PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559
7096 AA	60100200
OSREDNJA K'N J11 N. I CA S ..VILHARJA
TRG REVOLUCIJE 1 P,P * 132 66001 KOPER
tmevniK l
) 1
35723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 105 (14.196)
Trst, sobota, 9. maja 1992
Predsedstvo nekdanje Jugoslavije likvidiralo celoten vrh armade
Čistka v nekdanji JA
Med 38 generali, ki so jih upokojili, so v.d. obrambnega ministra Adžič, poveljnik vojske v BiH Kukanjac, ter Rašeta, Aksentijevič in drugi - Panič novi šef generalštaba
V Saboru s težavo odobriti manjšinski zakon
Vedno več beguncev
Število beguncev iz Bosne in Hercegovine narašča iz dneva v dan. O vprašanju beguncev, ki jih je v Sloveniji že skoraj 40.000 pišemo na 12. strani
LJUBLJANA Po skoraj enoličnem nekajdnevnem poročanju o stalnih kršitvah premirja v BiH, je bila včeraj v zvezi z dogajanji v tej republiki novica dneva vsekakor odstop generalov Blagoja Ad-žiča in Milutina Kukanj ca. Agencija Tanjug je namreč sporočila, da je predsedstvo nekdanje Jugoslavije, v skladu z ustavnimi določili nove ZRJ, na včerajšnji seji sprejelo odstop načelnika generalštaba oboroženih sil in vršilca dolžnosti zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Blagoja Adži-ča. Za novega načelnika generalštaba oboroženih sil Jugoslavije so imenovali dosedanjega vršilca dolžnosti generalpolkovnika Živo-to Paniča. Le-tega pa niso postavili tudi na mesto obrambnega ministra. Predsedstvo bivše Jugoslavije je dolžnosti razrešilo tudi poveljnika drugega armadnega območja generalpolkovnika Milutina Kukanjaca, ki je imel vsekakor eno ključnih vlog v razpleta-
nju krvave bosanskohercegovske vojne. Predsedstvo je skupaj upokojilo kar 38 generalov in admiralov, med njimi generale Avramo-viča, Aksentijeviča, Niko vica, Ra-šeto in Negovanoviča.
Kakšno je ozadje tega in kaj se pravzaprav dogaja v generalskem vrhu v Beogradu, je za zdaj težko presojati. Velja pa poudariti, da je do teh pomembnih kadrovskih sprememb prišlo ravno v času, ko se Jugoslovanska armada umika iz BiH. Kot poroča Tanjug se je JA dogovorila o izročitvi vojašnic, vojaškega sodišča in doma JNA v Sarajevu bosanskohercegovskim oblastem. Včeraj so se nadaljevala tudi pogajanja o odhodu JA z ozemlja BiH in o deblokadi sarajevskega. letališča.
Kljub takšnemu razpletu v BiH-še vedno ni miru, celo obratno, spopadi se še nadalje stopnjujejo.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
ZAGREB — Hrvaški sabor je včeraj po hitrem postopku odobril tako imenovani manjšinski zakon, ki daje Srbom avtonomijo na območjih, kjer so v večini. O tem zakonu je bila dan prej burna razprava, saj so številni poslanci zahtevali normalni zakonski postopek, da se prouči vse posledice tega normativa, s katerim naj bi se po njihovem Hrvaška odpovedovala suverenosti nad delom svojega ozemlja. Med predvčerajšnjim tajnim glasovanjem je celo prevladala teza o normalnem postopku, kljub temu da je bilo za hitri postopek poleg vlade tudi vodstvo večinske HDZ.
V noči na petek je torej HDZ postrojila svoje vrste, saj je bilo vsem jasno, da so bili prostostrelci prav iz njenih vrst, ker je tudi levi blok podprl tezo o hitrem postopku. Po vsemu sodeč se hadezejev-ski poslanci že upirajo Tudjmano-vi politiki, ker se z njo ne strinja baza, ki jih je izvolila.
Zaključeno mednarodno posvetovanje o slovenskem gospodarstvu
De Michelis prepričan v politično in gospodarsko trdnost Slovenije
BLED Zaključek mednarodnega gospodarskega zasedanja na Bledu je bil v znamenju prihoda in izjav italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa. Predsedujoči K. Schwab, ga je vprašal: »Tu je 65 velikih investicijskih družb, razpravljamo že 50 ur in skozi to razpravo se vleče rdeča nit; je mogoče, je varno, investirati v Slovenijo, se je že ločila od jugoslovanske krize?«
De Michelis ni niti za trenutek okleval, ko je odgovoril, da se je Slovenija dokončno ločila še predno je kriza sploh eksplodirala. Slovenija je najbližje Evropi, je po vseh svojih strukturah že dejanski član Evrope.
Toda nato je De Michelis prišel z zapletenim razlikovanjem, saj se je obrnil k hrvaškemu vladnemu podpredsedniku, katerega nikakor ni želel užaliti, nato naredil enačaj, neko povezavo, med Slovenijo, Hrvaško, BiH in Makedonijo in pa še povezavo na osi Barcelona - Trst - Budimpešta in končno povezavo med šestimi bivšimi jugoslovanskimi republikami in vsemi njenimi sosedi. Tu pa stvari že niso več tako preproste in je De Michelis zelo dolgo in podrobno govoril o celotnem kompleksu politične rešitve.
Predsednik slovenske vlade Drnovšek je poudaril popoln mir v Sloveniji in to od takrat, ko se je jugo-vojska umaknila, Slovenija pa je zelo zainteresirana za obnovitev gospodarskih stikov z vsemi republikami. Prisotna in govorila sta predsednik makedonskega parlamenta Andov in podpredsednik hrvaške vlade J. Pavelič, ni pa prišel povabljeni srbski zunanji minister.
De Michelis se je pozival na razsodnost, na nujnost političnih rešitev in nevarnost časa, ki beži. Direktna posledica krize je v Sloveniji padec narodnega dohodka za 35 - 40 odstotkov, drugod je mnogo hujši, toda neizračunljiv. Lahko računamo na ekonomsko ozdravitev vse Evrope tudi vzhodne, toda republike, ki bodo ostale izven tega procesa, bodo lahko iz padle iz njega za dolga razdobja. Končno bo prihodnje leto pričel delovati skupni evropski trg, ki bo spremenil vse odnose. Ves čas se je De Michelis skliceval na vse republike in zaključil, da lahko računajo samo s kartami političnih kompromisov in dani mogoče uporabiti sile. V tej zvezi je omenil
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporočilo
tovarniškega sveta ZTT
Tovarniški svet je v petek, 8. maja 1992 Prejel od direkcije ZTT sporočilo, da se ne bo držala predvidenega roka izplačila osebnih dohodkov za mesec april. Naknadni datum izplačila v pismu ni naveden. Ob takem nekorektnem ravnanju direkcije se delavci sprašujemo, kakšna bo nadaljnja usoda našega dnevnika, če se podjetje spušča v nove posle (glej načrt za novi vseslovenski dnevnik) in načrtuje ponovno popolno tehnološko posodobitev vseh oddelkov s predvidenimi milijardnimi stroški za nakup novih strojev, ko Pravi, da v tem trenutku nima niti likvidnosti Za izplačilo mesečne plače delavcem.
Zaradi tega razloga sklicujemo v ponedeljek, 11. maja 1992 sindikalno skupščino vseh Uslužbencev ZTT, kjer bo govor o naših nadaljnjih akcijah. V naprej se bralcem oproščamo in jih prosimo za razumevanje, če bo prišlo do morebitnih stavk v teku prihodnjih dni.
Vlada in velika večina delodajalcev posebnega dodatka ne bodo izplačati
Polemike zaradi draginjske doklade
RIM Z majsko plačo bi morali država in privatni delodajalci zaposlenim izplačati draginjsko doklado, ki naj bi v poprečju znašala 25.751 lir na vsakega zaposlenega. Toda tako vlada kot velika večina zasebnih delodajalcev doklade ne bodo izplačali, ker je zakon, na podlagi katerega so določali višino posebnega dodatka za naraščanje življenjskih stroškov, zapadel 31. decembra lani.
Odločitev, da draginjske doklade ne bo izplačala, je najprej sprejela vlada, temu pa so sledili v zasebnem sektorju. Za nekdanjega predsednika Confindus-trie Pininfarino je tak sklep vlade dokaz njene doslednosti in »spoštovanja dogovora med sindikati, vlado in zasebnimi delodajalci 10. decembra lani.« Pininfari-
na je še dejal, da bodo po njegovem mnenju le redki delodajalci z majsko plačo izplačali tudi draginj sko doklado, »vendar pa to ne bo vplivalo na našo strategijo, saj smo navajeni, da smo z našimi stališči v manjšini, čeprav tokrat ni tako, saj so vsa podjetniška združenja z nami.«
Sindikati taki odločitvi razumljivo nasprotujejo, pripravljajo pa se tudi na nadaljevanje pogajanj o ceni delovne sile. Kot je povedal generalni sekretar CISL D'Antoni, je vlada sprejela zahtevo CGIL, CISL in UIL, da se takoj obnovijo pogajanja, glede stališča Pininfarine, da pogovori niso možni pred junijem, pa je poudaril, da decembrski dogovor predvideva, »da se pogajanja obnovijo naj-
kasneje do 1. junija.« D’Antoni pa je tudi povedal, da se nameravajo že takoj na začetku pogajati tudi o draginjski dokladi. V zvezi s tem je dodani generalni sekretar CGIL Ottaviano Del Turco dejal, da vlada na ta način ponavlja zgrešena stališča, »vendar ker gre za vlado, ki nima več politične avtoritete, bi bilo zaželeno, da se parlament čim prej dogovori za tako vlado, ki se bo lahko bolje pogovarjala s sindikati.«
Kdo ima pri tem prav, si niso povsem na jasnem niti niti strokovnjaki za delovno pravo, ki glavnega krivca za vse nesporazume vidijo v decembrskem dogovoru o draginj ski dokladi in boju proti inflaciji. Ta dogovor je po njihovem
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gava kot primernega kandidata za Kvirinal ponovno predlagal Forlanija
Stranke za zdaj brez uspeha iščejo dogovor pred volitvami predsednika
RIM — Z ušesi v Milanu, z očmi pa na Kvirinalu; to je slika, ki se že nekaj dni brez večjih sprememb ponavlja v italijanski prestolnici, kjer strankarska vodstva iščejo načine, da bi se do 13. maja, ko bo parlament volil predsednika republike, na tak ali na drugačen način dogovorili o kandidaturi za Kvirinal. Nekaj dni pred glasovanjem je položaj še vedno izredno zapleten, na obzorju pa še ni videti nikakršne rešitve.
O tem je včeraj več kot šest ur razpravljalo vodstvo KD, ki pa tudi ni našlo rešitve. Strinjajo se s tem, da bi kandidirali demokristjana, toda kako priti do
potrebnega soglasja, še ni jasno nikomur. Gava se ogreva za Forlanija, katerega bi najbrž podprl tudi De Mita, pa tudi liberalec Altissimo je dejal, da ne bi imel nič proti Forlaniju, »če bi za njim stala vsa KD.« O kandidaturi pa je najbolj skeptičen sam Forlani, ki pravi, da bi imel katerikoli kandidat štiristrankar-ske koalicije velike težave pri iskanju širše podpore v parlamentu. S tem pa se vse skupaj začenja od začetka.
O predsedniški kandidaturi je razpravljalo tudi vodstvo PSI in sklenilo, da se bodo na ponedeljkovem zasedanju socialističnih senatorjev in poslancev od-
ločili, kako glasovati pri prvem glasovanju o novem predsedniku republike. Socialisti ne bodo predlagali svojega kandidata, vodstvo stranke pa je včeraj razpravljalo tudi o možnih scenarijih, do katerih lahko pride po 13. maju v parlamentu. O možnih kandidaturah za Kvirinal je tajnik Craxi govoril tudi z radikalnim voditeljem Pannello in novim tajnikom PSDI Vizzinijem.
Včeraj se je sestalo tudi vodstvo DSL, ki je obravnavalo predvsem dokument v zvezi s škandalom v Milanu. V uvodnem posegu je tajnik Occhetto poudaril, da milanski škandal ne zadeva v enaki meri sil večine in levičarske opozicije. »Očitno je,« je dejal, »da skušajo nekateri s tem zavesti javno mnenje, da bi ohranili osebno oblast.« V dokumentu, ki so ga ob koncu sprejeli soglasno, pa je izražena tudi avtokritika in poudarjena krivda stranke zaradi vpletenosti predstavnikov DSL v teh dogodkih. V zaključnem delu pa je tudi navedeno, da si bo DSL prizadevala za menjavo vodilnega razreda, za jasnost javnih natečajev, za relormo kriterijev za imenovanje javnih upraviteljev in za ukinitev lotiza-cije, kot tudi za ukinitev parlamentarne imunitete (razen za mnenjske delikte), za disciplino pri stroških za volilno kampanjo in za revizijo javnega financiranja strank.
Na sliki (AP): Macaluso in Veltroni med zasedanjem vodstva DSL.
Enega od milanskih osumljencev
• vv •	.	•
iščejo na tujem
MILAN Včeraj v milanski podkupovalni aferi ni bilo novih presenetljivih aretacij, zato pa je Antonio Di Pietro, eden od obeh namestnikov državnih pravdnikov, ki vodita preiskavo, dal vedeti, da je eni od oseb, ki naj bi jo aretirali, uspelo zbežati v tujino, po vsej verjetnosti v ZDA. Po nekaterih govoricah naj bi bil to Luigi Carnevale (DSL), upravitelj milanske podzemske železnice, vendar govoric ni nihče potrdil.
Drugače pa je včerajšnji dan minil v znamenju zaslišanj nekaterih osumljencev. Tako so zaslišali bivšega podpredsednika lombardske zveze Cooperativ Sergia Soaveja, nekdanjega demokristjanskega senatorja Augusta Rezzoni-ca, pooblaščenega upravitelja Cogefar-Impresit Enza Papija in komisarja Ipaba Mattea Carrie-ro. Za zdaj se še ne ve, kdaj bodo ponovno zaslišali v torek aretiranega občinskega svetovalca DSL Massima Ferlinija, ki so ga v četrtek zvečer soočili z njegovim strankarskim kolegom Li Calzijem. Li Calzi je dosegel, da so mu zapor spremenili v hišni pripor, medtem ko ostaja Ferlini, ki je zanikal kakršnokoli vpletenost v škandal s podkupninami, še naprej v zaporu San Vittore. V popoldanskih urah so preiskovalci ponovno zaslišali tudi podjetnika Angela Simontacchija, ki so ga aretirali prejšnji teden in že po enem dnevu izpustili.
Včeraj je v Milanu odmevala tudi aretacija deželnih odbornikov Carla Facchinija in Vitto-ria Caldirolija (o tem poročamo na drugem mestu), posledica tega pa bo že v prihodnjem tednu odstop lombardskega deželnega odbora.
Nemci so se vrnili na delo brez pretiranega navdušenja
Južno krilo SNG prava smodnišnica
BERLIN - Zaposleni v javnem sektorju zahodnih dežel ZR Nemčije so se po enajstih dneh stavke včeraj vrnili na delo. V njihovih vrstah pa ni bilo zmagoslavja. Marsikdo je poudarjal, da ni imelo smisla stavkati za take rezultate. Kljub temu pa prevladuje mnenje, da bodo prihodnji teden na številnih referendumih zaposleni potrdili sporazum med sindikati in delodajalci. Po vsemu sodeč pa bo razlika med zagovorniki sporazuma in nasprotniki minimalna.
Sindikalna zveza OTV je šla v boj z zahtevo, da se plače in mezde zvišajo za 9,5 odstotka, vlada je ponujala 4,8 odstotka, sporazum iz Stuttgarta pa je določil 5,4 odstotka in še dva enkratna denarna dodatka.
Kancler Kohl je včeraj modro molčal, zvezni minister Friedrich Bohi pa je navedel, da je sporazum
»na skrajni meji finančne smotrnosti«. Nemške borze niso zabeležile negativnih posledic, je pa zato združenje nemških industrij cev BDI poudarilo, da stutt-gartski sporazum v nobenem primeru ne sme vplivati na mezdna pogajanja v zasebnem sektorju. Sporočilo je namenjeno zaposlenim v kovinarski stroki (4,6 milijona delavcev) in v trgovinskem sektorju (2,6 milijona zaposlenih). Popolnoma nasprotnega mnenja je Nemška sindikalna zveza DGB. Po njenem so s sporazumom v Stuttgartu odprli vrzel v »mezdnem diktatu« bonske vlade, po katerem poviški ne smejo prestopiti inflacijske stopnje. Nemci se sedaj jasno zavedajo, da jih je Kohl varal, ko je napovedoval, da bodo težave zaradi nemške združitve premostili že v nekaj letih. Proces bo precej daljši in boleč, kar bo imelo politične posledice tudi za sedanjo vladno garnituro.
MOSKVA Južno krilo Skupnosti neodvisnih držav se je že spremenilo v pravo smodnišnico. V Tadžikistanu je predsinočnjim podpisani kompromis ostal mrtva črka na papirju, saj islamske sile v bistvu že nadzorujejo glavno mesto Dušanbe, v Gorskem Karabahu pa so armenske sile začele krvavo protiofenzivo.
V teh urah v vseh srednjeazijskih republikah s strahom sledijo razvoju dogodkov v Tadžikistanu, kjer je združena islamska in demokratična opozicija v bistvu zrušila prokomunistični režim predsednika Nabijeva, saj je zasedla
vse ključne položaje v Dušanbeju. Nič čudnega torej, da je kazahstanski parlament pozval tadžiške politične sile, naj rešijo svoje spore »na način, ki bo vreden omikane države.« Poziv zgovorno potrjuje strah pred nevarnostjo, da se bi podobni dogodki ponovili v vseh srednjeazijskih republikah.
Kljub večjemu številu mrtvih pa analitike manj skrbi armenska protiofenziva v Gorskem Karabahu, kjer skušajo Armenci zasesti mesto Šuša z večinskim azerbaj rižanskim prebivalstvom, saj je lokalna vojna manj nevarna kot morebitne islamske revolucije.
• Predsedstvo nekdanje Jugoslavije likvidiralo vrh armade
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V noči na petek je Jugoslovanska armada s topovi in tanki ponovno silovito napadla muslimanske dele Sarajeva. Žrtev napada je bilo ponovno civilno prebivalstvo, škoda v tem mestu, ki ga nekateri že primerjajo z Vukovarjem, pa je ogromna. Glavno mesto BiH je bilo od včeraj popoldne tarča silovitega topniškega obstreljevanja, najhuje pa je bilo na območju naselja Dobrinja. Včeraj so v Sarajevu, kjer je vse bolj pereče pomanjkanje hrane, zdravil in sanitetnega materiala, uradno sporočili, da je od začetka spopadov v tej republiki umrlo najmanj tisoč ljudi. Spopadi so se nadaljevali tudi v številnih drugih krajih BiH. Tako so v Bosanskem Brodu srbske enote ponovno obstreljevale rafinerijo nafte, siloviti spopadi pa so izbruhnili tudi v Modriči, Konjiču, Doboju in Mostarju. V tem hercegovskem mestu, ki ga sistematično rušijo že več kot dva tedna, so včeraj dodatno uničili še nekaj sakralnih, poslovnih in stanovanjskih objektov.
Tudi na hrvaških bojiščih včeraj ni bilo miru. Napadi so se vrstili na Osijek, Vinkovce, Nuštar, Jar-mino, v Slavonskem Brodu pa je med topniškim napadom nekaj granat zadelo tudi bolnišnico v tem mestu. Enote Jugoslovanske armade so okrepile napade tudi v hrvaškem delu Hercegovine, prvič doslej, pa so bombardirali mesto Imotski. Podsekretar svetovne organizacije za mirovne operacije Marrack Goulding je včeraj, v
spremstvu poveljnika mirovnih sil za Jugoslavijo generala Satiša Nambiarja obiskal Baranjo, kjer je poveljstvo belgijsko-luksembur-škega bataljona mirovnih sil. O razmerah se je pogovarjal tudi s predstavniki JA, ki so ga, kot poroča Tanjug, obvestili o pogostih kršitvah premirja s strani hrvaških sil. (NIA)
• De Michelis
NADALJEVANJE S 1. STRANI odpor srbskih voditeljev, ekonomske kompromise in objektivno vlogo ekonomskih dejavnikov tudi v Srbiji.
S tem delom govora pa nista bila zadovoljna niti Hrvat niti Makedonec. Hrvat pristaja na zdravi razum, kompromis in politični razgovor, toda agresor tega preprosto ne sprejema in noče noben razumen razgovor. De Michelis je v odgovoru ponovil da je treba razumeti, da Evropa ne bo uporabila silo. Nadaljeval pa je, da se sedaj pogajajo za izolacijo Srbije, da ne bodo priznali tako imenovane Jugoslavije, da bodo Srbijo politično in ekonomsko izolirali.
Vendar pa lahko zaključimo, da se tudi po besedah De Michelisa, pripravlja odločnejša evropska akcija, da bo prišlo do resnejših poskusov izolacije Srbije in s tem poskusom reševanja strahotne vojne, ki vedno huje pustoši po BiH in Hrvaški. Toda Slovenija je za investitorje varna, čeprav se Slovenija in z njo vse sosednje države bistveno zainteresirane za razrešitev vojaške
krize, za konec vojne in za obnovo gospodarskih vezi.
Zasedanje je zaključil slovenski predsednik Milan Kučan v vili Bled, ko je ugotovil, da je Slovenija v letu dni brez velikih pretresov uspela spremeniti politično ureditev, zmagati vojno proti tujemu agresorju in je postala samostojna in mednarodno priznana država, ki še napačno vzpostavlja vezi z mednarodnimi političnimi, bančnimi in drugimi institucijami.
Po četrtkovem večernem nastopu bivšega predsednika vlade Lojzeta Peterleta, ki je menjavo vlade oka-rakteriziral kot prihod levih sil na oblast, hkrati pa poudaril gospodarske uspehe svoje vlade, se je včeraj med posameznimi pogovori izkristaliziralo mnenje, da so politične spremembe povsem naraven proces v vsakdanjem političnem življenju, čeprav morda res Slovenija še ni povsem politično zrela.
Včeraj so se pogovori, ki so bili zaprti za novinarje (da bi bili sogovorniki bolj sproščeni) nadaljevali po posameznih temah (turizem, finančne storitve, informacijske tehnologije in elektronika, itd.) in področjih, ki so bolj splošne narave: npr. kako izkoristiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in kako začeti z privatizacijo? Dan pa se je začel z delovnim zajtrkom, na katerem so sodelovali zahodni in slovenski strokovnjaki s področja gospodarstva in pomembne javne osebnosti.
Ob procesu družbene in politične transformacije je Slovenija naredila pomembne napredke, toda mnogo časa je bilo izgubljenega in zdaj kaže, da lahko (bivši) ekonomsko 'izgubljeni primeri" (npr. Češka in
slovaška država in Poljska) ekonomsko prednjačijo pred Slovenijo. Zato bo nujno treba uskladiti slovenske gospodarske prioritete in pa začeti s privatizacijo, čeprav te dve stvari sami po sebi ne bosta prinesli Sloveniji povečan ekonomski interes z Zahoda.
Po mnenju Marka Voljča (bivšega kandidata za novega mandatarja vlade, ki se je srečanja udeležil kot predstavnik Svetovne banke, bo Slovenija v bodoče morala nastopili z jasnejši vizijo kaj hoče in kaj lahko tudi drugim ponudi.
To velja tako za nastop pred posameznimi investitorji ali potencialnimi partnerji kot pred nekaterimi mednarodnimi finančnimi organizacijami (npr. svetovna banka). Zahodu bo Slovenija morala dokazati, da ni gospodarsko rizična, hkrati bo morala dodobra pokazati svoje konkurenčne prednosti. Ključno vprašanje bo tudi stopnja s katero se bo lahko Slovenija dokazala kot možen partner pri poslovanju z republikami bivše Jugoslavije. Tako je bila ena od diskusijskih tem tudi posvečena stabilnosti in ekonomskim odnosom v celotni regiji bivše Jugoslavije.
Trenutno je v ospredju še vedno vprašanje privatizacijske zakonodaje. Glede na prednost, ki jo imajo na tem področju ostale postsocialistične države, bo sprejetje privatizacijske zakonodaje ključno pri ekonomskem sodelovanju s tujino, toda da bi bilo to sodelovanje uspešno zakon o privatizaciji (ki bi lahko bil kmalu sprejet) nebo samemu po sebi zadosten razlog, da bi privabil tujce.
V zvezi s tem je Voljčeva pripomba precej zgovorna: s sprejetjem za-
kona o privatizaciji bo odpadel "en izgovor", ki so ga sedaj imeli domači in tuji investitorji, ko so se branili vlaganj v slovensko gospodarstvo. Bodo drugi obstajali še naprej?
(NIA)
• Polemike
NADALJEVANJE S 1. STRANI mnenju možno interpretirati na različne načine, tako da je vsaka razlaga lahko pravilna. Kljub temu pa se pravosodni strokovnjaki nagibaju k prepričanju, da bo ob doslednem upoštevanju zakonskega vidika celotne zadeve le približno 30 odstotkov razsodb, ki bodo določale, da je treba doklado kljub vsemu plačati. Strokovnjaki za delovno pravo pa so se zavzeli za drugačen način ohranjanja kupne moči delavskih plač.
S tem, da država ne bo izplačala doklade zaposlenim v javnem sektorju, bo po izračunih CGIL mesečno prihranila skoraj 100 milijard lir oziroma 900 milijard do konca leta. Do tega izračuna so prišli ob upoštevanju poprečnega zneska doklade, ki bi morala biti izplačana z majsko plačo, in pa števila zaposlenih v javnem sektorju, kjer dela približno 3,5 milijona ljudi. Prihranjeni znesek predstavlja po trditvah CGIL za državo prihranek v višini 0,5 odstotka celotnega letnega stroška (približno 180.000 milijard) za plače javnih uslužbencev.
V Postojni včeraj jubilejno dvajseto Dijaško obmejno
srečanje Primorske
Tržaške italijanske šole s svojo nenapovedano odsotnostjo edina razglašena struna prireditve
S. MAJ *9S
SREDNJA SOLA POSTOJNA
Na fotografijah Davorina Križmančiča trije utrinki z DOSP-a: uradni del levo, zamišljeni gledalci desno in odbojkarska tekma spodaj. Dijaki z obeh strani meje so na športnih in
kulturnih srečanjih stkali nove prijateljske vezi
POSTOJNA - Toplo spomladansko sonce je včeraj obsijalo Postojno na pravi dan. Več kot 600 mladim, ki so prihiteli v notranjsko prestolnico z vse Primorske, z obeh strani meje, je še dodatno pomagalo ustvariti praznično vzdušje, ki ga je bilo čutiti v vsem mestu.
20. srečanje primorskih srednješolcev je bilo pravzaprav jubilejno. Kljub temu pa je še pred nekaj meseci grozilo, da ga letos sploh ne bo. Sele po odločitvi vodstva postojnskih srednjih šol, da bo prevzelo izvedbo te pomembne manifestacije, je bilo jasno, da kontinuiteta teh srečanj ne bo prekinjena. Mnogo osebnih zaslug Zato ima ravnatelj Danijel Mislej, ki se je kljub težavnim razmeram, v katerih trenutno živi šolstvo v Sloveniji, pogumno lotil prevzete naloge in jo odlično izpeljal do konca. Pri tem je seveda sodeloval ves kolektiv postojnske šole in to - po besedah ravnatelja Mislej a -z izredno požrtvovalnostjo, predanostjo in navdušenjem. Kljub dejstvu, da je v organizaciji sodelovalo kar petdeset profesorjev in več kot sto dijakov, je bilo prav to navdušenje čutiti na vsakem koraku in morda je to nekaj, česar v preteklosti ni bilo v tako veliki meri.
Na DOSP-u so tudi letos sodelovale vse tradicionalne reprezentance, v okviru katerih je nastopalo kar triintrideset šol. Slovenijo je zastopalo osemnajst šol, od teh
tri z italijanskim učnim jezikom, petnajst šol je bilo iz Italije, od teh po štiri slovenske iz Trsta in Gorice. Za edino temno točko letošnjega DOSP-a so poskrbele italijanske šole iz Trsta. Medtem ko so v Postojno prispeli predstavniki kar sedmih italijanskih šol iz Gorice, ni bilo iz Trsta niti ene, čeprav so prejele vabilo v enakem roku kot ostale in so prvotno tudi pisno zagotovile svojo prisotnost. Ker je bilo obveščeno o prireditvi
tudi šolsko nadzorništvo v Trstu, se resno postavlja vprašanje vloge, ki jo - tudi ob tem primeru -igra italijanska šola v Trstu na področju navajanja mladih k sožitju zlasti zdaj, ko je na vzhodni italijanski meji prišlo do novega sosedstva in je bilo v zvezi s tem izrečenih mnogo vzvišenih in obetajočih besed. Občutek ob odsotnosti italijanskih tržaških šol v Postojni je bil za organizatorje tem bolj neprijeten, ker so vso
prireditev - čeprav je to mesto povsem enojezično - z nemajhnimi težavami in ob pomoči piranske italijanske šole izpeljali v celoti in dosledno dvojezično.
Upajmo, da bo mogoče v bodočnosti iz tega potegniti kak nauk.
Če se povrnemo k svetlim temam letošnjega DOSP-a, naj povemo, da je ta prireditev, kljub nekoliko okrnjenemu delu športnega sporeda - o tem bodo poročali jutri - zaživela res polnokrvno
v celoti. To velja tudi za kulturni del prireditve s pravo množico likovnikov, številnimi literati pa ekologi, ki so si med drugim ogledali tudi Rakov Škocjan - in nastopi glasbenikov vseh vrst in drugih. Naj povemo zanimivost, da je bilo letos v slovenski tržaški reprezentanci prvič več kulturnikov kot športnikov. Sem sodi še srečanje ravnateljev pa sprejem na občini in drugo.
. Toda vse to so bili v bistvu le inštrumenti glavnega namena prireditve: srečanja mladih, skupnega preživetja prijetnega dne, utrjevanja novih vezi in prijateljstev, poznanstev in možnosti za ugotovitev, da državne meje niso nujna danost, da so le umetne črte, ob katerih žive na eni in drugi strani ljudje enake radosti in enake žalosti, z enakimi težavami in enakimi zadoščenji, z enakimi željami in upanji.
Sodeč po prijetnem vzdušju, ki je vladalo včeraj med mladimi v Postojni, je 20. jubilejni DOSP tudi v tem povsem dosegel svoj namen.
Škoda bi bilo, če ga ne bi bilo.
In dobro je, da že vemo, da bo 21. v Tolminu, kjer bomo z njim počastili tudi spomin na nekdanje tolminske puntarje. Pa želimo si, da bi dal vzpodbudo tudi za nove upornike proti vsemu, kar nas razdružuje in kar je slabega.
Tega je bilo že v preteklosti dovolj in preveč.
-boj-
Prvi grobi obrisi novega volilnega zakona FJK
TRST - S kakšnim sistemom bomo prihodnje leto volili deželne svetovalce? To vprašanje že dalj časa vzbuja veliko razprav med strankami, saj se vse zavedajo, da so nekatere spremembe potrebne, o vsebini sprememb pa so si stališča dokaj narazen. Ob tem gre omeniti tudi še nerešen problem zastopstva slovenske manjšine.
O teh vprašanjih je včeraj razpravljal ožji odbor komisije za splošna vprašanja, ki mu predseduje Oscarre bepre (KD) in v katerem so še svetovalci Marco De Agostini (MF), Roberto Viezzi (DSL), Manlio Ceccovini (LpT) Giorgio Cavallo (Zeleni), Roberto Dominici (KD) m Enrico Bulfone (PSI). Sejam stalno prisostvuje tudi pristojni deželni odbornik Barnaba.
Osnova za delo odbora je bila študija s 24 volilnimi piehanizmi, ki jo je na osnovi izidov letošnjih političnih jn prejšnjih deželnih volitev, predstavil odbornik Barna-oa in ki je upoštevala skrčenje števila svetovalcev z 62 na 60 zaradi demografskega upada.
Na osnovi te študije so v ožjem odboru izluščili vprašanja, ki o katerih je precejšnje soglasje. Gre za obveznost strank, naj bi bile prisotne vsaj v 4 od 5 deželnih volilnih okrožij; za dejstvo, da bodo simboli na glasovnicah barvni in za število podpisov, ki jim mora v vsakem okrožju zbrati stranka, ki se predstavi na volitvah in ni zastopana v deželnem svetu.
Razpravlja pa se še o tem, ali naj bi glasovali dva dni en dan sam, o tem ali naj se postavi nekatere pregrade za vstop v deželni svet (med raznimi možnostmi se omenja en poln kvocjent vsaj v enem okrožju; dvigniti da 20.000 število glasov, ki naj omogoči zastopanost v vetu; en poln kvocjent in še dodatno število glasov, ki daj bi nihalo med 5 in 10 tisoč). Tudi glede »združevala« strank obstajajo razne možnosti, kot se razpravlja ddi o možnosti ene same preference.
Na osnovi razprave bosta Barnaba in Lepre pripravi-a prvi osnutek zakona za nadalnjo razpravo.
Zanimiv projekt prof. Dragana Marušiča s Pedagoške fakultete v Ljubljani
Univerza kot gonilno kolo razvoja na Obali
KOPER — Mlada slovenska država naj bi dobila tretjo univerzo in sicer na Belve-derju nad Izolo. Tja naj bi se preselili Visoka pomorska in prometna šola iz Pirana, koprska enota Pedagoške fakultete in morda še Morska biološka postaja iz Portoroža. Skupaj naj bi oblikovale ogrodje sodobnega tipa Campus univerze, ki bi odražala kulturno izročilo okolja in sicer preko oddelkov za etnologijo in lingvistiko,- dalje bi krepila storitveno naravnanost obalno kraškega prostora s pomočjo oddelkov za kmetijstvo, turizem, pomorstvo in promet.
Nova slovenska univerza na Belvederju hi tudi vnašala v to okolje pridobitve sodobne komunikacijske tehnologije in naravoslovja preko računalniškega centra in oddelkov za uporabne znanosti. Kot četrta komponenta univerze, veliko bolj svobodna in nedefinirana, bi naj bila katedra za svobodne dejavnosti in oddelek za psihične študije, za dejavnosti in procese torej, ki bodo sopotniki prihodnjega tisočletja.
Tako o razvoju visokega šolstva na Obali razmišlja dr. Dragan Marušič s Pedagoške fakultete v Ljubljani, sicer domačin iz Kopra. V okviru raziskovalnega programa obalne skupnosti je pripravil poseben projekt, ki ga je v javnosti prvič predstavil pred dvema letoma v času prvih slovenskih volitev in zdaj pred dnevi v Kopru. Dr. Marušič raziskavo začenja s primerjavo razmerij med številom prebivalstva in univerz v nekaterih tujih državah in s podatki
ovrže »ljubljansko« prepričanje naj bi Sloveniji zadostovali megalomanska univerza v Ljubljani in njena skromnejša sestra v Mariboru. Avtor dalje poudarja, da se bodo medmestne in medregijske relacije v Sloveniji zaradi njenega drugačnega mednarodnega statusa tako spremenile in preoblikovale, da jih dve univerzi ne bosta mogli dohajati. Obmorski prostor bi moral biti najbolj odprt za spremembe in upati je, da bo Obala znala pravočasno reagirati.
Zakaj Obala in Belveder kot prostor nove slovenske univerze? Gledano iz Ljubljane bo Slovenija resnično zaživela šele, ko se bo zavrtela okrog svoje osi »vzhod-zahod« z močnima regionalnima centroma Mariborom in Obalo. Gledano z Obale pa zato, ker bi utegnila ostati mrtvi rokav med močnima Trstom in Reko v neposredni bližini.
Veliko novih in zanimivih idej ponuja dr. Marušič v svojem projektu. Koprski poslušalci njegove razlage so pokazali tudi obilico dobre volje za uresničitev zamisli, zlasti še ob predstavitvi finančnih možnosti. Ena teh vodi preko projekta TEMPUS, ki ga je Evropska skupnost namenila kot pomoč vzhodno evropskim državam pri preoblikovanju obstoječih visokošolskih sistemov na evropske osnove. Pomeni torej, da bi z denarjem lahko pomagala tudi Evropa in poznavalci napovedujejo dobre možnosti za pridobitev sredstev po tej poti.
Tudi letos je v Bruslju prijavljenih veliko projektov, slovensko stran pa bo po novem zastopal prav dr. Marušič.
Sicer pa je nekaj denarja tudi doma, le bolje bi se morali organizirati. V Sloveniji namreč deluje 42 raziskovalnih inštitutov, ki pa svojega dela ne razširjajo tudi na pedagoško področje.
Še nekaj pomembnih dejstev ne gre pozabiti ob snovanju takega razvoja visokošolskega izobraževanja: doslej so tudi na Obali vsako leto le seštevali kadrovske potrebe in tem prilagajali visokošolski študij - brez znanja pa ni razvoja, zato mora biti to pred gospodarstvom. Vse nove možnosti tretje slovenske univerze bodo namenjene celotni državi in tudi tujini - domačim in tujim študentom naj bi v sodobnih in konkurenčnih programih predavali domači in tuji predavatelji. Poleg zapisanega pa ne gre pozabiti še na dejstvo, da je v Sloveniji
10.000	vpisnih mest, pred vrati pa čaka
15.000	mladih. Tretjina kandidatov bo ostala na cesti. Nujen je vsebinski premik -namesto študentov, ki se borijo za vstop na univerzo, se bodo morale univerze potegovati za študente.
Projekt ustanovitve tretje univerze bodo pretehtali v pristojni komisiji obalne skupnosti; oblikovali pa bodo tudi posebno strokovno skupino z nalogo, da pripravi predloge za udeležbo v projektu TEMPUS.
MIRJAM MUŽENIČ
Za občinske, pokrajinske in rajonske volitve 7. in 8. junija
Še danes možnost za predložitev volilnih simbolov in kandidatur
Pogovor s tajnikom KZ Edijem Bukavcem
»Kandidiram, ker mislim da to koristi manjšini«
Danes opoldne zapade rok za predložitev simbolov in kandidatnih list za junijske upravne volitve na Tržaškem. Na sodišču, kjer so zbirali kandidature za pokrajinski svet, so se včeraj do 14. ure zglasili zastopniki Liste za Trst, Slovenske skupnosti, SKP, PLI, MSI in Indi-pendentističnega gibanja, na Občini pa so kandidatne liste doslej predstavili melonarji, misovci in Komunistična prenova. Vrstni red simbolov na glasovnicah za Občino, Pokrajino in rajonske svete bodo žrebali v prihodnjih dneh, volilna kampanja pa se bo uradno začela jutri.
Nosilec liste SSk za tržaški občinski svet je Peter Močnik, drugi nosilec pa je Samo Pahor, na vrhu seznama pa so Alojz Debeliš, Jelka Daneu por. Cvelbar, Tomaž Simčič, Tamara Petaros, Edi Žerjal, Josip Pečenko in Samo Kokorovec. Za pokrajinsko skupščino pa kandidirajo Zorko Harej, Rafko Dolhar, Magda Jevnikar por. Zupančič, Marinka Terčon por. Brezigar, Maja Lapornik por. Pelikan, Tomaž Simčič, David Slobec, Diomira Bajc, Robert Petaros, Dalka Štur-man, Janko Ban, Mario Maver, Sergij Petaros, Alojz Debeliš, Jožko Gerdol, Stanko Škrinjar, Samo Kokorovec, Josip Pečenko, Mario Gregorič, Ivan Peterlin (neodvisen, kandidat v dveh okrožjih), Antek Terčon, Danilo Šavron in Alojz Tul. Stranka računa na potrditev dveh dosedanjih mandatov: enega na Občini in enega na Pokrajini. Za mesto občinskega svetovalca se potegujeta Močnik in Pahor (govori se o možnosti rotacije med njima), za pokrajinski svet pa ima glede na odstotke glasov na zadnjih upravnih volitvah največ možnosti za izvolitev Peterlin v nabrežinsko-kraškem kolegiju.
SSk je včeraj objavila kandidatne liste tudi za rajonske svete. Na Zahodnem Krasu sta nosilca liste Bogdan Kralj in Henrik Lisjak (neodvisen), na Vzhodnem Krasu David Slobec, Mitja Ozbič, Mirko Križmančič (neod.) in Ivan Žerjal, v Barkovljah Aleksander Furlan, pri Sv. Ivanu Edvard Krapež, v Rocolu Jožko Gerdol, pri Sv. Jakobu Boris Slama, v Skednju Boris Stopar, pri Sv. Ani Josip Stančič (neod.), na Kolonji Josipina Bevilacgua, v Novem mestu Tomaž Simčič, pri Sv. Vidu Bernarda Slama por. Pahor in v Stari mitnici Sila Gasperi.
Nosilec liste Stranke komunistične prenove za občinski svet je, kot znano, Antonino Cuffaro, od Slovencev so na listi tudi Giorgio Canciani, Bianka Furlan vd. Kne-ipp, Jelka Gerbec, Oskar Kjuder, Sergij Lipovec, Tatjana Malalan por. Kneipp, Igor Pavletič, Devana Pizziga por. Černič, Aleksander Sirk, Silvano Caharija, Rada Zergol in Bruna Zorzini por. Spetič.
Stojan Spetič
Samo Pahor
Za mesto v pokrajinski skupščini kandidirajo Stojan Spetič, ki ima v dolinskem okrožju dejansko zagotovljeno izvolitev, Elena Legiša (Nabrežina-Zgonik-Repentabor), Tatjana Turko (Podlonjer), Igor Canciani (Ferlugi- Sv. Ivan zgornji), Jelka Gerbec (Bazovica-Padri-če-Lonjer-Katinara) in Sergij Li-
Giorgio Canciani
Ivan Peterlin
povec (Ul. Rossetti-Ul. Revoltella).
Druge stranke bodo očitno uradno predložile liste in simbole danes dopoldne. Pri tem naj omenimo, da se bo Demokratična zveza na volitvah za rajonske svete predstavila s simbolom, ki bo različen od tistega za Občino in za Pokraji-
»Kandidaturo sem sprejel, ker mislim, da lahko koristim naši narodnostni skupnosti.« Tako pojasnjuje tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec svoj sklep, da za občinske volitve kandidira, sicer kot neodvisen, na listi PSI. O možnosti, da bi lahko kandidiral, se je v zadnjih časih precej šušljalo, uradna potrditev kandidature pa je najbrž kljub govoricam marsikoga presenetila. Zato smo se z Bukavcem pogovorili o razlogih te njegove odločitve. Tako je odgovoril na naša vprašanja.
Ena od značilnosti sedanje politične scene v Italiji je dejstvo, da se ljudje izmikajo kandidaturam, zato se stranke v glavnem spoprijemajo z vse večjimi težavami pri sestavljanju kandidatnih list. Vaš sklep, da kandidirate, je s tega vidika v protitoku, saj tudi živimo v časih, ki za upravitelje niso lahki...
BUKAVEC: Res je, kar pravite. Isto velja tudi v manjšini, saj smo v praksi vedno apelirali na ljudi, naj kandidirajo, nato pa je šlo kmalu v pozabo to, kar so izvoljeni naredili dobrega, medtem ko so bili tarče napadov ob morebitnih napakah. Kljub temu pa se mi zdi, da bo tržaška občinska uprava imela pomembno vlogo pri reševanju problemov vseh občanov in še zlasti problemov, ki zadevajo Slovence. Regulacijski načrt, zaščita teritorija, revidiranje območij za ljudske gradnje in še drugi problemi - tudi specifično slovenski, kot so na primer statuti in raba slovenšne - so problemi, ki jih mora reševati ta uprava in prav je, da smo Slovenci pri tem zraven.
Zakaj pa kandidatura na listi PSI?
BUKAVEC: Na zadnjih političnih volitvah je s povezovanjem z LpT socialistična stranka nekoliko zapacala situacijo. Sedaj pa s kandidiranjem Slovenca na svoji listi poudarja svoj, rekel bi, zgodovinski odnos do Slovencev in naklonjenost do reševanja naših vprašanj. Zato se mi zdi, da bi bilo škoda, če ne bi izkoristili priložnosti, da je Slovenec lahko izvoljen na listi stranke, ki je bila in najbrž tudi bo v večini, ki bo vodila občino. To bi lahko bila tudi možnost, da Slovenec spet pride v upravo občine. Zato sem tudi sprejel to kandidaturo, ki je v prvi vrsti odraz želje, da se v čim večji meri uveljavijo interesi naše skupnosti.
Vaša kandidatura naj bi torej bila jasen znak, da tržaška socialistična stranka spreminja odnos do manjšine?
BUKAVEC: Če pomislimo, da v prejšnji mandatni dobi ni bil v občinski svet izvoljen noben slovenski kandidat, je že samo dejstvo, da je PSI sedaj ponudila Slovencu kandidaturo z obvezo, da se zavza-
Edi Bukavec
me za njegovo izvolitev in z možnostjo, da mu zagotovi mesto v vladi, če bo stranka v upravni koaliciji, je jasen znak drugačnega odnosa do manjšine. Mislim, da gre za dokaz odprtosti do naše problematike. Sicer pa je PSI v deželnem in vsedržavnem merilu odprta do Slovencev. Dokaz je že predsednik naše kmetijske organizacije Avolio, ki je socialist in je zelo pozoren do problemov Kmečke zveze.
Glede na kandidatno listo PSI izvolitev ne bo lahka...
BUKAVEC: Izvolitev ne bo lahka in še bolj problematična bo letos, ker bo število svetovalcev omejeno na 50. Računamo pa vsekakor, da bo stranka, še zlasti pa slovenska komisija tudi s preferenčnimi glasovi napela vse sile, da bi omogočila mojo izvolitev. Dejstvo, da kandidiram kot neodvisem in da mi stranka jamči popolno svobodo v odločanju, je še jamstvo več.
K temu bi dodal, da se bodo vsi izvoljeni Slovenci v občinskem svetu morali skušati povezati in s skupnimi močmi delati v korist naše narodnostne skupnosti. Svojo kandidaturo jemljem tudi kot izhodišče za nadaljnje možne povezave in krepitev skupnega nastopanja Slovencev.
Predsednik Kmečke zveze kandidira za SSK, tajnik za PSI, dva funkcionarja, če se ne motimo, pri Demokratični zvezi. Kaj to pomeni za organizacijo?
BUKAVEC: Kmečka zveza je pluralistična in nestrankarska organizacija. Naša skrb je, da se problemi kmetijstva prenašajo na stranke, ki naj jih rešujejo, ker je to njihova vloga. Nočemo pa, da bi se dogajalo nasprotno, da bi bila KZ kraj, kjer se rešujejo problemi strank, ker bi to pomenilo konec organizacije. Rekel bi celo, da če so stranke tako pozorne do KZ, da kandidirajo njene ljudi, je to dokaz pozornosti do organizacije, ki je očitno odigrala in še igra pomembno vlogo.
no.
Fašiste močno moti kandidatura Sama Pahorja za občinski svet
Fašiste moti kandidatura prof. Sama Pahorja za tržaški občinski svet. Deželni svetovalec MSI Giacomelli je včeraj v posebnem vprašanju zahteval, naj predsednik Dežele Turello v bistvu izključi Slovensko skupnost iz deželne večine in naj odvzame njenemu svetovalcu Brezigarju predsedstvo svetovalske komisije za šolstvo in kulturo. Misovski prvak ugotavlja, da se je deželni odbor s svojim tedanjim predsednikom Biasuttijem večkrat javno distanciral od početja profesorja Pahorja. »Nekoč so Slovenci pravili, da Pahor v bistvu zastopa samega sebe, ta čas pa je sedaj dokončno mimo, kar pomeni, da so Slovenci ostali isti kot izpred 47 let, ne glede kaj o tem mislijo škof, komisar Občine Trst Ravalli in drugi njima podobni«, ugotavlja še Giacomelli, ki bo Pahorjevo kandidaturo očitno »izkoristil« predvsem za svojo volilno kampanjo.
Da se bližajo volitve priča tudi včerajšnja svetovalsko vprašanje melo-narja Gambassinija, ki se spet zaganja nad občinskim komisarjem Ravalli-jem in nad njegovo pametno odločitvijo, da se ukine znana nacionalistična okrožnica nekdanjega župana Staffierija. Kolovodja LpT poziva deželno upravo, naj zavrne vse dopise in prošnje, ki so napisane v slovenskem jeziku.
SKD PRIMOREC TREBČE Koordinacijski odbor
vljudno vabi na otvoritev
prenovljenega Ljudskega doma
danes, 9. maja, ob 17. uri
Slavje se bo nadaljevalo jutri, 10. maja, ob 17. uri s koncertom godbe Viktor Parma Trebče.
Kulturno društvo Rovte - Kolonkovec
Ul. Monte Semio 27 vabi na predstavitev knjige
»12 let delovanja«
danes, 9. maja, ob 19.30
Uvodna beseda MARKO KRAVOS Sodelujejo Sovodenjska dekleta Odprta bo razstava o delovanju in področju.
Jutri, 10. maja, vabi na društveni praznik: začetek ob 16. uri, ob 17.30 nastop Pihalnega kvinteta Ricmanj-ske godbe.
MAJENCA 92
DOLINA, 7., 8., 9., 10., 11., 12. MAJA
Danes: ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje. Od 20. ure dalje vso noč postavljanje MAJA.
Jutri: ob 16. uri pričetek kulturnega sporeda - godbeni koncert - folklorna skupina »Stu ledi«. Ob 18. uri prihod PARTERJEV in PARTERC. Ples z ansamblom Triglav kvintet.
Ponedeljek: od 20. ure dalje ples z ansamblom CALIFORN1A.
Torek: ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg. Ob 19. uri slovesno podiranje MAJA.
DVORANA MLADINSKEGA KROŽKA: vodena pokušnja razstavljenih vzorcev vina ob sodelovanju Tržaške enogastronomske skupine.
GALERIJA TORKLA: razstava slikarjev amaterjev iz Brega.
OBČINA DOLINA PRIREJA 36. RAZSTAVO DOMAČIH VIN.
_________________pismo uredništvu_____________
Nezadovoljstvo po srečanju z upravo GM
Dragi Primorski dnevnik!
(jk), sicer član upravnega sveta Glasbene matice, ugotavlja (PD, 8. t.m.) v poročilu s srečanja uprave in sindikata učnega osebja, da je razprava »potrdila ostrino, nikakor pa ne dramatičnosti stanja, ki v zadnjem času vlada znotraj GM«.
Naj spregovore dejstva.
Po dvodnevni stavki se nam je vodstvo ustanove opravičilo, da ni odpisalo zaradi »slučajnostnega nesporazuma v ravnateljstvu« in pristavilo, da še ni domislilo lastnega (proti)predloga o novi delovni pogodbi, da pa »višina odobrenega ji deželnega prispevka (1.200 milijonov lir letno) za delovanje ni še ustrezna obsegu delova--nja šole« in da je zato »zaenkrat težko uresničljivo... priznanje učnemu osebju delovnih in dohodkovnih pogojev, ki jih imajo profesorji na državnih višjih srednjih šolah, kot postopno približanje (boljšim) pogojem, ki jih imajo njihovi kolegi na državnem konservatoriju«. K temu namreč že 10 let zavezuje vodstvo GM veljavni a nikoli izpolnjeni notranji pravilnik.
Na nezadovoljstvo in presenečenje, ki smo ju nad tako trditvijo izrekli v sindikalnem sporočilu, je predsednik nadzornega odbora odvrnil s pomirjevalnim vabilom na srečanje upravnega sveta in sindikalnega zastopstva.
Pričakovali smo posredovanje s kompromisnim predlogom, dočakali pa in izvedeli sledeče.
Da je uprava GM večji del prispevka za leto 1991 namenila poravnavi manjšega dela dolga, ki se je nabral pri nekem tržaškem denarnem zavodu, zadržala pa vsoto, ki zadostuje kritju mesečnih dohodkov le še do konca junija; da je do pred kratkim »predvidevala«, da ji bo
dotlej Dežela izplačala prispevek za 1992, a je po pogovorih z deželno oblastjo pristala le še na »upanje«; da ji je nadzorni odbor ustanove kategorično prepovedal najetje novih posojil.
Res je, da smo v razpravi prisluhnili tudi treznim in odgovornim poudarkom ter izrazom dobre volje.
Tako je nek odbornik potožil, da vodstvo še ni postreglo upravnemu svetu s preglednico potreb, načrtov in razpoložljivih finančnih sredstev šole.
Druga odbornica se je vprašala, ali ni bila morda prenagljena odločitev z začetka šolskega leta o najetju sedmih novih moči v redno delovno razmerje.
Slišati je tudi bilo, da vodstvo ne stremi dovolj odločno in premočrtno k podržavljenju šole.
Drugi odborniki so nazadnje menili, da je kompromisni predlog učnega osebja o zvišanju skupnih letnih izdatkov za osebne dohodke 33 uslužbencev za 150 milijonov lir v resnici odgovorno obrzdana terjatev glede na 10 let potrpežljivega čakanja na izpolnitev sprejetih obvez, zlasti pa še glede na krepko milijardo lir svežega priliva javnega denarja.
Po taki škotski prhi ledenih in vročih curkov pa nas je nazadnje predsednik do konca raznežil s prijaznim vprašanjem, ali smo uslužbenci pripravljeni mirno prenašati »status quo« vsaj do rednega izteka šolskega leta. Skratka: če nam je že do stavke, naj bi po možnosti stavkali sredi avgusta.
Prijatelj (jk) ima prav: stanje ni dramatično. Komično je.
Član sindikalnega zastopstva GM Ravel Kodrič
Po petih letih s priložnostno slovesnostjo
Trebenski kulturni dom danes spet odpira vrata
Včeraj odprtje likovne razstave in ljudsko ocenjevanje vin
Majenca letos še popolnejša
Danes otvoritev vinske razstave, pozno ponoči pa postavljanje maja
Današnji dan bo za Trebence prazničen. Popoldne ob 17. uri se bodo namreč odprla vrata prenovljenega Ljudskega doma, ki bo spet postal center vaškega dogajanja, kot je bil vse do zaprtja stavbe pred petimi leti. Poslopje je bilo takrat v takem stanju, da v njem ni bilo mogoče več varno prirejati prireditve in ostale društvene dejavnosti. Zaradi velike navezanosti na Ljudski dom so se Trebenci odločili, da ga obnovijo, kljub temu da je stavba občinska last. Kordinacijski odbor za popravilo Ljudskega doma si je takrat zadal tudi nalogo, da bo skušal od Občine Trst dom odkupiti za simbolično ceno, saj je bila nekdanja Društvena gostilna (last treben-skega Konsumnega društva) krivično zaplenjena in odvzeta vaški skupnosti leta 1927 in je pozneje prešla v občinsko last.
Omenjeni Koordinacijski odbor je prvo in glavno nalogo, torej popravilo Ljudskega doma v celoti izpeljal, glede vrnitve poslopja pa člani odbora menijo, da bi bilo treba samo malo politične volje in razumevanja s strani naših občinskih upraviteljev, pa bi bila tudi ta zadeva rešena.
Kakorkoli že, danes stoji sredi Trebč moderna, funkcionalna stavba, ki popolnoma ustreza potrebam vseh društev in organizacij, ki delujejo v vasi.
Da bi kar najbolje proslavili ta slavnostni dan, so Trebenci pripravili krajši program. Pozdravnemu nagovoru predsednika SKD Primorec Bruna Kralja in pozdravom gostov bo sledil kulturni del
sporeda z recitalom vaške mladinske dramske skupine, nastopom vaških otrok in venčkom pesmi, ki jih bo zapel domači zbor Primo-rec-Tabor. Slovesnost bo popestrila vaška godba Viktor Parma, ki bo imela v okviru otvoritvene slovesnosti jutri, 10. maja, ob 17. uri samostojni koncert na vrtu Ljudskega doma.
DAVID MALALAN
Danes predstavitev knjige o delovanju KD Rovte-Kolonkovec
Kulturno društvo Rovte -Kolonkovec bo danes ob 19.30 predstavilo knjigo »12 let delovanja«, ki so jo pripravili prav za to priložnost. V publikaciji so avtorji skušali strniti del zgodovine tega okraja in vsaj delno prikazati življenje ljudi, ki so s kulturnega in tudi gospodarskega vidika sooblikovali ta mestni predel. Dvojezično knjigo - saj ima vsak tekst ob strani tudi italijanski prevod - bo v društvenih prostorih KD Rovte-Ko-lonkovec predstavil Marko Kravos, v kulturnem delu programa pa bodo nastopila So-vodenjska dekleta. Jutri se bo slavje nadaljevalo z odprtjem razstave raznega fotografskega in slikovnega materiala, ki prikazuje življenje tega okraja in delovanje društva.
Beseda majenca vzbudi v Dolinča-nu, a ne samo v prebivalcu Doline »magični odblesk, ki se polasti razuma in telesa« (kot pravi Marij Čuk v razmišljanju o Pangerčevi knjigi). Majenca je praznik pomladi, ugotavlja Anaroža Slavec, ki je podpisala spremno besedo h knjigi, praznik, »ki ima svoje korenine verjetno še v poganskih obredih, povezanih s kulti za oplojevanje in rodnost. Simbolni pomen teh kultov pa je posredno povezan tudi s človeško naravo in nagonom po ljubezni. Praznovanje prihoda pomladi je hkrati tudi praznovanje mladosti; kakor sprejema spomladi zemlja seme in se v naravi vse bujno razcvete, tako naj bi ljubezen med mladimi spodbudila rast in krepitev rodovne skupnosti«.
Pisatelj Boris Pangerc je s knjigo Majenca (slovesno so jo predstavili predsinočnjim na dolinskem županstvu) ta starodavni ljudski običaj poveličal v knjižno obliko. Črpal je iz svoje neposredne, intimne izkušnje in iz doživetij številnih »maj ene« in jih prelil v plemenito obliko umetniške povesti. Z razsežno fotografsko opremo in poglobljeno spremno besedo ponuja knjiga večplastno branje: dosegljivo je najmlajšim (z neposrednostjo fotografskega posnetka), priročno je vsem, ki bi radi segli po podrobnostih vsakoletnega obredja tega ljudskega običaja, ne nazadnje ima v umetniškem besedilu svojo literarno vrednost. Marij Čuk je povest označil kot »čisto, napeto, žuboreče tekočo, v njej se zamejen vaški mikrokozmos razrašča v makrokoz-mos slovenske prozne tradicije«.
Že dolgo let se majenca v Dolini obnavlja z zagnanostjo in prepričanjem, ki sta značilna za mlade ljudi. Res jo skoraj v celoti priredijo mladi vaščani, združeni v t.im. fantovsko in
dekliško, ob majenci in z majenco pa živijo in se trudijo tudi vsi ostali prebivalci Doline. Praznik je skratka tako globoko spojen s to stvarnostjo, da se mu le redkokdo lahko izogne. Izjeme pa seveda potrjujejo pravilo: odtod vsakoletno vročično pripravljanje na ta praznik, odtod spomladanski »prerod« življenja na vasi, odtod živahnost, prisrčnost in družabnost.
Letos je majenca še popolnejša: poleg običajnega obreda postavljanja (in nato podiranja) maja, plesa parterjev in parterc, poleg kulturnih prireditev (likovna razstava v Galeriji Torkla, nedeljska prireditev na vaškem trgu), poleg občinske razstave domačih vin in raznih pobud za vrednotenje te gospodarske dejavnosti je doživela letošnja majenca še čudovit uvod s predstavitvijo prav njej posvečene knjige.
Včeraj sta se v okviru dolinske ma-jence zvrstila še druga dva važna tre-
nutka: v Galeriji Torkla odprtje likovne razstave, ki jo KD Valentin Vodnik vsako leto posveča slikarjem amaterjem iz Brega (na sliki - foto Magajna), v dvorani Mladinskega krožka pa ljudsko ocenjevanje vin, ki dopolnjuje strokovno oceno vinskih vzorcev z občinske razstave domačih vin. Danes se dolinski praznik nadaljuje z uradno otvoritvijo vinske razstave in nagrajevanjem najboljših vin (ob 18. uri). Že dopoldne pa se začenjajo priprave na nocojšnje postavljanje maja: dela je kar precej, saj je majenca tudi pravi praznik na prostem in ponuja vse, kar tovrstna družabna prireditev običajno ponuja. Postavljanje maja se bo zaključilo pozno v noč, pravzaprav v jutrišnjih zgodnjih jutranjih urah, pokončni maj bodo kronali zvonovi, nato pa se bo izpod maja oglasila nežna pesem: »Eno drevce mi je zraslo...«
DAMIANA OTA
.Srečanje na deželnem odborništvu za industrijo
Problemi bivše Aquile še naprej nerešeni
Včeraj na tržaškem kazenskem sodišču
Ob odsotnosti prevajalca odložili proces na jesen
Na Pomorski postaji zasedanje o slikarstvu v 20. stoletju
»Umetniške« toalete v čakanju na ljubitelja umetnosti Sgarbija
Na deželnem odborništvu za industrijo je bilo včeraj srečanje o še vedno nerešenih vprašanjih nekdanje rafinerije Aguila, ki zadevajo predvsem dopolnilno blagajno in njeno podaljšanje. Sestanek je sklical odbornik za industrijo Saro, poleg deželnih sindikatov CGIL, CISL in UIL pa so se ga udeležili še predstavniki družbe Monteshell, tržaški občinski Podkomisar Camerlengo in miljski župan Ulcigrai.
Srečanje se je izteklo brez konkretnih rezultatov, ker je še preveč neznank, v prvi vrsti glede sklepa CIPI o podaljšanju dopolnilne blagajne (do katerega daj bi sicer prišlo v teh dneh) in glede izida referenduma, ki ga je miljski občinski svet sklical za bližnji N. junij. Družba Monteshell pa je s svoje strani v težavah zaradi zavlačevanja pri reševanju tega problema, zaradi stroškov, zaradi zamrznjenih finansi-ranj in raznih zapadlosti, ki so vse bližje. Odbornik Carbone je sicer okvirno govoril o časovnih terminih Ul procedurah celotnega načrta ter o prizadevanjih, ki so jih za reševanje tega vprašanja vložile tržaška iu miljska občinska uprava, EZIT in Dežela. Miljski župan Ulcigrai pa je orisal faze v sklepih tamkajšnje-9a občinskega sveta in zagovarjal pravilnost izbire referenduma za reševanje teh problemov.
Napovedanega procesa na kazenskem sodišču, ki sta ga sprožila Samo Pahor in njegov somišljenik Primož Sancin ni bilo. Preložen je bil na 21. oktober, ker sodišče ni imelo na voljo - kar je sicer že skoraj kronična pomanjkljivost - prevajalca in niti zapisnikarja, ki bi razpravo uradno zabeležil tudi v slovenskem jeziku. Spontano se je sicer ponudila prevajalka, kar pa ni zadostovalo, da bi proces stekel.
Zakaj se je Samo Pahor skupaj z aktivistom društva Edinost ponovno znašel pred sodniki? Kratka obnova dogodka: fašistični pobalini, ki so na Borznem trgu na začetku oktobra sodelovali pri pripravah na shod kolovodje MSI Pinija, so ponoči pred županstvom prej opsovali, nato pa še fizično napadli prof. Pahorja. Pahor je namreč opozoril mestne redarje, da so zastave in prapori LpT na pročelju mestne hiše nezakoniti in da jih je zato treba odstraniti. Na kraj je prišla policija, nato še fašisti, ki so aktivista Edinosti najprej glasno ozmerjali, Pahorja pa nato še udarili. Organi javne varnosti napadalcev niso identificirali, Pahorja in Sancina pa so odpeljali na kvesturo, kjer sta napadenca najavila, da bosta dogodek prijavila sodstvu. To sta tudi naredila, proces pa bo, kot rečeno, 21. oktobra.
Umetnostni kritik Vittorio Sgar-bi med zasedanjem o likovni umetnosti v deželah Alpe-Jadrana, ki je bilo včeraj popoldne na tržaški Pomorski postaji (Foto Križ-mančič)
SKLAD MITJA ČUK
prireja razstavo
furlanskih naivcev
°d 11. do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Odprtje razstave bo v ponedeljek, 11. niaja, ob 19. uri.
URNIK: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
ZAKLJUČNA PREDSTAVA SEZONE
Peter Shaffer
LETOMA IN LUŠTREK
Produkcija
CANKARJEVEGA DOMA Igrajo
Milena Zupančič, Polona Vetrih, Iztok Valič
Režija
Dušan Jovanovič Jutri, 10. maja, ob 16.00
Abonma RED C in RED G
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
V Zgoniku drevi pohod jutri pa proslava 47-letnice osvoboditve
Z množičnim nočnim pohodom okoli spomenikov padlim v narodnoosvobodilnem boju, ki se bo pričel drevi ob 19.30 v Gabrovcu, se bo v zgoniški občini začelo proslavljanje 47-letnice osvoboditve. Osrednja svečanost bo jutri ob- 11. uri pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku, slavnostni govornik pa bo bivši partizanski borec, pesnik, akademik in član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. Kulturni del programa bodo oblikovali mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Sale-ža in osnovnoošolski otroci, za glasbeni okvir pa bo poskrbela godba na pihala s Proseka, (bs)
Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo na šolskem skrbništvu do 18. maja na ogled lestvice natečaja za neučno osebje, medtem ko rok za vložitev pritožb zapade 22.t.m. Šolsko skrbništvo je razpisalo tudi izredna natečaja po naslovih in s praktičnim izpitom za neučno osebje, in sicer za poklicna profila upravnega in tehničnega sodelavca (oba IV. stopnje).
Pridržana prognoza za Iračanko ki se je ponesrečila pri Padričah
Na odcepu hitre ceste od Padrič proti Fernetičem se je včeraj nekaj pred 17. uro hudo ponesrečila 26-letna uradnica Patrizia Debemardi iz Tržiča, Ul. Parini 7. Dekle je s svojim avtomobilom zapeljalo v smer proti Fernetičem, ko je v ovinku izgubila oblast nad krmilom in najprej treščila v obcestne paličice, ki označujejo rob cestišča, nato pa jo je odneslo kakih 50 metrov daleč, kjer je avtomobil, prevrnjen na streho, obtičal v goščavi. Reševalci Rdečega križa so hudo ranjeno ponesrečenko prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so jo sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo zaradi številnih zlomov in notranjih poškodb. Izvide o nesreči so opravili karabinjerji iz Nabrežine.
Gre za znana pripadnika muslimanske skupnosti z Reke
Znani imeni lastnikov ročne bombe
Reški dnevnik »La voce del popolo« je včeraj objavil imeni dveh hrvaških državljanov, ki sta bila 1. maja aretirana na mejnem prehodu pri Pesku, kjer so ju zalotili z ročno bombo v avtomobilu. Gre za Momira Mariča, znanega kot »Momo Banana«, in za Ibrahima Brstiča, oba pa sta vidna predstavnika muslimanske skupnosti na Reki.
Moška se sedaj nahajata v koronejskem zaporu, preiskava na njun račun pa se je začela pretekli torek. Obtožena sta vnašanja orožja v Italijo, obstaja pa tudi sum, da bi lahko imela celo teroristične namene, ker sta se namenila v Trst le nekaj ur pred papeževim prihodom.
Momir Marič je na Reki zelo znan in tudi obrekovan podjetnik, ki je pred leti odprl prvi zasebni market v tem mestu, ki ga je krstil prav »Momo Banana«. Brstič pa je bil do nedavnega podpredsednik reške sekcije muslimanske Stranke demokratične akcije. Marič je ročno bombo v svojem avtomobilu opravičil z dejstvom, da se kot pripadnik hrvaške vojske bori na fronti proti srbskemu agresorju.
Desetine Tržačank v skrbno urejenih toaletah je včeraj popoldne »zamikala« likovna umetnost v deželah Alpe-Jadrana ob koncu prejšnjega in v začetku tega stoletja. Na tržaški Pomorski postaji so se udeležile zasedanja na to temo, ki so ga priredili v okviru razstave o slikarstvu v deželah Alpe-Jadrana v 20. stoletju. Likovna umetnost je bila seveda zgolj pretveza za njihovo prisotnost: urejeni videzi niso bili namenjeni umetnosti, pač pa umetnostnemu kritiku Vittoriu Sgarbiju, nepogrešnemu udeležencu televizijskih oddaj in - pravijo - prekaljenemu ženskarju, ki je na simpoziju sodeloval s poročilom o tržaškem slikarstvu ob koncu 19. stoletja.
Tržaške »sgarbijevke« so morale dolgo poldrugo uro potrpežljivo čakati, predno so lahko potešile lastne oči, saj se je Sgarbi pojavil v osrednji dvorani Pomorske postaje z dokajšnjo zamudo.
V tem času čakanja jim je bilo dano izvedeti marsikaj o umetnosti na prelomu stoletja v Sloveniji, na Koroškem in na Madžarskem. O slovenskem slikarstvu je poročal ravnatelj ljubljanske Narodne galerije Andrej Smrekar, o slikarstvu v avstrijski Koroški ravnatelj celovške Koroške deželne galerije Arnulf Rohsmann, o slikarstvu na Madžarskem pa odgovorna pri Narodni galeriji v Budimpešti Katalin Geller.
Pred začetkom zasedanja smo s prof. Andrejem Smrekarjem pokramljali o pomenu tržaške razstave. Dejal je, da je ideja vsekakor hvalevredna in jo gre obnoviti, a v drugačnih pogojih. Bvalevredna je, ker nudi udeležencu možnost, da se seznani z značilnostmi likovne umetnosti v deželah, ki so bile nekoč združene pod »edinim gospodarjem«, da spozna njihove skupne točke in razlike. Seveda je treba take prireditve bolje organizirati, kot to prvo tovrstno razstavo na Tržaškem. Ljubljansko Narodno galerijo so organizatorji kontaktirali šele konec februarja. Prvi odgovor na poziv k sodelovanju je bil negativen, ker je bilo časa dejansko premalo za pripravo homogene, kvalitetne razstave slovenskih slik iz omenjenega obdobja. Po političnem pritisku so v Ljubljani vendarle pristali na sodelovanje in pripravili izbor slik, za katerega so prireditelji na predstavitvi izjavili, da je sploh najbolj kvalitetni del razstave.
ZSKD in SKGZ priredili sprejem za nagrajenca ZKOS Ferlugo
Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev sta predsinočnjim s prisčrno slovesnostjo počastili miljskega kulturnega in političnega delavca Kiljana Ferlugo, ki so mu pred kratkim podelili najvišje odličje Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Na sliki (foto Magajna) predsednik ZSKD Mermolja, Ferluga in predsednik SKGZ Palčič.
V torek v gledališču Miela predstavitev pesniške zbirke osnovnošolskih otrok
V torek, 12. t.m., ob 18. uri, bo v gledališču Miela predstavitev pesniške zbirke osnovnošolskih otrok z naslovom: »Poeti a dondolo«. Mladi pesniki obiskujejo drugi razred osnovne šole »Ancelle della cari-ta«, ki namerava preko izdaje podpreti humanitarno akcijo; izkupiček prodanih knjig je namenjen raziskovanju o cistični fibrozi v Furlaniji-Julijski krajini, določili so ga za nakup spirometra, potrebne naprave pri raziskovanju te še malo poznane bolezni.
Šolsko skrbništvo in Študijski center »A. Alberti« iz Trsta sodelujeta pri pobudi, knjigo je pa izdal videmski založnik Campanotto.
Zamisel je nastala po zaslugi pedagoginje dr. Consuelo Rodriguez Bevilacgua, ki je v teku šolskega leta vodila delavnico z otroki ter jih spodbujala k pesniškemu ustvarjanju. Tudi za likovno opremo so poskrbeli mladi umetniki.
Publikacijo bo predstavila dr. Silvia Blezza Picherle, podpredsednica društva Alberti, medtem ko bo dr. Rodriguez Bevilacgua orisala prisotnim posamezne faze dela.
Spregovorila bosta tudi prof. Sergio Riccardi, odgovoren za znanstvene pobude pediatričnega inštituta Burlo Garofolo v Trstu ter inženir Sergio Nordio kot predsednik deželnega združenja za zdravljenje cistične fibroze. Končno bodo otroci prebrali nekaj izbranih poezij.
Številne javne in privatne ustanove so s finančnimi prispevki podprle pobudo. Skrbnik je odobril razdelitev knjig preko šol, številni dnevniki bodo sodelovali pri distribuciji zbirke poezij in tako zagotovili tem bolj kapilarno razširitev.
Vsak, ki bi hotel sodelovati pri uspehu te humanitarne akcije, lahko nakaže svoj prispevek na tekoči račun št. 30/45134/1 pri »Cassa di Risparmio« v Trstu, naslovi naj ga z naslednjim nazivom: »Poeti a dondolo - za zdravljenje cistične fibroze«.	JASNA MERKU
Občni zbor Zadruge Lonjer-Katinara
V četrtek zvečer je imela Zadruga Lonjer-Katinara svoj redni občni zbor, torej brez volitev novega odbora, temveč samo s pregledom opravljenega dela. Glavna tema je bila začetek del Poliva-lentnega centra v Lonjerju, za katerega se domačini borijo že vrsto let in katerega gradnjo bodo začeli prav v tem mesecu.
Glavno poročilo je imel predsednik zadruge Radivoj Pečar, k diskusiji pa so se javili številni člani, ki so povedali svoje pripombe glede tega načrta in izrazili zadovoljstvo, da bo končno prišlo do njegove uresničitve. Z gradnjo, je predsednik Pečar med drugim povedal, je bilo treba sedaj pohiteti. Tako bodo domačini v soboto, 23. maja, pripravili v vasi kratko slovesnost, ki naj obeleži začetek del tega pomembnega objekta.
Dela bodo v rokah članov zadruge Gradis, ki je zmagala na natečaju. Slednja bo začela v kratkem s prvo fazo del za gradnjo novega objekta, v katerem bodo velika telovadnica, pa tudi prostori za khlturne in druge dejavnosti v vasi.
»Deset let smo se borili, da smo lani končno dobili gradbeno dovoljenje«, je povedal predsednik in izrazil upanje, da bo novi center v korist vsem dejavnostim v vasi in v ponos vsem vaščanom. Obrnil se je tudi na vse vaščane, da materialno podpro gradbena dela in pri pozval tudi na vse javne ustanove, da priskočijo na pomoč.
Občni zbor se je zaključil ob splošni želji, da bo novi polivalen-tni center čimprej dograjen in da bodo tudi Lonjerci prišli po tolikih letih do sebi primernega doma. (ni)
razne prireditve
Slovenski kulturni klub. Ul. Donizetti 3, vabi danes, 9. maja, na predavanje Brede Susič z naslovom Moje doživljanje Irske in njenih etničnih problemov. Začetek ob 18.30. Vljudno vabljeni.
razna obvestila
ŠD Polet organizira TEČAJ KOTALKANJA ZA ODRASLE v maju in juniju. Vpisovanje in informacije ob ponedeljkih in petkih od 19. do 20. ure na kotalkališču v Repentabrski ulici ali po telefonu na št. 211758.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma v Trstu sporoča, da je še vedno v teku vpisovanje za letovanje otrok in mladostnikov od 6. do 17. leta starosti. Letovanje bo letos od 29. junija do 13. julija na Ptuju. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 573141.
Občinska uprava in vinogradniki občine Devin-Nabrežina s sodelovanjem Kraške gorske skupnosti priredijo XXXI. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN, ki bo na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini 3., 4. in 5. julija 1992. Lahko sodelujejo vsi vinogradniki iz občine, ki so v zadnji letini pridelali najmanj 1000 litrov vina s svojega posestva. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki naj bi bila pripuščena na razstavo. Vpisovanje in vzorce (2 steki. 7/10) sprejemajo v občinskih uradih (soba št. 10) vključno do 13. t. m.
Društvo lovcev FJK »Doberdob« vabi na 8. redni občni zbor, ki bo danes, 9. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih Kulturnega centra na Colu pri Repentabru.
Klub starejših skavtinj organizira v sklopu 40. obletnice skavtizma v Trstu družabno večerjo v soboto, 23. maja letos. Prijave do 20. t. m. na tel. št. 942728 -Irma.
Upravni odbor Ljudskega doma iz Križa vabi interesente, ki so pripravljeni prevzeti vodenje gostilne Ljudskega doma, da se do 15. junija javijo pri članih upravnega odbora.
Pogrebno društvo na Vrdeli sklicuje redni občni zbor jutri, 10. maja, ob 10.30 v drugem sklicu. Toplo vabljeni.
Združenje za zaščito Opčin vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
__________gledališča________________
Gledališče Rossetti
Danes ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Turina z delom T. S. Eliota RIUNIONE Dl FAMIGLIA. Režija Gior-gio Marini. V abonmaju: odrezek št. 10 (red 2. sobota).
Jutri ponovitev ob 16. uri (red 2. nedelja).
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Gledališče Verdi
Simfonični maj
Danes, 9. t. m., ob 18. uri (red S) bo na sporedu prvi koncert iz ciklusa Simfonični maj, ki ga gledališče Verdi prireja pred zaprtjem gledališča zaradi obnovitvenih del. Pod vodstvom Lil Jia in z orkestrom gledališča Verdi bo nastopila svetovno znana čelistka MARIA KLIE-GEL. Na sporedu bo koncert ruskega skladatelja Alfreda Schnittkeja ter druga simfonija Johannesa Brahmsa.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
La Contrada - Gledališče Crlstallo
Danes ob 20.30 bo Teatro Veneto iz Padove ponovilo DIALOGHI CON NES-SUNO z Ottavio Piccolo. Na sporedu bodo trije monologi in sicer "La moglie ebrea" Bertolda Brechta, "La parrucca" Natalie Ginzburg in "La telefonata" Do-roty Parker. Režija Silvano Piccardi, scene Marco Capuana, kostumi Daniele Verdenelli, glasba Roberto Cacciapaglia.
Jutri ponovitev ob 16.30.
koncerti
Gledališče Verdi v Miljah
Nedeljski koncerti
Jutri, 10. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert ENSAMBLE DEBUSSV gledališča Verdi iz Trsta. Na programu Claude Drebussy in Maurice Ravel.
Avditorij Muzeja Revoltella
Nedeljski koncerti
Jutri, 10. t. m., ob 11. uri bo nastopila skupina INSIEME VOCALE. Vstopnice so na prodaj uro pred pričetkom koncerta pri blagajni gledališča in v Muzeju Revoltella.
Macaki
Nocoj ob 22. uri bo na Drevoredu XX. septembra sporedu koncert pevke Adriane VASOUES.
Gledališče Miela
Nocoj ob 21. uri se bo pričela VEXA-TIONS - glasbeni maraton Eriča Satieja, ki bo trajal 18 ur. Zvrstilo se bo 24 pianistov. Gost večera bo Aliče.
V četrtek, 14. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Miela koncert francoske skupine PASCAL COMELADE & LE BEL CANTO OROUESTRA.
razstave
Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.	do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom:
do petka 15. maja razstava slikarja naivca MILANA OBRADOVIČA-KRUMPER-ŠKEGA. Ogledi ob delavnikih od 16. do 20. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito
je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA.
V	galeriji Torbandena bo do 20. t. m.
na ogled razstava FRANCESCA STEFA-NINIJA.
V	gledališču Miela je, na pobudo Zadruge Bonawentura, v okviru festivala SATIEMANIA na ogled razstava o francoskemu umetniku ERIKU SATIE.
V	razstavni dvorani v Miljah, Trg
Republike, je do 14. t. m. na ogled razstava lesnih izdelkov VIRGILIA MENE-GUZZIJA. Urnik: 10-12, 17-19.
V	Kongresnem centru na Pomorski postaji bo do 17. t. m. na ogled razstava o slikarstvu v letih '800 in začetku '900 v Sloveniji, Italiji in Madžarski. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure.
V	prostorih Društva slovenskih izobražencev - Ul. Donizetti 3 bodo v ponedeljek, 11. t. m. , ob 20.30 otvoritev razstave slovenske^ umetnice Vide SLIVNI-KER BELANTIČ. Razstava bo na ogled do 19. t. m.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 v Ul. del-le Beccherie 7/1 bodo danes, 9. t. m., ob
18.	uri odprli razstavo PIERA FRAUSI-NA. Umetnika bo na otvoritvi predstavil kritik Sergio Brossi.
POČITNICE NA KMETIJI
za vse, ki si želijo miru, idiličnih sprehodov na čistem gorskem zraku ob pravi domači hrani.
Kmetija Makek, Zgornje Jezersko Telefon 0038/64 44149
čestitke
Na Padričah ob cesti 'na hiš'ca stoji, v njej danes MARTA 40 let slavi, vse najboljše ji botra Vida želi!
Na borjaču se ROŽI z ELIOTOM poroči! Mnogo sreče jima družina Semec želi.
Danes bo ugasnila drugo svečko ALEKSIJA COLSANI iz Zabrežta. Da bi bila vedno zdrava in nasmejana ji želijo mama, papa in nona Dina.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 9. maja 1992
DAN ZMAGE
Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.22 - Dolžina dneva 14.41 - Luna vzide ob 12.12in zatone ob 1.43.
Jutri, NEDELJA, 10. maja 1992
ANTONIN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.08 najvišja 12 cm, ob 9.29 naj nižja -33 cm, ob 17.15 najvišja 30 cm, ob 23.59 naj nižja -7 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje, zračni tlak 1012,3 mb pada, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 51-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Rachele Geppini, Ste-fano Contessi, Jessica Cancemi, Andrea Martini, Matteo Ruzzier, Paola Scrigner, Rossella Novello, Jessica Turk, Diego Babuder, Iztok Zeriali, Margherita Lu-petti, Giorgia Tomizza.
UMRLI SO: 61-letni Renato Savelli, 86-letna Carmina Davini, 95-letna Isabel-la Benedetti, 86-letna Sincera Marini, 87-letna Giulia Cvetreznik, 69-letna Car-men Corda, 76-letni Martino Rupel, 60-letni Giovanni Corona, 79-letni Bruno Cavini, 88-letna Gemma Zerrer.
OKLICI: arhitekt Andrea Maria Casati in uradnica Sabina Visintin, ind. izvedenec Alessandro Cosoli in uradnica Silvia Comisso, delavec Alessandro Fain in prodajalka Adriana Burlo, upokojenec Stelio Paganini in uradnica Silva Vessel-li, uradnik Alberto Bonifacio in uradnica Teresa Potocco, finančni stražnik Raffae-le Pepe in uradnica Emanuela Sapio, uradnik Maurizio Crevatin in zdravstvena pomočnica Erika Braico, avtoličar Franco Stocovaz in uradnica Patrizia Ta-rabocchia, mehanik Claudio Grassi in delavka Emanuela Toggi, Paolo Chicco in Patrizia Belletti, zdravstveni pomočnik Vittorio Chersicla in čistilka Lucia Rigo, podčastnik Alessandro Terribili in uradnica Nadia Štokovac, uradnik Roberto Paolini in uradnica Adriana Guštini, uradnik Filippo Campodonico in učiteljica Sara Taucer, agent Antonio Nico-la Zezza in šivilja Maria Eufemia Sindi-co, policijski asistent Vincenzo Della Rocca in kmetovalka Anna Maria Car-cagni, obrtnik David Crismani in prodajalka Nataša Peric, trgovski posrednik Franco Taucer in uradnica Daniela Be-retta, častnik finančne straže Giulio Del Monte in uradnica Silvia Gabriella Teresa Beretta, delavec Paolo Vascon in delavka Loredana Brumetz, tehnični risar Alessandro De Luisa in tajnica Lucia Kremžar, upravitelj Salvatore Occhipinti in knjigovodkinja Fabiana Sparatore, karabinjer Massimiliano Este in delavka Nadia Maddalena Bonetti, klepar Livio Popovich in uradnica Elda Costagliola.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4., do nedelje, 10. maja 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmau-ra 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Trg Garibaldi 5 (tel. 726811).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev iz Trsta obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 13. maja v Bistro in Arboretum Volčji potok. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8/b.
Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina organizira v soboto, 23. t. m., izlet v Begunje in na Bled. Vpisujejo vaški zastopniki na tel. št. 228597, 228909 in 228387.
________prispevki___________
Namesto cvetja na grob Pine Lozej daruje Ivanka Canciani 20.000 lir za svetoi-vanski pevski zbor Marij Kogoj.
kino
ARISTON - 18.00, 20.10, 22.15 Europa, Europa, r. Agnieszka Holland, i. Marco Hofschneider, Julie Delpy.
EXCELSIOR - 17.15, 18.55, 20.30, 22.15' Beethoven, r. Ivan Reitman.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 Mediterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 Ladro di barabini, r. Gianni Amelio.
NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 La ragazza dei sogni.
NAZIONALE III - 16.15, 18.10, 20.10, 22.15 Toj Soldiers, i. Sean Astin.
NAZIONALE IV - 16.15, 18.15, 20.15,
22.15	Free Jack in fuga nel futuro, i. Emilio Estevez, Anthony Hopkins, Mick Jagger.
GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 L'ultimo dei boy-scout, i. Bruce Willis.
MIGNON - 20.00, 22.15 Europa, r. Lars von Trier, i. Barbara Sukowa.
EDEN - 15.30, 22.10 Moana e la bestia, pom., □ □
CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Ca-pitan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hoskins.
LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.10 Tacchi a spillo, i. Victoria Abril, Miguel Bose.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 Belli e dannati, r. Gus Van Sant, i. Keanu Re-eves, River Phoenix, □ D
RADIO - 15.30, 21.30 Gattine in amore, porn., □□
mali oglasi
NOVA
POOBLAŠČENA
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
anna
popravila v garanciji
EUROPA
V SREDIŠČU TRSTA Ul. Geppa 2/F - Tel. 370250
OSMICO je odprl Zori Pangerc v Dolini 474 (pod Krogljami).
OSMICO je odprl Andrej Ferfolja v Vrtni ulici v Doberdobu. Nudi domače vino in svež svinjski prigrizek.
MARIO PAHOR iz Jamelj obvešča cenjene goste, da je odprl osmico v Župančičevi ulici 8. Nudi tudi domač prigrizek.
LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot.
OSMICO sta odprla Maksi in Dorjan Komar v Logu 243.
OSMICO ima Alojz Kante, Praprot 18.
PRODAM motor honda dominator 650. Tel. 225509 ob uri večerje.
PRODAM fiat pando 750, motor fire, letnik '88, rdeče barve, v odličnem stanju. Telefonirati v uradnih urah na št. 216954 ali v večernih urah na št. 201104.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
potrebuje za poletno predstavo tandem, bicikel z dvema ali več sedeži, v kakršnemkoli stanju. Kličite na št. 632664, vsak dan od 8. do 14. ure.
ŠIVILJA s prakso v konfekciji in butiku išče kakršnokoli delo. Pisati na Publi-est Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Šivilja«.
PRODAM po ugodni ceni prikolico (ru-Iotko) knaus. Tel. (0481) 882026.
DIRKALNO KOLO iride prodam po ugodni ceni. Tel. (0481) 30358 med
13.30	in 14.30.
RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOL-JUNCA obvešča cenjene odjemalce, da se je začela prodaja odličnih salmo-niranih postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297.
PRODAM kompjuter PCI Olivetti, kompleten z 2 flopy disc, po ugodni ceni-Tel. v večernih urah na št. 350331.
PRODAM seat ibizo GLX 12, oktober 89, prevoženih 30.000 km, izredna priložnost. Tel. 566858.
PRODAM motor aprilia futura 125, letnik 90, v zelo dobrem stanju, cena po dogovoru. Za informacije Denis Lutman, Ul. Natisone 8/A v Štandrežu pri Gorici.
IMPORT-EXPORT s sedežem v Gorici išče izkušeng, in sposobno osebo v zunanjetrgovinskem sektorju z znanjem slovenskega, italijanskega in angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV. maja 1, pod šifro »Import-export«.
SEM NA RAZPOLAGO vsem tistim, ki bi radi uresničili svoje sanje. Ponujam možnost komercialne dejavnosti - nikakor ne pride v poštev prodajanje po domovih. Za vse ostale informacije lahko telefonirate na št. 227036 od H-do 12. ure.
IŠČEM izkušeno osebo za hišna dela in varstvo dveh otrok. Zainteresirani naj pišejo na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Nujno«.
PRODAM dve kozi po najnižji ceni. Telefonirati na št. 231847.
menjalnica _______________________s. s. 1992
TUJE VALUTE		FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		. 1229,	1200.—	Švicarski frank		812,75	807.—
Nemška marka .		.	752,92	741.	Avstrijski šiling		106,983	105.—
Francoski frank		.	223,62	219.	Norveška krona		192,89	189,—
Holandski florint .		668,93	661.—	Švedska krona		208,93	204.—
Belgijski frank		.	36,583	35,50	Portugalski eskudo .	9,021	8.—
Funt šterling ..		. 2215,20	2195.	Španska peseta 		12,031	11,30
Irski šterling ..		. 2011,10	1985.—	Avstralski dolar		930,75	870.—
Danska krona .		194,84	191.—	Jugoslov. dinar 		—	—
Grška drahma .		6,391	5,50	ECU		1546.—	—
Kanadski dolar		.	1022,70	970.	Slovenski tolar		—	13,25
Japonski jen ..		9,265	9,—	Hrvaški dinar		—	6.—
						
Po uvodnih slovesnostih Cannes prešel včeraj v tekmovalno fazo
Osamljenost in težko iskanje samega sebe
CANNES - Po uvodni detektivki Paula Verhoevena Basic In-stincts, ki so jo predvajali izven konkurence in ki je vzbudila ostro nasprotujoče si ocene, je festival v Cannesu včeraj prešel v tekmovalno fazo s filmoma Neodvisno življenje ruskega režiserja Vitalija Kanevskega in Vrnitvijo Casanove Edouarda Niermansa.
Film ruskega režiserja, ki je tudi sam okusil stalinistični zapor in je šele po perestrojki začel snemati filme, pripoveduje o rasti mladoletnika Valerka, ki živi v neki sibirskem lagerskem mestecu v nemogočih pogojih. Šele ko zbeži od družine iz strahu pred kaznijo in se zateče k teti, okusi bolj normalno življenje in se vključi v družbo. Nekatere scene filma so zelo krute zlasti glede ravnanja z živalmi. Najbolj pretresljiva pa je tista, v kateri moški polije s bencinom miši in jih zažge, da bi se jih lahko znebil.
Francoski Vrnitev Casanove pa pripoveduje o starosti znanega beneškega ljubimca, ki se reven vrača v rodne Benetke. Vlogo je režiser zaupal Alainu Delonu v upanju, da bo oblikoval bolj simpatičen lik Casanove. Po oceni kritikov pa film ne dodaja k liku beneškega ljubimca prav nič, kar ne bi bili že povedali režiserji, ki so se že spoprijeli s Casanovo.
Na slikah (telefoto AP): zgoraj predsednik žirije Depardieu z nekaterimi člani ocenjevalne komisije; spodaj pa Sharone Stone, ki ima nosilno vlogo v filmu Basic Instincts z režiserjem Ver-hoevenom.
FIRENCE — Petindvajset let po Pasolinijevem filmu, ki je ob koncu šestdesetih let izzval pravi škandal in veliko polemik, Teorema zapušča filmsko platno, da bi pristal na deskah opernega gledališča. Po Pasolinijevem filmu je namreč mladi italijanski skladatelj Giorgio Battistelli povzel scenarij za istoimensko opero, ki jo bodo predvajali v Firencah kot drugo delo na sporedu Florentinskega glasbenega maja.
Če je Pasolinijev film vzburil veliko polemik, je tudi Signorelli-jevo delo vzbudilo precejšnje pričakovanje zaradi dveh, sicer povsem različnih značilnosti: gre namreč za »nemo« opero, v kateri se igralci gibajo na odru kot mimiki in »glas« jim posojajo posamezna glasbila. Poleg tega pa gre tudi za »golo« opero, saj se ob koncu vsakega dejanja dva moš-
ka igralca slečeta do golega, golota pa simbolizira prvič osvajanje, drugič pa odpoved vsem svojim materialnim dobrinam. In marsikoga močno skrbi, kako bo publika reagirala na to.
Zgodba pripoveduje o tujcu, ki se za kratek čas ustavi pri neki družini, osvoji vse njene člane in jih nato zapusti same v objokovanju njegovega nenapovedanega odhoda. Mati se skoraj preda prostituciji, hči bo zaprta v psihiatrični kliniki, norost bo obsedla tudi sina, medtem ko oče podari svojo tovarno delavcem in odide v puščavo. V letih oporečništva je Pasolini s tem filmom poudarjal dramatično odkritje osamljenosti in še težje iskanje avtentičnosti. To sporočilo je po oceni skladatelja Giorgia Battistellija še danes zelo aktualno.
V	okviru sodelovanja z občino SanfAmbrogio di Valpolicella
Veronska umetnika v Sežani
Danes bo v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani otvoritev razstave slikarjev iz Verone Maurizia Fantonija in Manole De Gobbi.
Razstava spada v kontekst sodelovanja pobratenih občin Sežana in SanfAmbrogio di Valpolicella, ki s to razstavo razširja svoje sodelovanje s kraško občino tudi na področje kulture.
Oba umetnika imata za seboj bogato razstavno dejavnost. Razstavljata že od leta 1967 po vsej Italiji od Benetk, Ravenne, Firenc, Padove, Modene in drugod. V Trstu sta razstavljala leta 1984 v Šali d’Arte »G.Romani«.
Oba umetnika sta takorekoč slikarja in grafika, toda v različnih razmerjih. Manola poveličuje barvo in jo nanaša na monokromne površine z znakom, Maurizio pa razgibava znak in ga oblikuje na plastičen način z barvnim nanašanjem.
V	Sežani se bosta umetnika predstavila s svojimi najznačilnejšimi deli, ki bodo na ogled do 30. maja 1992.
				lIMliBHBl	današnji televizijski in radijski sporedi	■lil	laBillii	
I~T BA11___________________
6.55	Film: Carioca
7.30	Dok.: V stiku z umetninami - Marino Marini
8.15	Potni list za Evropo
9.00	Aktualno: Ciao Italia,
10.30	Vedrai
11.00	Aktualno: 11 mercato del sabato, vmes vreme
12.00	Dnevnik 1
12.30	Rubrika: Check-up
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Aktualno: Prizma
14.30	Šport: kolesarska tekma po Furlaniji, 15.00 rug-by, 16.15 vaterpolo
16.45	Variete: Disney club
18.00	Kratke vesti
18.05	Izžrebanje lota
18.10	Rubrika o lepoti
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00-Dnevnik in šport
20.40	Variete: Scommettiamo che...? (vodita Fabrizio Frizzi, Milly Carlucci)
22.45	Dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Šport: boks, nogomet, vaterpolo, atletika
2.30	Nočni spored
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
8.00	Aktualno: Mattina 2 (vodita A. Cecchi Pao-ne, Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Dok.: Čudežno oko
10.35	Aktualno: Evropski
dnevi, RAI 2 za vas, Set
11.20	Nanizanki: Jackie e Mike, 12.10 Medico alle Havvaii
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.55	Vremenska napoved
14.00	Film: Arrivano i Titani (pust., It. 1962, i. Giulia-no Gemma)
15.50	Aktualno: Vedrai
16.20	Izžrebanje lota
16.25	Šport: ženska odbojka,
17.45	košarka playoff
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: La morte non sa leggere (krim., Kan. 1986, r. Ousama Rawi, i. Rita Tushingham, Jackie Burroughs)
22.15	Aktualno: II coraggio di vivere (vodita Riccardo Bonacina, N. Di Bella)
23.30	Vesti, vreme, horoskop
23.50	Glasba: Eurofestival
2.50	Nočni spored
^ RAI 3	|
10.00	Aktualno: Vedrai
10.30	Šport: kolesarska dirka diletantov po Kampaniji
11.05	Koncert: orkester A. Scarlatti izvaja Šostako-vičevo Simfonijo št. 14, op. 135 (dir. Krzysztov Penderecki)
12.00	Dok.: Pred 20 leti
12.30	Izbor RAI3
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.40	Aktualno: Okolje Italija
15.15	Šport: mednarodni turnir Italije v tenisu (Ž), konjske dirke
18.45	Derby in vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	TG3 Insieme
20.30	Film: II grande Uno Rosso (vojni, ZDA 1980, r. Samuel Fuller, i. Lee Marvin, Mark Hamill)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Harem
23.45	Aktualno: Diritto di re-plica
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Filmske novosti
1.05	Variete: Fuori orario -Sat Sat
1.35	Nočni spored
f	TV Slovenija 1	|
8.30	Izbor: Angleščina - Fol-low me, 8.50 Radovedni Taček - Drevo, 9.05 Lonček kuhaj - Testenine s čičerko, 9.15 Klub klobuk, 11.00 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	Tok Tok (pon.)
14.00	Intervju
14.50	Video strani
15.55	Napovednik
16.00	Tednik (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Ne joči, Peter (dram., Slov. 1964, r. France Štiglič, i. Lojze Rozman, Bert Sotlar)
18.55	Video strani
19.00	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Reportaža: Pohod Ljubljana 92
21.00	Glasba: Pesem Evrovizi-je 92 (iz Malmoa)
0.20 Sova, vmes nanizanka Murphy Brovvn, nadaljevanka Igre s pravico ter variete Nočne ure (8. epizoda)
2.00	Video strani
[~pP[ TV Koper
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.10	Film: Joe Dakota (vestern, ZDA 1957)
15.30	Nan.: Čudežni svet gospoda Monbroa
16.00	Otroški program
16.30	Na kalifornijskih cestah
18.00	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nad.: Rayanovi
20.45	Aktualno: Agora
22.25	TV Dnevnik
22.35	Film: Angel z reke (dram., ZDA 1985)
TV Slovenija 2 ~
13.50	Šport: Tenis
16.35	Sova, vmes nan.
17.30	Prisluhnimo tišini
17.45	Angleščina
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Glasba: Boš videl kaj dela Dolenj'c
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik Sarajevo
20.15	Klasika
20.30	Film: Ljubezen in krogle (dram., VB 1978)
22.10	Dnevnik, vreme, šport
22.40	Tračarije, nato tenis
0.40 Yutel
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: Godalni kvartet GM; 11.30 Roman: Oblomov (48. del);
11.50	Melodije; 12.00 Krajevne stvarnosti - Ta rozajanski glas; 12.30 Orkestri; 12.45 Glasnik kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: Mladi izvajalci šole GM iz Trsta; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Drama: Zid, jezero (r. Mario Uršič);
18.50	Orkestri; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;.. 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.30 Tako zveni nemščina; 10.00 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.40 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
f~ CANALE S
7.00	Aktualno: Na prvi strani ■
8.30	Nanizanka: I cingue del
guinto piano
9.00	Aktualno: Sabato 5, vmes II mondo del bebe, 10.45 Nonsolomoda, 11.15 An-teprima
11.50	Kviz: II pranzo e servito
12.40	Aktualno: Affari di fa-miglia
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Amici (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: La corrida (vodi Corrado)
23.00	Aktualno: Guerra e pace (vodi M. Costanzo)
24.00	Nočni dnevnik TG 5 010 Film: Ali American Boys
(kom., ZDA 1979, r. Peter Yates, i. Dennis Ouaid, Daniel Štern, Dennis Christopher)
1-45 Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Nan.: L'incredibile Hulk
8.55	Dober dan, prijateljica
9.00	Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.30 General Hospital
10.10	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
11.10	Nad.:Marcellina
12.10	Otroški variete
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
15.40	Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.50 Cris-tal, 17.20 Febbre d amo-, re, nato (17.50) vesti
18.00	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.30	Kviz: Gioco delle coppie
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola con-tro il mondo
20.30	Nan.: Il ritorno di Co-lombo - La signora in nero (i. Peter Falk)
22.30	Film: Serafino (kom., It. 1969, r. Pietro Germi, i. Adriano Celentano, Ot-tavia Piccolo)
0.40 Nanizanki: Lou Grant,
1.50	Spenser
2.40	Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete: Ciao ciao mattina
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Il giorno del robot, 10.30 Magnum P.I. - Compagni di scuola
11.30	Odprti studio
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.15	Šport: Calciomania
15.30	Glasba: TopVenti (vodi Emanuela Folliero)
16.30	Nanizanke: Il mio amico Ultraman - Serata di be-neficenza, 17.00 A-Team
-	Nome in codice »Volpe Rossa«, 18.00 MacGyver
-	La landa desolata
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Nanizanka: Flash - Mi-naccia dal passato
22.30	Film: Ninja, la furia uma-na (pust., ZDA 1983, r. Sam Firstenberg, i. Sho Kosugi, Keith Vitali)
0.20 Odprti studio in šport
2.10	Nočni spored
ODEON_________________
13.00	Risanke
13.30	Nanizanka: Ouattro don-ne in carriera
14.00	Rubriki: Auto & Motori,
14.30	Auto & Motori Šport
15.00	Nanizanka: Navy
16.00	Variete: Fiori di zucca
16.15	Film: Paisa (dram., It.
1946, r. Roberto Rosselli-ni, i. Carmela Sazio)
18.00	Nan.: Fifty fifty
19.30	Zakulisne zanimivosti
20.30	Nan.: Capozzi e figli
21.00	Film: Champagne in pa-radiso (kom., It. 1983, r. Aldo Grimaldi, i. Al Bano, Romina Power)
22.45	Nanizanki: Nero Wolfe,
23.45	Serpico
0.45 Rubrika: Auto g Motori
TMC____________________
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.00	Risanke: Superman
10.15	Nanizanka: Societa a ir-
responsabilita illimitata
11.00	Neurejeni potopis: Avstrija
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
12.30	Rubrika o motorjih
13.30	Rubrika: Šport Show (vodi Marina Sbardella), vmes nogomet Liverpo-ol-Sunderland (pokal VB, finale)
19.00	Šport: Mondocalcio
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Jadranje: America s Cup (finale, vodita Cino Ric-ci, Paolo Cecinelli, prenos iz San Diega)
24.00	Film: La ragazza con il bastone (dram., VB 1970, r. Erič Till, i. David Hem-mings, Samantha Eggar)
1.55	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
15.00	Rubriki: Arcobaleno,
16.00	Parliamone
17.00	Nanizanka: Avventura
17.30	Nad.: VVhite Florence
18.00	Rubrika: Črno belo
19.00	Večerne vesti
19.30	Športne vesti
20.30	Film: Pištole roventi [vestern, It. 1966, i. Audie Murphy)
22.15	Nanizanka: Avventura
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila;
12.30	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped shovv; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Souvenir d'Italy; 12.30 Opol-dnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert;
16.30	Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucia-nova pisma; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Mladinska redakcija; 15.00 Starinarnica; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti; 18.45 Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj; 20.30 Prenos košarkarske tekme Jadran TKB.
Po enomesečnem ocenjevanju izidov volitev prvi premiki
V torek sestanek med PSI in DSL KD ponuja roko bivšim komunistom
Ciklus zanimivih glasbenih prireditev
Nedeljske matineje na gradu Prvi koncert bo že jutri
En mesec po parlamentarnih volitvah je na krajevni ravni vendarle občutiti določene premike v vrstah političnih strank. Izidi volitev so pač takšni kakršni so in se ničesar ne da spreminjati. Spremembe trenda lahko prinese le bodočnost. In v to smer delajo zdaj stranke na Goriškem, bodisi s ciljem utrjevanja koalicij oblasti, bodisi z iskanjem možnosti drugačnih koalicij v tistih krajevnih ustanovah, kjer so dosedanje formule odpovedale ali pa zelo krhke. V prihodnjih tednih je tako pričakovati kar nekaj srečanj, v glavnem dvostranskih. Krščanski demokrati na Goriškem vabijo k pogovorom in morebitnemu sodelovanju demokratično stranko levice. Vsi so naenkrat (morda je to eden od pozitivnih učinkov izida volitev), postali odprti in sprejemljivi za sporazumevanje. Vprašanje je, koliko časa bo taka odprtost vzdržala, ali pa je tudi tako zadržanje treba razumeti v vidu priprav na deželne volitve, ki bodo čez eno leto.
Tako ali drugače, prvo pobudo po volitvah so dali socialisti, ki se bodo že v torek sestali s pokrajinsko delegacijo SDL. Namen srečanja je, kakor pojasnjuje pokrajinski tajnik Franco Stacul, iskanje vseh možnosti za graditev in utr-
Jutri dopoldne spominski pohod Števerjan-Gonjače
V priredbi KD Briški grič in KS Kojsko ter pod pokroviteljstvom ZSSDI ter novogoriške Zveze za telesno kulturo bo jutri spominski pohod med Števerjanom in Gonjačami. Potek množične prireditve bo letos nekoliko drugačen. Start in cilj bosta namreč pred Kulturnim domom na Humu. Pohodniki bodo šli na pot ob 9.30, se preko mejnega prehoda podali do Šte-verjana, se nato spet vrnili na slovensko stran in se usmerili proti spomeniku na Gonjačah. Udeleženci, ki bodo v celoti prehodili pot bodo prejeli priložnostno kolajno, priznanja bodo razdelili najbolj številčnim skupinam. Prijave za udeležbo bodo zbirali na startnem mestu in sicer že dobro uro pred odhodom.
Slovesnost na Vrhu
Člani društva Kraških krtov bodo jutri dopoldne obeležili 20-letnico odkritja "Kraljice krasa", istočasno pa bodo počastili spomin dveh tragično preminulih zaslužnih članov. V koči bodo namreč odkrili spominsko obeležje Poldotu Devetaku in Dominiku Grillu. Slovesnost bo ob 10. uri.
jevanje sodelovanja levih in levičarsko usmerjenih strank, končni cilj pa sestava alternativnih večin.
Znaki, ki že dalj časa prihajajo iz Krmina pa tudi iz drugih pomembnejših ustanov na Goriškem kažejo na krhkost in ranljivost odnosov PSI-KD. Do težav prihaja tudi, kakor se zdi, na pokrajinski upravi, ki že dalj časa bolj stopica na mestu, kar zadeva razreševanje številnih pomembnih vprašanj.
Po svoje sintomatična je bila zadnja seja pokrajinskega sveta.
Kar zadeva Pokrajino velja sicer zabeležiti, da so prav včeraj dosegli med predstavniki strank večinske koalicije načelno soglasje
Goriški nadškof Antonio Vitale Bommarco je bil včeraj na pastoralnem obisku v Doberdobu, medtem ko bo v prihodnjih dneh obiskal še nekatere druge občine na Goriškem. Tako bo 22. maja prišel na obisk v Sovodnje.
Na županstvu je nadškofa, ki je bil v spremstvu doberdobskega župnika g. Ambroža Kodelje in osebnega tajnika, sprejel župan dr. Mario Lavrenčič s člani odbora in načelnikom manjšinske svetovalske skupine ter ga seznanil z
glede enega od najbolj nujnih in najbolj kočljivih vprašanja: glede načrta za uničevanje odpadkov. Prihodnji petek bo ta načrt, z enoletno zamudo, prišel vendarle v razpravo in, kakor je slišati, ga bodo tudi odobrili, čeprav z nekaterimi nedorečenostmi kar zadeva izbiro lokacije za naprave za uničevanje oziroma odlaganje odpadkov in kar zadeva začetek (poskusni) izvajanja selektivnega pobiranja odpadkov.
Petkova seja bo torej nekakšen termometer o odnosih med koalicijo. Pri kakšnem zdravju pa je koalicija na občini se bo pokazalo žena ponedeljkovi seji.
gospodarsko in družbeno stvarnostjo kraja. Posebno pozornost so na srečanju namenili izmenjavi mnenj o manjšinjski problematiki in različnih aspektih sožitja v na- * rodnostno mešanih skupnostih. Župan Lavrenčič je gostu izročil spominski občinski grb z dvojezičnim napisom, medtem ko je dr. Maks Gergolet nadškofa pospremil še na ogled novega sedeža posojilnice, ki ga bodo odprli čez dva tedna. Nadškof je pred tem obiskal tudi učence osnovne šole
Da je Mitja Volčič naše gore list, da je začel svojo novinarsko pot prav pri Primorskem dnevniku in kakor pravijo njegovi nekdanji kolegi kot odličen športni kronist in da je nato presedlal k državni radioteleviziji, nima na prvi pogled, posebne zveze s predstavitvijo njegove knjige o razpadanju in preoblikovanju Sovjetske zveze. Menimo pa, da je prav, da se le to zapiše.
Knjigo "Mosca i giorni della fine" so v sredo zvečer predstavili v prepolni dvorani Luigi Fogar, na pobudo krožka Frontiera aper-ta, ki mu predseduje dr. Mario Brancati.
Odziv občinstva je bil tolikšen, da bi bila dvorana prav tako polna, tudi če ne bi bila razposlana vabila. Moč in vloga televizije pač.
Sicer pa je bilo na zanimivem srečanju o knjigi, kot taki, bolj malo besedi, kar je tudi razumljivo. Vprašanja (in odgovori) so ciljala na podrobnosti in posebnosti,
Pokrajinska uprava in vodstvo Pokrajinskih muzejev bosta v sodelovanju z Združenjem glasbene mladine Agimus ponudila v mesecu maju in juniju štiri zanimive glasbene matineje v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju. Prvi koncert bo jutri, v nedeljo, 10. maja, naslednji pa se bodo zvrstili vsako drugo nedeljo do 21. junija. Gre za pravcati krajši ciklus, ki bo za ljubitelje klasične glasbe še toliko bolj dobrodošel, ker ga prirejajo v času, ko so redne j esensko-zimske koncertne sezone že končane.
Program ciklusa je pripravil predsednik in umetniški vodja združenja Agimus prof. Giorgio Samar. Prvi koncert bo posvečen kitari oz. kvartetu kitar "Federico Moreno - Torroba". Kvartet sestavljajo kitaristi iz Veneta Marco Nicole, Alfonso Baschiera, Vittori-no Nalato in Giancarlo Valerio, ki bodo predstavili skladbe Ravela, Morena-Torrobe, Santorsole, Fau-reja, Pegurija, Sparksa in Raka.
Na drugem koncertu se bo 24. maja predstavil duo Michele Ve-ronese - kontrabas in Luca Perrini - klavir z izbranim programom redko izvajanih skladb. 7. junija
in dijake podružnice nižje srednje šole Ivan Trinko. Srečanje je bilo na šolskem dvorišču.
V popoldanskem času je nadškof obiskal pokopališče ter opravil še nekatere druge naloge v zvezi s pastoralnim obiskom.
Na sliki - foto Klemše - med pogovorom na županstvu.
Predstavitev map in razstava grafik Silvana in Nadje Bevčar
Katoliška knjigama bo v torek, 12. t.m. odprla vrata zanimivi pobudi: predstavitvi umetniških map Nadje in Silvana Bevčarja in odprtju razstave njunih grafičnih del.
Medtem ko je Silvan, ki sicer pripada mlajši generaciji likovnih ustvarjalcev na Goriškem že znano ime, pa se tokrat domačemu občinstvu predstavlja sestra Nadja. Razstava, ki jo bodo odprli v torek ob 18.30 bo na ogled do 23. maja. Organizator pa je Zveza slovenskih kulturnih društev.
■ V okviru deželne pobude za zbiranje sredstev za boj proti raku, bodo tudi v Gorici danes izpeljali pobudo. Na trgu sv. Antona bodo prodajali azaleje, čisti izkupiček pa namenili ustanovi AIRC.
ki v knjigi niso posebej razčlenjene ali pa se na njih le namiguje.
Skratka Goričani - ob tem velja vsekakor povedati, da je bilo med poslušalci zelo veliko takih, ki se ukvarjajo s političnim ali upravnim, ali javnim življenjem - so želeli od Volčiča upoštevajoč njegovo odlično poznavanje sovjetske družbe v njenem najširšem pomenu, izvedeti kar največ informacij takorekoč iz prve roke. To kar zadeva dogajanje v zadnjem času in, morda z določeno zaskrbljenostjo, kakšen razvoj je pričakovati v prihodnje.
Odgovori, ki smo jih slišali so v marsičem preobrnili marsikatero ustaljeno mnenje o dejanskem stanju. Resnic o dogajanju je najbrž več. Kljub na prvi pogled dokaj sivi podobi o trenutnem stanju in razmerah pa je bilo v Volčičevih besedah, zlasti ob koncu zaznati kar nekaj zmernega optimizma o bodočnosti narodov na območju včerajšnje Sovjetske zveze.
Zdaj so skoraj na kolenih, toda gre za stvarnost, ki je ni mogoče zbrisati z zemljevida.
bo nastopal furlanski pianist An-drea Rucli z monografskim romantičnim sporedom skladb Roberta Schumanna. Ciklus bo 21. junija zaokrožil kvintet trobil "Gi-les Farnaby" (Fabiano Cudiz, Ser-gio Tomasin, Armando Tion, Giorgio Gos, Maurizio Cepparo).
Vsi koncerti bodo v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu vsakič s pričetkom ob 11. uri.
Glasbeni večeri v Zagraju
V dvorani Dante Alighieri v Zagraju bo drevi ob 20.30 koncert kitarista Maura Breganta in violinista Davida Vendrameja. Gre za dva mlajša glasbena poustvarjalca, Goričana, diplomiranca na konservatoriju Tartini v Trstu. Nocojšnji je prvi koncert iz ciklusa glasbenih prireditev, na katerih bodo nastopili še kvartet flavt "Minerva", duo Giorgio Samar in Renato della Torre in L’ ensamble harmony.
■	V četrtek dopoldne sta na
Korzu Verdi nasproti ljudskega vrta dva moška skušala z zvijačo okrasti žensko, ki je ravnokar prihajala iz bližnje banke, kjer je dvignila 2 milijona lir. Eden jo je na neopazen način umazal, potem pa sta se ji oba približala, da bi ji »nudila pomoč«. A ženska, ki je doma iz Bologne, je pravočasno razumela, za kaj gre, in ni spustila torbice iz rok. Tako sta neznana moška naposled odšla z dolgim nosom. Z njima je odbrzela tudi ženska, ki se je potikala v bližini.
■	V noči na petek je policijska obhodnica v mestu prijela deset ilegalnih pribežnikov, in sicer 6 Romunov, 3 Kosovare in 1 Hrvata. Po pregledu jih je izročila slovenski obmejni policiji.
razna obvestila
Mladinski odsek Kulturnega društva Sovodnje prireja jutri, v nedeljo, 10. t. m., lov na zaklad s kolesi. Zbirališče ob 9. uri pred sovodenjsko telovadnico. Vabljeni vsi detektivsko nastrojeni kolesarji.
Skupina 75 prireja v nedeljo, 17. maja fotografski izlet na G oče pod vodstvom mojstra Rafaela Podobnika. Prijave do 11. maja pri Silvanu Pittoliju tel. 0481/884226.
Kulturno društvo Oton Župančič prireja turnir v beach volleyu od 18. maja do 6. junija. Informacije in prijave do 15. maja — tel. 521053.
razne prireditve
V Kulturnem domu na Humu bo drevi ob 20. uri jubilejni koncert pihalnega orkestra ' Goriška Brda" ob praznovanju 20. obletnice delovanja orkestra.
_______________kino__________________
Gorica
VITTORIA 18.00-22.00 »L’ amante«. CORSO 17.30-22.00 »Beethoven«.
VERDI 18.00-22.00 »Amanti, primedon-
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Belli e danna-ti«.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Analisi finale«.
Nova Gorica
SOČA 17.00 in 20.30 »J.F.K.«.
SVOBODA (Šempeter) Ni predstave. DESKLE 20.00 »Mladi Einstein«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro — dr. Alesani , Trg De Ami-cis, 10 — tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. 2) — Ul. A. Manlio 14/a/b - tel. 480405.
__________pogrebi___________
Danes ob 9. uri Ferruccio Muset iz splošne bolnice v Šempeter ob Soči; ob 9.30 Rinaldo Barld iz bolnišnice v cerkev sv. Janeza od Boga na glavno pokopališče v Gorici; ob 11. uri Maria Podbersig vd. Baučar iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Roka in nato na glavno pokopališče v Gorici.
!ii0 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Peter Shaffer
LETICIJA IN LUŠTREK
Produkcija CANKARJEVEGA DOMA Igrajo MILENA ZUPANČIČ, POLONA VETRIH, IZTOK VALIČ Režija DUŠAN JOVANOVIČ V torek, 12. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in RED B Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (gostilna Pahor), 20.00 Dol (gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (pri Kulturnem domu), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Štandrež.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
Primorska poje
Gorica, KATOLIŠKI DOM - sobota, 9. maja 1992, ob 20.30
Sodelujejo: dekliški pevski zbor Vesela pomlad, Opčine, mešani pevski zbor Jože Srebrnič, Deskle, moški pevski zbor Dragotin Kette, II. Bistrica, vokalna skupina Karst brothers, Trst, moški pevski zbor Mirko Filej, Gorica, mešani pevski zbor iz Vrtojbe.
Sovodnje, občinska telovadnica - nedelja 10. maja 1992, ob 17. uri
Sodelujejo: vokalna skupina Portorož, ženski pevski zbor društva upokojencev Nova Gorica, moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, Devin, dekliški pevski zbor Vesna, Križ, moški pevski zbor France Zgonik, Branik, mešani pevski zbor Jacobus Gallus, Trst.
Obisk hrvaških radikalnih poslancev
V teh dneh se je mudila v Gorici na obisku delegacija radikalnih poslancev v hrvaškem saboru. V spremstvu pokrajinskega svetovalca Renata Fiorellija so jo med drugim sprejeli v imenu pokrajinske uprave predsednik Gianni Di Mercurio, odbornika Dosso in Bressan ter svetovalca Furlan in Drius. Delegacijo so sestavljali poslanci Jelič in Vuketič iz Osijeka, Valančič, Žugaj in Zupančič iz Nove Gradiške, Pavlin iz Doljnjega Miholjaca, Mijalič iz Vrbca, Caratan iz Zagreba in Kalpčič iz Istre. Hrvaški gostje so osvetlili tragične razmere, v katerih danes živi velik del hrvaškega naroda, in pozvali goriške pokrajinske upravitelje, naj se pri rimski vladi zavzamejo, da bi se odločno postavila proti srbski agresiji. Podpredsednik Di Mercurio se je obvezal, da bo posredoval poziv.
V okviru pastoralnega obiska po župnijah
Gneča ob predstavitvi knjige o razpadu bivše Sovjetske zveze
Z včerajšnje okrogle mize na pobudo TKB in Goriške hranilnice v Devinu
Češkoslovaška v ospredju
Njeno tržišče gre ovrednotiti s pomočjo leasinga, ki pa potrebuje znatno večjo zaslombo
DEVIN — Češkoslovaška je glede rizika, ki so mu izpostavljeni italijanski podjetniki, ko izvažajo tjakaj svoje blago, razmeroma zanesljiva, čeprav so se pojavili Po ondotnem družbeno-političnem zasuku novi tehnični problemi, tako na primer možnost, da zasebno uvozno Podjetje ne plača redno prejete pošiljke, kar pa se pod Prejšnjim centralističnim režimom ni dogajalo. Kljub temu si državni organizem za zavarovanje izvoznih kreditov SACE ne beli posebno glave, je naglasil njegov generalni inšpektor Roberto Polacsek, ko je spregovoril o finansiranju izvoza na včerajšnji okrogli mizi o leasin-gu in mednarodnem finansiranju oziroma o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Češkoslovaško, ki je bilo v nabiti kongresni dvorani devinskega gradu na pobudo Tržaške kreditne banke in Goriške hranilnice.
Zasedanje, ki ga je vodil pooblaščeni upravitelj tržaške družbe Leasest Fabio Zenari, je uvedel podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro, zaključil pa generalni direktor TKB Vito Svetina. K besedi so se priglasili direktor praškega urada italijanskega Zavoda za zunanjo trgovino (ICE) Roberto Luongo (gospodarska konjunktura na Češkoslovaškem in možnosti razvoja njenih trgovskih odnosov s tujino), podpredsednica Ces-koslovenske Obchodni Banke v Pragi Marie Marvanova in odgovorna direktorica CSOB_ Irena Cermakova (prejšnji in sedanji bančni sistem v ČSFR), dalje že omenjeni Polacsek (delovanje Saceja), generalni direktor Goriške hranilnice Franco Podda (vloga hranilnice v novi evropski stvarnosti), sodirektor TKB Adrijan Semen (bančni servisi v mednarodni trgovini), Martin Stanford z rimskega Inštituta za poenotenje zasebnega prava - UNID-ROIT (specifični vidiki mednarodnih leasinških pogodb in ustrezna jamstva), odgovorna za leasing pri CSOB Vlasta Cerna (novi zakonski in davčni predpisi o leasin-gu v ČSFR) in odgovorna za mednarodni leasing pri družbi Leasest Miriam Koršič (pogodbena problematika na področju izvoznih leasinških operacij).
In prav mednarodni leasing lahko pomeni privilegirano sredstvo za razmah trgovske izmenjave med državami z različnimi ekonomskimi sistemi; njegove tehnične in finančne značilnosti - zlasti še na področju instrumentalnih dobrin - lahko namreč omogočijo premostitev raznolikih težav, ki zaenkrat še zmeraj zavirajo posle med vzhodnim in zahodnim svetom. Vseeno pa se teasing še ni dodobra uveljavil, kot je poudaril Adrijan Semen - v resnici se mora marsikateri italijanski izvoznik za finančno zaslombo obrniti na tujce, zlasti Nemce in Avstrijce. In vendar daje leasing velike prednosti tako glede finansiranja nakupov instrumentalnih dobrin in moderne tehnologije kakor glede možnosti odlogov pri vplačevanju uvoznih carinskih pristojbin, ki so v vzhodni Evropi visoke. Res pa je tudi, da inovacijski instrumenti kot buyback, evergreen, futures, factoring in sam leasing še niso zapopadeni v italijanski zakonodaji. Tudi sicer pa se leasing ne bo ustrezno razvil vse dotlej, dokler ne bo mogel računati na večjo državno Pomoč izvoznikom prek izdatnejšega zavarovalnega kritja, ki bi omogočilo leasinškim družbam dostop na trg forfaitinga pod konkurenčnimi pogoji.
Skratka, bančni in leasinški servis sta glavni sredstvi Za razmah sodelovanja s ČSFR (a tudi Poljsko in Madžarsko), toda pod pogojem, da pristojni dejavniki na deželni ravni (Friulia) te instrumente primerno podprejo. Podpredsednik Ferruccio Saro je to tudi obljubil, ko je v uvodnem posegu izrečno pohvalil devinsko pobudo Goriške hranilnice in Tržaške kreditne banke.
F. D. GAŠPERLIN
Govorniška miza v Devinu	(Foto Križmančič)
Družba Rosselli je predstavila najnovejši avtomat za časopise
Ob četrtkovem goriškem posvetu o naložbah v Sloveniji je družba Rosselli iz Brescie predstavila gornji avtomat za prodajo časopisov, v katerem je bil za to priložnost ravno Primorski dnevnik. Prostora ima za štiri različne časopise, ki jih kupimo z denarjem ali pa s posebno kartico oziroma številčnim kodeksom. Družba Rosselli bi rada s takšnimi avtomati oskrbela še zlasti Slovenijo.
Lov na zdomce
JOŽE PETROVČIČ
Drnovškovo iskanje in »določanje« ministrov za gospodarske resorje v novi vladi so ponekod označili kot svojevrsten snobizem. Ošabnost naj bi se kazala v njegovi želji, da bi v vladi na primer sodelovala tudi dva znana slovenska finančna strokovnjaka, ki delujeta v Svetovni banki, in sicer nekdanji kandidat za mandatarja slovenske vlade dr. Marko Voljč in nekdanji namestnik guvernerja nekdanje Narodne banke Jugoslavije dr. Mitja Gaspari. Tako slavna imena je izbral samo zato, da bi mu pomagala zbrati dovolj glasov za mandatarstvo, v resnici pa ne pričakuje, da bosta omenjena strokovnjaka tudi sodelovala v vladi, se je glasil očitek.
Morda je v tem očitku celo precej resnice. Drnovšek, ki je tudi sam finančni strokovnjak, je dovolj samosvoj človek, s katerim je - tako je bilo slišati v preteklosti, ko je v zvezni skupščini deloval na področju financ - težko »usklajevati stališča«. Bi se torej trije izraziti finančniki lahko sporazumeli o najnujnejšem gospodarskem ukrepanju in o strategiji ali pa bi se morali kmalu raziti? Hiter nesporazum bi Drnovšku prinesel uplahnitev njegove popularnosti v javnosti: ker si tega ne želi, raje ne bo vztrajal pri imenovanju Voljča in Gasparija. Voljčeva izjava, da z njim in Gasparijem o službi v vladi Drnovšek še niti ni osebno govoril, na določen način potrjuje, da je Drnovšek lovil tako znana imena samo zaradi parlamentarnega glasovanja.
Toda takšna sklepanja raje prepuščam drugim, na tem področju bolj izkušenim novinarjem. Drnovškovo iskanje finančnih strokovnjakov me namreč ni presenetilo, saj je novi mandatar neprestano zatrjeval, da so finančna vprašanja (ali finance na splošno) tista, ki zahtevajo najbolj dosledno in temeljito obravnavo. Še kot predsednik socialistične Jugoslavije je izrazito pozornost posve-
čal sanaciji bank, do katere pa ni nikdar prišlo, le nekaj denarja, ki se je iz tujih finančnih inštitucij že začelo zbirati za tako operacijo, so porabili za druge namene (še pred tem se je ukvarjal z jugoslovanskimi dolgovi oziroma z odkupovanjem dolgov). Zdaj sanacijo slovenskih bank ponovno daje povsem v ospredje, skupaj z zahtevo, da je treba slovenski tolar okrepiti in mu zagotoviti konvertibilnost, in skupaj z željo, da bi hitro vzpodbudili gospodarsko rast.
Te tri naloge: sanacijo bančništva, konvertibilnost domače valute in večjo gospodarsko rast lahko izpeljejo samo ljudje, ki so doma v svetovnih financah.
Rešitev bančništva pred propadom je zelo zahtevna strokovna operacija, za katero doma nimamo dovolj strokovnjakov (Gasparija je na primer dr. Jože Mencinger že pred letom dni označil kot edinega usposobljenega za takšno strokovno delo pri nas). Hkrati pa je reševanje bank tudi zelo težko finančno vprašanje, saj je po nekaterih ocenah treba zbrati za sanacijo vsaj tri milijarde dolarjev. Teh pa doma ni in po denar bo treba k tujcem. Zelo podobno strokovno in finančno vprašanje je konvertibilnost domačega denarja, večje gospodarske rasti pa sploh ni mogoče zagotoviti drugače, kot s pospešenim preusmerjanjem gospodarstva k novim izdelkom in k novim trgom, za kar pa je spet treba dobiti denar in uporabiti veliko znanja.
Lov za Slovenci, ki delajo v tujih finančnih ustanovah, se zdi upravičen, če nanj gledamo s povsem strokovnega stališča in brez vmešavanja političnega spletkarjenja. Žal imamo po tujem svetu razkropljenih premalo gospodarskih strokovnjakov, ki bi bili pripravljeni porivati slovenski gospodarski voz in hkrati žvečiti kakšno parlamentarno banano.
Zato mora Drnovšek iskati druge ljudi, neizkušene v svetovnih financah.
V četrtek so položili temelje nove strategije za razmah sodelovanja s Furlanijo-Julijsko krajino
Tržaški Adriaoil priprl Hrvaški vrata v Evropo
TRST — Hrvaški petrokemijski holding INA je pred razpadom Jugoslavije pokrival z lastnimi proiz-Y°di kar 60 odstotkov njenega tržiš-Ca- Od izbruha vojne sem so se stvari seveda močno spremenile; lep del tržišča je izginil, konflikt pa je uničil 30 odstotkov notranjega gospodarstva in prizadejal mladi republiki okrog 25 milijonov dolarjev ško-ue, kar je toliko bolj porazno, ker ni hfrvaška članica nobene mednarod-ne finančne ustanove.
In vendar je bil predsednik za-Srebškega velikana Nikica Valentič na predvčerajšnji slovesnosti ob Uradnem odprtju tržaške filiale hružbe Adriaoil optimist. Pa tudi Ponosen. Vojni navkljub nismo poškili na posle, v zadnjem poldru-9em letu smo odprli na tujem več Uovih podjetij, od Teherana pa do trsta, in še zmerom smo na tem
področju sedmi ali osmi v Evropi -je poudaril ter nanizal nekaj zgovornih številk: lani je ustvarila INA v tujini 1,3 milijarde dolarjev prometa, s 3,5 milijarde kubikov plina sedi v samem evropskem vrhu, s petrolejem je pri 2,5 milijona ton, močno vlogo igra tudi v navtičnem turizmu, saj je vložila kapital v več kakor 100 marin, in tako naprej.
V resnici je dejavnost Ine zelo razčlenjena. Poleg s čiščenjem uvožene nafte v rafinerijah na Reki in v Sisku (kjer dela ni ustavilo niti bombardiranje) se bavi - v Omišlju na Krku - s pripravo polietilena in vinilkloridmonomera (surovin za proizvodnjo polivinilklorida), dalje s proizvodnjo polistirena ipd. (OKI, Zagreb), umetnih gnojil (INA, Kutina) in raznih olj (Rafinerija ulja, Zagreb). Holding, ki stoodstotno kri-
je povpraševanje na domačem trgu in ustvarja tretjino vsega bogastva v državi, polovico svojih petrolejskih proizvodov (gorilno in plinsko olje, dizel, neosvinčeni bencin, benzen) in kemijske izdelke izvaža po morju v Sredozemlje, uvaža pa surovino, kemikalije in (pretežno italijanske) nadomestne dele za rafinerije. V prihodnje se bo holding prilagodil tržnemu režimu s privatizacijo poe-dinih podjetij oziroma z njihovim preoblikovanjem v delniške družbe, ki pa jih bo družila skupna prodaj-no-finančna strategija.
Na italijanskih tleh se je INA naslanjala na lastno podjetje Adriaoil v Milanu (že od leta 1969), katerega filialo je torej odprla tudi v Trstu (Ul. Lavatoio 4), kjer je sicer imela že deset let manjše predstavništvo. Zakaj ravno Trst? Zato, ker združuje značilnosti srednjeevropskega pa
tudi mediteranskega mesta, nam je pojasnil direktor filiale inž. Mladen Batory (ded mu je bil Madžar). Predvsem pa seveda zaradi tega, ker se je Adriaoil že pred leti vključil s farmacevtskimi proizvodi v tukajšnji maloobmejni promet ob sodelovanju s podjetjem FARGO (vodi ga Aleksander Jerič - zdaj tudi predstojnik tržaškega Adriaoila) in še posebno zato, ker je Hrvaška močno zainteresirana za razne finančpo-za-varovalniške olajšave (off-shore), ki jih bo prinesel italijanski državni zakon za razvoj obmejnih območij.
To sta Batory in Valentič med otvoritveno slovesnostjo povedala podpredsedniku Dežele FJK Ferruc-ciu Saru, ki je odvrnil, da je tudi dežela voljna raztegniti sodelovanje s Hrvati prek skupnih vlaganj in to zlasti na kemijskem področju.
F. D. G.
Tržaška hranilnica je odprla še eno agencijo pri Trevisu
TREVISO — V Motti di Livenza v treviški pokrajini so odprli včeraj novo agencijo Tržaške hranilnice, ki je sicer prisotna v samem Trevisu že od leta 1988 z lastno filialo. Odprtje agencije gre pripisati okoliščini, da je zadnje čase trgovska in siceršnja gospodarska dejavnost na območju okoli Trevisa na moč živahna, to pa hoče hranilnica izkoristiti s ponudbo modernih instrumentov in proizvodov tamkajšnjim podjetnikom in družinam. Ne samo, v isti pokrajini bo odprla C RT še dve agenciji in sicer 22. maja v Falzeju di Piave in 5. junija v Caeranu San Marco (12. junija pa tudi v Pordenonu). Skratka, tržaška denarna ustanova se neprestano širi (predstavništvo je odprla tudi v Kopru), a v pričakovanju enotnega evropskega tržišča se bo tudi preobrazila v delniško družbo.
•FARGO FINE CHEMICALS	FARC01/10
	KEMIJA FARMACEVTIKA
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918	Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
Vse mogoče rabljeno blago po ugodnih cenah in tudi proti barantanju
Bancarella je prav za vsak okus
VIDEM — Na videmskem razstavišču so odprli včeraj prodajni sejem najrazličnejšega rabljenega blaga Bancarella, ki bo trajal do ponedeljka pozno zvečer. Pobudo zanj je dalo krajevno podjetje Progetto Immagine di Udine, da bi v spomladanskem vzdušju in v pomladnem slogu spet zaživel približno tak sejem kakršne so prirejali že pred tisoč in več leti.
Na površini 10.000 kv. m. se je zbralo 150 razstavljalcev, ki prodajajo -tudi po sistemu barantanja - vse mogoče: od biciklov in motorjev do znamk in pohištva, od gramofonskih plošč do gospodinjskih hladilnikov, šivalnih strojev, lestencev pa tudi... krznenih plaščev. Vse je, kot rečeno, rabljeno, a v dobrem stanju, zagotavljajo prodajalci. Kupiti je mogoče marsikaj dobrega po nizki ceni, sicer pa je odvisno od posameznika oziroma od njegove trgovske žilice, kako si zna kaj priboriti v zameno za kaj drugega. Ob Bancarelli prodajajo tudi vsakovrstne rabljene avtomobile in terenska vozila in to za vsak okus. Na voljo so tudi jedača, pijača in glasba.
Urnik: danes in jutri 10-23, v ponedeljek 11-23.
Italijanska nogometna A liga
Danes srečanje Torino - Genoa
TURIN — Verjetno so nogometaši Torina psihološko bolj pripravljeni na povratno finalno tekmo v Amsterdamu proti Ajaxu, pa gotovo ne bodo podcenjevali današnjega anticipiranega srečanja A lige proti Genoi. Turinčani bi si z današnjo zmago zanesljivo prislužili uvrstitev na evropsko sceno tudi za prihodnjo sezono.
Če je razpoloženje v moštvu, ki ga vodi Mondonico, dokaj sproščeno in optimistično, pa tega ne moremo trditi za Genoo, kije v pravem vrtincu polemik. Bagnolijeva ekipa je v zadnjih treh tekmah izgubila (Bari, Parma in Inter) in danes bo nastopila dokaj okrnjena (zardi poškodb in izključitev).
Naj omenimo, da se je tekma iz prvega dela končala neodločno z 1:1.
Četrta finalna tekma »play-offa«
bedna prilomt :a Benetton in Moča
TREVISO — Z vodstvom 2:1 Benet-tona bo danes v Trevisu četrto srečanje za italijanski košarkarski naslov, ki bi lahko bilo tudi odločilno. Benetton namreč igra na domačem igrišču, kar je dokajšnja prednost, po drugi strani pa je Scavolini že na drugem srečanju v Trevisu dokazal, da se zna odlično prilagoditi tudi na tujem. Takrat so namreč varovanci trenerja Buccija izgubili bolj po lastni krivdi kot po zaslugi igralcev Benettona.
Sicer pa se tudi danes obeta pravi boj za vsako točko. Gledalci bodo seveda do zadnjega kotička napolnili palaverde, saj so v hipu razprodali vse vstopnice za rekordnih 200 milijonov lir.
Domači navijači veliko pričakujejo od hrvaškega asa Tonija Kukoča (v četrtek je bil v Pesaru glavni junak Del Negro), ki je v svoji karieri že osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, manjka pa mu seveda italijanski naslov. Za Kukoča bi bil »scudetto« ob prvi sezoni nastopanja v Italiji vsekakor lep podvig.
Četrta finalna tekma v Trevisu med Benettonom in Scavolinijem iz Pesara bo danes ob 17.45 in jo bo neposredno prenašala italijanska televizija na drugem sporedu. Sodila bosta Grossi in Maggiore iz Rima.
Mednarodno teniško prvenstvo Italije
II Moro - America 3 za America’s cup
Brez presenečenj
Danes prva regata
RIM — Zdolgočaseni gledalci so na Foru Italicu včeraj prisostvovali povsem nezanimivim četrtfinlanim dvobojem mednarodnega ženskega prvenstva Italije. Favoritinje so namreč premočno zmagale.
IZIDI: Seleš (Jug.) - Meški (Gru.) 6:1, 6:4; Sabatini (Arg.) - Tauziat (Fr.) 6:0, 6:1; Coetzer (J.Afr.) - Zvereva (SND) 6:2, 6:3; MJ Fernadez (ZDA) - Huber (Nem.) 3:6, 7:6, 6:3.
POLFINALNA PARA: Seleš - Coetzer, Sabatini - Fernadez.
Usodni četrtfinale
HAMBURGER — Na teniškem turnirju ATP v tem kraju so vsi Italijani izpadli v četrtfinalu, skupil pa jo je tudi hrvat Ivaniševič. Izidi:
Becker (Nem.) - Furlan (It.) 4:6, 6:4, 6:3; Edberg (Šve.) - Camporese (It.) 2:6, 7:6 6:2; Novaček (ČSFR) - Caratti (It.) 6:3, 6:2; Krajicek (Niz.) - Ivaniševič (Hrv.) 7:5, 6:2.
Na vuelti tokrat uspeh Belgijca
BURGOS (ŠPANIJA) — Belgijec Johan Bruynell je v sprintu osvojil 12. etajm mednarodne kolesarkse dirke po Španiji. Španec Jesus Montova je ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
Nekj km po startu včerajšnje etape se je pri padcu hudo poškodoval Kolumbijec Lucho Herrera, ki se je moral zateči v bolnišnico.
VRSTNI RED 12. ETAPE (Pamplona
- Burgos, 200 km): 1. Bruvnell (Bel.) 4.48'3 ; 2. Rodriguez (Kol); 3. Sundeer-land (AvstralJ po 12"; 4. Silva (Port.); 5. d (Šp.); 6. Bontempi (It.).
(Šp.) po l'34"i 5.’ Echave (Šp.) 6. Giovannetti (It.) po 2'36"
Danes start dirke po Furlaniji
VIDEM — Danes bo start 19. izvedbe kolesarske dirke po Furlaniji, ki se, je bo letos udeležilo 86 kolesrjev 13 društev. Favorit za zmago je Čhiap-pucci.
SAN DIEGO — Danes zvečer ob 21.05 po našem času bo start prve regate jadralne Americas cup. Za najprestižnejši, 141 let stari pokal, se bosta pomerila defender America 3 petičnega Bill Kocha in challenger II Moro di Venezia, last italijanske družbe Montedison, ki ga kot skiper upravlja domačin iz San Diega Paul Čayard. Pokal bo osvojila posadka, ki bo zmagala na štirih regatah.
Če sodimo po zanimanju, ki ga je izzval dvoboj izzivalcev med Morom in New Zealandom, bo dogodek prikoval pred televizijske ekrane več milijonov Italijanov, ki jim je bilo jadranje do včeraj povsem tuje. Navijaško mrzlico je televizijska postaja Tele-montecarlo potešila s tem, da je še povečala obseg neposrednega prenosa tekmovanja, s kamerami se bodo namreč na regatno polje v San Diegu vključili že ob 20.30, se pravi pol ure pred startom.
Izid dvoboja je slej ko prej negotov, čeprav je italijanski izvedenec Cino Ricci, ki se je America's cup na krovu jadrnice Azzurra udeležil leta 1983,
Za Koimpex in Bor Agrimpex v ženski oz. moški odbojkarski C-l ligi
Poslovilna domača tekma
napovedal, da bo II Moro zmagal s 4:1. Po njegovem mnenju sta si jadrnici enakovredni, saj je bilo v obe vloženih ogromno dolarjev, a II Moro naj bi razpolagal z veliko boljšo posadko. K sreči, pravi Ricci, se bo na krovu America 3 vrinil tudi njen lastnik Bill Koch, ki je sicer spreten krmar, a gre vsekakor za amaterja v krogu profesionalcev.
America s cup je v ZDA tudi modni dogodek. Veličastnega sprejema pred pričetkom finala se je udeležilo 2.400 gostov, a vsak je odštel 175 dolarjev. V Šan Diegu pričakujejo prihod velikega števila osebnosti, med katerimi tudi španskega kralja Juan Carlosa in pariškega župana Chiraca.
Nesreča Patreseja
IMOLA — Na avtodromu v Imoli je med testnimi vožnjami bolidov formule ena (pripravljajo se za nastop na VN San Marina, ki bo 17. maja) prišlo do nesreče, v kateri je bil vpleten italijanski pilot Riccardo Patrese. S svojim williamsom je v 38. krogu simulirane velike nagrade zašel s proge (verjetno zaradi okvare na zadnji desni gumi) in z levim bokom bolida zadel cementni zidek ob progi. Patrese se je sicer sam izvlekel iz vozila, a v ambulanti so mu ugotovili rahel pretres možganov, zaradi bolečin v vratu pa so mu nadeli mavčni ovratnik.
Indianapolis: Piquet hudo ranjen
Za oba naša odbojkarska državna tretjeligaša je že prišel čas poslovilnega domačega srečanja, saj bosta v prihodnjem, zadnjem prvenstvenem kolu zaposlena na gostovanjih.
Slovo slogašic v ženski C-l ligi bo, kajpak, veliko bolj radostno od Bora Agrimpex v enakovredni moški ligi, sicer pa bosta obe tekmi brez pravega pomena. Nekoliko več motiva ima vsekakor Koimpex, ki lahko še izboljša svoj končni položaj na lestvici. Po zadnjih razpletih se lahko denimo teoretično poteguje celo za 3. mesto, bolj realno pa za četrto oz. vsaj za ohranitev petega. Kakorkoli že, od slogašic drevi pričakujemo uspeh, saj se bodo na Opčinah pomerile s šibkim Volley Ari-anom. Treba vsekakor reči, da zmaga zanesljivo ne bo prišla sama od sebe, potrebno bo stopiti na igrišče primerno razpoloženi, kajti gostje še lahko upajo na obstanek, potrebuje-
jo pa zmago, zato je pričakovati, da bodo skušale dati vse od sebe.
Pričakovati je, da borovci ne bodo ponovili hudega spodrsljaja iz prejšnjega tedna, ko sploh niso odpotovali na gostovanje v Oltresarco. Čeprav ostaja zdravstvena slika v ekipi v bistvu nespremenjena, se bo za domače srečanje s S. Giustino, tako ali drugače, že »našla« šester-ka, ki pa verjetno ne bo mogla kljubovati premočnim nasprotnikom. S. Giustina je namreč na lestvici tretja, dalj časa je bila čisto pri vrhu, lahko pa še upa, da se spet dokoplje do 2. mesta na račun Mester.
V ženski B-2 ligi bodo dekleta Bora Tombolini drinks gostovala v Mantovi pri ekipi San Giorgio. Tudi plave so v tem zadnjem delu sezone popolnoma popustile in težko je pričakovati, da se bodo iz Lombardije vrnile s točkama, čeprav je tudi tamkajšnji San Giorgio že* izpel, saj si je prav v prejšnjem kolu matematično zagotovil obstanek.
Mladinske igre v Cuneu
Odbojkarji Trinka v državnem finalu
CUNEO - Odbojkarji gor iške nižje srednje šole Ivan Trinko so si tudi letos, kot že nekajkrat v preteklosti, zagotovili pravico do nastopa na vsedržavnem finalu Mladinskih iger.
V odločilnem srečanju v svoji kvalifikacijski skupini so namreč včeraj v Cuneu z 2:1 (15:6, 13:15, 15:2) premagali še prvaka milanske pokrajine.
Na vsedržavnem finalu, ki bo letos v Genovi, bodo nastopile samo štiri najboljše šolske ekipe.
INDIANAPOLIS — Veliko huje od Patreseja jo je v Indianapolisu skupil trikratni svetovni prvak Brazilec Nelson Piguet, ki zdaj tekmuje v formuli indy. Med poizkusnjo vožnja za današnjo slovito petsotmiljsko dirko je z vso silo treščil v obcestni zidek. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili številne zlome na stopalih in nogah. Na operacijski mizi je ležal celih sedem ur. Čeprav ostaja na oddelku za oživljanje, ni v življenjski nevarnosti, a počivati bo moral dolgo časa. Piguet je star 49 let.
SP v hokeju na ledu: »zbornaja« in Kanada brez kolajne!
PRAGA — Rusija in Kanada, prva in druga z letošnjih zimskih Olj na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu ostajata brez kolajne.
Današnja polfinalna para sta namreč Švedska - Švica in Češkoslovaška -Finska.
Četrtfinalni izidi: ČSFR - ZDA 8:1, Finska - Kanada 4:3, Švedska - Rusija 2:0, Švica - Nemčija 3:1.
V deželnih odbojkarskih ligah se izteka za naše barve uspešna sezona
Drevi odločitev še v moški D ligi?
Goriški derbi med 01ympio CDR in Valpraporjem Imsa (na sliki prizor s prve tekme) tokrat ne bo vplival na končni vrstni red, a ohranja svoj čar
Deželna odbojkarska prvenstva se nagibajo h koncu. Glede naših sedmih ekip je več ali manj skoraj povsem vse že odločeno. Že pred koncem pa lahko rečemo, da bo prvenstvo v sezoni 1991/1992 eno bolj uspešnih, saj bosta dve ekipi napredovali, ostale pa bodo obdržale svoj ligaški status. V preteklosti ni bilo vedno tako, ker smo pogostokrat beležili tudi nazadovanja.
MOŠKA C-2 LIGA
Osrednja tekma bo tokrat v Slovenskem športnem centru v Gorici, kjer bo slovenski derbi med 01ympio CDR in Valpraporjem Imsa. Za obe naši še-sterki je prvenstvo praktično končano in preostala dva nastopa sta samo še formalnost. Ne glede na končni razplet tekme, tako gostitelji kot tudi gostje, bistveno ne morejo vplivati na končni vrstni red. Valprapor Imsa ima zagotovljeno drugo stopničko na končni lestvici, 01ympia CDR pa ne more više od sedanjega 5. mesta.
Pri Valpraporju Imsa pravijo, da so ta teden že pričeli s pripravami za prihodnje prvenstvo in nocojšnji derbi je torej le prehodna etapa. Verjetno bo trener Zamo tokrat dal možnost tistim igralcem, ki zaradi uspehov »udarne šesterke« niso imeli možnosti veliko igrati ali pa sploh niso igrali. Na dlani je, da bodo stopili na igrišče tudi nekateri mlajši odbojkarji, ki so odlično branili barve Valpraporja Teknoprog-res v mladinski konkurenci. Vsekakor je goriški derbi dovolj občuten, da igralcem motivacij ne bi smelo zmanjkati, tekma pa bo bržkone potekala v prijateljskem in športnem vzdušju in v znamenju viteškega boja.
Tudi pri gostiteljih, zastopnikih 01ympie CDR, se za derbi niso kaj posebej pripravljali. Glede na dejstvo, da ni nihče poškodovan in so vsi v dobri formi, lahko pričakujemo, da bodo tudi v tem derbiju prikazali tisto igro, ki je bila značilna za njihove zadnje nastope, kot denimo pred tednom na gostovanju v Pordenonu, pa še na nekaterih prejšnjih srečanjih, ki so pomenila konec dalj časa trajajoče krize.
V prvem srečanju letošnje sezone je zmagal Valprapor Imsa s 3:2.
ŽENSKA C-2 LIGA
Nad šesterko Kmečke banke Gorica je dolgo časa visel izpad kot Damoklejev meč. Uspešen drugi del prvenstva pa je najboljši dokaz, da Goričanke prej še zdaleč niso igrale tako, kot
zmorejo. Pred tednom so bile sposobne premagati kar sredi Čedada ASFRJ, neposrednega tekmeca za obstanek, s čimer so nemara pospravile odločilni točki za obstanek. Nocoj bo Kmečka banka Gorica gostila Ottico Tommasi-ni, ki je bila ena od prvih favoritev za napredovanje, toda poškodbe nekaterih ključnih igralk so preprečile, da bi se ekipa iz Cordenonsa borila za sam vrh. Prvo srečanje se je končalo v korist Ottice Tommasini s 3:1, tokrat pa imajo gostiteljice lepo priložnost, da se oddolžijo in s tem pospravijo še tisti dve odločilni točki, ki bi jim zagotovile matematično gotov obstanek.
Težka naloga čaka tudi igralke Sokola Indules, ki bodo gostile Bo Frost iz Fiume Veneta. Nabrežinke, ki so prvi obračun izgubile s 3:1, imajo 20 točk, gostje pa kar 12 več. Vsekakor pa razlike v točkah pred zadnjima dvema prvenstvenima nastopoma niso bistvene. Nabrežinke pred domačimi gledalci igrajo praviloma dobro in ni razloga, da bi ne bilo tako tudi nocoj.
MOŠKA D LIGA
Šesterko Soče Sobema čaka nocoj izredno zahtevna naloga. V goste odhajajo drugouvrščeni ekipi Falegna-meria Panizzo v San Vito al Taglia-mento, ki si je že zagotovila napredo-
vanje v višjo ligo. Gostitelji bodo odšli na igrišče sproščeni, česa takega pa ne moremo trditi za Štefana Cotiča in tovariše, ki morajo za vsako ceno zmagati zaradi samo še teoretičnega upanja, da lahko dohitijo Slogo. V Sovod-njah so slavili gostje šele po tie-brea-ku in v zadnjem nizu z obilico sreče, saj je bil končni izid 17:16.
Varovancem trenerja Drasiča manjkata samo še dve točki pred velikim slavjem. Že nocoj pa bodo Božič in soigralci verjetno dosegli zaželjeni uspeh na gostovanju v Ronkah, ker je ACLI soliden, a slabši nasprotnik. Na Opčinah je Sloga zmgala s 3:1.
ŽENSKA D LIGA
V prvem obračunu je Bor Friulex-port pošteno namučil Socopel Sangi-orgino, preden je položil orožje. Končni zmagovalec je bil znan šele po petih nizih igre. V nadaljevanju prvenstva je Sangiorgina nezadržno prodirala proti vrhu lestvice in je z osvojitvijo drugega mesta tudi že napredovala v višjo ligo. Velik uspeh so prav gotovo dosegle tudi mlade bo-rovke, ker so si kot novinke zagotovile obstanek v tej konkurenci. Na tem gostovanju resnici na ljubo nimajo česa izgubiti, njihova pozornost pa je zdaj že tako usmerjena samo v prvenstvo »deklic«. (G. Furlanič)
Deželni finale naraščajnikov v priredbi OK Valprapor
Gostitelji so lahko optimisti
Za Odbojkarski klub Valprapor je bila letošnja sezona izjemno uspešna, a ne le na članskem področju, temveč tudi na mladinskem.
Na deželnem finalu »naraščajnikov« (letnika 1978 in 1979), kjer merijo moči štirje pokrajinski prvaki, imajo fantje Valpraporja CDR lepo priložnost, da ponovijo uspeh soigralcev iz ekipe mladincev, ki se letos že lahko ponašajo z naslovom prvakov FJK. Optimizem je povsem na mestu, kajti Valpraporova ekipa naraščajnikov je več kot perspektivna (mnogi igralci so člani tudi izjemno uspešne ekipe nižje srednje šole Trinko), vrh tega pa bo na deželnem finalu imela prednost domačega igrišča, saj se bo tekmovanje odvijalo v priredbi OK Valprapor v telovadnici goriškega Kulturnega doma. Seveda pa računov brez krčmarja ni mogoče narediti vnaprej, kajti moč ostalih tekmecev ni poznana. Kaj več lahko rečemo le o tržaškem Pallavolu, ki je v pokrajinski fazi le zaradi boljšega količnika v nizih ugnal vrsto Bora Furlani, a že po tradiciji ne bi smel ogroziti Goričanov, čeprav je seveda zaradi mladosti in neizkušenosti tekmovalcev v tej starostni kategoriji, težko napovedati, kako se bodo ekipe obnesle na igrišču, saj je psihični pritisk kar precejšen.
Tako kot že v obeh starejših mladinskih kategorijah, se bo tudi deželna faza prvenstva naraščajnikov odvijala v treh dneh (ob nedeljah), ekipe pa se bodo med sabo pomerile po sistemu vsak proti vsakemu. V jutrišnjem prvem dnevu bo Valprapor CDR igrali proti Pordenona.
SPORED FINALA
Jutri, 10. maja: ob 15.30 II Pozzo Pradamano (UD) - Pallavolo Trieste (TS); sledi Valprapor CDR (GO) -Pordenone (PN).
17. maja: ob 15.30 Valprapor CDR - Pallavolo TS; sledi II Pozzo - Pordenone.
24. maja: ob 15.30 Pallavolo TS -Pordenone; sledi Valprapor CDR - II Pozzo.
Deželni finale »deklic«
Bor Friulexport jutri favorit
Če ne bo prišlo do velikih in malo verjetnih presenečenj, bodo odbojkarice Bora Friulexport jutri popoldne v Tržiču tretjič zapored osvojile naslov deželnih prvakinj v odbojkarski kategoriji »deklic«. V zadnjem kolu tridnevnega četveroboja med prvaki štirih pokrajin naše dežele se bodo pomerile s prvakom pordenonske pokrajine Cordenonsom, ki je v prvih dveh dnevnih izgubil in mu je usojena uvrstitev na končnem četrtem mestu. Za osvojitev prvega mesta pa borovkam zadostuje, da zmagajo en niz, kajti v prejšnjih dveh kolih so gladko premagale tako videmskega prvaka Zenita kot goriškega prvaka Fincantierija iz Tržiča.
V enakovrednem moške deželnem finalu, ki se odvija v Pordenonu, pa bo goriška 01ympia igrala jutri proti videmskemu prvaku VBU iz Vidma. V primeru zmage bi se goriški »dečki« uvrstili na končno 2. mesto (prvo je praktično oddano domačemu VoIIey Pordenone), kar bi bila zanje nedvomno lepa uvrstitev.
ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO prireja v okviru občinske proslave 47-letnice osvoboditve danes, 9. maja, NOČNI NETEKMOVALNI POHOD mimo spomenikov NOB v zgoniški občini. Zbirališče ob 19.30 pri spomeniku v Gabrovcu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo danes, 9. t.m., v Borovem športnem centru sklepni nastop otrok vrtcev, ki so med letom obiskovali pouk telovadbe pri ŠŠT. Sodelovali bodo tudi mali gostje iz sežanskega otroškega vrtca. Nastop se bo začel ob 15. uri. Vabljeni so starši in prijatelji naših najmlajših.
SK BRDINA
organizira 24. t.m. avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje na sedežu kluba,' Proseška ul. 131 na Opčinah, od U-do 14. maja od 19. do 20. ure. Otroci do 15. leta morajo biti v spremstvu staršev.
Drevi ob 20.30 v tržaški športni palači zadnje kolo moške košarkarske C lige
domači šport
Jadran TKB: imperativ le zmaga!
Nedeljski poraz Jadranovih košarkarjev v Plove di Sacco odpira možnosti za nepredvideno hi-potiziranje novih scenarijev prav v zadnjem kolu, kar se le redkokdaj dogaja. Prispeva pa nedvomno k vzbujanju pozornosti in zanimanju za ligo prav do zadnjega trenutka, četudi bi se verjetno glavni akterji (beri jadranovci) rade volje odrekli tovrstni napetosti v korist dolgočas-nejše vsekakor pa hvaležnejše gotovosti prestopa v višjo kategorijo že nekaj kol pred koncem.
Scenariji, o katerih smo nekaj namignili, bi bili naslednji: 1. poraz Mestrine in zmaga Piero-bona ter Jadrana TKB, kar bi privedlo do popr-venstvenega turnirja med tremi prvouvrščenimi po sistemu vsak proti vsakemu; 2. zmaga Mestrine ob zmagi jadranovcev in Pierobona, s čimer bi bila potrebna dodatna tekma med Jadranom TKB in Pierobonom; 3. zmaga, oziroma poraz Mestrine in zmaga Jadrana TKB ob porazu Pierobona, kar bi »modrim bojevnikom« jamčilo napredovanje v B-2 ligo; 4. enaka varianta z Jadranom v vlogi poraženca, kar bi omogočilo napredovanje Pierobonu. Tretja varianta bi jadranvo-cem seveda najbolj ustrezala, medtem ko je četrta povsem nezaželena.
Jadranovci se bodo torej drevi poslovili od svoje publike in pri tem ne bodo vedeli za lastno usodo, ki bo v vsakem primeru tesno zvezana z izidom tekme v Roncadah, kjer bosta orožje prekrižali Cristallerie Venete in Pierobon Padova. Za letošnje slovo od svojega občinstva bodo naši predstavniki zaposleni s kar precej uglednim nasprotnikom, pri katerem pripada vloga prve violine bivšemu dolgoletnemu italijanskemu reprezentantu Lorenzu Carrara, ki so ga pa naši košarkarji v prvem srečanju povsem onesposobili in docela zajezili njegovo udarno moč v napadu.
V tem tednu je Drvaričeva vrsta trenirala po ustaljenem režimu kljub nezanemarljivemu dejstvu, da je bilo zdravstveno stanje nekaterih posameznikov vse prej kot optimalno. Klavdij Starc
je, denimo, utrpel pretegnitev stegenskih premi-kavk in prepone, Marko Crisma pa si je huje zvil palec na nogi, tako da sploh ne more trdno stati in se opirati na noge. Klavdij Starc bo vsekakor drevi stoodstotno na igrišču, medtem ko bo namesto Crisme v postavo uvrščen Ažman.
Trener Janez Drvarič je zadovoljen z med tednom opravljenim delom: »Trenirali smo zelo zbrano in motivirano, sedaj pa bo potrebno te vsebine prenesti v tekmovalne okoliščine. Vemo, da moramo drevišnjo tekmo absolutno dobiti in to bo mogoče, če bomo ponovili igro iz prve tekme, ko smo z nepropustno obrambo izpostavili svoj kolektivni duh in nasprotnikom omogočili, da so dosegli le 59 košev, od tega samo 23 v drugem polčasu. S sijajnim pokrivanjem Carrara smo popolnoma zamotali Moglianove štrene v napadu, to pa moramo storiti tudi tokrat, saj bo od obrambe nad bivšim reprezentantom, ki je v prvem srečanju z nami dosegel le deset točk, odvisno, kako se bo igra razvijala. Misliti moramo samo in predvsem na to tekmo, šele nato pa na vse ostalo.«
Ne glede na vse zgoraj navedene dejavnike pa ostaja kakor pribito, da je zmaga za Starca in soigralce kategorični imperativ. Vse ostalo nikakor ne pride v poštev. Letošnja liga se torej končuje v znamenju velike negotovosti ne samo na vrhu, ampak tudi pri dnu razpredelnice, kjer je prav tako še nekaj na pol obsojenih postav, ki si bodo kožo rešile prav zadnji trenutek. V nezavidljivem položaju je na primer Brumnova Ser-volana Latte Carso, skupaj s Skedenjci pa se v pekoči situaciji nahajajo tudi košarkarji moštva Cristallerie Venete iz Roncad, dre višnji nasprotniki Pierobona, ki bi z zmago na lastnem polju lahko storili v enem mahu velikansko uslugo samim sebi in pa jadranovcem, ki bi bili v tem primeru (predpogoj je seveda uspeh z Moglia-nom) že drevi novopečeni B-2 ligaši.
Tekma Jadran TKB - Mogliano Veneto bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30.
(Cancia)
Sandi Rauber (med metom na koš), eden od adutov Jad-ranove ekipe
DANES
SOBOTA, 9. MAJA 1992
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Mogliano.
MOŠKA D LIGA
18.00	v Miljah: Dino Conti - Kontovel.
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.00	V Briščikih, »Ervatti«: Polet Bar Borsa - Basket Trieste; 16.00 na Proseku, telovadnica srednje šole: Prosek - La Talpa.
NARAŠČAJNIKI TURNIR MESTA DOGLIAN1
18.30	v Cuneu: Dogliani - Sokol Franko.
PROPAGANDA
15.30	v Trstu, telovadnica SGT: SGT -Polet.
MINIBASKET
TURNIR »PRVI KOŠI«
16.30	V Trstu, Ul. Caravaggio: Barcola-na - Polet; 15.00 v Trstu, Ul. Vasari: CAMB - Bor.
ODBOJKA
ŽENSKA B-2 LIGA
20.30	v San Giorgiu di Mantova: San Giorgio - Bor Tombolini Drinks.
MOŠKA C-l LIGA
18.00 v Trstu, »Altura«; Bor Agrimpex -S. Giustina Belluno.
ŽENSKA C-l LIGA
18.00 na Opčinah: Koimpex - Volley Ariano.
MOŠKA C-2 LIGA
20.30 v Gorici, slovenski športni center: 01ympia CDR - Valprapor Imsa.
ŽENSKA C-2 LIGA
20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Li-bertas Prost; 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Ottica Tomasini. *“
MOŠKA D LIGA
18.00 v Ronkah: Acli Ronke - Sloga; 20.30 v S. Vitu: Fal. Panizzo - Soča Sobe-ma.
ŽENSKA D LIGA
20.30 v San Giorgiu di Nogaro: Sangi-orgina - Bor Friulexport.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Pred jutrišnjo tekmo Kontovelovih kadetov v Schiu proti Philipsu iz Milana
Meden: »Nismo brez možnosti«
V Miljah v košarkarski D ligi
Danes zadnji nastop Kontovelovih članov
20.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Furlani - S. Andrea; 20.00 na Opčinah: Sloga - Zaule.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
20.00	na Proseku, srednja šola: Kontovel - Sloga; 20.30 v Trstu, Elizejske poljane: S. Andrea - Breg Union Beton.
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
19.00	v Romansu: Kras Trimac - Tassi-na.
Delovanje članskih ekip ekip vzbuja tudi pri košarki večjo pozornost kot mladinsko področje, čeprav je na dlani, da je delo z mladimi prv tako pomembno in verjetno še bolj, saj bodo morali prav mladi v bližnji bodočnosti v posmaeznih ekipah nadometisti člane.
Zato je dosežek letošnje kadetske ekipe Kontovela res izrednega pomena, saj so varovanci trenerja Igorja Medena osvojili končno drugo mesto v izredno ostri deželni konkurenci in si s tem tudi izborili pravico nastopa v naslednji fazi tega prvenstva.
Že pred leti smo bili priča nekaterim podvigom raznih mladinskih ekip, katerim je uspelo zmagati najprej na deželnemn in kasneje tudi na državnem merilu. Največji uspeh so leta 1986 dosegli Borovi dečki, ki so ob koncu zasedli odlično šesto mesto v Italiji. Ekipo je vodil trener Luka Furlan, med posamezniki pa so takrat izstopali Dean Oberdan, Peter Ažman, Kristjan Arena in še nekaj igralcev, ki dandanes že nastopajo v raznih članskih oziroma mladinskih ekipah. Zatem je nekaterim ekipam uspelo osvojiti naslov deželnih prvakov (Bor, letnik 1973: naslov »propaganda« leta 1986; Bor, letnik 1967: naslov deželnega mladinskega prvaka leta 1986; Bor letnik 1972: naslov deželnega prvaka, nato pa izločen v meddeželnem tekmovanju leta 1987; Jadran Farco, ki se je lani uvrstil v nadaljnji del mladinskega prvenstva, izgubil pa je v dodatnem srečanju z Virtusom iz Padove). Letos pa so Kontovelovi kadeti poskrbeli za velik podvig z drugim mestom v deželi.
Kadetska vrsta si je namreč priborila drugo mesto za Don Boscom na račun slavnega Stefanela, ki je v zadnjem delu prvenstva povsem popustil. Kontovelci bodo tako igrali v nedeljo ob 17. uri v Schiu z milanskim Predstavnikom Philipsom, ki je v Lombardiji zasedel končno tretje mesto, Zmagovalec v tem dvoboju pa si bo prislužil pravico nastopa v nada-Ijnem tekmovanju.
Pred nedeljskim srečanjem smo se pogovorili s trenerjem Kontovelovih kadetov Igorjem Mednom.
Dosegli ste velik uspeh. Vaša eki-Pa pa je presenetila, ker ste znali ob talentu Janu Budinu optimalno košarkarsko vzgojiti še vse ostale posameznike, kar ni vedno enostvano.
»Izredno sem zadovoljen z dolgoletnim opravljenim delom svojih fantov,
Jutri v Novi Gorici tudi Jadran ZSŠDI
Jutri bo v Novi Gorici četrtfinale košarkarskega pokala Mars za mlajše pionirje (letnik 1979/80). Nastopila bo tudi naša selekcija Jadrana ZSŠDI, ki jo bodo sestavljali igralci Bora, Brega, Kontovela, Poleta in Sokola.
Naši bodo prvo tekmo igrali ob 12.45 proti Sežani, v telovadnici OŠ Štrukelj.
Kontovelov trener Igor Meden
ki se sedaj obrestuje. Cilj pa seveda niso posamezni rezultati na mladinskem področju, temveč čimvečja uveljavitev vsakega posameznika v vidiku bodočega morebitnega igranja v višjih kategorijah. Ekipa ne sme sloneti na moči in sposobnosti enega posameznika, ki pa že dobri skupini igralcev lahko ogromno pomaga. Emili, Ban in vsi ostali, ki so predvsem letos ogromno napredovali, pa so že večkrat dokazali, da se lahko enakovredno kosajo tudi s telesno in tehnično boljšimi igralci, ker na igrišče stopijo prepričani v lastne sposobnosti in z zvrhano mero zagnanosti ter volje do dobre igre, kar je za športnika najvažnejša karakteristika.«
Sedaj vas čaka sicer nepoznan, nasprotnik vendar s slavnim imenom.
Kako pa sta se pripravili na to tekmo?
»Trenirali smo vsak dan, kar je tudi jasen pokazatelj velikih ambicij celotne ekipe. Za nas vse je to izredna priložnost in v Schio se bomo podali z namenom, da se čim boljše odrežemo, četudi bi ob koncu tekme imeli manj točk kot Milančani. Odigrali smo tudi prijateljsko tekmo z mladinsko postavo naših slovenskih ekip, ki so nas prekašali zlasti na atletskem nivoju, to pa nam seveda ustreza, saj razpolaga Philips z mnogimi visokimi igralci, kar pa nas ne sme psihološko pogojevati. Edini podatki s katerimi razpolagamo o nasprotnikih, so glede imen nekaterih boljših posameznikov (nevaren bek Magnoni - 192 cm, play Gan-dini - 188 cm, bek Cozzi - 196 cm ter visoka Fantetti - 206 cm in Brioschi -207) ter dejstvo, da so nekateri izmed njih tudi v krogu državne kadetske reprezentance.«
Kaj pa ričakuješ od svojih fantov ?
»Rad bi, da bi fantje zaigrali, tako kot res znajo. Tako bi bil tudi ob morebitnem negativnem zaključku tekme zadovoljen, ker bi vsekakor zaigrali z maksimalno močjo in bi tekmo izgubili, ker je bil nasprotnik res boljši od nas. Prepričan pa sem, da imamo tudi mi dobre možnosti za uspeh, tako da sem optimistično razpoložen, čeprav se zavedam, da nas čaka res zahtevna naloga. Naj še dodam, da se nam bo na potovanje pridružil še avtobus navijačev, saj se zavedamo, da je to prvič, ki se je ekipi Kontovela uspelo uvrstiti za nadaljni del nekega državnega prvenstva.« (Vanja Jogan)
Kontovelovi košarkarji bodo danes sklenili nastope v D ligi s tekmo v Miljah proti ekipi Dino Conti.
Obe ekipi sta že pred tem kolom na varnem in zato bo za obe moštvi današnje srečanje le formalnost. Verjetno pa se Banovi varovanci, po sobotnem nerodnem domačem porazu proti CB Udinese, ne bodo zadovoljili zgolj z nastopom in bodo skušali skleniti prvenstvo z zmago. Kontovelci so namreč z obstankom v ligi uresničili svoj cilj, zmaga v zadnjem kolu pa bi bila še kako dobrodošla.
Krasovi rokometaši drevi proti Tassini
V 7. povratnem kolu rokometne C lige bo Kras Trimac drevi ob 19. uri v Romansu gostil ekipo Tassina iz Roviga.
To bo delikatno srečanje, saj ima Tassina na lestvici le točko manj od Krasa Trimac, kar pomeni, da bi krasovci v primeru poraza izgubili drugo mesto, ki zagotavlja napredovanje v B ligo in ga predali ravno Tassini. Krasovci se bodo morali torej pomeriti z izredno motiviranimi nasprotniki, vendar so v Krasovem taboru dokaj optimistično razpoloženi. Vzdušje v Krasovi ekipi je namreč na višku in glede na to, da so igralci Tassi-ne tehnično nedorasli Krasovim, bo Krašovcem za zmago dovolj, da ponovijo zrel nastop iz prejšnjega kola, ko so visoko premagali ravno tako nevarnega tekmeca Padano. (Pjotr)
NOGOMET
CICIBANI
15.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Borgo S. Anna; 17.00 v Trstu, »1. maj«: Bor Farco - Altura.
MLAJŠI CICIBANI
16.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Farco - S. Giovanni B.
JUTRI
NEDELJA, 10. MAJA 1992
NOGOMET
9.00	v Nabrežini: CGS - Primorje.
KOŠARKA
PROPAGANDA
11.00	v Skednju, šola M. Praga: Servo-lana - Breg.
POKAL MARS
12.45 v Novi Gorici, OŠ Štrukelj: Jadran ZSŠDI - Sežana.
MINIBASKET
IGRE POD KOŠEMA
V Sežani, športna dvorana: 14.00 Breg -Sokol in Kontovel - Polet; 15.00 Divača -Nova Gorica in Bor - Postojna.
ODBOJKA
DEČKI
DEŽELNI FINALE
15.30 v Pordenonu, Ul. Molinari: 01ym-pia - VBU Videm.
DEKLICE
DEŽELNI FINALE
15.30	v Tržiču, Zelena telovadnica: Bor Friulexport - Cordenons.
NARAŠČAJNIKI
DEŽELNI FINALE
16.30	v Gorici, Kulturni dom: Pordenone - Valprapor CDR.
Sokolovi naraščajniki na turnirju v Piemontu
Danes in jutri se bo Sokolova naraščaj niška ekipa udeležila turnirja, ki ga prireja košarkarsko društvo Dogliani (kraj pri Cuneu v Piemontu), pri katerem trenira naš košarkrski strokovnjak Massimo Raseni.
Naši košarkarji vračajo tako obisk temu društvu, ki je bilo lani gost pri nas. Sokolovi košarkarji, ki jih trenira Andrej Vremec, so se ojačili z nekaterimi Kontovelo-vimi predstavniki, saj bo konkurenca v Dolgianiju dokaj ostra.
SPORED TURNIRJA
DANES, 9.5.: 17.00 Junior Sesrti Basket Genova -Basket Fossano; 18.30 Sokol Franko - Pallacanestro Dogliani.
JUTRI, 10.5.: 9.30 finale za 3. mesto, 11.00 finale za 1. mesto.
Jutri v Sežani Igre pod košema
Jutri bo v Sežani 6. kolo Jadranovega turnirja v mi-nibasketu Igre pod košema za igralce letnika 1982 in mlajše.
V sežanski športni dvorani bodo na sporedu štiri srečanja: ob 14. uri se bodo pomerili Breg - Sokol in Kontovel - Polet, ob 15. uri pa Divača - Nova Gorica in Bor -Postojna.
Igralo se bodo istočasno po dve tekmi, saj je sežanska športna dvorana dovolj prostorna za dve igrišči mi-nibasketa.
Naj omenimo, da bo zaključna prireditev z nagrajevanjem tega turnirja proti koncu junija v Novi Gorici.
Mladina Resco povsem nared tudi za novo rolkarsko sezono
Uradna ski-rolkarska sezona se bo sicer pričela 17. t.m., pri ŠD Mladina Resco pa so se seveda pričeli pripravljati znatno prej. Novosti v prihodnji sezoni bo kar precej. V prvi vrsti je treba omeniti, da je prišlo pri sami zvezi do temeljite spremembe, saj bodo odslej italijanska ski-rol-karska društva pod okriljem FIHP (dirkalni sektor) in ne več FISR, ki je tudi prenehal z delovanjem. Prav zaradi teh sprememb in seveda birokratskih težav s tem v zvezi se je tudi zavlekel začetek letošnkje rolkarske sezone. Prva tekma za italijanski pokal bo namreč 17. t.m.v kraju Lentiai pri Bellunu, samo za A kategorijo (mladinci in starejši), draga pa bo v Zgoniku, 24. t.m. za A in B kategorijo v organizaciji našega društva Mladina. Ta tekma bo tudi ena naših naj večjih manifestacije letos sploh.
Kako pa se predstavlja ŠD Mladina v letošnji sezoni, smo se pogovorili z Borisom Bogatcem, ki je »duša« vsega delovanja tega društva ter tudi trener. Trenerja pa sta tudi Joško Rupnik in Rajko Žečevič, ki lahko računata na 25 tekmovalcev in 10 drugih, ki so iz Tržiča in Vidma, nastopajo pa za Mladino Resco.
Naše društvo ima dobre možnosti za visoke uvrstitve v članski kot predvsem v mladinskih kategorijah, in sicer pri mlajših cicibankah in cicibanih (1981—83), pri cicibanih (1978—80) in mlajših mladincih (1975—77). Član Gianni Rupil pa juriša na sam vrh v itlaijanski konkurenci.
Tekem za italijanski pokal bo v A kategoriji 10, od le-teh je 8 veljavnih za točke, v B kategoriji pa 6 (5 za točke). Tekmovanja bodo potekala po vsej Severni Italiji.
Naše društvo pa se bo kajpak udeležilo tudi italijanskega prvenstva v štafeti in posamično, ki bo julija. Oktobra pa bo tekma za italijansko prvenstvo v reber posamično.
Pred kratkim pa je bilo v Pradamu pri Vidmu tekmovanje na skirolkah, na katerem je ŠD Mladina žela levji delež prvih mest in odličnih uvrstitev.
ŽENSKE
MLAJŠE CICIBANKE: 1. Mateja Bogateč, 2. Jelica Bogateč (obe Mladina).
MOŠKI
MLAJŠI CICIBANI: 1. Di Felice, 2. Jaro Košuta, 3. Ivo Lacki (vsi Mladina). MLAJŠI MLADINCI: 1. David Bogateč, 2. Tibor Drasič, 3. Gianni De Ganeva, 4. Danije Tence, 5. Mitja Tretjak, 6. Mitja Košuta (vsi Mladina). MLADINCI: 1. Vac-caretti (Bassano), 2. Fabbro (Pordenon), 3. Peruffo (Vicenza), 4. Erik Tence, 5. Mauro Nadlišek, 6. Matej Lacki (vsi Mladina). ČLANI: 1. Gianni Rupil (Mladina), 2. Broz (Vicenza), 3. Massimiliano di Giusto, 15. Boris Bogateč, 16. Rajko Žečevič (vsi Mladina). VETERANI: 1. Allegro (Vicenza), 2. Pinzani (Lussari), 3. Geremia Della Puta (Mladina). (bi)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 -*Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 9. maja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Preiskava zadeva podkupovanja pri vodenju domov za ostarele
V Vareseju za zapahi deželna odbornika iz vrst KD in PSI
Endeavour v orbiti
VARESE Po pretresih, ki jih je v Milanu povzročila afera s podkupninami, sta se v okviru neke druge preiskave o podkupninah na področju Varese-ja včeraj pod obtožbo sodelovanja pri zahtevanju podkupnin znašla za zapahi dva lombardska deželna odbornika. Gre za socialističnega odbornika za kulturo Carla Facchinija in demokristjanskega odbornika za kmetijstvo Vittoria Caldirolija. Facchinija, ki je bil tudi pokrajinski tajnik stranke v Vareseju, je vodstvo stranke takoj suspendiralo, zaradi aretacij pa se je včeraj sestal urad predsedstva lombardskega deželnega odbora, srečali pa so se tudi načelniki vseh svetovalskih skupin.
Facchinija in Caldirolija so aretirali finančni stražniki v sklopu preiskave o upravljanju z domovi za ostarele, ki jo že od januarja lani vodi namestnik državnega pravdnika iz Vareseja Agostino Ahate. Takrat so namreč preiskali domove za ostarele v Cu-nardu in Ganni (Varese) ter v Cesenaticu (Forli), ki
Stara obeliska
V Sakari, antičnem mestu v Egiptu, so arheologi te dni ugotovili, da sta tamkajšnja dva obeliska stara že 6300 let in sta torej starejša od vseh drugih, ki so trenutno znani	(Telefoto AP)
jih je upravljala družba Domus terapica. Pri tem so zaplenili vrsto dokumentov, ki so dokazovali nepravilnosti pri vodenju pregledanih domov, zaradi česar so takrat tudi aretirali devet oseb, med katerimi je bila tudi upraviteljica družbe Domus terapica Marily Bettini. Kasneje so vseh devet aretiranih izpustili.
Do aretacije obeh deželnih odbornikov pa je prišlo po novih preiskavah, ki so jih po nalogu sodstva opravili pred nekaj dnevi v uradih pokrajinskega PSI v Vareseju, v Facchinijevih uradih na Deželi in v njegovi hiši. Kar zadeva Caldirolija, pa so finančni stražniki preiskali njegov osebni urad v Bustu Arsi-ziu, njegovo stanovanje v Castellanzi in urade na Deželi. Tako Facchini kot Caldiroli sta jeseni že dobila jamstveni sodni obvestili.
Facchini, ki je ves čas trdil, da z dogodki nima nikakršne zveze, je obtožen sodelovanja pri zahtevanju podkupnin, Caldiroli pa je obtožen zahtevanja podkupnine v obtežilnih okoliščinah skupaj z njegovim sorodnikom Abramom Maffino, ki je lastnik neke pražarne kave v Vareseju. Maffina je jeseni lani dobil jamstveno obvestilo zaradi suma prikrivanja. V preiskavo je bil vpleten tudi socialistični pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo v Vareseju Vincenzo Sarcinella, ki je jeseni dobil jamstveno sodno obvestilo zaradi domnevne zlorabe uradnih aktov.
Za zdaj je še nemogoče napovedovati, kakšno širino bo zavzela preiskava v Vareseju, toda v krogih tamkajšnjega pravdništva ne izključujejo možnosti, da bi celotna zadeva dobila podobne razsežnosti, kot jih ima preiskava, ki jo v zvezi s podkupninami vodita sodnika Colombo in Di Pietro v Milanu.
Nov dokaz o libijski krivdi
PARIZ Da ne bi zaplet med Libijo in Varnostnim svetom OZN tonil v pozabo, se Američani na vse kriplje trudijo, da bi poleg dokazil za atentat na letalo Pan Am, ki je strmoglavilo nad škotskim Lockerbiejem, Libiji dokazali tudi krivdo za atentat na francoski DC-10, ki je septembra 1989 strmoglavil v nigrski puščavi Tenere.
Ameriška FBI je po pisanju francoskega tednika Le Point s posnetka nekega dva centimetra velikega drobca detonatorja peklenskega stroja, ki so ga našli med razbitinami strmoglavljenega letala, ugotovila dobršen del poti od proizvajalca do končnega kupca. Detonator proizvaja tajvanska družba Tai Young, ki je 350 komadov te
vžigalne naprave prodala nemški družbi Grasslin iz Freiburga. Ta je detonatorje preprodala nekemu severnonemškemu posredniku, ki običajno posluje z arabskimi državami. Na zaslišanju je ta posrednik povedal, da je en detonator konec julija 1989 prodal »zelo resnemu odjemalcu, funkcionarju vlade v Tripolisu«. Ameriška preiskava je po pisanju francoskega tednika ugotovila, da je ta funkcionar, zadolžen za letalsko varnost, v bistvu libijski agent. Ob vsem tem se je težko znebiti občutka, da ZDA kljub vse glasnejšim namigom o sirski in iranski vpletenosti v oba atentata, hočejo za vsako ceno krivdo naprtiti Libiji.
NEW YORK — Od včeraj je sedemčlanska posadka Endeavourja, med katerimi je tudi ena ženska (na zgornji sliki AP), v zemeljski orbiti. Novi vesoljski trajekt Endeavour je vzletel z oporišča Ken-nedy ob 1.40 po italijanskem času (spodnja slika AP).
Z Endeavourjem ima ameriška vesoljska eskadra po tragediji Challengerja ponovno štiri vesoljske trajekte. Na krovu je nekaj izboljšav tako glede kompjuterske-ga kot navigacijskega sistema in novega zavornega padala. Posodobili so tudi naprave za regeneracijo zraku in shranjevanje odpadkov, tako da bodo lahko vesoljske misije trajale tudi do 28 dni. Tokratna misija pa bo trajala le sedem dni.
Slovenija v težavah zaradi velikega priliva beguncev
LJUBLJANA Sredi begunskega centra v bivši vojašnici v Velikih Blokah stoji razmajan star avtobus. Videti je, kot da sploh ne bi vžgal. Na enem izmed oken je pripeta rjuha z napisom: Rdeči Križ Srebrnica.
Srebrnica je vas v Bosni in tisti, ki niso v zbirni center pripotovali z avtobusi, so svojo pot začeli peš, ali pa na traktorjih (med gozdovi, da jih ne bi ekstremisti in vojska na barikadah zaustavili in pobili), v taksijih, osebnih avtomobilih. Nekateri so plačali svojo pot. Drugi ne.
Eden izmed beguncev pravi: nič nam ne manjka, samo svobode in miru.
Za begunce v Velikih Blokah lepo skrbijo. Po 50 jih spi v eni sobi. Nekateri so brez volje, deprimirani, ležijo po ves dan.
Vas ob vojašnici je majhna in je imela slabe izkušnje že z vojsko, ko je bila ta še v vojašnici. Za begunce ni izhoda - samo če imajo nujne opravke, ali pa dovolj denarja - zagotovilo, da bodo kupovali in ne kradli. Tako pravi predstojnik centra, poleg tega bi vas, ki je majhna, doživela pravcati kulturni šok, če bi bila preplavljena z množico beguncev.
Velike Bloke so Slovenija v malem.
Zbirni center v Postojni je tudi bivša kasarna. Nekoč grajena za 400 vojakov, zdaj je v njej 1076 beguncev, od tega je 845 otrok. Velika večina je Muslimanov. Nekaj jih je zbranih okoli terenskega vozila civilne zaščite, kjer poslušajo vesti Radia Zagreb. To je vrhunec dneva - sicer pa kadar ne jedo ali spijo, ne počnejo nič.
Mnogi izmed njih so bili med zadnjimi, ki so zapustili svoje vasi. Možje in sinovi so ostali, da jih branijo. Orožja niso imeli in so ga sami kupovali od nadebudnih privatnikov. V Zvorniku naj bi pred kratkim puška stala okoli 2 tisoč nemških mark.
Prihajajoči so iz naj nižjih slojev. Psihično, fizično in ekonomsko izčrpani. Za njimi jih prihaja še več.
Po projekcijah visokega komisariata za begunce pri Združenih narodih bo v Sloveniji kmalu 50 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine. Trenutno je beguncev okoli 35 tisoč.
Vendar to predstavlja samo 4% celotnega števila razseljenih oseb iz področja bivše Jugoslavije, ki jih je že po nekaterih ocenah znatno več kot en milijon. Po podatkih komisariata je na Hrvaškem 240 tisoč beguncev (iz BiH je pričakovanih še dodatnih 220 tisoč), v Srbiji in Črni gori pa 80 tisoč (pričakovanih še 66 tisoč).
Slovenska vlada je že pred časom ocenila, da lahko Slovenija sprejme optimalno največ 10 tisoč beguncev. Zdaj naj bi bile njene možnosti - po besedah tistih, ki se z begunci ukvarjajo - skorajda že izčrpane.
Minister za informiranje Jelko Kacin meni, da je treba podatke relativizirati za tiste, ki mislijo, da število beguncev, s katerim se ubada Slovenija, ni veliko: namreč sorazmeren priliv beguncev v Italijo po sorazmerju s številom slovenskega prebivalstva, bi se sedaj Italija ubadala (če bi imela problem enakih razsežnosti kot Slovenija) z enim milijonom beguncev.
Uradni predstavniki Slovenije-navajajo socialne razloge kot tiste, zaradi katerih Slovenija ni več zmožna sprejemati beguncev. Kmalu ne bo več kapacitet, kmalu ne bo več dovolj sredstev.
Uradna Slovenija - kljub že stari grožnji, da bo zaprla mejo - trenutno ne zavrača beguncev, razen vojaških obveznikov in nastanjenih na Hrvaškem. Neuradne
zavrnitve seveda so. Sicer pa - tudi vojaški obvezniki, ki bi kot begunci prišli do slovenske meje, si najbrž ne bi želeli nazaj v Bosno.
Slovenska diplomatska aktivnost je usmerjena na vlade sosednjih dežel, češ, da naj one odprejo meje in tudi one sprejmejo begunce in hkrati s tem se vrstijo apeli na mednarodne organizacije, da bi čim-prej prišla materialna pomoč. Visoki komisariat je nakazal 40 tisoč dolarjev. Prekleto malo.
Toda zdi se, da je diplomatska aktivnost Slovenije naravnana v napačno smer. Vojna je v Sarajevu in na Hrvaškem ne pa v Rimu, Dunaju ali Ženevi.
Slovenija se boji beguncev - ob 100 tisočih nezaposlenih in projekciji, da je v Sloveniji okoli 30 tisoč socialno ogroženih družin, bi ob pomoči, ki bi se kontinuirano odvajala še beguncem lahko bili priča popolnemu socialnemu razpadu slovenske države in družbe. Glavni argument je, da se razmere v Bosni ne bodo hitro uredile, Slovenija pa bo več let imela na grbi begunce, ki se bodo prelevili v ekonomske parazite, ki bodo bolje živeli od pomoči relativno razvitejše Slovenije, kot če bi se vrnili domov.
Toda, na okrogli mizi o problematiki beguncev, v študentskem kulturnem centru, ki jo je organizirala študentska vlada v Ljubljani in nekatere bosanske humanitarne organizacije je bilo s strani ljudi, ki imajo neposredni stik z begunci (npr. predstavniki muslimanske stranke demokratične akcije za Slovenijo) slišati prav nasprotno mnenje - vsi begunci se bodo vr-
nili takoj, ko bodo imeli zato možnost. Žal pa so propadli predlogi, da bi »civilne mreže pomoči« razbremenile državo. Teh mrež pri njih tudi ne bo.
Tako niti ni čudno, če nekateri v Sloveniji menijo, da se Slovenija mačehovsko obnaša do prostora in problematike, za katero bi njena uradna oblast rada mislila, da jo je že zdavnaj zapustila.
Toda, ko je bila Slovenija na vrhuncu procesov osamosvajanja jo je 20 tisoč ljudi zapustilo in odšlo »nazaj« v Jugoslavijo. Zdaj se Sloveniji vrača dvakrat večje število ljudi - tudi zato, ker se sama ni niti enkrat nazaj ozrla, ko je dokončno zapustila Jugoslavijo in ker je mislila, da bodo vse povezave do nadaljnjega prekinjene. Toda znani slovenski pisatelj in publicist Peter Božič meni drugače. Res je, da »so se že leta nazaj zaprle vse povezave prostora, ki se mu sedaj reče bivša Jugoslavija, toda ta prostor živi še naprej v mreži kapilar, ki se ji reče človeški odnosi.
Tako je menil Božič na solidarnostno protestnem shodu »Mirna Bosna«, ki je pred kratkim potekal sredi Ljubljane. Shod je bil sklican tudi zato, da (kot pravi letak shoda) dvignemo »glas proti nehumanemu zavračanju ubogih beguncev iz Bosne in Hercegovine. Proti ignorantskemu ravnanju slovenske politike, ki jo z Balkanom povezujejo le še zakulisni trgovski interesi. Proti prilizovanju zahodnim emisarjem, ki s svojim zavlačevanjem in sprenevedanjem podaljšujejo agonijo jugoslovanskega razkroja. Proti zapiranju Slovenije v samozadovoljno, z vseh strani zastraženo trohnobo.«
Shod, ki se ga je udeležila velika množica ljudi se je nadeljeval z rock koncertom med gesli kot so npr.: Dovolj je nacionalizma, dajte raji svobodo. Pa še kako res!
NIKOLAJ JEFFS