanje začele medlo, verjetno v prepričanju, da je nasprotnik pač boljši. Prvi set je tako Tal-massons osvojil brez večjih težav, vendar so zaletovke odločno reagirale: drugi set je bil tako povsem izenačen, ekipi sta si
Libero Neža Kapun
KROMA
bili stalno za petami in le v končnici je našim odbojkaricam uspelo, da so odločilne akcije zaključile v svojo korist. Po tem uspehu smo seveda pričakovali podobno igro, vendar so naše igralke od-
povedale na vsej črti in Talmassons je takoj visoko povedel že z 11:1. V tem delu našim igralkam enostavno ni šlo nič od rok, težave jim je povzročal že sprejem in gostje so visoko prednost brez težav obdržale do konca.
V četrtem setu smo spet lahko prisostvovali zelo dobri odbojkarski predstavi. Po začetni izenačenosti so poved-le gostje (15:12), vendar se zaletovke niso predale, s serijo dobrih potez tako na mreži kot v polju nadoknadile zaostanek in povedle z 22:17, kar pa žal ni bilo dovolj: Talmassons je v končnici dokazal, da ni naključno na prvem mestu na lestvici in s preudarno igro brez napak mu je uspelo situacijo obrniti v svojo korist in odnesti z Repna celotni izkupiček.
Kljub porazu je Zalet C obdržal četrto mesto na lestvici, ker je SantAn-drea v mestnem derbiju izgubil z Li-bertasom, tako da bosta zadnji dve koli nadvse zanimivi in odločilni za osvojitev četrtega oziroma petega mesta, ki vodita v dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje.
je zbral 4 uspešne blokade) in natančno napadali. Podobno tudi v drugem setu. Nekoliko bolj problematičen je bil tretji niz, ko so gostitelji začeli zelo dobro in so vodili z 12:8. Nato pa so popustili in nasprotniku je uspelo izenačiti (12:12). Tekma je bila do konca izenačena in še dobro, da so se valovci uspeli zbrati in zmagati s 3:0. Zmaga gostiteljev je bila sicer povsem zaslužena.
CUS - Sloga 3:0 (25:14, 25:16, 25:22)
Sloga: Dussich 6, Fermo 4, Kante 4, Romano 12, Rožac 9, Žerjal 1, Fiorelli (libero), Devetak 3. Trener Ivan Peterlin
Slogaši so se očitno že sprijaznili s tem, da bodo v drugi fazi igrali v skupini, ki se bo borila za obstanek. Samo tako si lahko razlagamo sinočnji res zelo medel nastop, ki se je seveda končal z gladkim porazom naše ekipe. Pred samo tekmo so imeli slogaši še -sicer zgolj teoretične - možnosti, da se dokopljejo do dodatnih tekem, vendar so odpovedali na vsej črti.
O poteku prvih dveh nizov dovolj zgovorno pričata končna izida in sta bila povsem enosmerna. Trener Pe-terlin je skušal na vse načine izboljšati potek, med samo tekmo je spremenil sistem igranja (od enega podajalca na dva), a tudi to ni obrodilo sadov.
Nekoliko bolje je mašim odboj-karjem šlo v tretjem setu, ki je bil po začetnem vodstvu Sloge nato izenačen do izida 20:20. Kot se je letos že (pre)večkrat zgodilo, pa so slogaši v končnici zagrešili nekaj zaporednih povsem nerazumljivih napak, začenši z zgrešenim servisom, kar je seveda domača ekipa takoj izkoristila in set brez težav zaključila v svojo korist.
prej do novice
Michele
Ombrato (Val)
KROMA
www.primorski.eu1
športel
O rolkanju pri kriški Mladini
Gostje jutrišnjega Špor-tela (TV Koper-Capodistria, začetek ob 22.30) bodo rolkarji Športnega društva Mladina. Igor Malalan se bo v studiu pogovarjal z nekdanjo šampion-ko in zdajšnjo trenerko in od-bornico Matejo Bogatec ter z novim predsednikom kriškega društva Erikom Tencetom.
Čeprav Mateja tekmovalno ni več tako aktivna, je bilo delovanje odseka tudi v minuli sezoni uspešno.
Obiskali so (ali še bodo) več tekmovalnih prizorišč. Posnetke si boste lahko ogledali z balinarskega nastopa Gaje (tržaški derbi proti Por-tualeju) v deželni C-ligi, odbojkarskega derbija med Olympio in Sočo v goriški telovadnici Mirka Špacapana (moška C-liga), košarkarskih tekem Bora in Brega v Gorici ter nogometne tekme Juventi-ne v Štandrežu (promocijska liga).
/
ŠPORT
Nedelja, 15. januarja 2012
23
košarka - V državni B2-ligi
Proti pepelki so se morali pošteno namučiti
Jadran igral zbrano in prepričljivo le pičlih 15 minut - Odločilni koš Boruta Bana
Jadran Qubik Caffe- Latisana 67:66 (20:16, 39:42, 52:51)
Jadran: D. Batich 16 (3:3, 5:9, 1:2), Ban 20 (4:6, 5:7, 2:5), Slavec 2 (2:2, -, 0:1), Marusič 7 (5:6, 1:4, -), Franco 6 (-, 0:1, 2:3), Spigaglia 8 (4:6, 2:4, 0:1), Malalan 8 (2:2, 3:3, -), M. Batich (-, 0:1, 0:1), n.v. Daneu, Bernetič. PON: Malalan. SON: 21. Izgubljene žoge: 16, pridobljene žoge 15; skoki v obrambi: 29, skoki v napadu 6.
Latisana: prosti meti: 14:21 (67 %), 2 točki: 20:52 (38 %), 3 točke: 4:14 (29 %); izgubljene žoge: 14, pridobljene žoge 16; skoki v obrambi: 20, skoki v napadu 15.
Šele koš Boruta Bana v zadnji sekundi je Jadranu Qubik včeraj omogočil končno slavje proti pepelki prvenstva Latisani. Čeprav bi lahko pričakovali, da bo Jadran brez težav odpravil z zadnjouvrščenimi gosti (igrali so brez glavnega organizatorja igre Celotta), pa se je včerajšnja zgodba razvijala v čisto drugi smeri, tako da je lahko marsikdo podvomil, da na Opčinah merita moči ravno najboljša in doslej najslabša ekipa prvenstva. Jadran se je v večjem delu tekme povsem prilagajal igri La-tisane, ki pa se je izkazala z zagrizeno igro in agresivno obrambo. Skratka, Jadran je igral zbrano in prepričljivo le pičlih 15 minut, kar pa je bilo sicer dovolj, da je uspel iztržiti novi dve točki. Z Borutom Banom so prevladali v prvih
Še dobro, da je Borut Ban (na sliki) zadel zadnji met
KROMA
sedmih minutah, ko je 19-letnik dosegel devet od 19 točk, nato pa je koncentracija upadla. Prilagoditev igri gostov je privedla do tega, da se je tehtnica od rezultata 19:10 za Jadran prevesei-la v šestih minutah povsem na drugo stran. Latisana je v drugi četrtini nadoknadila in prvič povedla tudi s 25:27,
z delnim izidom 7:15 pa še povečala naskok na deset točk (32:42). Predvsem ohlapna obramba jadranovcev, ki so tudi nezbrano skakali pod košem in si nabirali osebne napake, je bila rdeča nit tega dela. Jadran se je sicer pred odmorom le predramil, in se z Banom na čelu, ki je ob koncu prvega dela dose-
gel skupno 18 točk, v zadnjih dveh minutah druge četrtine približal na tri točke (39:42). Tretja četrtina se je začela s šestminutnim zastojem v Jadranovem napadu, ki nikakor ni stekel. Šele takrat, ko je na igrišče ponovno stopila začetna postava (Spigaglia, Franco, Batich, Ban in Malalan) je Jadran uspel zaostanek 41:48 v pičlih treh minutah izničiti (48:48) in še povesti (52:51). V obrambi so bili v tem delu jadranovci bolj pazljivi, tako da je Latisana kar s težavo prodirala oziroma dosegala koše iz razdalje. Prepričljivejša igra pa se ni nadaljevala v četrti četrtini. Šele koš Saša Malalan štiri minute pred koncem (55:51) je dal še nekaj elana Francu in ostalim, ki so s tremi napadi hitro povedli na devet točk (60:51). Kazalo je, da je zmaga že na pragu, a je Latisana izkoristila zmedo jadranovcev in izenačila (62:62 in še 64:64), nekaj sekund pred koncem tudi povedla 65:66. Jadran je nato imel še dve priložnosti: prvo Batich in Slavec nista izkoristila, odločilen je bil v zadnji sekundi šele koš Bana (ki pa je bil edini v drugem delu tekme).
Walter Vatovec: »Pričakoval sem zahtevno tekmo. Sami smo zapeljali v to situacijo, ki smo jo na srečo na koncu le rešili. Vsekakor vsaka ekipa ima svoje vzpone in padce, tako tudi mi.« (V.S.)
Ostala izida: Limena - Cittadel-la 76:84, San Vendemiano - Servolana 87:76.
košarka - Deželna D-liga
Kontovel podaljšal negativno serijo
Peter Lisjak je bil z 18 točkami najboljši strelec Kontovela
KROMA
hokej na rolerjih - B-liga
Polet začel z zmago, čeprav ni blestel
Polet Kwins - Buja 8:2 (5:0)
Strelci: Fabietti 2, Didou 2, G. Cavalieri 1, Battisti 2, Samo Kokoro-vec 1.
Polet: Galessi, Bilucaglia, Vocc-hi, Poloni, D. Fabietti, Didou, G. Ca-valieri, Pompili, Battisti, De Jaco, S. Kokorovec. Trener: Rusanov.
Poletovci so v prvem krogu hokejskega prvenstva B-lige na rolerjih zasluženo premagali šibkejšo Bujo, četudi bi lahko bil končni izid še višji. »Res je, da smo zmagali in zadovoljni smo s prvimi prvenstvenimi točkami. Kljub temu bi morala biti zmaga višja, saj smo veliko boljši od Buje. V napadu nam ni šlo od rok. Zgrešili smo precej podaj in streli proti vratom niso bili najbolj natančni,« je ocenil športni vodja Poleta Sergio Battisti. Hokejisti z Opčin so sicer že po prvem polčasu vodili s 5:0 in končna zmaga ni bila nikoli v dvomu. V
letošnji sezoni poletovci ciljajo na končno prvo mesto v B-ligi in na napredovanje v A2-ligo.
BALINANJE
Gaja tudi drugič boljša
Tudi na povratnem tržaškem derbiju deželne C-lige je Gaja premagala Portuale. Končni izid je bil 10:8.
□ Obvestila
SO-SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 21. januarja na sedežu SST 1904 v Trstu v Ul. Cicerone 8 - 1. nadstropje. Pričetek ob 15. uri, predviden zaključek ob 18.30. Prijave: moblak@libero.it.
Perteole - Kontovel 69:60 (15:24, 33:35, 50:51)
Kontovel: Škerl 3 (1:2, 1:1, 0:1), Pauletic 10 (-, 2:6, 2:4), Krizman 4 (-, 2:2, 0:1), Bukavec 2 (-, 1:4, -), Gantar 7 (3:4, 2:6, 0:1), Švab (0:2, 0:5, -), Lisjak 18 (6:8, 6:8, 0:1), Šušteršič 2 (-, 1:8, 0:2), Zaccaria 12 (2:2, 5:12, -), Regent 2 (-, 1:2, -), Hrovatin n.v. Trener: Brumen.
Kontovelci so se z gostovanja znova vrnili domov praznih rok. Za Brumnove varovance je bil sinočnji že sedmi zaporedni poraz. Gostje so sicer začeli dobro in so po prvi četrtini vodili s 24:15. V prvem delu so kontovelci igrali zbrano in so prestregli nekaj podaj ter uspešno izvedli serijo napadov. Druga četrtina je bila za goste katastrofalna. Košarkarji Per-teol so z delnim izidom 17:0 nadoknadili izid in povedli. Gostje so se nato zdramili in končali polčas z vodstvo ene točke. V drugem polčasu je Kontovel še naprej igral zelo nihajoče. Še 5 minut pred koncem tekme so gostje vodili (58:53). Do konca tekme pa so nato dosegli le dve točki, gostitelji pa 16, kar je bilo za »plave« usodno.
Ostali izidi: Villesse - Goriziana 68:60, Cutazzo - Grado 56:71, Mossa - Mon-falcone 39:82, Basket 4 TS - Fogliano 60:74.
nogomet - 1. AL
Primorec proti Sovodnjam precej okrnjen
V taboru Primorca bodo pred današnjim derbijem proti Sovodnjam - ob 14.30 v Trebčah - imeli precej težav s postavo. Po petkovem treningu tako trener Aldo Corona ne bo imel na razpolago štiri nogometaše. Brata Cappai, Bertocchi in Sabadin so poškodovani. »Nicolas Cappai se je poškodoval na sredini prijateljski tekmi proti Trieste Calciu. Še dobro, da bosta znova na razpolago Mos-colin in Antonaci,« je dejal predsednik Darko Kralj. Primorčevi nogometaši so po krajšem odmoru začeli trenirati po novem letu. Odigrali so dve prijateljski tekmi. Poleg proti Trieste Calciu so igrali še proti San Luigiju. 2. AL: San Canzian -Fogliano Turriaco 1:1.
DEŽELNI MLADINCI
Kras iztrgal točko, okrnjena Vesna izgubila v Tržiču
Fincantieri - Vesna 3:0 (1:0)
Vesna: Ghira, Terzon, Vidoni, Tanteri (De Pasquale), Cerkvenic, Vi-viani, Candotti, Boneta, Stancich (A. Marjanovic), Madotto, Zudek (Purič). Trener: De Castro.
Kriški nogometaši so tokrat nastopili v okrnjeni postavi zaradi poškodb in bolezni. Kljub temu so v prvem polčasu uspešno zadržali nasprotnikov napad, ki je prebil kriško obrambo šele v 43. minuti. V drugem polčasu so prav tako De Ca-strovi varovanci začeli spodbudno. Po desetih minutah pa si je poškodoval koleno De Pasquale; ker trener ni imel na razpolago drugih menjav, je Vesna morala odigrati glavnino drugega dela v desetih in v tem sestavu ni uspela zaustaviti Tržičanov.
Kras - Zaule 1:1 (1:0)
Strelec: Bovino v 28. min.
Kras: Paolich, Rossone (Pečar), Bianco (Nikolovski), Krizman, Cinque, Ridolfi, La Pasquala (Visca), Vesnaver, Furlan, Bovino (Caselli), D'Aliesio. Trener: Cinque.
Kras je na prvi povratni tekmi igral neodločeno. »Ekipa je igrala zelo dobro in je dala vse od sebe,« je po tekmi navdušeno dejal trener Cinque. V prvih minutah je na igrišču prevladala nasprotnikova premoč. Zaule si je prislužila kar tri priložnosti za gol. Neuigrani Kras je nato prevzel pobudo v svoje roke in solidno odigral prvi polčas. Igra se je odvijala predvsem bočno. Režiser igre pa je bil Peter Ri-dolfi, ki se je boril do konca tekme in večkrat dobro posegel tudi v fazi obrambe. V 30. minuti drugega polčasa je nasprotnikov napadalec na pamet streljal v vrata in popolnoma presenetil vratarja, tako da se je žoga znašla v vratih. Kras pa je vztrajal do konca in si prislužil še eno odlično priložnost za gol. Tokrat je bil nevaren napadalec Visca, ki je, po bočnem predlož-ku, zadel prečko. (mip)
Ostali izidi: Cervignano - Costa-lunga 2:1, Ronchi - Romans 1:1, S. Andrea - Muggia 0:4, S. Luigi - Ponziana 6:0, Ts Calcio - Audax 6:0.
alpsko smučanje - V Sappadi
V krstnem nastopu v superveleslalomu A. Craievich (Devin) prva med letniki 2000
Deželno prvenstvo v smučanju se je včeraj nadaljevalo v Sappadi, kjer so dečki in naraščajniki prvič v letošnji sezoni tekmovali v superveleslalomu. Na dobro pripravljeni progi, na kateri so vsi trenirali že v petek, se je zelo dobro odrezala smučarka Devina Andrea Craievich, ki se je v tej disciplini prvič preizkusila in bila med leto starejšimi tekmovalkami odlična šesta. Varovanka trenerja Mateja Štolfe je bila tudi najhitrejša med smučarkami letnika 2000, za prvouvrščeno je zaostala manj kot dve sekundi, za tretjeuvrščeno pa manj kot sekundo. Prav tako prepričljivo je nastopil Rudy Škerk (Devin), ki je bil med dečki osmi. Za tretjeuvrščenim je zaostal samo 78 stotink.
Med prvo deseterico se je uvrstila tudi naraščajnica Katrin Don
Andrea Craievich (Devin) Rudy Škerk (Devin)
Katrin Don (Brdina)
(Brdina). V svojem četrtem superve-leslalomu je osvojila solidno 8. mesto (3. med letniki 1998). Trener Lovrenc Gregorc je bil z uvrstitvijo zadovoljen, nekoliko manj pa s smučanjem. Prve tri uvrščene smučarke so dosegle visoko prednost (skoraj tri se-
kunde), od četrtega do osmega mesta pa so bile razlike minimalne. Med naraščajniki pa je po dobri vožnji Tommaso Pilat (Devin) po napaki moral odstopiti.
Danes bo, prav tako v Sappadi, na vrsti prvi slalom v sezoni.
Ostali: dečki: 16. Matej Kalc (Vrina); naraščajnice: 23. Petra Basezzi (Devin).
Veterani na Varmostu
Včeraj so svoje nastope začeli tudi veterani. Na Varmostu so tekmovali v veleslalomu. Nastopili so izključno veterani Devina in tekmovalec Brdine, med katerimi je bil v kategoriji A najhitrejši Fabio Colovini (32.), prvi v kategoriji A1; le nekaj stotink za njim pa sta v cilj prismučala še Alex Pernarcich (Devin, 34., 9. v kategoriji A2) in Piero Perti (Brdina, 35., 5. v kat. A5). Roberto Greco pa je bil drugi med masterji B7.
Ostali: 40. Corrado Ciuch (9. v kat. A4), 44. Claudio Škerk (10. v kat. A5), 47. Franco Parmesan (10. v kat. A4), 51. Lucio Musina (11. v kat. A5).
24 +
Nedelja, 1S. januarja 2012
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
20.20 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«
- Pepe akrobat 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 Dok.: Da Da Da in musica 6.30 Aktualno: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik L.I.S. 9.35 Variete: Easy Driver 10.00 Variete: Linea verde Orizzonti 10.30 Variete: A Sua immagine 12.20 Variete: Linea verde 13.30 Dnevnik, vremenska napoved in Focus 14.00 Variete: Domenica in... LArena 16.30 Dnevnik in vremenska napoved 16.35 Variete: Dome-nica in - Cosí e la vita 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Igra: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.30 Nan.: Il restauratore 23.40 Dnevnik - kratke vesti 23.45 Aktualno: Speciale Tg1 0.50 Nočni dnevnik 1.00 Variete: Applausi
^ Rai Due
21.45 Nan.: Charlie's Angels 22.35 Šport: La Domenica Sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Variete: Sorgente di vita
^ Rai Tre
ZDA, '95, r. A. Arau, i. K. Reeves) 23.45 Film: Mary Reilly (dram., ZDA, '96, r. S. Frears, i. J. Roberts) 1.50 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirito 9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Film: Tenta-zioni d'amore (kom., ZDA /00, r.-i. E. Norton) 12.4513.40 Resnič. show: Grande Fra-tello 12 13.00 Dnevnik 14.00 Film: Scherzi d'amore (dram., ZDA, '04, r. S. Larry, i. C. Lahti) 16.15 Variete: Domenica Cinque (v. F. Panicucci) 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 1.20 Show: Pape-rissima Sprint 21.30 Nan.: Distretto di po-lizia 11 23.40 Aktualno: Terra! 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.00 Nan.: Cuori rubati 6.30 Variete: Lam-pi di genio in Tv 7.00 Risanke 9.20 Talent show: Social King 2.0 10.15 Rubrika: Ra-gazzi c'e Voyager! 10.50 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik, Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Talk show: Quelli che aspettano... 15.40 Variete: Quelli che il calcio 17.10 Šport: Rai Sport - Stadio Sprint 18.00 Šport: 90° Minuto 19.35 Nan.: Lasko 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS
7.00 Nan.: Fantaghiro 7.50 11.50 Risanke 10.55 Nan.: Power Rangers Samurai 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: L'isola misteriosa (fant., ZDA, '05, r. R. Mul-cahy) 16.40 Film: Air Bud 2 - Eroe a quattro zampe (kom., ZDA, '98, r. R. Martin) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Film: Un principe tutto mio (kom., ZDA, '04, r. M. Coolidge, i. J. Stiles)
21.30 Film: Hitch - Lui si che capisce (kom., ZDA, '05, r. A. Tennant, i. W. Smith) 23.50 Nan.: Cosi fan tutte 0.15 Šport: Controcampo - Linea notte
^ Tele 4
7.30 Variete: L'età non conta (pon.) 8.00 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Variete: Muk-ko Pallino 9.30 Nad.: Maria Maria 11.00 20.20 Rotocalco ADNKronos 11.30 16.45 Dok.: Piccola grande Italia 12.00 Šport: Ski magazine 12.30 Dok.: Borgo Italia 13.00 Aktualno: Fede, perchè no? 13.05 Aktualno: Camper Magazine 2012 13.25 Dok.: Samoa, l'isola del tesoro 14.10 Talk show: A tambur battente
7.10 Dok.: La grande vallata 8.00 Film: Vo-glio essere amata in un letto d'ottone (glasb., ZDA, '64, r. C. Walters) 10.05 Nan.: Doc Martin 10.55 Aktualno: Tgr EstOvest 11.15 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.40 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, sledi Tg3 Persone 12.25 1.00 Aktualno: TeleCamere 12.55 Opera: Prima della Prima 13.25 Rubrika: Il Capitale di Philippe Daverio 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2h 15.05 Dok.: Alle falde del Ki-limangiaro 17.55 Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Pre-sadiretta 23.35 Dnevnik in deželni dnevnik 23.50 Show: Lilit - In un mondo migliore 0.50 Dnevnik
u Rete 4
7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.05 Dok.: Parco nazionale della Calabria 8.45 Reportaža: Storie di confine 9.30 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. maša 11.00 13.20 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 14.00 Aktualno: Life 15.00 Film: Fermati, o mamma spara (kom., ZDA, '92, r. R. Spottis-woode) 16.50 Film: Walker Texas Ranger: Colpo grosso a Fort Worth (pust., ZDA, '93, r. V. Vogel) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Il profumo del mosto selvatico (rom.,
15.00 Glasba: ...Madame Butterfly 15.05
Lirika: Cavalleria Rusticana 17.10 Video-motori 17.25 Risanke 19.30 Variete: 80 nostalgia 20.10 Aktualno: Musa Tv 2012 20.20 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 21.00 Dnevnik 21.30 Film: Nobody knows anything (kom., r. W. Tannen, i. B. Stiller) 21.00 Dnevnik 23.30 Film: La vita rico-mincia (It., r. M. Mattoli, i. A. Valli) 1.00 Aktualno: Sky Magazine
La 7
tualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Rubrika: m.o.d.a. 10.40 Dok.: La7 Doc 11.40 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Ma anche no (v. A. Piroso) 17.05 Film: Againist the ropes (dram., ZDA, '04, r. C. Dutton, i. M. Ryan) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Film: Sotto silenzio (triler, ZDA, '01, r. T. McLoughlin, i. A. Garcia) 23.35 Film: Terra e liberta (dram., V.B./Šp., '95, r. K. Loach, i. I. Hart)
(t Slovenija 1
6.40 Kultura (pon.) 7.00 18.40 Risanke in igrane nanizanke za otroke 10.55 Izvir(n)i 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! (pon.) 15.10 Prvi in drugi 15.25 23.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 16.00 Dok. serija: Z Bruceom Parryjem po Ama-zoniji 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 Slovenski avto leta 2012 21.30 Dok. portret: Velikani našega prostora 22.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 22.40 Slovenski magazin 23.35 Dnevnik, Zrcalo tedna, vremenska napoved, športne vesti 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji
I.15	Infokanal
(t Slovenija 2
7.30 Skozi čas (pon.) 7.40 Globus (pon.) 8.15 Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije: Pravoslavna glasba 9.00 Film: Kino Kekec - Disko črvi 10.05 Alpsko smučanje: SP, slalom (M), 1. vožnja
II.35	Alpsko smučanje: SP, supervelesla-lom (Ž) 12.45 Biatlon - SP, Zasledovalno (Ž) 13.20 Alpsko smučanje: SP, slalom (M), 2. vožnja 14.00 Nordijsko smučanje: SP, Poleti 16.00 Nordijsko smučanje: SP, Ekipni sprint (M in Ž) 16.30 Biatlon - SP: Zasledovalno (M) 17.20 Judo 18.10 Rokomet 19.50 Žrebanje lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 21.25 Dok. odd.: Potovanje za konec zime 22.45 Kratka igr. film: Nerazumljivosti 23.00 Kratka TV-igra: Boben usode 23.10 Zabavni infokanal
Jr Slovenija 3
6.05 21.30 Žarišče 7.30 15.50 Svet v besedi in sliki 9.30 15.04 Na tretjem... 11.40 Pogledi Slovenije (pon.) 13.1018.15 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs114.00 Posebna ponudba (pon.) 17.30 Poročila Tvs119.00 TV Dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.00 Slovenija in Evropa 20.30 Tedenski pregled kronike 21.05 Zrcalo tedna (pon.)
Koper
12.30 Dnevni program 12.45 SP v AS: Slalom (M) 14.15 Čezmejna Tv 14.25 Vseda-nes - svet 14.40 Tednik 15.10 »Q« - Tren-dovska oddaja 15.55 Sredozemlje 16.25 Ena zgodba, eno življenje: Vlado Benussi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 21.50, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd.: Sibirija - Med življenjem in peklom 22.05 Nedeljski športni dnevnik 22.20 Rokomet: EP Poljska - Srbija, posnetek 23.55 Čez-mejna Tv - TDD
pop Pop TV
Kanal A
nan.: Brata 12.20 Hum. nan.: Dokler naju smrt ne loči 12.45 Film: Tu na Zemlji 15.30 Film: Tišina 17.10 Top Gear (avtomob. serija) 18.00 Naj reklame 18.30 Norci na delu 20.00 Film: Vohunske spletke
IIHUEK ijciiui:
SlEKLOKA
m5 A2

"m
21.10 Film: Steklena hiša 2 23.45 Nan.: Terminator 0.30 Dok. serija: Šola seksa 1.20 Love Tv 3.20 Nočna ptica
6.30 Tv prodaja 7.00 9.20, 10.10 Risane serije 8.55 Ris. film: Jagodka 9.45 Otr. zab. odd.: Tv Čira čara 10.45 Nan.: Talenti v belem 11.35 Nan.: Razočarane gospodinje 12.25 Nan.: Dobra mačka 12.55 Film: Knjiga zvezd (ZDA) 14.35 Resnič. serija: Ku-hajmo po domače 14.55 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 15.25 Resn. serija: Kuharski mojster 16.20 Resn. serija: Ko pospravlja Kim 16.55 Film: Dolga pot domov (ZDA) 18.50 Ljubezen skozi želodec (hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Nedeljski film hit 21.50 Film: Brezpogojna ljubezen (ZDA) 0.00 Film: Dolga pot domov (ZDA) 2.45 24UR (pon.)
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Ak-
7.45 TV prodaja 8.0014.30 Nan.: Merlinove pustolovščine 8.55 Hum. nan.: 10 razlogov, zakaj te sovražim 9.20 Film: Križar 11.00 19.05 ŠKL, mladinska oddaja 11.55 Hum.
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: ANA-TOMI-JA, piše Maja Gal Štromar; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Debatno srečanje z naslovom Demokratično izvoljeno predstavništvo. Sodelujejo Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Rudi Pavsič, Drago Štoka in Samo Pahor. Mo-deratorja bosta Marij Čuk in Dušan Udo-vič; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Noč in dan; 8.10 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: Jože Privšek; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi: OŠ Bogomira Ma-gajne Divača; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje: Anamarija Racman in vas Huje, Brkini; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go....
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 8.28, 10.30, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggian-do (vsako uro do 19.58); 8.05, 14.45 Pesem tedna; 18.15, 12.00 Kratke vesti; 9.00 Fon-ti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Il giardino di Euterpe; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35, 14.30, 17.33 Playlist; 12.05, 20.00 Fegiz files (od novembra dalje); 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 La rosa dei venti; 14.00 Classici Ita-liani; 15.00-17.30 Ferry Sport; 17.45 Sigla single; 18.00 Album Charts; 19.00, 21.30 Scaletta musicale; 20.00-21.55 E...state freschi; 22.00 Extra Extra Extra; 22.30 Pic nic electronique; 0.00 Prenos RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO;
18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
SLOVENIJA 3
6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.00 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Z novim tednom bodo prišle tudi nove obveznosti na delovnem mestu, ki jih že nekaj časa pričakujete. Če se boste dobro organizirali, boste hitro opravili vse naloge, ki so pred vami.
m^l BIK 21.4.-20.5.: S prijatelji se boste odlično ujeli in veliko časa preživeli skupaj. Pazite, da vam zabava ne bo stopila v glavo in poskrbite tudi za vse obveznosti. Med vami in partnerjem se bo pojavila napetost.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Jupiter vas bo navdal s smislom za trgovanje in dobrim občutkom za stranke, kar izrabite v službi. Uspehi na delovnem mestu bodo pozitivno vplivali na vašo kariero.
VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Morda je čas, «« da pokličete neko osebo, s katero se že dlje časa niste slišali. Veliko se boste gibali na svežem zraku, kar bo dobro vplivalo na vaše zdravje in odpornost. Denar: srednje.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Zaradi odli-(^^r čnih miselnih sposobnosti boste na delovnem mestu prišli do rešitve, ki jo že dlje časa iščete. Nadrejeni bo opazil vašo vnemo in jo nagradil. Zdravje: dobro.
DEVICA 24.8.-22.9.: Po dol-^^ gotrajnejšem počitku je pred vami obdobje, polno obveznosti in trdega dela. Časa za zabavo, ki je bila zadnje dni vaša prioriteta, ne bo več veliko. Zdravje: dobro.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pazi-^ ^ te, da ne boste površni pri opravljanju dela v službi. Če imate občutek, da ste ujeti v vsakdanji rutini, naredite vse, kar je v vaši moči, da si boste poživili delovni dan.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V
odnosu s partnerjem včasih hodite po tankem ledu. Vaši močna volja in nepopustljivost vas pogosto spravita v slab položaj, česar sploh ne opazite. Več se posvetite partnerju.
Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na
delovnem mestu vas čaka preizkušnja. Če boste v priprave vložili dovolj časa in energije, vam ni treba skrbeti. Preživeli boste prijeten konec tedna.
KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu boste spoznali osebo, s katero se boste v trenutku ujeli. Ne poskušajte je navdušiti in ne silite v središče pozornosti, ampak bodite to, kar ste.
f « VODNAR 21.1.-19.2.: Premalo časa posvetite svoji družini, zato ste se od bližnjih že malo odtujili. Peljite jih na izlet ter nadomestite zamujene trenutke. Zdravje: slabo prehranjujete.
RIBI 20.2.-20.3.: Mars vas bo navdal z novo energijo, zato ne boste več tako utrujeni in nemoti-virani. V službi boste videli nove izzive, zato se boste bolje počutili. Poiščite nove možnosti za osebnostno rast.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 15. januarja 2012
25
V" Rai Tre bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.20 Tv Kocka: Senjam beneške piesmi
- Stisni me - Daniele Capra 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Dnevnik L.I.S. 8.00 9.00 Dnevnik 9.05 Aktualno: I Tg della Storia 9.30 Dnevnik Flash 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Dnevnik Focus 14.10 Variete: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 17.00 Dnevnik in Parlament 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Anita Garibaldi 23.15 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.40 Aktualno: Sottovoce
V^ Rai Due
^ Rai Tre
di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Il commissario Cordier - Un avvocato sco-modo (krim., Fr., '01, r. J.P. Vergne) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Tewas Ranger
6.30 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Sorgente di vita 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 1120.30 Dnevnik 21.05 Variete: Sempre piu convinto...dalla cantina al Si-stina 23.10 Dnevnik 23.25 Nan.: L'ispetto-re Coliandro 1.10 Dnevnik Parlament
7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia sia-mo noi 11.00 Talk show: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'al-tro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere in-sieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.10 Film: True lies (akc., ZDA, '94, r. J.Cameron, i. A. Schwarzenegger) 0.10
Film: The Corruptor - Indagine a Chinatown (akc., ZDA, '99, r. J. Foley, i. C.Y-Fat) 1.50 Nočni dnevnik
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 21.10 Resnič. show: Grande Fra-tello 12 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Aktualno: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resnič. show: Grande Fratello 12 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved
C/ Italia 1
7.00 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.30 Nan.: Camera Cafe 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.45 Kviz: Trasformat 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - New York 23.00 Nan.: White Collar 0.50 Variete: Modamania 1.25 Nočni dnevnik
^ Tele 4
21.05 Film: Il mondo dei replicanti (fant., ZDA, '09, r. J. Mostow, i. B. Willis) 22.13
Film: Banlieue (akc., Fr., '04, i. D. Belle) 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.15 Film: Je suis Simone La condition ouvriere (dram., It., '09, r. F. Ferraro, i. G. Giuliani)
u Rete 4
7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette
NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA
REŠITEV (14. januarja 2012)
Vodoravno: osvobojenost, stenotipi-sti, pater, monter, R. E., AP, D. I., K. S., stratonavt, Neal, Li, Erie, Šmarna gora, Ind, pokal, Utah, Ir, Ariege, akant, Pasadena, Jensen, lame, Bine, E. N., D. G., sat, Aretha, D. R., vodomet, iks, tir, izorahija, opasnik, analfabetizem, Tinkara, ladjar, ži, Aca, Arta, K. T.; na sliki: Štandrež.
7.00 8.30 Dnevnik 7.30 Aktualno: Doma-ni si vedra 8.00 Dok.: Italia da scoprire 9.00 Dok.: Captain Cook Cruises 9.30 Nan.: Maria Maria 10.35 Nan.: The F.B.1.12.50 Variete: Videomotori 13.05 Aktualno: Dai no-stri archivi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...E se domani 14.35 Aktualno: Mukko Pal-lino 15.30 Dok.: Luoghi magici della terra 16.00 Šport: Ski magazine 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Variete: Energia e ambiente 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Variete: Lora corta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Sportivamente 22.00 Košarka: Pallacanestro Trieste - Pallacane-stro PMS Torino 23.02 Nočni dnevnik 0.00 Koncert: Voci dal Ghetto
La 7
LA
6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il dominatore (dram., ZDA, '62, r. G. Green, i. C. Heston) 16.15 Dok.: Atlantide 17.30 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 19.30 1.30 Variete: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.45 Aktualno: InnovatiON 0.20 Dnevnik 0.30 Aktualno: (ah)iPiroso
Slovenija 1
6.10 Ars 360 (pon.) 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 18.35 Risanke 10.40 Iz popotne torbe (pon.) 11.00 Igr. nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Sprehodi v naravo 12.0015.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Slovenski magazin 13.55 Na lepše (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi (pon.) 16.00 Intervju (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 1.05 Duhovni utrip 17.40 Pogled na... 17.55 Nad.: Janja 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.05 Podoba podobe 23.35 Koncert: Pihalni kvintet Slowind
(t Slovenija 2
7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro (pon.) 13.45 Dok. odd.: Od solz do smeha 14.50 Sobotno popoldne (pon.) 16.10 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 16.35 Črno-be-li časi 17.05 Dober dan Koroška 17.40 Rokomet 20.00 Žrebanje 3x3 plus 6 20.10 Rokomet 21.30 Nad.: Rembrandt in jaz 22.20 Na utrip srca 23.35 Film: Vampirska ljubezen (pon.)
{p Slovenija 3
6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvs1 9.10 21.30 Žarišče 10.30 Poročila Tvs1 11.05 20.40 Na tretjem... 12.30 Poročila Tvs1 13.15 Utrip (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 14.05 Tedenski pregled kronike 16.00 Poročila Tvs1 17.00 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 22.00 Tednik (pon.)
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - TDD 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.30 Koncert - resna glasba 16.00 Vesolje je 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 23.20 Športna mreža 18.20 Presek 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje
20.30 Artevisione - pripravila Laura Via-nello 21.00 Meridiani - aktualna tema 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.50 Čezmejna Tv - TDD
pop Pop TV
Norci na delu (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.45 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave (pon.) 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci (pon.) 12.50 Tv prodaja 13.20 Nora Pazi, kamera! 14.05 Film: Klik - za popolno življenje 17.05 Film: Guru ljubezni (ZDA) 18.35 Pazi, kamera! 17.10 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Zmeda na poštnem vlaku 21.55 Nan.: Spartak - Kri in pesek (ZDA)
22.55 Film: Aeon Flux 0.35 Dok. serija: Šef pod krinko (ZDA)
6.50 9.05, 10.15, 11.35 Tv prodaja 7.2017.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.1014.40 Nad.: Pola 9.20 Resnič. serija: Prenovimo kopalnico 9.45 Resnič. serija: Ko pospravlja Kim 10.40 Resnič. serija: Kuharski mojster 12.05 Resn. serija: Čista hiša 13.00 24UR ob enih 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuharska serija) 14.30 Nad.: Pola La Pola 15.25 Nad.: Moji dve ljubezni 16.2517.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.25 Ljubezen skozi želodec (kuharska odd.) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Mama sin Mama's Boy (ZDA) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Razočarane gospodinje 23.20 Nan.: Mentalist
Kanal A
7.15 Ninja želve (sinh. ris. serija) 7.40Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet, povečava 8.30
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Alenka Florenin in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Glasbene muze; 11.00 Studio D: 11.15 Posameznik in družba (M. Flego); 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 7. nad.; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.45 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno: evropsko rokometno prvenstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: Kvartet Bennewitz; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat: razstava Musica aeterna est; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Študentska oddaja.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00 Jutranji dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in športne vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 Glocal; 12.30, 15.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.40 Anteprima classifica; 14.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita show; 20.00 Proza; 20.30-22.30 Glocal; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.40
Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.45 Koledar prireditev; 9.05, 11.00 Ime tedna; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20 Obvestila; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Twit na i; 17.10 Povzetek imena tedna; 17.35 Obvestila; 18.00 Telstar; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat; 20.00 Top albumov; 21.00 Razmerja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26 Nedelja, 15. januarja 2012
KULTURA
/
slovensko stalno gledališče - Petkova premiera nove domače produkcije
Tartuffe - ko se sesuje vera v sistem lažnih vrednot
Obilica raznolikih in nasprotujočih se elementov v Tartuffu, ki si ga je zamislil režiser Samo M. Strelec
Tartuffe, J.B.P. Molière Prevajalec Oton Župančič Režiser in scenograf Samo M. Strelec
Kostumografka Marita Copo Avtor glasbe Dinko Appelt Oblikovalec videa Antonio Giaco-min
Lektor Jože Faganel Igrajo Miranda Caharija, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte, Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Branko Šturbej, Lara Komar, Sergej Verč, Vojko Belšak, Natali Papinutti, Alen Kermac, Andraž Jug
Molièrova komedija Tartuffe govori o zelo resnih stvareh. V njej ne gre samo za z ostro satiričnostjo naslikanega svetohlinca, ki z besedami nagovarja h kreposti in vzdržnosti, medtem ko se sam predaja vsem nasladam. In tudi ne samo za smešenje naivneža, ki mu verjame, temveč v veliki meri tudi za človekovo nemoč, da bi se ubranil vsiljevanja sistema lažnih vrednot ne da bi plačal ceno trpkega nezaupanja v vsakogar, ki ponuja ideale, s katerimi življenje dobi smisel. Pa tudi komedijski zaplet drsi k tragičnemu koncu s popolnim uničenjem lahkovernega naivneža, ki ga je svetohlinec preslepil, da se je odtujil družini, mu predal svoje imetje in mu zaupal tudi osebno varnost: njega in njegovo družino reši le nepričakovani poseg oblasti, ki v naslovnem junaku prepozna znanega zlikovca.
Na tej trpkosti v veliki meri sloni odčitava režiserja Sama M. Strelca za postavitev v produkciji Slovenskega stalnega gledališča, ki je bila pre-mierno uprizorjena v petek, 13. januarja, v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma.
Kakorkoli že, s Tartuffom je veliki francoski komediograf ustvaril lik, ki značilno ponazarja eno od negativnih plati človeške družbe, tako da je v mnogih jezikih ime naslov-
föjgimiiiij
www.primorski.eu1
Posnetka iz najnovejše produkcije SSG
KROMA
nega junaka postalo sinonim za hinavca, ki za svoje skrite nepoštene cilje hlini plemenita čustva, zlasti religiozna. Vsekakor je bilo Molieru veliko do komedije, ki je od vsega začetka naletela na veliko nasprotovanje francoskih cerkvenih predstavnikov in na posledično cenzuro, čeprav je bila papeževemu odposlancu všeč. Zlasti pa je bila všeč kralju Ludviku XIV., ki je januarja 1969, štiri leti po uprizoritvi prve verzije, izdal dovoljenje za uprizoritev.
V postavitvi režiserja Sama M. Strelca je nekako čutiti vse ozadje nastajanja komedije, zlasti zaradi obilice skrajno raznolikih elementov, ki se pojavijo na odru, še preden se predstava začne: strežnika v livreji iz sedemnajstega stoletja s kratkimi nogavicami nemogočih barv, sugestija Ro-dinovega Misleca na dnu odra in na platnu za njim, na katerem se vrti še veliko predmetov, ki ne spadajo zraven, dalje divji rokovski ples nekaterih nastopajočih, strastno-nežni šanson, igralci v kostumih, ki se navezujejo na raznolike oblačilne kode, katerih značaj ne ustreza značajem igra-
nih likov, denimo lahkoverni naivnež Orgon v kostumu in z našminkano masko igralca iz sedemnajstega stoletja, njegova žena Elmira v elegantni večerni obleki, sin Damis kot pun-
kovski obritoglavec, hči Marjana in njen zaročenec Valer kot sodobna yuppieja, strežnica Dorina v kratkem krilcu seksi natakaric iz opolzkih va-rietejskih skečev, da o Orgonovem
svaku Kleantu našemljenem v zlatega amorčka sploh ne govorimo.
Marsikateri element se vrh vsega dobesedno bije s časovno močno zaznamovanim prevodom Otona Zupančiča v rimanih aleksandrincih. V nadaljevanju predstave množica neusklajenih elementov vendarle najde določeno harmonijo, marsikateremu igralcu uspe dati smisel kostumu, v katerega je oblečen, v nekaterih prizorih se ne razodeva samo zaplet komedije, temveč celosten značaj nastopajočih.
Še zlasti je bogato značajsko obarvan lik naslovnega junaka, ki ga igra Branko Šturbej: iz njegovega obraza in iz njegovih gibov kar žari Tartuffova pokvarjenost in lažnivost, kar poudarja tudi izredno dognan kostum. Vladimir Jurc, ki igra lahkovernega Orgona, v svoji vlogi nakazuje ne samo samozavestnega odličnja-ka, temveč hote tudi tradicijo igralstva v Molierovih časih. Maja Blagovič je elegantna gospa, ki ve, katero je njeno mesto v družbi. Primož Forte, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek so kot Damis, Marjana in Valer predstavniki današnje mladine; Lara Komar kot Dorina uspešno združuje značajske poteze pametne strežnice Molierovih komedij in sodobnega dekleta; Luka Cimprič igra Orgo-novega preudarnega svaka Kleanta; Miranda Caharija je tipična stroga starejša gospa; Vojko Belšak v kratki vlogi policijske uradnice, ki na koncu aretira Tartuffa, kar ponazarja celotno policijsko oblast.
Skratka, v predstavi, v kateri preveč raznoliki elementi na začetku begajo gledalca, nekateri od marsikdaj nasprotujočih si simbolnih znakov na koncu vendarle dobijo svoj smisel kot, denimo, široki, v križ postavljeni progi iz drobnih belih kroglic: jasnost njunih obrisov se ves čas razblinja, ko igralci stopajo po njih, čeprav jih strežnika stalno obnavljata, ko pa v Orgonu razpade sistem lažnih vrednot, ki jih je ustvaril Tartuffe, progi postaneta brezobličen kup. Predstavo vizualno dopolnjuje nazorni video, ki na platnu v ozadju nadomešča kulise in včasih ponavlja dogajanje pred njim. (bov)
gledališče verdi - Kljub hudim finančnim in upravnim težavam tržaške operne hiše
V torek premiera opere Anna Bolena
Tragično Donizettijevo opero režira Graham Vick, v naslovni vlogi nastopa Mariella Devia - V Trstu bo na sporedu do 28. januarja
V italijanski operi 19. stoletja najdemo zelo veliko število zgodb, ki opisujejo (največkrat nesrečne) usode zgodovinskih osebnosti: zakaj prevladujejo tuji liki, je vprašanje, ki najde odgovor v izredno strogi cenzuri tiste dobe; najmanjšemu namigu, ki bi lahko kakorkoli prizadel, če ne ravno žalil ali zasenčil vladajoče osebnosti, se je bilo treba brezpogojno izogniti, zato so operni skladatelji - od Rossinija preko Bel-linija in Verdija - raje segali po tuji literaturi.
Gaetano Donizetti ni bil izjema in se je spretno rešil problemov, ki so nekaterim kolegom hudo otežili delo (najbolj znan primer je Verdijev Ri-goletto, čigar naslov in libretto sta naletela na vsakovrstne prepovedi). V izredno hitrem delovnem tempu si skladatelj ni mogel privoščiti zastojev, saj je v razmeroma kratki življenjski dobi spisal preko sedemdeset oper in si zato prislužil vzdevek Dozzinetti, češ, prenagljeno snovanje pomeni rutinsko in ceneno produkcijo. Kvaliteta ogromnega opusa je res nihajoča, toda vsaj pet ali šest oper, tako tragičnih kot komičnih, sodi v sam umetniški vrh 19.stoletja.
V hlastavem iskanju zgodb, ki bi lahko postale uspešnice, je skladatelj kar štirikrat segel v zgodovino angleške dinastije Tudor: najšibkejši člen Tudorske četverice je nedvomno Il castello di Kenilworth, blesti pa trojica angleških kraljic, ki jo sestavljajo Roberto Devereux, Maria Stuarda in Anna Bolena. Nobena morda ne dosega absolutne dovršenosti, s katero je škotska Lucia Di Lammermoor postala nesmrtna
V nosilni vlogi bo nastopila Mariella Devia
ARHIV VERDI
umetnina, v vsaki pa najdemo vsaj nekaj vrhunskih potez, ki upraviču-jejo obstanek teh oper v repertoarju.
Tudi Anna Bolena je nastala v naglici: slab mesec je Donizetti potreboval, da je uglasbil libretto zvestega in tankočutnega sodelavca Fe-liceja Romanija ter izpolnil naročilo milanskega gledališča Carcano, kjer je opera doživela premiero 26. decembra 1830. Uspeh je bil navdušujoč, saj je skladatelj znal zelo pre-
pričljivo naslikati nasilni lik Henrika VIII., čigar ljubezenske muhe so ugonobile vrsto nedolžnih žena, objestni kralj pa postane v igri stranska osebnost, kajti komponistovo pero je našlo najlepši navdih v nežno tragičnih dimenzijah ženske duše. Dueti med Anno in njeno prijateljico, žal tudi tekmico Giovanno, so med najlepšimi trenutki opere, ki doseže višek v lirski zasanjanosti na smrt obsojene Anne.
Po dolgih desetletjih zasenčenja je v petdesetih letih minulega stoletja lepote opere ponovno razkrila Maria Callas; njej je sledila vrsta so-pranistk, ki so razumele lekcijo enkratne interpretke: ne gre le za kolo-raturno petje, za iskanje zunanjega blišča v najvišjih notah, temveč za izredno ekspresivno oblikovanje čustev, ki jih je Donizetti uglasbil z nadvse srečno roko.
Tržaško gledališče Verdi pretresajo hude težave finančnega in upravnega značaja: že nekaj mesecev je operna hiša pod komisarsko upravo in se trudi, da bi izpeljala program, ki je bil začrtan za leto 2012. Sredstva so vedno bolj omejena, tako orkester kot zbor številčno zreducirana, kaj-
ti sedanji položaj ne dovoljuje sklepanja pogodb za določen čas, ki bi krile fiziološke potrebe. Optimizem je nujno potreben, zato gledališče upa na čim večjo podporo mesta in institucij, ki bi lahko zagotovile preživetje preko dvesto let stare ustanove.
Anna Bolena bo odprla operno sezono 2012 v torek, 17. januarja, ob 20.30 s postavitvijo, ki je nastala v koprodukciji z Areno iz Verone. Scene in kostume je narisal Paul Brown, režiser je slavni Graham Vick, luči bo upravljal Nino Napolitano, dirigiral bo kanadski mojster Boris Brott, v naslovni vlogi pa bo na premieri in v nekaterih ponovitvah pela veteranka, sicer pa še vedno žlahtna belkantistka Mariella Devia, njena dvojnica bo Cinzia Forte. Henrik VIII bo Luiz-Ottavio Faria, Gio-vanna di Seymour izmenično Laura Polverelli in Rossana Rinaldi, Percy-ja bosta pela tenorista Celso Albelo in Deniz Leone, pevsko zasedbo dopolnjujejo Elena Traversi, Federico Benetti in Max Rene Cosotti. Tržaški zbor pripravlja Paolo Vero.
Anna Bolena bo na tržaškem odru do 28. januarja.
Katja Kralj
•Jtl'SvFOKUSU.
„ i. r,n\/inarka
Zaupajte nam.
Potrdite naročnino za leto 2012.
Naročnina ostaja nespremenjena: 215,00 evrov, kar pomeni, da vas bo vsak izvod časopisa stal le 0,70 evra! Če še niste naročeni, naročite se čimprej.
Dostava na dom Primorskega dnevnika je za vse naročnike brezplačna! Brezplačno boste tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki pa bodo prejeli knjigo "Spomini na leto 1945" darilo Zadruge Primorski dnevnik.
Znižano naročnino za leto 2012 se lahko plača do 31.1.2012: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo:
>	na pošti na račun j>t. 11943347
>	Pri naslednjih bančnih zavodih:
Banca Antonveneta Trst, ag. 8	št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670
Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici	št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860
Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst	št. računa: IT80 0 05484 02200 004570422289
Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst	št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197
Zadružna banka Doberdob in Sovodnje	št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102
Zadružna kraška banka	št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730
na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu
XPrimorski
"	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji
Nedelja, 15. januarja 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.26

PLIMOVANJE
Danes: ob 2.51 najvišje 39 cm, ob 9.48 najnižje -17 cm, ob 15.07
najvišje -5 cm, ob 20.23 najnižje -17. Jutri: ob 3.47 najvišje 39 cm, ob 11.29 najnižje -27 cm, ob 18.16 najvišje -2 cm, ob 21.55 najnižje -7.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin / Na Žlebeh . . .100	Piancavallo............40
Vogel..................75	Forni di Sopra.........50
Kranjska Gora.........45	Zoncolan..............50
Krvavec................75	Trbiž...................60
Cerkno................45	Osojščica..............50
Rogla..................50	Mokrine..............100
Mariborsko Pohorje . .45	Podklošter............35
Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 50
_
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
<Po vsej deželi bo jasno ali pretežno jasno in precej mrzlo; po Jutri bo povečini jasno, le na Primorskem bo občasno več alpskih dolinah bodo najnižje temperature tudi pod -10; oblačnosti. ob obali bo pihala zmerna burja.
pismo iz pariza - Bogata postavitev muzeja Branly
Razstava o starodavnih, a zelo trdoživih stereotipih
PARIZ - Nekoč je veljajo prepričanje, da je Evropa center vsega - razvoja, znanja, civilizacije - in da so vse ostalo le divjaki. Ko so Evropejci potovali in spoznavali druge kontinente, so si prisvojili zemljo in podjarmili ljudstva. Nekaj teh eksotičnih »primerov« so prinesli domov kot zanimivost oziroma za zabavo v cirkusih, teatrih, kabaretih itn. Od 16. vse do 20.stoletja je bilo razstavljanje »eksotičnih ljudi« čisto normalna praksa; od leta 1800 do leta 1958 - zadnja tovrstna postavitev je potekala v Belgiji - naj bi si tovrstne predstave ogledala milijarda obiskovalcev.
To je bil tako razširjen fenomen, da je veliko prispeval k ustvarjanju odnosa do drugega in drugačnega. Muzej Branly je organiziral razstavo, da bi vsaj delno popravil to zlo in tudi stereotipe, ki so še danes živi. Postavitev je bogata, predstavlja na stotine objektov in številne projekcije filmov, predvsem pa je sad de-
setletnega raziskovanja in mednarodnega sodelovanja; zajelo je največje muzeje, kot so Prado, Musée des Arts Décoratifs de Paris, British Library, Victoria & Albert Museum, National Portrait Gallery, Muséum d'Histoire Naturelle itn. Mednarodno sodelovanje je dalo projektu širok razgled na to, kar so poimenovali »človeški zoološki vrt«.
V 15. stol. se je Evropa podala na daljša potovanja in odkrivanja ter tako prišla v stik z oddaljenimi kulturami. Takrat je bilo premikanje težavno in vsako ljudstvo je živelo veliko bolj izolirano kot danes: ljudje so se razlikovali po kulturi, običajih in tudi po fizičnem izgledu. Nekateri so bili tako drugačni, da so se Evropejci odločili, da ne gre za ljudi, vsaj ne »ljudi z dušo«. Po principu evolucijske teorije so jih postavili na nižjo stopnjo razvoja in jim tako odvzeli pravice: zasužnjili so jih, ubijali, nekatere »primere« pa so kot zanimivost prinesli v Evropo. V 19. stol. se je tako razvil nov žanr, etnični spektakel, kjer so razstavljali »divjake« kot zveri ali pošasti. Te predstave so bile izredno priljubljene in kaj kmalu so se preselile v večje teatre; od leta 1870 vse do druge svetovne vojne so se nekateri specializirali v etničnih spektaklih: Crystal Palace v Londonu, Folies Bergere v Parizu, Panoptikum de Castan v Berlinu itn. Med najbolj
znanimi predstavami je bila gotovo Divji Zahod Buffalo Billa, ki je globoko vplivala na konstrukcijo mita prerijskih indijancev. Te predstave so sploh ustvarile podobo divjaka, ki je nato ostal v imaginariju ljudi; »primitivci« so igrali sami sebe, kot so si jih belci predstavljali. Rojevali so se sterotipi. Še danes nekateri postavljajo druga ljudstva pod nižjo razvojno stopnjo, če že ne v rasnem smislu, pa vsaj glede razvoja.
Razvoj ne pomeni le tehnologije, znanost pa je že zdavnaj dokazala, da rase ne obstajajo; fizične karakteristike človeka so vezane na okolje in se lahko spremenijo v teku ene same generacije. Gre za prilagajanje, ki je človeku pomagalo, da se je tako razvil in razširil. Nekoč so te razlike presenečale, danes so vsakdanje. Človeškega zoološkega vrta in drugih stereotipov bi moralo biti že zdavnaj konec.
Jana Radovič
italija - Davčne kontrole
Po Cortini še Rim
Agenti Finančne straže v civilu kontrolirali izdajanje računov
RIM - Po Cortini je bil včeraj na vrsti Rim. 250 agentov Finančne straže je včeraj nenapovedano »okupiralo« središče italijanske prestolnice in nekatere zaledne predele. Patrulje finančnih stražnikov v civilu so kontrolirale izdajanje davčnih potrdil in računov v trgovinah in gostinskih lokalih zgodovinskega središča Rima, rimskega lida Ostia, območja Marconi-Colombo in Conciliazione-Cola di Renzo. Kot so sporočili z davčne uprave, se bodo kontrole v prihodnjih tednih nadaljevale v drugih predelih prestolnice in njene pokrajine.
Kot je včeraj poročala agencija Ansa, so finančni stražniki med včerajšnjo kontrolo zasegli 480.000 ponarejenih ur in očal, ki so jih odkrili v nekem nezakonitem skladišču, ki so ga upravljali italijanski državljani.
Na severu Kosova izbruhnili spopadi med kosovsko policijo in množico protestnikov
KOSOVSKA MITROVICA - Blizu mejnega prehoda Merdare na meji med Kosovom in Srbijo so včeraj izbruhnili spopadi med kosovskimi policisti in več sto protestniki, ki so nameravali postaviti blokade na mejnem prehodu. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec in gumijevke, demonstranti pa so na policiste metali kamenje. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je bilo v spopadih ranjenih več ljudi, med njimi osem policistov. Policija je prijela več ljudi, med njimi tudi vodjo Samoopredelitve Kurtija.
Kosovsko proalbansko nacionalistično gibanje Samoopredelitev je napovedalo, da bo postavilo blokade na prehodih Merdare in Bela Zemlja, da bi preprečilo uvoz srbskega blaga, ker vlada v Prištini ni uresničila sklepov parlamenta o uvedbi političnih, gospodarskih in trgovinskih ukrepov proti Srbiji na podlagi recipročnosti. Tak sklep je decembra lani sprejel kosovski parlament na predlog tega opozicijskega gibanja.
V samomorilskem napadu v Iraku več kot 50 mrtvih
BASRA - V samomorilskem napadu proti skupini šiitskih romarjev v bližini Basre v Iraku je bilo včeraj ubitih najmanj 52 ljudi. Najmanj 90 ljudi je bilo ranjenih, med žrtvami pa so tudi ženske in otroci. Do napada je prišlo okrog 7. ure po srednjeevropskem času približno pet kilometrov iz Basre. Samomorilski napadalec, opremljen s pasom z eksplozivnim sredstvom, je romarjem, ki so bili na poti v sveto mesto Karbalo, delil hrano, nato pa se je razstrelil, čeprav ga je policija rotila, naj tega ne stori. Preživeli romarji so po dogodku odšli v romarsko središče, posvečeno imamu Aliju kakih deset kilometrov zunaj Basre.
Po navedbah iraških policistov se je medtem v bližini Mosula zgodil še en napad, v katerem so bili ubiti trije policisti. Tudi v tem primeru so bili tarča napada šiitski romarji, namenjeni v tamkajšnje romarsko središče.
Na Radiu BBC premiera še neslišanega Brahmsa
LONDON - Na tretjem programu Radia BBC bo svetovno premiero doživelo nedavno odkrito klavirsko delo, ki ga je pred več kot 160 leti napisal skladatelj Johannes Brahms. Skladbo, dolgo komaj dve minuti, je odkril britanski dirigent Christopher Hogwood ob pregledovanju rokopisov v ZDA. Kot sklepajo poznavalci, je Brahms skladbo z naslovom Albumblatt napisal leta 1853, ko je bil star 20 let. Predvajali jo bodo 21. januarja, zakulisje posnetka pa bo nato v video obliki dostopno na spletni strani Radia 3.