Št. 5. V Gorici, dne 29. januarja 1892. Tečaj IV. y V »Nova Soča" izhaja vaak petek o poldne in veljd s prilogo ..Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1'10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri npravništvu. »Gospodarski List izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. O V i Oznanila in „poslanice“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 2 * n n n n » ^ 11 11 11 M ^ M t k Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. J Kdo hujska? m. Odvetnik dr. Vinci je slikal v svojem znanem zagovoru proti našemu uredniku »Novo Sočo" kot kaliteljico prijaznosti in miru med obema narodoma v goriškem mestu. Na to svojo iznajdbo dobil je odgovor, da če so razmere med Slovenci in peščico goriških Furlanov in renegatov postale tako napete, kakoršne so danes, nimamo se zahvaliti kakemu slovenskemu časopisu, pač pa v največji meri »Corrieru" in pokojni »F r e c c i." Mi Slovenci nimamo nikakega uzroka, da bi obžalovali sedanje razmere, še manj pa, da v Gorici še vedno izhaja židovski »Corriere di Gorizia", ki se živi in redi edino le v nestrpnem sovraštvu do vsega, kar je slovansko. Ako je to prav goriškim Lahom, ki od tega nimajo druzega nego Škodo, ali naj bomo nevoljni mi, ko ta list izvrstno deluje in ruje, psuje in obrekuje le nam v dobiček? Goriški Labi sami priznavajo to resnico. Mnogi so prepričani, da »Corrierove" večne hujskanje proti Slovencem škodujejo edino le laškemu prebivalstvu goriškega mesta, Slovencem pa da so v vsestransko korist. Še več pa je takih, ki s „Corrierom vred točijo bridke solzice po tistih prekrasnih »zlatih časih“, ko ni bilo sedanje napetosti med obema tu živečima narodoma. Zadnje vrste gospoda pa sama sebe bije po zobeh, ker ne pomisli, da v »tistih zlatih časih" ni bilo v Gorici ni „Corriera“ ni »Frecce" in da so se še le s tema listoma utihotapile v naše mesto one prežalostue razmere, ki so začele Slovencem odpirati oči ter opozarjati jih na zlobne in nepoštene namene neke goriške svojati, ki se je bila preobjela slovenskega k r u h a, prena-pila slovenske vode in prenasrkala svežega slovenskega zraku. V onih časih, ko goriška Židinja in tiskar Paternolli nista še osrečila Goričanov s »Corrierom", vladale so med Slovenci in Italijani res prijazniše razmere. V naši Čitalnici so bili cel6 taki udje, ki se danes štejejo k očitnim našim nasprotnikom, a pri naših veselicah so v pevskih zborih sodelovali možjč, ki dandanes kar gorijo v sovraštvu do nas. Takrat so bili res „ z 1 a t i časi" za goriške Lahe — ne pa za nas Slovence. Takrat smo Slovenci v Gorici narodno dremali, životarili; na tisoče naših rojakov se ni niti zavedalo svoje narodnosti. S »C o r r i e r o m“ pa je začela v Gorici za nas Slovence nova doba; ž njim je začela doba ostre narodne borbe, ki je slovenski živelj obudila iz poprejšnje zaspanosti ter vspodbujala ga k delu, požrtoval-l) osti in vstrajuosti. »C o r r i e r e“ je napravil nepremostljiv prepad med Slovenci m jednim delom laških ali polaščenih Goričanov, kajti ogrel jih je za take ideje in nakane, ki napovedujejo večno sovraštvo in borbo slovanskemu življu. — To nalogo je »Corriere" izborno vršil! Čitateljem našim je znano, kako ta list ni zumujal nikake prilike, ko je bilo mogoče hujskati in zabavljati proti Slovencem v obče, proti onim v Gorici pa še s posebno slastjo in gorečnostjo. Ni številke, v kateri bi se ne nahajalo žaljenje naših narodnih čustev. Ker pa domišljija židovske urednice in njenih pomagačev vendarle ne rodi dosti takih surovih napadov, sramotenj in krvavih žaljenj, da bi se mogli polniti „Corrierovi“ lačni predali z enakim berilom, priskočiti morajo P°w°č „Corrierovi“ bratci Indipendente, tittadino, Mattino, Piccolo, Istria, Giovine Pensiero, Dalmata in kar jih je še njemu enako rudeče barve. Pa tudi iz graške škrbe tetke »lagesposte«, jz dunajske velike Židinje »Neue ir. Presse", iz celovških „Freie Stimmen m iz drug^iu židovskih listev skrbno pobira še tako drzno laž ali še tako smešen napad na Slovence ter hiti podati jih še gorke svojim zvestim čitateljem, češ, taki so ti »barbarski" Slovenci. __ p>a se zastava podpornega društva ni blagoslovila že leta 1884., to je v velikem delu zasluga » Corrierova “ , ki je nečuve-no hujskal proti društvu iu proti našemu narodu v obče. Pa tudi pred blagoslovlje-njem 1. 1889. in še dolgo po njem bruhal je svoj strup proti nam Slovencem in proti pravičnim našim narodnim težnjam. Ne bomo dalje opisovali neskončnih rovarstvev in hujskarij tega lista proti našemu dobremu narodu, saj so našim čitateljem predobro znane. Da je v takem poslu dosegla njegova pokojna hčerka »Freccia" vrhunec nesramnosti, ni nam treba še posebej omenjati. In kaj je koristil „Corriere“ laškim meščanom goriškega mesta? Spravil jih je v očitno nasprotje z onim narodom, katerega bi morali na rokah nositi, ako si hočejo zagotoviti obstanek v tem mestu. »Corriere'' je s svojimi hujskarijami in sramotenji zbudil med našim narodom tako odločen odpor, kije močnejši od nasprotnih spletk in ki škoduje celo takim Goričanom, kateri nam morebiti niso nasprotni. Ta š k o d a je pa še le komaj začela laškim Goričanom dokazovati, kam jih je pripravila »Corriero-va“ politika. Kaj še le bo za pav desetletij, ko bo ves slovenski narod na Goriškem združen kot jeden mož proti peščici »Corriero-vih“ kričačev? — Trgovina in obrtuija v laških rokah je začela vidno propadati, slovenski trgovci in obrtniki pa rastejo kakor gobe po dežju. Še te dni je bil postavljen na cesto prvi trgovec z manufakturnim in drobnim blagom v Raštelju edino zato, ker se je bil proslavil v nestrpnosti do Slovencev, ki so mu pa po zasluženju obrnili hrbet. Spoznanje je prišlo prepozno; niti darovi za slovenske božičnice mu niso mogli pridobiti zaupanja in pomoči od Slovencev. Slovenci v Gorici pa v vsakem oziru lepo napredujemo. Pred desetimi leti bi nihče niti ne sanjal, da slovenski živelj v goriškem mestu v tako kratkem času oživi k novemu, veselejšemu življenju. K temu so nam mnogo pripomogle hujskanje od strani »Corriera“ in njegovih par pomagačev. Le tako naprej in kmalu napoči doba, ko bodo laški Goričani preklinjali židovsko glasilo iu obžalovali, da so se dali slepiti in za nos voditi krivonosi ženski iu peščici njenih oboževalcev. )) (( Ta članek je prav za prav le nadaljevanje poprejšnjega. Dali pa smo mu poseben naslov, ker ž njim zavrnemo zlobne hujska-rije imenovanega lista proti ubogim našim beneškim Slovencem, na katere se je goriška Židinja spravila v zadnjem času s posebno ognjevitostjo in „patrijotično“ skrbnostjo. »Corriere" je že premnogokrat izjavil »preliberalno" načelo, da narod, ki je posedel zemljo kakega drugega naroda (?), nima pravice do obstanka na njej (? !).Slovenci iu Hrvatje na Primorskem, v Dalmaciji in na Beneškem so prišli na „i talij ansko zemljo", zatč na tej nimajo pravice do svoje slovanske narodnosti, marveč se morajo poitalijančiti. Kako smešne so take izjave, nam ni treba še posebej poudarjati! Ako so te zemlje spadale nekdaj k rimskemu cesarstvu, ne sledi še iz tega, da je tu živel tudi latinski narod, kateri bi se bil moral pozneje po sili umakniti Slovanom. In ako bi se bili Rimljani tudi resnično naselili v teh deželah, s koliko večjo pravico bi bili to storili nego nekaj stoletij pozneje Slovenci in Hrvatje ? Zdaj smo pa tu, v teh deželah živimo že 1300 let, in tu hočemo tudi nadalje ohraniti zemljo, jezik, šege in navade naših slovanskih očetov! „Corriere“ in sploh vsi lalioni in ir-redentovci, ki po večini le od slovanskih žuljev žive v teh deželah, so si pa postavili načelo, da vse imenovane pokrajine se morajo zopet privesti materi Italiji v naročje. Zatč vidijo kot svojo najsvetejšo dolžnost v tem, da pospešujejo polaščevanje svojih slovanskih sosedov. Kako bi „Corriere“ in njegova družba radi poitalijančili Gorico iu okolico in potem dalje slovensko deželo naokoli, o tem smo že mnogokrat govorili in še porečemo kako, ko se nam podd primerna prilika. Čitateljem našim ni neznana pa tudi velika skrb te goriške gospode za polaščenje naših slovenskih bratov na Beneškem, katere je kruta usoda ločila od nas tje za belo-rdeče-zeleue mejnike kraljevine italijanske. Nesrečni so ti naši beneški bratje! Malo jih je, le kakih 35.000 duš, da bi se mogli braniti potujčevalnim naporom italijanske vlade. V uradih in šolah gospoduje edino le italijanščina, o slovenščini pa tamkaj ni ne duha ne sluha. Dd, žalostnejše usode v narodnem oziru je nima noben narod na svetu, kakoršna preganja naše beneške brate v oni kraljevini, ki je po dolgih in ljutih borbah nastala edino le na podlagi narodnega načela, ki je prešinjalo vsa italijanska srca. Ko so Italijani dosegli tako svojo ljubljeno Italijo (ki pa ni še cela, kakor pravijo naši irredentovci), niso hoteli spoznati, da v italijanskih mejah živi še kak drug narod, ki tudi ima pravico do obstanka. Ne, kar živi in diha v mejah mlade kraljevine, misliti in govoriti mora italijanski! To je „laški liberalizem ! “ Kakor je „Corrieru“ sploh vse visoko v čislih, kar se godi v laških krogih na oni strani Idrije in Raše, tako si je jako skrbno vzel k srcu tudi gori omenjeno »liberalno" načelo o čistem italijaustvu mlade kraljevine. Politična Italija mora biti narodno enotna in edina! In za to načelo se „Corriere“ bori skrbneje nego katerikoli list v Italiji sami! Kot poseben predmet svojemu opazovanju in nadzorovanju si je izbral beneške Slovence, ki se mu vse prepočasi polaščujejo. Gospoda pri » Corrieru “ se nadeja, da za beneškimi Slovenci bi prišli na vrsto mi na Goriškem, zato se že nestrpno huduje, da v Italiji še vedno žive Slovenci, ter daje ta-mošnji vladi dobre svete, kako bi se jih najlože in najhitreje iznebila. V svoji številki 22. decembra pr. leta je nasvetovala kaj radikalno pomoč, naj vlada onih 35.000 Slovencev kar preseli in raztrosi po vsej Italiji, pa bo mir s Slovani v blaženem kraljestvu. Ko je odvetnik dr. Karol Podrecca izdal svojo knjigo »Slavia italiana" in ko je pozneje še večkrat pisal o Slovencih na Beneškem, bil je »Corriere" na čelu tistih časopisov, ki so srdito napadali imenovanega pisatelja. Koliko surovostij je o takih prilikah spuščal na beneške Slovence, ne moremo niti omenjati, ker zašli bi predaleč. Največjo jezo »Corrierovo" uzročuje pa naša »Družba sv. Mohorja", ki ima tudi na Beneškem nekaj udov. Že nekaj let se vsako leto zaganja zaradi tega v to našo družbo in v beneške Slovence, ki so toliko predrzni, da se naročajo na slovenske knjige, dasi imajo to veliko srečo — katero jim »Oor-riere" zavida ! — da žive v Italiji. In vsako leto je opozarjal italijanske merodajne kroge, naj vendar pazijo na to »slovansko agitacijo med Slovenci na Beneškem". Nedolžne knjige Družbe sv. Mohorja so dale torej »Corrieru" povod, da kliče italijansko vlado na pomoč proti njim! In to dela isti »Corriere", ki ve prav dobro, da leto za letom dobivamo sem čez mejo iz Italije na tisoče takih knjig in drugih tiskovin, ki so polne irredentovskih nesram-nostij, polne sramotenj naših patrijotičnih čustev, polne veleizdajskih načrtov in naklepov. Neštevilno enakih knjig, brošur, časopisov itd. so avstrijske oblasti že prepovedale, — seveda, ko so jih imeli v rokah že vsi oni, katerim so bile namenje ! Kdaj je »Corriere" zinil le eno besedo proti takim irredentovskim knjigam in časopisom iz Italije ? Nikoli ! — Ko pa nasprotno gre iz Avstrije v Italijo nekaj pobožnih in drugih nedolžnih knjig družbe sv. Mohorja, pa upije in roti laško vlado, naj za božjo voljo pazi na nevarnega volka v podobi Mohorjeve družbe. — Ali si moremo misliti večjo nesramnost in bolj zaslepljeno sovraštvo do slovenskega naroda? In tak list izhaja tu v Gorici, piše in urejuje ga židovska žena, tiska ga Paternolli in je ob enem— uradno glasilo!!! Majzlobnejše se je pa ta list zakadil v beneške Slovence letos. Naši čitatelji se morda še spominjajo dopisa v „Novi Soči" pred Božičem o razširjenju družbe sv.Mohorja na Beneškem. Takoj je gospodi pri »Corrieru" zavrela kri in začela je zvoniti, da se je razlegalo po celi Italiji, o nevarnosti, ki preti kraljestvu od »slovanskega gibanja med beneškimi Slovenci, ki se trosi med nje izza meje avstrijske". — Da bi bil šum toliko večji, pisal je neki goriški irredeutovec v graško »Tagespost" dopis »iz Vidma", V dunajsko »Neue fr. Presse" pa „s Tr- biža". Dopisa sta si podobna kakor jajcu jajce; celi stavki so enaki v obeh dopisih; vrhu tega se oba dopisa naslanjata na omenjeni dopis v » Novi Soči “. Kje v V i d m u ali na T r e b i ž u se nahajajo taki bralci našega lista, ki so ob enem toliki sovražniki Slovencev na Beneškem?! Skratka: dopisa sta bila skovana v Gorici, ne pa v Vidmu in na Trebižu, ter z namenom, da jih objavi tudi »Corriere", da tako laške vladne kroge prej pridobi za svoje hujskarije, češ, če celo veliki nemški časopisi v Gradcu iu na Dunaju tako pišejo,, mora že biti kaj resnice na tem. S takimi spletkami je »Corriere" vzbudil v Italiji celo časnikarsko vojsko proti beneškim Slovencem. Ko sta pa dva časopisa nastopila koc zagovornika beneških Slovencev, češ, da družba sv. Mohorja je čisto nedolžna bratovščina in da beneški Slovenci so dobri in zvesti podaniki svojega kralja, bilje zopet »Corriere" tisti nesramnež, ki je na avstrijskih tleh podlo pobijal take Slovencem bolj pravične izjave italijanskih časopisov. Od kod tolika skrb »Corrierova" za Italijo? Kaj njemu mari za notranje zadeve sosednje države?! In »Corriere" se je še ponašal s tem, .da je opozoril merodajne laške kroge na — slovanske sanjarije v Italiji! Res, zasluga je »Corrierova", da so te »nevarne sanjarije" prišle v razgovor celč v italijanski zbornici, kjer je začel znani žid in najhujši irredentovec Barzilai ropotati proti slovanskim in panslavističnim agitacijam, ki se iz zavezuice Avstrije širijo tudi med Slovence na Beneškem. To je že grozno, kaj vse je ta mož izbruhal proti Slovanom iu tudi proti Avstriji, ki je ognjišče takim agitacijam. Tega iz Trsta zaradi irredentizma izgnanega žida je prav odločno zavrnil poslanec onih krajev grof Luigi P u p p i, ki je židu povedal, kar mu je tikalo, ter svečano zatrdil, da beneški Slovenci so zvesti podaniki Italije. — In čujte, zopet se je oglasil »Corriere", ki je spustil na dan celo filipiko proti grofu P u p p i -ju, razkladajoč mu »patrijotizem slovanskih narodov" tako nesramno, drzovito in za vse Slovane žaljivo, od konca do kraja pa 1 a ž n j i v o, da nimamo dosti besedij, s katerimi bi ga mogli po vrednosti okrcati. Naposled prepričuje še grofa Puppija — torej avstrijski list poslanca italijanske zbornice! — da vendarle ima »Družba sv. M." svoje ude med beneškimi Slovenci, kjer bi jih ne smela imeti, da duhovniki ščuvajo in naudušujejo ben. Slovence le za mater Slavijo, ki je njih edina domovina, da je v Dreki že plapolala slovanska trobojnica itd. itd. itd., česar Italija gotovo ne sme hladnokrvno gledati, marveč mora o pravem času odvrniti zlo, ki ji preti, itd. Kolika skrb! In tak list izhaja v avstrijski Gorici! Tak list vzdržujejo po večini tisti, ki za svoje življenje neobhodno potrebujejo slovenskih novcev, tak list torej posredno vzdržujemo prav za prav mi Slovenci sami, ker podpiramo nam nasprotne trgovce, obrtnike, odvetnike, zdravnike, zemljemerce itd. v Gorici. Ali ni naša sveta dolžnost, da se skrbno ogibamo dati le en krajcar zaslužka po nepotrebnem našim nasprotnikom? Slovenci, vzdramimo se vsi do zadnjega in zarotimo se, da kdor v Gorici je naš narodni nasprotnik, nima dobiti novčiča iz naših rok! — Rodoljubi na deželi lahko izvedč, kdo v Gorici so »Corrierovi" najboljši pristaši, pred katerimi naj potem svarijo svoje prijatelje in znance ter ostalo ljudstvo. To je edino, pa mogočno orožje, s katerim se rešimo takč strastnih nasprotnikov, kakoršni se zbirajo okoli židovske urednice Pater-nollijevega lista. S O V Gorici, 12. januarja. (Spletke proti „Novi Sočiu.) — Gospod urednik! Hude borbe ste imeli proti koncu leta 1891. s svojimi nasprotniki. Prav ste pisali o svojem času, da nekateri gospodje v Gorici (in med njimi se odlikujeta o vsaki priliki dva) ne morejo še mirno spati na dosedanjih lovorikah in da bi radi zopet začeli oni grdi domači prepir, o katerem vsi želimo, da bi ga za vselej preživeli. Strast in zavist jima ne d& menda miru ne po noči ne po dnevu, da vedno in vedno kujeta nove načrte, po katerih bi dala odduška izbruhom preple-menitega svojega src&. Posebno pa jima hudo de — tudi njiju zdravju škoduje! — da nimata lista, ki bi jima bil vselej na razpolago, kedar bi hotela dati svoji jezi tudi očiten izraz ter od časa do časa ponagajati — večjega pomena itak nimajo njiju spletke! — narodno delujočim možem na Goriškem, v prvi vrsti seveda svojemu duhovnemu tovarišu dr. Gregorčiču. Moža pa sta previdna, ona razumeta svoj »plemeniti" posel, to moramo priznati. L. 1889. sta upregla dr. M. v uredniški jarem, nadejaje se, da jima bo on pomagal do zaželjenega cilja. Pa vsi ti možje skupaj so v kratkem času korenito pogoreli! — Ker z dr. M. ne grč, izumela sta ta dva gospoda nov načrt, kateri so odobrili tudi drugi njiju soborilci v Gorici. Misel ni bila slaba, kajti gospodje niso nameravali nič manj in nič več nego da bi „N. S.“ bila — cerkveno prepovedana, toiej na indeksu. Vse je bilo že pripravljeno in v veseli družbi zatrdil je neki hudomušnež celd, daje ,,veliki katolik* v tretjem nadstropju skoval že nekak pastirski list proti »Novi Soči", kateri bi skušal podtakniti po ovinkih v — podpis cerkveni oblasti, Tako daleč sega strast in zaslepljenost pa ponižna pokorščina (!) »n usterkato-likov“ v Gorici! V Gorici izhaja časopis, ki pri vsaki priliki kaže svoje židovsko-li-beralne barve, a še nihče se ni zganil proti njemu na enak način, kakor se je z veliko gorečnostjo pcčenjalo proti »N. S.“, katerej tudi najveljavnejši cerkveni dostojanstveniki dajejo »pričalo, da nikjer ne greši — vsaj ne z namenom! — proti katoliški veri ali splošni nravnosti. Toda oni časopis je — italijanski, „N. S.“ pa je slovenska, to je razloček!! Da bi pripravila ugodno polje takej prepovedi »N. S." in torej pot novemu listu po svojem srcu in ukusu, znala sta pridobiti dr. M., da je proti koncu leta 1891. začel še siloviteje mahali po »N. S.“, razburjati duhove navzdol ter nplivati in prepričavati navzgor. Vemo prav natančno, kako je končala vsa ta komedija, a povemo naj le na kratko, da so gospodje korenito — pogoreli. Zaradi tega je bila tiste dni grozna jeza med njimi. Joj, kak6 so zabavljali — prav robato ! — med štirimi stenami! Neki mlad kapelan je rohnel proti svojemu vladiki: „Kaj, če še za to ni, potem naj pa gre, mi ga ne potrebujemo !“ — Da, radi verujemo, gospoda, da ga Vi ne potrebujete, ker 011 je s svojo pravičnostjo in razumnostjo Vam in Vašim neplemenitim namenom napotn! Hvala bodi Bogu, da je temu takd, kajti če bi Vi imeli besedo, ne vemo. kaj bi nastalo. — Toda oni, »katerega Vi ne potrebuj e t e“, zn& dobro soditi naše razmere in vidi tudi v Vaša srca — zat6 s svojo merodajno in modro besedo preprečuje zl6, ki bi lahko nastalo po Vaši strastni zaslepljenosti. Bog ga ohrani!! To so razlogi, da so gospodje nastopili novo leto brez novega lista. Ali se jim letos pomiri stara strast, bomo videli. Dostavek, dnč 21. jan. — Gospod urednik ! Ako objavite moj dopis, kakor ste nekako obljubili, blagovolite sprejeti še naslednji dostavek: Ko je znanej gospodi v starem letu izpodletel premodri načrt, o katerem govori prvi del tega dopisa, iztuhtali so v novem letu še modrejši, hoteči po ovinku in posredno doseči svoj namen. Cujte! Ona gospoda dobro ve, da ima med duhovščino v obče jako malo prijateljev. Do duhovščine v obče se torej ne more obrniti, ako potrebuje podpore v svojih »plemenitih11 naporih, kajti takim potom ne more računiti na ugoden uspeh. Pač pa se je nadejala doseči več uspeha pri — preč. gg. dekanih. Skoraj gotova je pa bila srečnega izida, ko se ji je posrečilo pridobiti za svoj načrt uplivnega gospoda .... (ne zamerite, da med mnogim črtanjem iz Vašega povsem resničnega dopisa tudi imenu onega preč. gospoda nismo prizanesli. Ni potrebno! Uredn.) In kak je bil ta načrt ? Evo : Vsi preč. gg. dekani naj kot „Spitzen der Be-liorde" pošljejo do prejasnega vladike nekako spomenico, v kateri izjavijo svojo veliko skrb za »sveto vero“ med slovenskim narodom na Goriškem. Da bi se to zlo preprečilo, treba je dobrega, v katoliškem duhu pisanega časnika. Da bi pa to podjetje iinelo božji blagoslov, naj bi se prejasni vladika izrekel kot pokrovitelj kakemu časopisu, skrbel naj bi za urednika, ki bi bil seveda v vsem njemu odgovoren, itd. itd. Kak6 krasen načrt, ali ne ? Gospoda so bili gotovi, da taka bogoljubna želja in skrb mora biti uslišana. »Nova Soča“ bi dobila s tem seveda smrten udarec (P) iz ž njo vred vsi tisti, ki so uzročili sedanji preobrat na Goriškem ! Prav rad bi povedal na polna usta, kaj so gospodje dosegli s svojim zahrbtnim spletkarstvom. Toda zadel bi jih preveč v živo. Le toliko naj rečem, da manj kot v starem letu s prvim načrtom. Res, čuditi se moramo vstrajni predrznosti in strastni zaslepljenosti one gospode v Gorici, ki še zdaj ne neha kovati splet-karij proti poštenim sedanjim razmeram na Goriškem. Ko so jej pošla že vsa druga sredstva, dovoljena in nedovoljena, poštena in nepoštena, hoče se skriti za varnimi plečami premilostljivega vladike, njega neposredno zaplesti v politično borbo ter postaviti ga na čelo peščici mož v Gorici in bližni okolici, ki bijejo zaslepljen boj proti „N. Soči“ in celemu slovenskemu narodu na Goriškem. Kje so gospodje zgubili pamet ?! — Bogu in modrosti našega prejasnega vladike bodi hvala, da so se vse take premišljeno nastavljene spletke razbile v prazen nič. Vsak pameten človek pritrdi, da v naših domačih prepirih mora oseba Njegove Preuzvišenosti ostati nad strankami, kajti On je višji dušni pastir vsem prebivalcem te škofije. Da bi pa očitno nastopil proti „N. S." in možem, ki so za njo, v to je še najmanj uzroka. Ako bi imelo priti do kaj podobnega, zgoditi bi se moralo v laškem, ne pa v slovenskem taborju. Dostavek uredništva. — Ne zamerite, da smo Vaš dopis mnogo skrajšali in ublažili. Imejmo potrpljenje tudi z nasprotniki! Tudi z dežele smo prejeli nekaj pojasnil in poročil o takih spletkah proti našemu listu. Izvedeli smo popolnoma natančno, kateri preč. gg. dekani niso podpisali spomenice. Vemo pa tudi, kake konference so se vršile v ta namen pri onem uplivnem gospodu, ki je o volitvah obečaval dobre službe tistim, ki bodo glasovali in delovali proti „Slogi-nemu“ kandidatu. Vemo tudi prav natančno, kateri gospodje so se udeleževali onih konferenc ; med njimi je bil le eden posveten musterkatolik. Toda o vsem tem za zdaj niti besede, ker upamo, da gornji dopis, če tudi skrajšan, zadoščuje. Bukovo pri Cerknem, 18. januarja. (Naša šola in krajni šolski svet.) — Skrb za prihodnost naše mladine mi narekuje ta dopi-sič, kateri naj slavno uredništvo blagovoli sprejeti v svoje predale. Pred leti volil se je tudi za našo občino krajni šolski svet. Izvoljeni možaki so ponosno nastopili svojo novo službo, mi pa smo radovedno gledali, kdaj nam pridobe vsaj enorazredno ljudsko šolo, katere živo pogrešamo. Pri nas je namreč dvakrat po štirideset in še več otrok, ki bi morali v šolo hoditi, a vkljub temu je 10. t. m. minulo že drugo leto, kar je šola zapi ta. Tedaj že celi dve leti tava naša mladina popolnoma brez šolskega pouka! Kaj bo iz nje?! Čuditi se moramo, da uiti eden naših mož v krajnem šolskem svetu se ni oglasil zaradi naše zaprte šole. Ali je krajni šolski svet tukaj edino le zaradi tega, da možem, ki sede v okrajnem šolskem svetu, pri volitvah ne nasprotuje ? Pač, naš krajni šolski svet je dal eu-krat vendarle glas od sebe, da mu je naša šola „pri srcu.“ — Naš preč. g. župnik, gotovo tudi 011 vse dobro pričakujoč od krajnega šol. sveta, povabi može skupaj, da ukrenejo kako in kaj je storiti zaradi šole. In kaj se je sklenilo? Cujte! Ud krajnega š. sveta je ponudil za učitelja svojega sina Jakoba, češ, za bukovsko šolo bo že dober. Joj, to bi bil učitelj, ki ne zna šteti od sto nazaj! Take nazore ima naš krajni š. svet o ljudski šoli! Drugi ud je napravil v svojem kozolcu kegljišče, kjer se *.bira po leti mladina obojega spola iz štirih vasij, po zimi pa požira lepe izglede v zadulilih sobah neredko zbrane družbe kvartačev. Kaj bo z našo mladino, ako pojde tako naprej? Prosimo višje šolske oblasti, naj se nas vendar spomnijo, da bo enkrat konec sedanjim žalostnim šolskim razm eram. Politični razgled Notranje dežele. Državni zbor. — Po sprejetju trgovinskih pogodb prišle so v poslanski zbornici v razpravo resolucije, ki so bile stavljenje tekom razprave o pogodbah. Prva resolucija poživlja vlado, naj oskrbi statistiko tovornega p ometa na vseh avstrijskih železnicah, da se bo vedelo, kako velik je promet v domačih deželah in pa oni s tujino. Druga resolucija zahteva, naj se vlada pogodi z zaveznimi državami, da se osnuje načrt splošne trgovinske statistike. Talca pregledna statistika bi bila jako koristna za trgovce in izdelovalce, pa tudi za države, ki bi mogle v prihodnje z večjo gotovostjo sklepati trgovinske pogodbe. Obe resoluciji sta bile brez ugovora sprejete. — Tretja resolucija je pa še večje važnosti-, zahteva namreč, naj vlada na v?.e možne načine pomaga onim obrtnim strokam, ki bi kakorkoli trpele vsled novih pogodb, posebno pa z znižanjem železničnih tovornih vozarin in izravnih davkov. Kar se tiče domačega platnarstva, naj vlada pospešuje pridelovanje lami, naj zniža carino na sodo, kalcinovo vodo in klor, ki sc rabijo v tej obrti, slednjič naj daje s pomnoženimi vojaškimi zahtevami tudi platnarjem več dela. Ta resolucija je bila sprejeta po daljši razpravi, v kateri so razni poslanci izražali vladi še svoje posebne želje. — Pri tej priliki oglasil se je tudi slovenski polanec Viljem Pfeifer in izjavil, da je določba o vinski carini za vinorodne kraje nevarnejša nego celo trtna uš. Državni zbor prikimal je dogovorom diplomatov, kar spominja na cesarja Kaligulo, ki je imenoval svoje konje za senatorje, ker jim ni bilo treba drugega delati nego kimati. 'Trgo- vinske pogodbe so posledica političnih zvez. Zavezniki so primorani množiti vojne svoje sile in ker Italija teh bremen več nositi ne more, morala jih je prevzeti Avstrija — kupiti mora italijansko vino. Ali ni dovolj, da mora Avstrija preživeti leto za letom 100.000 podanikov italijanskih, kateri pridejo k nam kot zidarji itd. ter neso zaslužek iz dežele P Ali ni dovolj, da ribarijo italijanski, ribiči ob obali dalmatinski in idrski na škodo domačinov? In zahvala za te naše žrtve je — irredentizem. Pfeiferjev govor naredil je na zbornico velik utis. Dne 25. t. m. je zbornica razpravljala o draginjskili dokladah nižjim državnim uradnikom in slugam. Sprejela se je resolucija, ki vladi naroča-, naj potrebno ukrene, da se jim gmotno stanje olajša, in naj ustavnim potom zahteva potrebni kredit. Sprejeta je bila tudi resolucija, naj bi vlada imenovala vsaj tretjino sodnikov svetovalcem, pustivši jih na dosedanjih mestih, konceptnim praktikantom in av-skultantom pa naj dd adjutum 500 oziroma 600 gld. na leto od dneva prisege naprej. Ustavljena pravda. —- Citateljem našim je gotovo še vedno v živem spominu velikanski polom na dunajski borsi, kateri je uzročilo kratko poročilo v „ Wiener Tagblattu“ o avdijenci viteza Jaivorskega pri cesarju. V poslanski zbornici je bilo podanih iculi tega več interpelacij, ki so zahtevale, naj se ostro postopa proti uzročiteljem onega poloma na borsi. Proti imenovanemu listu je državno pravdništvo napelo kazensko preiskavo, katero je pa te dni nenadoma — ustavilo. List je torej zmagal! Zunanje države. Nemčija. — V pruske m dež el-n e m zbor u je prišel v razpravo načrt novega šolskega zakona, ki je v verskem oziru mnogo boljši nego sedaj veljavni zakon avstrijski. Pruski šolslci načrt določuje vse ono, kar so zahtevali avstrijski škofje. Liberalci se mu zaradi tega protivijo. Državni kancelar Gapri-vi je krepko zagovarjal ta načrt, rekoč, da so med njegovimi nasprotniki le tiste stranke, ki žele brezverske šole. Pruska vlada pa želi narediti mir o deželi ter odstraniti zadnje ovire blagodejnega Sporazumljenja med prebivalci raznih veroizpovedanj. Ko bi bil dostavil „i n n ar o d n o st iju, pa bi bil njegov zagovor tak, da bi mu prav od srca tudi mi zaklicali : Dobro l dobro ! Cesarjev brat princ H e n r i k je nevarno zbolel za hripo. V M o n a k o v u je umrla 26. t. m. za hripo in unetjem pljuč nadoojoodinja Maks. — Tudi mati Njenega Veličanstva naše cesarice nadeojvodinja Ludovika je zbolela za hripo in umrla. Torej židost za žalostjo v presvetli hiši habsburški! — B a v a r s ki k r a Ij O to je nevarno zbolel. Smrt je skoro neizogibna. Sicer je kralj duševno že zdavno bolan, tako da ima regenta v osebi princa Luitpolda, tasta naše princese Gizele. Rusija. — Hripa tudi na Ruskem zahteva mnogo odličnih žrtev. Dne 25. t. m. je umrl veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ujec carja Aleksandra, llojen je bil I. 1827. v Petrogradu. (Jršlca kraljica je njegova hči. Ruski car je poslal našemu cesarju o priliki smrti nadvojvode Karola Salvatorja jako sočutno in presrčno pismo. Tako poroča »Corresp. Russe.“ — General Gur ko, znan iz zadnje rusko-turške vojske, zdaj guverner v Varšavi, je bil zadnje tedne predmet mnogoterim časnikarskim pisarijam. Raznesla se je bila namreč vest, da bo moral odstopiti, ker je z nekim neresničnim poročilom zgubil carjevo milost. Zdaj se je pa pokazalo, da vse to nič res ni in da general Gurko ostane na svojem mestu. V obče se misli, da bo Gurko vrhovni poveljnik ruske vojske, ako bi nastala vojna z Nemčijo. Balkanske države. — Med srbsko in bolgarsko vlado nastala je neka napetost, ker se zadnja jezi, da prva dajepreveč potuhe bolgarskim ubežnikom, ki se čutijo v Srbiji povsem na varnem, da od tamkaj kujejo raznovrstne zarote in spletke proti bolgarski vladi. — Sr e d ec in Pl o v d i v, g lavni mesti severne in južne Bolgarije, sta od 21. t. m. zvezani tudi s telefonom. Ta črta meri 160 kilometrov. — R u m u n s k i k r alj je bil zadnje tedne na potovanju po Evropi. Dni 24. t. m. se je pa vrnil Čez Dunaj domov v Bukarešt. — V sr b s k i S k up š č i n i je lila podana vladi jako ostra interpelacija, kak6 se je mogla odločiti k nesrečnemu koraku, da se je kraljeva mati Natalija s silo pregnala iz Srbije. — „ V i d e l ov poročada,da je ruski poslanik Pers iani na nalog iz Petrograda napravil poskus o pomirjenju vladarstva s kraljico Natalijo. — Porta bo v kratkem imenovala turškega generalnega konzula v Dubrovniku; to mesto je bilo že nekoliko let prazno. — Bolgar s k i mogotec Stambu-lov se je obstrelil v stegno. Na sprehodu je potegnil iz žepa samokres, ki ga je nadlegoval, a pri oni priči se je izprožil in obstrelil mu stegno. Rana ni nevarna. Domače in razne novice •J1 Ivan Železnikar, urednik »Slovenskega Naroda11, umrl je v torek 26. t. m. ob 91/« zjutraj za rakom v grlu v deželni bolnici v Ljubljani. Sijajen pogreb, katerega so se udeležila razna ljubljanska društva, vršil se je učeraj ob 4. popoldne. — Zapustil je udovo in petero otrok. Porojen je bil dne 28. dec. 1839. v Stiski vasi pri Cerkljah na Gorenjskem* Gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1. 1859.; na Dunaju se je učil pravoslovju, katerega pa ni dokončal. Služboval je pozneje pri notarju Rateju v Slov. Bistrici, od koder je prišel 1. 1881. kot urednik „Slov. Naroda" v Ljubljano. Bil je pri tem listu že 1. 1871. v Mariboru, a je to opravilo popustil iu se vrnil k notarju Rateju. Predno je postal sam urednik je mnogo pisal v razne slovenske liste, kakor v »Novice11, »Slov. Gospodar", v Einspielerjev „Slove-nec“, ter pokazal že takrat svojo izurjenost in spretnost v težavni nalogi slovenskega časnikarja. Končamo ta kratki životopisek z zadnjo »Edinostjo", ki je vskliknila: „Uverjeni smo, da kraj groba nadarjenega slovenskega časnikarja utihnejo politične strasti ter da tudi politični nasprotniki pokojnikovi ne odrečejo svojega sočutja žalujoči rodbini! Bog podeli mir in pokoj duši pokojnikovi!" Osebne vesli. — Gospod Albert grof C o r o n i 11 i - Cronberg, sin našega glavarja in c. kr. avskultant v Gorici, napravil je te dni s prav dobrini uspehom svoj sodnijski izpit v nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Pozna pa precej dobro tudi ruski jezik. — V petek ob 6. uri zjutraj je umrl v Gorici živeči upokojeni duhovnik č. g. Štrukelj Gregor. Svečan pogreb se je vršil v nedeijo ob 1 V2 popoldne. Udeležila se ga je mestna duhovščina, bogoslovci in mnogo drugega občinstva. Zapustil je jako lepo imetje v gotovini. Glavni dedič je baje pokojnikov nečak v Lijaku za Gajševico. Mir njegovi duši! — Finančni tajnik gosp. P. Jelušid imenovan je finančnim svetovalcem pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. »Edinost", ki pozna gospoda svetovalca, je jako zadovoljna s tem imenovanjem, Prav je, da tudi v finančno ravnateljstvo pridejo naši možjč na odlična mesta! — V Št. Petru je umrla 24. t. m. tašča gospoda deželnega glavarja visoko-rodna gospa Sofija Amalija grofica Christal-nigg, rojena baronica Bors in Borsod. Imela je 84 let. Jako slovesen pogreb, katerega se je udeležilo mnogo plemenite in druge gospode iz Gorice, vršil se je v torek ob 4Va popoldne. Naj v miru počiva! — V Velikih Žabljah pri Ajdovščini je umrl učitelj tauiošnje šole gosp. Franc Vilhar. Rojen je bil 1. 1852 v Studeneni na Kranjskem; učiteljeval je od 1. 1876., kot stalno nameščen učitelj pa od 1. 188a. Naj v miru počiva. Slovenska šola v Gorici na stroške mestne občine ni več daleč, kakor se nadejamo iz raznih ugodnih znamenj. Gospoda v mestni hiši je bila vrgla sicer prošnjo slovenskih starišev pod klop, toda zanimati so se začeli za njo 111 e r o d a j 11 i v i s ok i krogi ter spravili to uprašanje v pravi tek. Čujemo, da so bili slovenski stariši na višji ukaz klicani na municipij, da so odgovorili na nekatera uprašanja ter svojeročno podpisali ali podkrižali svoje izpovedi. Stariši so se z malimi izjemami jako dobro vedli (najslabše nekateri — razumniki, ki se svoje sence boje!), tako da je zahteva slovenskih starišev tudi uradno potrjena. — Nekateri mestni očetje so imeli baje že nekaj posvetovanj, kako bi zapretili ustanovitev slovenske šole. Trdno smo prepričani, da bo njih trud zastonj. Celo mestni pisarji so morali našteti nad 3200 Slovencev v Gorici, a tem tičejo gotovo tudi slovenske ljudske šole. Zastonj ves trud, gospoda, maii potrudite se v to, da s prihodnjim šolskim letom že dobimo potrebne šole, ker to bi mnogo koristilo prijaznemu občevanju med obema narodnostima v goriškem mestu. Ako nam napoveste boj, tudi prav; a vedite, da v takem slučaju bi se utegnil boj razviti v vašo škodo do skrajnosti! Pustne zabave v slovenskih društvenih v Gorici začele so jako dobro, ker zanimanje za nje je veliko v vseh naših krogih. »Goriškega Sokola" nedeljska zabava je bila )a,ko živahna, udeležba prav obilna. Mladina se je jako lepo in dostojuo zabavala pred očmi pazljivega odbora in starišev. Pri veselicah »Goriškega Sokola" uče se zlasti nižji krogi našega meščanstva dostojnemu, lepemu vedenju in pošte 11 e-111 u razveseljevanju. S tem se zlasti naša mladina odvrača od tistih plesov in zabav v mestu, kjer se nič lepegane vidi in ne sliši, kjer je razbrzdana mladina povsem brez nadzorstva in pametnega vodstva. — Zato mora vsak zaveden Slovenec delovati ».a to, da se bo slovenska mladina udeleževala le zabav v naših društvih, ki so jim pristopna, druge plese iu zabave v mestu pa da bi popolnoma opustila. Potem se nam ne bo bati za dušni in telesni ter narodni blagor našega življa v Gorici. ,Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" priredi svojim udom v drugi polovici prihodnjega meseca »Besedo11 z jako zabavnim in poučnim sporedom. Predstavljala se bo tudi igra „Svoji k svojim! „Goriška čitalnica“ bo imela 2. februarja svoj prvi navadni ples. Zato tudi našim damam ni treba kdo v6 kako skrbeti za toaleto ali opravo l „C»rriere“ je dobil od nekega svojega prijatelja italijanski dopis kurata Mihaela P a u i i n i-ja v Kredu pri Kobaridu z dne 22. avgusta 1826., s katerim je naznanil okrajni gosposki v Tolminu, ila se tamkaj ni moglo ničesa nabrati za pogo-relce v mestu Jasto. Tudi uradni pečat nosil je italijanski napis »Cappellania curazia-le di Čreda.“ — Na to je „Corriere“ dostavil: Sreča za Paulinija, da je umrl o pravem času, kajti dandanes bi doživel mar-sikako preganjanje, ako bi se drznil odposlati podoben dopis brez „pipic in kljuk,“ t. j. če bi pisal v italijanskem jeziku. — Naposled je sklenil svoje modrovanje: »V tistili časih so se duhovniki posvečevali veri in cerkvi, danes pa.................bolje da molčimo in napravimo točko.“ Mi tudi menimo, da je za „Corriera“ najbolje, ako bi molčal o takih rečeh. Seveda, to bi bilo po volji goriškim Židom in lahonom, ako bi se povrnili zopet oni „zla-ti časi“ 1. 1826., ko smo Slovenci še narodno spali. Toda po dolgem spanju smo se pa zbudili, zato ne trpimo več one teme, v kateri so se celo v Kredu pisali uradni dopisi v italijanščini, ne oziraje se na to, kaj poreče tistih par lahončkov v Gorici. Drobne uoviee. — H r i p o imajo večinoma že po celi deželi. Tudi z Bolškega nam dohajajo glasovi o nji. Hujša je v Furlaniji nego v hribih, hujša v okolici nego v Goiici. V mestu je nimamo posebno veliko, tudi huda ni. Starim in bolehnim osebam pa je nevarna tudi tukaj. — V Dimci se je po noči med 23. in 24. t. m. ustrelil 22 letni železniški uradnik Lieberer. Povod samomoru je bil najbrže ta, ker ga je vodstvo južne železnice odpustilo iz službe zaradi poneverjenja nekaterih novcev. — V dvorani društva »Casino di Cura“ bo 2. februarja ob 8. zvečer koncert glaso-vitih dam g.čne Josipine Scaramelli, ki bo svirala na goslih in gospe Ide Denk de Doroszlai, ki bo svirala na glasovirju. Obe ste že proslavljeni umetnici._ Spored je jako zanimiv in izbran. Vstopnina 80 kr., za sedež prve vrste gld. 1.20. Politično društvo „Zavednost“ v Podmel-cu bo imelo v nedeljo 31. t. m. ob 2Va popoldne svoj glavni občni zbor v hiši Luke Breliha. K obilni udeležitvi uljudno vabi — odbor. Podružnica družbe sv. C. in M. v Komnu bo imela na Svečnico 2. februarja ob 3. popoldne izredni občni zbor v občinski pi-sarnici. K obilni udeležbi vabi vse ude — o d b o r. — Podgorski pevski zbor je v nedeljo jako lepo popeval v Št. Andrežu pri g. županu. Lepo narodno petje je zbralo okoli njih mnogo hvaležnih poslušalcev, ki so vrle podgorske fante po vrednosti pohvalili. Tudi v Sl. Andrežu se snuje pevski zbor. Dobro! Le naprej! — V St. Andrežu je v torek zgorel triletni otrok, ki je drugi dan za opeklinami umrl. Dekla, ki ga je varovala, je šla po vodo, med tem pa se je otroku užgala obleka. Dekla je od strahu utekla, da baje še danes ne vedo za njo. — Ženska podružnica sv. C. iti M. v Gorici bo imela V nedeljo teden 7. t. m. ob 3. popoldne svoj redni letni občni zbor v prostorih tukajšnje Čitalnice po navadnem dnevuem redu. Častite gg. družbenice so uljudno vabljene, da se udeleže tega zborovanja v obilnem številu. — V Rihembergu se je vendarle vršila volitev novega župana. Izvoljen je bil gospod Anton Pečenko, veleposestnik v Rihembergu. Naj bi se novemu gospodu županu posrečilo opravičiti zaupanje, ki se je stavilo vanj, ter pridobiti za se tudi sedanje nasprotnike! — Naša rojakinja, slovenska pisateljica gospa Pavlina Pajkova na Dunaju, rojena Doljakova iz Solkana, čitala je v »slovenskem klubu“ na Dunaju svojo razpravo »Aforizmi o ljubezni", s katero je zbudila splošno odobravanje in pohvalo med odlič nimi poslušalci. Gosp. dr. Simonič je pozneje napil tej naši duhoviti rojakinji, katero je stavil kot uzor vsem Slovenkam. Goričani smo ponosni na to rojakinjo našo! — Bralno društvo v Kozani bo imelo v nedeljo 31. t. m. od 5. pop. svoj predpustni ples v dvorani pl. Reje. Vstopnina za gospode i gld. Narodna enakopravnost začela se je pri nas na Primorskem v zadnjem času najbolje izvrševati v onih c. kr. uradih, v katerih je bila najmanj poznana: to so c. kr- d a v k a r s k i in finančni uradi. — Citateljem našim je znana okrožnica finančnega ravnateljstva v Trstu do vseh podrejenih uradov z dnč 2. nov. 1891. št. 2194, s katero je bilo zaukazano, da se morajo vse uloge reševati v tistem jeziku, v katerem so pisane, zapisniki pa da se morajo spisovati v jeziku, katere govori stranka. Prepričali smo se, da se ta nared-ba od onega časa tudi izpoluuje; izjeme se polagoma odpravijo. To je jako lep napredek v izvrševanju narodne enakopravnosti! Toda storil se je v tem oziru še korak dalje! Davkarije in finančni uradi so namreč dopisovali občinam po deželi večinoma v nemškem ali laškem jeziku, česar gori omenjena okrožnica ni zabranjevala. Visoko c. kr, finančno ministerstvo pa je na pritožbo občine Pazin v Istri zaukazalo z odlokom 30. dec. 1891. št. 45.837, d a c. k r. d a v k a r s k i uradi se morajo posluževati pri dopisovanju z občinami tistega jezika, k a t e r i j e v o b č i n i uradni jezik. Opozarjamo na ta odlok vse naše občine na deželi, da se bodo mogle nanj opirati, ako bi trebalo kak c. kr. davkarski urad nanj spomniti. To bo potrebno posebno v Korminu, Tržiču in v Ajdovšči-n i, kjer so davkarije povsem v laških rokah. — Slavna c. kr. glavna davkarija v Gorici se že ravna po tem odloku, kajti v slovenske občine piše le v slovenščini. Videli smo nekaj takih dopisov, ki so bili pisani v precej lepi in pravilni slovenščini. Sposobnih močij je torej dosti, le volje je treba od — zgoraj, pa gre. Le tako naprej! Enakopravnost pri sodiSčih. — Nadejati se je, da bo imel govor našega gospoda državnega poslanca dr. Gregorčiča o naših pravosodnih razmerah na Goriškem ugoden uspeh k boljšemu. Neitatera znamenja kažejo tak preobrat k boljšemu. Želeti bi bilo, ako bi tudi „k o n s e r-vativni“ pravosodni minister posntmal svojega 1 i b er a 1 n e g a finančnega tovariša ter izdal vsaj enake določbe, ki veljajo zdaj za c. kr. davkarske in finančne urade, kakor smo videli v predstoječem sestavku. Tudi pri sodiščih naj bi se torej uveljavilo načelo, da: 1. vse slovenske uloge morajo biti tudi v slovenščini obravnavane in rešene, — 2. s slovenski govorečimi strankami morajo se brez zahtevanja pisati tudi slovenski zapisniki, — 3. v slovenske kraje morajo se od sodišč pošiljati le slovenski dopisi. Vabilo na skupno naročbo bakrenega vitrijola. Za pomlad tekočega leta vabi kmetijsko društvo vse tiste kmetovalce, kateri se mislijo oglasiti za skupno naročbo bakrenega vitrijola (avstrijski pridelek 1. vrste) po naslednjih ugodnih pogojih: 1- Najvišja cena blaga, katero se izroči v Gorici v založnici brez vseh drugih stroškov v prvi polovici aprila meseca, kvintal 19 gl. 50 kr. 2. Za zavoje, to je papirnate ali platnene Žaklje, bo plačati, kolikor v istini stanejo. — Od izvirnih sodov, držečih 250 kilogramov ne bo plačati nič. 3. Naročiti treba najmanj 10 kilogramov. 4. Pri naročbi je plačati 5 gld. varščine od vsakega kvintala (50 kr. od vsakih 10 kilogramov). — Kupno ceno je poravnati pri izročitvi blaga. 5. Naročbe se sprejemajo v uradu kmetijskega društva do 15. marcija t. 1. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici dne 5 januarja 1882. Predsednik Coronini. Katoliško politično društvo v Podgori priredi v nedeljo teden 7. februarja veselico s petjem, deklamacijo in igro „Gluh mora biti“. Veselica obeta biti jako lepa, ker je prireditev v spretnih rokah! — V zadnji seji se je odbor tako-le sestavil: predsednik in blagajnik Anton Klančič, tajnik Vinko Vodopivec, podpredsednik A. Kocijančič, odborniki: Jos. Golob, Fr. Pavletič, Ant. Trpin, Jan. Hvala, Pet. Kumar in Štef. Makuc. Narodno društvo ob važni meji je izročeno s tem pravim rokam, ki lahka store za narod mnogo dobrega, ako bodo složne. Itralno društvo na Št. Viškigori priredi dne 2 februarja t. 1. v svojih prostorih (v hiši g. Jožefa Krivca - Poljak-a) veselico s sledečim sporedom: I. ,Pozdrav“, mož. zbor. Ig. Hladnik— 2. Govor. — 3. »Potoki tecite", meš. zbor. I. Laharnar. 4. „Ž upa n“, deklamacija. 5. „N a p r e j Slovan", mož. zbor. I. Laharnar. - 6. „Sveta n o č“, ženski čveterospev. — 7. Igra: »Bob iz Kranja". — 8. B r a m-b o v s k a“, mož. zbor. P. A. Hribar. — 9. S r e č k a n j e. — Začetek ob 6. uri zvečer. — Vstopnina 10 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi. — ODBOR. Iz Podgore nam je poslalo ravnateljstvo papirnice naslednji popravek: Ravnateljstvo ni nobenega delavca odpustilo iz službe. Kar se tiče pa onih dveh delavcev, ki sta bila v preiskovalnem zaporu, je reč taka-le: Žendarmerija ju je od dela odvedla v zapor. Ker sta ostala ondu čez tri tedne, sta s tem po postavi službo zgubila. Vkljub temu jima je ravnateljstvo obljubilo z ozirom na njiju potrebo, da ju zopet sprejme v delo, kakor hitro se po končanej pravdi skaže njiju nedolžnost. O vsem tem se je dalo na znanje okrajnemu glavarstvu. — Naposled ravnateljstvo zatrjuje, da v svojih opravilih ne daje nikakega povoda strankarski razdraženosti, ampak da gleda edino le na koristi papirnice. Opravičenim željam delavcev pa ustreza kolikor le mogoče in brez razločka narodnosti. Ta popravek in zatrdilo slavnega ravnateljstva sprejemamo z veseljem na znanje. Vendar bi želeli, ako bi isto nekoliko bolje pazilo na podrejene upravnike, ki prepogosto zlorabijo svojo moč v strankarske težnje in namene. Trst In Istra — „ Slovansko pevsko dvuštvo“ v Trstu, kateremu je na čelu učeni profesor dr. Karol Glaser, priredilo je v nedeljo 17. t. m. prvi letošnji koncert, ki se je izborno obnesel. Sodelovali sta tudi gospe Strasser - Čehovi in Glaser - Dabro\vska. Pevsko društvo „Velesila“ v Skednju priredi 31. t. m, s sodelovanjem tržaškega tamburaškega zbora koncert v dvorani gostilne Sancin - Vrbove. Spored jako obširen iz zanimiv. — Društvo » Hajdrih* na Proseku je imelo o nedeljo svojo prvo predpustuo veselico. „Edinost“ je priporočala tržaški mestni gospodi, naj se po možnosti udeležuje enakih veselic v okolici, kajti okoličanom je v posebno vspodbujo, ako vidijo, da se mestna gospoda za nje zanima. Res je! „Hrta taka Čitaonica“ v Kastvu je slavila v nedeljo 24. t. m. petindvajsetletnico svojega obstanka z lepo zabavo, ki se je izborno obnesla. Naj vrla Čitaonica čedalje krepkeje živi, cvete in raste! -- Hripa v Trstu precej hudo žanje. Od kar imajo tega nadležnega gosta, pomr6 za polovico več ljudij nego navadno. — Ni je skoro vasi v Istri, ki bi hripe ne imela. — V tržaški bolnišnici se je zdravilo lani 10.103 bolnikov; zdravih je šlo iž nje 8001, mrtvih pa so jih odnesli ali odpeljali 1112; ostaio jih je torej še notri 990. — Od vseh teh jih je bilo lepo število tudi iz naše dežele, med katerimi je bila gotovo večina takih, ki so se zdravili ondi na stroške naših občin, katere premogokrat tarejo prav bolniški stroški v Trtu! Koroško. — Celovški magistrat je zavrnil slovensko ulogo »Katoliško-politične-ga društva za Slovence na Koroškem1*, zahtevajoč, naj predloži tudi nemški prevod. To je storil vkljub temu, da je ministerstvo enkrat že določilo, da mora sprejemati slovenske uloge. Društvo se je pritožilo na deželno vlado z zahtevo, da mestni magistrat mora slovenske uloge sprejemati in jih v slovenščini tudi reševati. Ni dvoma, da društvo doseže svoj namen ter pridobi s tem slovenščini veljavo tudi v celovški mestni hiši. — Tudi pri nas v Gorici bo treba doseči, da se slovenske uloge ne bodo le sprejemale, kar se zdaj godi brez ugovora, marveč v slovenščini tudi reševale. — Za celovški „Miru nabral je gosp. Ivan Hribar med ljubljanskimi rodoljubi 207 gld. — Koroška kmetijska družba je povsem v nemških rokah; v njej vlada Slovencem naravnost sovražna sapa. Ko so koroški Slovenci prosili poljedelskega ministra Fal-kenhajna, naj bi posredoval pri kmetijski družbi, da bi se nastavil slovenski potovalni učitelj za kmetijstvo in ko je minister uprašal njen odbor, ali bi bil tak učitelj potreben, odgovorili so modri gospodje, da bi bil čisto nepotreben in da si ga slovenska stranka želi le iz „p o 1 i t i č n i h na-g ib o v.“/1’aki so koroški »li beralci!" V Žabnicah pod Sv. Višarijami so bili izvoljeni v občinsko starašinstvo sami slovenski možje. Žabnice so zadnja leta v narodnem oziru jako napredovale, ker ima tamkaj »Mir“ jako mnogo čitateljev. — Celovški pobalini so pobili okna v stanovanju g. Legata, vodje tiskarne družbe sv. Mohorja in vrlemu podpredsedniku ta-mošnjega političnega društva. V (Jelovcu so začeli torej posnemati istrske lahone! V Beljaku je neka mlada ženska skočila v Dravo, ker s« je bila nekaj sprla s svojim ljubimcem. Toda zadnji jo je rešil iz vode ter jo potem s pasom dobro pretepel. Skoro bi rekli, da je prav imel. — Novo železnico utegnejo dobiti od Podkloštra do Št. Mohorja. V kratkem jo bodo baje že merili. Naučno ministerstvo je doslej ugodno rešilo že več prošenj za slovenske šole. Oglašati so se začele za nje pa še vedno nove občine. Ako pojde tako naprej, dobijo vsi koroški Slovenci tudi čisto slovenske šole, če tudi le polagoma. Hrabro naprej! Poslanica*) Iz županije Sv. Lucija, 25. januarja.— Glede na opazko uredništva v zadnji poslanici : »ali so omenjene svote v preudarku za celo županijo ali pa za posamezne kata-stralne občine ?“ — moramo opomniti, da omenjene svote se nahajajo v preudarku posameznih občin in sicer za občino Slap 440 gl., Idrija 400 gl. in Lom 150 gl. Na Montu je dolga pa več. Zato smo uprašali v obč. pisar-nici dne 7. t. m. »ali seje drugo plačalo?" Ako smo prav dobro razumeli pisarja, rekel nam je, „da so bnkvice poslali v Gorico". (?) Nekateri so hoteli videti bukvice, zato so *) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne spiejema odgovornosti. uprašali, da bi se prepričali, ali je res kaj plačano. Žalibog, da temu ni bilo tako. Do 11. t. m. ni bilo še nič plačanega, čeprav se nam je zatrjevalo dne 7. t. m., da so se bukvice poslale v Gorico. Tako se godi pri nas. Tisti, ki so zunaj naše županije, ne vedo, koliko „gnjilobe“ je pri nas; sodijo le po lepih besedah in obljubah, ki se delajo, a nimajo pred očmi davkoplačevalcev. Ako bi dotični gospodje morali plačevati po 74% sanio občinske doklade, mislim, da bi vse drugače sodili. Računimo: 74% občinske doklade, za cestni odbor v delu iu denarju 50 %, za šolski zalog 50 %, za deželni zalog 20 %. Tedaj na vsak goldinar izravnega davka je še 1 gl. 94 kr. doklade. Kam pridemo, ako pojde tako naprej ? — Zato so pa vsi Občinarji odločno stopili na noge ter dne 16. t. m. podali pismen ugovor proti preudarkom in r a č u n o m. Vsi najboljši posestniki iz občin Slap, Idrija, Lom in Sv. Lucija so se podpisali. Samo pri Sv. Luciji se je podpisalo okoli 60 posestnikov. Najhujši in najdaljši ugovor je Slapljanov, ker ti so tudi najbolj tepeni. Podpisanih je 77 posestnikov. Pritožbe so tako podprte, da jim nihče ne more do živega. Sam minister z Dunaja če pride, nič ne opravi, kajti vse sloni na jasnih postavah. Neprijetno nam je, da se moramo oglašati v javnem listu, toda prisiljeni smo to storiti, ker preti nam velika škoda. Davkoplačevalec v imenu vseh drugih. RAZHOTEROSTI Drobiž. - V B e 1 g r * d u imajo davico ali difteritis, ki hudo davi otroke. Naučnemu ministru Nikoliču so umrli vsi štirje sinovi. Tužni stariši! — V T i r a s p o 1 j u ob izlivu Dujestra v Črno morje na Ruskem je do tal pogorela največja ruska papirnica . — V Parizu se poročita 70-letni ženin m 61-letna nevesta, ki sta se ženila že dobrih 30 let, pa uista dobila dovoljenja za ženitev. Zdaj se ima izpolnijo »vroče želje*. — Z Dunaja so raznesli po časnikih govorico, da se nadvojvodinja udova Štefanija poroči. To pa ni resnično, kakor trdijo mnogi veljavni listi. — Dr. Rieger, bivši voditelj češkega naroda, je nevarno zbolel. — Na Angleškem so baje iznašli način, po katerem se baje jako dobro ponareja slonova kost iz posnetega mleka. — V Parizu je nekdo kupil živo gos. Ko so jo doma zaklali iu prerezali želodec, našli so noter tri napoljoue skupaj zavite v krpici, katere je gos gotovo kje našla in požrla. Dobra kupčija! — V B e r o 1 i u u „našel“ je zet znanega dr. Kocha hripin bacil. Pokazalo pa se je, da so ta bacil poznali že pred 2 let6ma v London in v Pragi. Naj bi se posrečilo najti tudi sredstvo, ki bi te bacile morilo! Potresi ¥ Italiji so kaj gosti in velikokrat nevarni človeškemu življenju in imetju. Potresom so uzrok mnogoteri ognjeniki (Vezuv, Etna, Strora-boli iu drugi), ki ogenj in lavo (raztopljene rudnine) bruhajo iz sebe. Tudi 22. t. m. je bil v južni Italiji strašen potres, o katerem nam jo sporočil naš naročnik naslednje vrstice: Noč 22. t. m. je bila za nas v Albanu Laziale strašna. Ob 11. zvečer je nastal nakrat grozen potres, ki je trajal štiri minute. Mnogo hiš je posutih in veliko ljudij pobitih ali ranjenih. Hiša, kjer jaz stanujem, je čez tri kraje razpočila; streha se je vsa zrušila. V hribih so se udirali robovi ter z velikanskim hrumom drvili v doline; gozdi so s tem silno poškodovani. — Vse prebivalstvo je. kakor brez uma hitelo iz hiš na prosto; razlegal se je strašen jok in stok med obupanim ljudstvom. Na daleč okoli ni nobena človeška duša spala pod streho. Na gorah so se prikazovali grozni ognji; mislili smo, da bo sodnji dan' V bljižni vasi Cencauo so tri osebe zgubile besedo od strahu ; odvedli so jih že v bolnišnico. — S slovanskim pozdravom udani Anton V o p i v e c. Kako popravljalno plesnive sode? — Pri nas je zelč udomačena ta napaka, da izpraznjenih sodov ne osnažimo, dostikrat niti ne zabijamo, še manj pa da bi žvepljali. Taki sodi plesnijo. Ako tak sod le malo z vodo izmijemo in potem novo vino vanj ulijemo, dobi vino jako zopern okus po plesnobi, a ta okus se iz vina le teško odpravi. Tako vino seveda nima posebne vrednosti in cene. Plesnive sode snažimo tako: Sodu izbijemo dno in ga dobro odrgnemo iu umijemo z vodo, v kateri je raztopljene nekoliko žveplene kisline (hudičevega olja). Na 100 litrov vode je dosti tri čtrtine litra žveplene kisline, katera se počasi v vodo vliva. Ko smo tako sed znotraj iu zunaj oprali, potem mu dno vstavimo, ga nabijemo in dobro zažvepljamo. Živo - mrtev. — Iz Opave se poroča, da je v rudarski bolnici v Mislovicu neki rudar, ki že-štir mesece neprenehoma spi. Oči ima krčevito zaprte. Ako jih odpre, so navadne in le malo občutne za svetlobo. Trip je reden, po 93 udarcev v minuti, roki ima v pest skrčeni. Občutnost bolnika je jako majhna. Zbadanja z iglo ne čuti, elektrike istotako ne. Zavžije vedno speči mož dvakrat na dan po jeden liter mleka, ki mu ga vlijejo po cevi skozi odprta usta. — Pri nas pravijo takemu stanju »zamaknjenost". Co naji je bridka izguba preljubljene matere vtopila v neizmerno žalost, bili so nama v sladko tolažilo nebrojni dragoceni dokazi splošnega sožalja. Y dnu srca ginjena izrazujeva torej v svojem in svojih sorodnikov imenu iskreno hvaležnost vsem tistim, kateri so se o tej tužni priliki blagočutno spomnili drage rajnke in pa naše žalosti. V Št. Petru, dnč 27. januvarja 1892. §£L9IA in FRANC CORONINI Ball-Seidenstoffe von 55 kr. bis fl. 9.85 per Heter — (ca. 300 versch. Dessius u. Farben) — vers. roben- und stiickvveise porto- und zollfrei die Seiden-Fabrik G. HENNEBERG (k.u. k.Hof-lief.), ZORICH Muster umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto. 000006-00 Na Rakeku dovoljeni so 4 letni sejmi za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč : na 30. januvarja, 2. aprila, 30. junija in 10. septembra vsako leto. Prvi bode se vršil že 30. januarja t. 1. ŽUPANSTVO NA RAKEKU »UL Fotografični zavod H. POYE»-ja Glediščne ulice Steč. 11 v Gorici priporoča se za izvrševanje vsakovrstnih fotografij. Ima najnovejše stroje in more delati tudi po noči. Zaradi tega more posneti slike tudi v stanovanju častitih delodavcev. Tudi slabo vreme niuia upliva na lepoto slik. Zato se toplo priporoča sl. občinstvu, da bi se ga spominjalo pri večernih zabavah za izdelovanje fotografij. — Fotografi-čen zavod je odprt vsak čas po dnevi in po noči. Solidne agente išče v vseh krajih dober bankin zavod za prodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk proti ugodnim plačevalnim pogojem. Le x majhnim trudom zasluži se 100—300 gld. mesečno. — Ponudbe sprejema zastopnik J. Rotter, Budapest, Andrassy strasse 56. Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da, se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu naj trdo vratniši želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekarnici Cristofoletti ¥ Gorici) v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B- /tovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkdczg G. Piccoli, in Ljnd. Grečelna „pri Mariji pomagaj1*; v Postojni v lekarni Baccarcich, s Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglielmi, V Beljaku dr. Kuntpf. &4F~ I steklenica velja 30 kr. 'Bd NB. Vat ovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijaj/to oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeka le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da n ostanejo lahko hudi in nevarni nasledki. L Že več let pripoznano zdravilo za pomirjenje bolezni Pazite na 8lf«A3Ul«Z Kvvizdov CiohtfliHd Steklenica stana I gld. Dobi se pravi v vseh lekarnah Pazite na 3}fBA0)HBZ t 3k- Frann iok Kwin4a g u. k. iisterr. u. kBn. rumlin. Hoflieferant. § Kreisapotheker, Korneuburg C. Wien. k- D m n v Rcdtelju št. 7 v Gorici prodajalnica drobega in niiruberškega blaga na drobno m na debelo. Jedil in najcenejše knpovaiišče. Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalee na deželi, za krošnjarje in cunjarje. Naj večja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na naslov: Na sredi Melja št. 7. katero prireja pMllil . priporočata I. C. Majer v Ljubljani, Lnigi Marsoner Trient. „%uiu goldenen Reiehsapfel.“ LGKAKi\A NA DUNAJU !. Bezirli, Singerstrasse broj 15. KVifncfilnA UvAO’111PP nekdaj imenovane universalne krogljice, zaslužijo ta posivi lLlb lil ho IVI IJluv, lednji naslov po vsej pravici, kajti je v resnici mnogo bolezni pri kojih so te krogljice pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljice splošno razširjene, zapisujejo jih mnogi zdravniki in malo je družin, koje ne bi imele zaloge izbornega tega domačega sredstva. Jedna škatjica z 15 krogljicami stane 21. kr., jedcu zavitek šestih škatljic I gld. 5. kr., pri uefrankovani pošilljatvi po povzetju I gld 10 kr. Ako se denar naprej posije, ni treba plačati porto, in stane: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25. kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj kot jeden zavitek se nepošilja). Prosimo da se izrecno zahteva tt ]. Pserhoferjev« kričistitee krogljic« “ in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline prosto poštnine 65 kr. Trmnffimr emir l,roti kataru’ krčevitemu kali pOILL V bOK) siju itd. 1 steklenica 50 kr. Amer ikansko mazilo za trganje 1 posodica 1 gld 20 kr. Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, zJvljenska esenca ^f^Hjene. mn želodcu iu slabi prebavi stekleničica 22 kr. škatjica 50 kr. prosto 60 kr. Tanokiniuska pomada k!£,erh“- spešujo rast las, škatljica 2 gld. U niverzalni plašter ,e.“dA za rane /.tekliue itd., posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Univerzalna čistilna sol izvrstno domače sredstvo proti posledicam slabe prebave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo se se druge tu- in inozemske farmaceutične specijalitete, ki so bile po vsili avstrijskih časopisih oznanjene. Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopošiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povžetju. Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr. Eijakerski prašek, 1 na dan g«»towega zaslužka brez glavnice in ri-O I Q I n Čl I 0V O — I V-/ zike ponujamo vsakemu, kjer se hoče pacati s postav-„ . ,J „ . no dovoljenimi srečkami in državnimi papirji I - Ponudbe^pod nash/voir^^S^ecke ^ je 110^[jati. Annoncen-Espedition J. Danneberg I Wienv I.f MimpTgasse. f1 Na jul. razstavi v Gorici in Zapeli prva ii lajvišja offievanja 2000 Itupotiu promet«. Najboljši uspeh jamči Ph. Mayfarth & Comp. TnrSIčnl robkač na lesenem stojalu, ki se goni z rokami. Reporcznice, mlini za trojauo moko iu tlrozgalnice. Mlatilnice na roko in par, žitne čistilnice. Posebni mlini za nemoknate turšične otrobi za konje. Merkalnlea za krompir. Stiskalnica za olje. Stroj za parjenje plče. PII. MAATAHTH & COMP. tvornice za stroje DUNAJ, II. 1. Taborstrasse Ceniki brezplačno in Iranko. Solidni Zastopniki se Iščejo. Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeluje za Avst.ro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kiteippa edino le tovarna bralo v O Iz v Ilrcgencu ob Bodenskem jezeru. Velečftst,. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v pro-dajalnicah kupujemo iu uživamo.Tista je sad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca. Kneip-pova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce in je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov člz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo. V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Gult-niann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun Bratje G!a, tovarna za Knoipiiovo sladno kavo v Bregencu. Razstava v PARIZU Zlata svetinja Uspeh zagotovljen Poskusite, da se prepričate Tord-Tripe mori miši podgane in krte brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fosfora. Uporaba lahka Uspeh gotov. Cena : 50. kr. zavitek. §1 Zaloga za celo deželo * Goriško - Gradiščansko v drogeriji pri Ru-dečem križu. Via Municipio it. 5. VINSKI EKSTRAKT. To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep f no brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokropčcvalno eseneo za žganjine, ki daje pijačam prijeten in rezek okus in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. Raznn teh specijalitet imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornim esenčnih Npecijalit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.