Poštnina plačana v gutu.viui Posamezna številka 5 din ZASAVSKI Trbovlje, 23. avgusta 1951 Štev. 34. — Leto IV. Vključevanje mladine v strokovne nokiice (Odnosi nekaterih obrtnikov do tega vprašanja.) V tem članku nimamo namena, da bi obrazlagali ali ponavljali potrebo o strokovnem usposabljanju naše mladine za razne poklice, ki so neobhodno potrebni ta industrializacijo naše zemlje in za dokončno izgradnjo socializma v državi, rnaruet je naš cilj ta, da navedemo, na kakšne težkoče smo naleteli v dosedanjem vključevanju mladine pri nekaterih obrtnikih in podjetjih okraja Trbovlje. Takoj po objavi, da se bo pričel vpis mladine za učenje v strokovnih poklicih, *f je v posredovalnici zg delo pri 0L0 Trbovde zglasilo precejšnje število mladine, bied njimi nad 90 mladink, ki bi se rade izučile poklicev živilske, krojaške, čevljarsko prikrojevalne in frizerske obrti, t°rcj ta poklice, ki so za žensko mladino najprimernejši. Urad za posredovanje dela je preko °krajne obrtne zbornice prejel prijave obrtnikov in lokalnih podjetij, koliko nčencev bodo sprejeli v učenje v tekočem 'etu, Zal pa je v našem okraju nekaj obrtnikov, ki imajo vse pogoje za sprejem učencev v gospodarstvu, vendar nam niti obrtniki niti obrtna zbornica niso Poslali nikakšnih prijav — v opravičilo Pa navajajo, češ da imajo z učečo se mladino le zgubo. Ta navedba nekaterih obrtnikov pa ne drži, kar vedo povedati obrtniki sami, to seveda oni, ki imajo nekaj več strokovne sposobnosti, smisla in praktičnih izkušenj za strokovno usposabljanje mladine kot pa oni, pri katerih smo naleteli na trdovraten odpor, zlasti Pa za vključevanje ženske mladine v uče-nie, akoravno je to vprašanje v našem okraju precej pereče in bi ga mogli z Nekoliko večjim razumevanjem obrtnikov rešiti vsaj delno. Na drugi strani imamo pa spet obrtnike, ki so planirali potrebo po učencih ko pa smo hoteli začeti z vključitvijo nčencev dejansko, so nekateri obrtniki zanikali potrebo ali pa se izgovarjali, da So bile razmere za obrtnike pred nekaj meseci drugačne. Razume se, da so razmere od naše osvoboditve dalje glede na Usposabljanje in odnošaje do učencev v gospodarstvu povsem drugačne kot nekoč, saj imamo zakon za učence v gospodarstvu, ki učencev ne šteje za balast, ki obremenjuje naše gospodarstvo in ga ovi-Ta v njegovi produktivnosti. Socialistična družba in socialistično gospodarstvo vrednotita učenca od prvega dne učenja dalje kot pozitivnega člana vseobčega delovnega kolektiva. Takšno vrednotenje učenca je postavljeno le v socialistični družbeni ureditvi 'n je izvedljivo samo v socialističnem gospodarstvu, ki izključuje vsako izkoriščanje. To so najvažnejša določila zakona o učencih v gospodarstvu, ki pa jih kljub Uožnosti ne upoštevajo vsi obrtniki. Nacedimo nekaj konkretnih primerov: Genci Adamlje, lastnici ateljeja za renske obleke o Trbovljah, smo na osnovi ujene privolitve nakazali neko mladinko, Pa je ta obrtnica ni hotela sprejeti v Ijfrio razmerje z utemeljitvijo, da ima že dve učenki. Res je, da sta v tem podjetju trenutno dve učenki, od katerih bo prva upravljala izpit še ta mesec, druga pa sueseca marca prihodnjega leta, s katerim Ujcsecem bo imela ta obrtnica dve kvali-'jcirani delavki. Če bi imela tovarišica Adamlje vsaj malo razumevanja za našo Gladino glede na potrebo vključevanja v našc gospodarstvo, zlasti še naše ženske gladine, ne bi odklonila te učenke. Na Urugi strani pa lahko trdimo, da bi ta ubrtnica, akoravno ima dve vajenki, bila Pripravljena vzeti v učenje neko kmečko uli drugo mladinko, ki bi si jo sama izdala, vendar pod pogojem, da učenki ne k* plačevala rednih mesečnih prejem-*°v, kot je bil to primer do nedavnega. žf| kar imamo pismene dokaze, f Stefan Ošina, krojač v Bevškem pri J^ovljah, je pred nedavnim odpustil po-CjUfnika, tako da je v delavnici sedaj sam. j u kancu preteklega meseca ga je pover-j.P^tvo za lokalno gospodarstvo pri 0L0 (^uvlje poklicalo z namenom, da bi spri-p Velikega povpraševanja naše mladine j, učnih mestih sprejel kakšnega učenca u- Ošina pa je odločno izjavil, da ne p? Ušel v učenje nobenega mladinca z inenje,i>tvijo, da mu primanjkuje naročil „ _ Q je že star. To opravičilo smo vzeli Hf Poštev, vendar ugotoviti, da je ta moj-frfO akoravno je na 0L0 odločno od- >Preiem učenca, že po nekaj m v učenje neko mladinko, ki se dneh sploh Priglasita za dodelitev učnega mesta. Veg *e ,n obrtnik zaposlil to učenko brez ta Z10**' urada za posredovanje dela, je sterr?d takoj interveniral, na kar je moj-ln učenko odpustil. H krojaču Ošini uopoHB drugo učenko s potrebno Zf, Ulešolsko izobrazbo, ki se je na uradu UpPnsredovanjc dela zglasila za dodelitev k tme!e tn izigravanje prizadevanj naše oblasti, ki pa mn ne bo uspela foh ■ '^C,SS’ rnizarski mojster v Trbov * le prav tako planiral enega učenca. -O OSVOB O D11 N E ■ OKRAJA TRBOVLJE DELAVSKI SVETI IN UPRAVNI ODBORI V LOKALNIH PODJETJIH pred novimi nalogami Z izvajanjem temeljnega zakona o gospodarjenju z državnimi podjetji po delovnih kolektivih se je začelo novo razdobje v razvoju proizvajalnih sil in družbeno-ekonomskih odnosov v državi, ki odreja novo organizacijo gospodarjenja in upravljanja naših državnih gospodarskih podjetij. To razdobje je doba prehajanja državne lastnine proizvajalnih sredstev v splošno družbeno premoženje, ki ga upravljajo samo proizvajalci oziroma družbene organizacije. To razdobje je nova etapa v razvoju ljudske revolucije, razdobje prehoda na višjo stopnjo socialističnega razvoja, ki temelji že na družbenem gospodarjenju in upravljanju proizvajalnih sredstev in družbenem razdeljevanju presežkov dela. Organizacija vodstva oziroma upravljanja naših gospodarskih podjetij mora na tej stopnji socialističnega razvoja sloneti na tehle bistvenih načelih: na doslednem uveljavljanju principa neposrednega upravljanja gospodarskih ustanov po samih proizvajalcih; da se v vodstvu državnih gospodarskih podjetij uveljavljajo take gospodarske oblike in metode, da pride čim bolj do izraza ekonomsko vodstvo podjetja po delavcih oz. delovnih kolektivih. Ta osnovna načela je nakazal zakon o upravljanju gospodarskih podjetij, praksa sama pa je v tem letu, odkar so de lavski sveti dobili osnovo za uspešno delo, odkrila nekaj nerazčiščenih vprašanj pri izvajanju nalog in uveljavljanju pravic krajevnih ljudskih odborov v Hrastniku, Zagorju in Radečah. Vsa našteta gospodarska podjetja v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Radečah imajo po en delavski svet in upravni odbor. Gospodarska podjetja MLO Trbovlje so imela prvotno šest delavskih svetov in upravnih odborov: za komunalna podjetja, gostinske obrate, čevljarske delavnice, krojaške in šivilske delavnice, brivnice in za mizarsko delavnico. Za več delavskih svetov so se odločili iz razloga, ker tf#*več ali manj samostojna podjetja zaposlujejo nad 30 delavčev razen mizarske delavnice, kjer je uslužbenih le 10 delavcev. Pri tej delavnici so upoštevali važnost njene proizvodnje in je ves njen delovni kolektiv predstavljal delavski svet obrata s petčlanskim upravnim odborom. Trije upravniki oz. poslovodje teh podjetij so predstavljali nekak »direkto-rij«, od katerih je eden skrbel za komunalna podjetja, drugi za gostinske obrate, tretji pa za vse ostale obrate oz. deiav-;. ČL niče. Člani tega direktorija so prisostvovali vsem zasedanjem delavskih svetov in vsem sejam upravnih odborov in tam zastopali koristi podjetja kot celote. Ker pa se je tak sistem vodstva pokazal v praksi kot nemogoč in ker delavski sveti in upravni odbori niso znali vršiti svojih nalog in uveljavljati svojih pravic, ki jim jih je nakazal zakon, ker niso vedeli, kdo naj vodi sedaj podjetje kot celoto in posamezne obrate in delavnice tega podjetja, kdo je predvsem odgovoren za delo, delavcev oz. delovnih kolektivov v gospodarskih podjetjih z več različnimi obrati, ki se razlikujejo med seboj po vrsti dejavnosti in obsegu poslovanja, po številu zaposlenih delavcev in uslužbencev, po poslovni samostojnosti itd. Med taka podjetja štejemo naša mestna in krajevna gospodarska podjetja. Gospodarska podjetja .mestnega ljudskega odbora v Trbovljah združujejo pod eno upravo več samostojnih podjetij oz. obratov, ki se po svoji dejavnosti med seboj precej razlikujejo. To so: trgovska podjetja, gostinski obrati, čevljarske delavnice, krojaške in šivilske delavnice, mizarske delavnice, brivnice in manjši obrati, ki zaposlujejo po enega do največ šest delavcev, n. pr. tapetništvo, klepar-' stvo, pekarija, radio popravljalnica, slikarstvo, vrtnarija, kamnolom, klavnica, avtopark in pogrebni zavod. Poleg teh več ali manj samostojnih podjetij združuje ta uprava v eno gospodarsko podjetje še mestni vodovod, kopališče, upravo mestnih poslopij in hiš, upravo cest in upravo zemljišč in gozdov. Enaka ali podobna'podjetja in obrate združujejo uprave gospodarskih podjetij kaj so pravice in dolžnosti delavskega sveta in kaj pravice in dolžnosti »direk torija« — skratka: s čim naj se peča eden ali drugi, so se odločili za en delavski svet in en upravni odbor podjetja, delavnice in obrate ne glede na predmet in obseg poslovanja, število zaposlenih delavcev in uslužbencev itd. Ko pa mu ga je urad za posredovanje dela poslal — in sicer mladinca-siroto, ki je izgubil očeta v NOV — je tov. Weiss učenca brez socialnega čuta odklonil. Selc na intervencijo urada se je ta obrtnik premislil in sprejel fanta v učenje. Da se odpravijo taki napačni' in nezdravi odnosi in pogledi navedenih in še nekaterih drugih obrtnikov, ki zavzemajo glede učencev podobno stališče, se bodo morali organi, ki skrbe za dvig strokovnih kadrov, obrtna zbornica skupno z okrajno inšpekcijo poslužiti dotočil zakona o učencih v gospodarstvu in zakona o obrtništvu ter na osnovi predpisov izvajati proti prizadetim obrtnikom potrebne posledice. Vsi taki primeri so obsojanja vredni, še bolj pa stališča uprav KGP v Zagorju in delno MGP Trbovlje, ki se ne razlikujejo dosti od stališča obrtnikov. Kaj pravijo o teh nepravilnih odnosih starši mladine v naših revirjih, ki želijo svojim otrokom lepše življenje in se prizadevajo, da bi se mladina izučila raznih poklicev, da si bo laže služila svoj kruh? OLO Trbovlje,, Poverjeništvo za delo. V veri, da bo ta oblika gospodarjenja najboljša, je delovni kolektiv izvolil letos v marcu nov delavski svet, ki šteje 41 članov z devetčlanskim upravnim odbn rom. Praksa pa je pokazala, da je tak delavski svet preobširen, ne zaradi večjega števila članov, marveč zaradi različ nih dejavnosti, ki jih zastopajo posamezni člani delavskega sveta, in sedaj razpravljajo o tem, da bi bila najprimernejša oblika gospodarjenja, če bi imeli več delavskih svetov in to za posamezne vrste dejavnosti. Gospodarska podjetja KLO v Hrastniku, Zagorju in Radečah imajo tako kot v Trbovljah le po en delavski svet in upravni odbor. Nerazčiščeno vprašanje pri taki obliki gospodarjenja je: ali je v teh podjetjih uveljavljeno načelo neposrednega upravljanja po samih proizvajalcih in ali je uveljavljena taka organizacijska oblika vodstva, da bo prišlo čim bolj do veljave ekonomsko vodstvo podjetja po delavcih oz. delovnih kolektivih? To vprašanje že obravnavajo delovni kolektivi v teh podjetjih in razumljivo je, da prihaja pri teh razpravah do različnih gledanj, kar je končno zaradi prakse posameznih delavskih svetov nujno. Pa glejmo, kaj je odkrila praksa in o čem razpravljajo delavski sveti krajevnih gospodarskih podjetij: Delavski svet gospoarskih podjetij KLO Radeče je mnenja, , da bi bil zakon o upravljanju gospodarskih podjetij »zmaličen«, če bi v delavnici, ki zaposluje do pet delavcev, bil delavski svet in upravni odbor in »da obstoji možnost in tudi precejšnja verjetnost, da bi se ti ne sestajali oziroma da ne bi sklicevali sej.« Vodstvo delavnice z enim delavcem, ki bi predstavljal poslovodjo, upravni odbor in še delavski svet, štejejo »kot zgrešeno in absurd«. Metodo gospodarjenja njihovega podjetja po delovnem kolektivu s pomočjo enega delavskega sveta in upravnega odbora štejejo kot pravilno in edino koristno, vsako drugo obliko pa odklanjajo kot nekoristno in nesmiselno — v isti sapi pa ugotavljajo, da se posamezni člani delavskega sveta na zasedanjih dolgo časijo, kadar se obravnavajo vprašanja, ki ne zadevajo njih stroke oz. njih pod ročje dela. Delavski snet gospodarskih podjetij KLO Hrastnik je pri svojem dosedanjem delu in delu upravnega odbora opazil, da posamezni člani delavskega sveta oziroma upravnega odbora iz posameznih podjetij posvečajo premalo pažrtje delu in uspehu ostalih podjetij, zaradi česar je upravljanje slabo, sklepi pa enostranski. Iz tega razloga je že predlagal, naj se v posameznih podjetjih izvolijo samostojni delavski sveti, ki naj bi bili podrejeni centralnemu delavskemu svetu, v manjših podjetjih pa naj bi vsi delavci predstavljali svet obrata, centralni delavski svet pa bi zanje izvolil upravne odbore. S tem, pravijo, bi se pri delovnih kolektivih dvignilo zanimanje za ekonomsko vodstvo 'posameznih podjetij oziroma obratov. Enakega mnenja je delavski svet gospodarskih podjetij MLO Trbovlje, ki je že izdelal predlog, da bi se poleg centralnega delavskega sveta izvolilo še sedem delavskih svetov po posameznih podjetjih ozir. ohratih. Manjše delavnice, ki zaposlujejo enega do šest delavcev, bi imele svoj delavski svet in upravni odbor. Tako obliko gospodarjenja so nakazala navodila o volitvah organov za go spodarjenje po delovnih kolektivih v podjetjih z več obrati oz. podružnicami. De lavski svet podjetja uredi s pravili podjetja, alj naj v posameznih obratih delovni kolektivi volijo delavske svete in upravne odbore, kako jih izvolijo, kakšno je njihovo delovno področje in kako delujejo. Takih pravil, ki jih potrdi pristojni drž. organ, delavski sveti gospodarskih podjetij ljudskih odborov še niso izdali, zato je razumljivo, da delavski sveti posameznih podjetij oz. obratov pod upravo gospodarskih podjetij MLO Trbovlje niso poznali svojih pravic in nalog, zaradi česar je bilo njih delo slabo in so bili zato ukinjeni. Da se zagotovi enotnost gospodarjenja s podjetjem kot celote, mora biti razmerje nižjih delavskih svetov in upravnih odborov do delavskega sveta in upravnega odbora podjetja postavljeno vselej tako, da so sklepi delavskega sveta in upravnega odbora podjetja obvezni za delavske svete in upravne odbore v obratih. Poslovodjo oz. upravnika obrata imenuje upravni odbor podjetja. On je po svojem položaju član upravnega odbora obrata. Razmerje med poslovodjo ozir. upravnikom obrata in delavskim svetom in upravnim odborom obrata je enako kakor razmerje med direktorjem oziroma upravnikom in delavskim svetom in upr. odborom podjetja. Glede na konkretne pogoje organizacije in dela v posameznih obratih (delavnicah), kakor so predmet in obseg poslovanja, število zaposlenih delavcev in uslužbencev, samostojnost v poslovanju in drugo, se lahko izberejo razne možnosti za izvolitev delavskih svetov in upravnih odborov za upravljanje obratov. Te možnosti so zlasti naslednje: da delovni kolektiv obrata izvoli delavski svet, ta pa upravni odbor, to zlasti takrat, če je to obrat z večjo poslovno samostojnostjo in večjim številom delavcev in uslužbencev (n. pr. iznad 30); da izvoli delavski svet podjetja ob izvolitvi upravnega odbora podjetja hkrati tudi upravne odbore obratov in sicer med tistimi člani delavskega sveta podjetja, ki pripadajo tem obratom, ali pa med drugimi delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v posameznih obratih, in to v obratih z bolj omejeno poslovno samostojnostjo; lahko se kombinirajo razne oblike organizacije gospodarjenja, kar pa je odvisno predvsem od tega, če se posamezni obrati dokaj razlikujejo med seboj po predmetu in obsegu poslovanja, poslovni samostojnosti itd. Pri vseh oblikah organizacije gospodarjenja pa je treba vedeti, kaj so pravice in dolžnosti delavskega sveta in upravneg.a odbora in kaj pravice in dolžnosti direktorja podjetja. Ker delovni kolektivi gospodarijo z državnimi gospodarskiijii podjetji v imenu skupnosti v okviru državnega gospodarskega plana na podlagi pravic in dolžnosti, določenih z zakoni in drugimi pravnimi predpisi, si družbena skupnost, t. j. država lasti pravico nadzorstva nad gospodarjenjem delovnih kolektivov. Delovni kolektivi imajo svoje organe za gospodarjenje, t. j. delavske svete in upravne odbore, država pa je v podjetju zastopana po direktorju podjetja. Zato imenuje direktorja pristojni državni organ, če podjetje ni v združenju. Delavski sveti imajo eno osnovno nalogo in ta je: ekonomsko vodstvo podjetja, direktor pa skrbi za tehnično in strokovno vodstvo v okviru državnega gospodarskega plana in za pravilno izvajanje zakonov in drugih pravnih predpisov. Le skozi to prizmo gledanje naj bi delavski sveti reševali ekonomska in druga vprašanja. M. C. DOM PARTIJE V TRBOVLJAH PRED OTVORITVIJO Rližamo se dnevu otvoritve prvega partijskega doma v Sloveniji, menda tudi v Jugoslaviji. Partijski dom v Trbovljah — kultur-no-politična ustanova partijskega članstva okraja Trbovlje — je v zadnji fazi grad nje. Ze zunanjost te stavbe je lepa in umetniško dovršena. Do otvoritve doma nas loči le še kratek čas. Devetega septembra letos bo oficielna otvoritev doma -- v okviru proslav Slovenske knjige. Zgodovina in delo naše Partije je vsekakor tesno povezana z zgodovino slovenskega jezika, s slovenskim vprašanjem v borbi proti tujim vplivom. V ZAGORJU RAZPRAVLJAJO O GOSPODARSKIH UKREPIH V Zagorju sc zanimajo za organizacijo bodočih ljudskih odborov, zlasti pa za vprašanje sproščene trgovine in za novi sistem plač. V torek 7. avgusta so na posebnem seminarju obravnavali ta vprašanja. Seminarja se je udeležilo okrog 150 predstavnikov vseh množičnih organizacij, društev, ustanov in izvršnih odborov krajevnih ljudskih odborov Zagorja. V živahni diskusiji, ki se je razvila po pre« davanju, je hilo pojasnjeno marsikatero vprašanje, stavljeni so pa bili tudi predlogi za izboljšanje upravljanja lokalne industrije in obrti. kako ničeva so pre- Pred enajstimi meseci je na kraju, kjer danes stoji Dom Partije, rasla še pesa. ob koncu decembra lanskega leta pa je bila stavba že pod streho. Kakšen vik in krik je zagnala v tistih dneh trbovelj , . , *• - ««*— —* -s-j >« za 22 vrstah strnjena in rokovanja »onih«. Dom so gradili s prostovoljnim delom, vse do ^danjih strokovnih del na stavbi, in je bilo do sedaj opravljenih 12.633 prostovoljnih ur. Potrebna denarna sredstva so dali naši delavci v obliki zaslužka dom ne bo nikdar zrasel, ker...I« Vendar so ravno ob tej priliki partijske množice kot ostali frontovci in člani naših sindikalnih organizacij jasno dokazali, da je naša Partija močna in v svojih delale le partijske množice, marveč tudi člani ostalih množičnih organizacij, tudi obrtniki in ostali. Največ prostovoljnih ur pa so dali člani sindikalne podružnice uslužbencev okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah. Se o razstavi industrije in obrti v Trbovljah V zadnji številki našega lista smo priobčili na prvi strani daljši članek o razstavi industrije in obrti v Trbovljah. Tiskarski škrat pa je v tem članku zagrešil napako, ki je napravila v Za gorju precej nevolje. Tako je bilo v tem članku tiskano, da je rudnik Trbovlje v svojem prostoru prikazal s slikami in maketami življenje našega rudniškega obrata ter bodoče obrate in stavbe razvijajočega se rudnika — pravilno pa bi moralo biti v tem članku napisano, da je vse to prikazal na razstavi rudnik Zagorje. Prav tako dopolnjujemo naš zadnji članek o tej razstavi, da so poleg foto klubov iz Trbovelj in Hrastnika tudi za- gorski fotoamaterji razstavili na tej raz-stavi večje število prav lepih slik, saj je znano, da zagorski fotoamaterji prav nič ne zaostajajo za Trbovljami in Hrastnikom. Ne smemo tudi pozabiti pripomniti, da vzbujajo med obiskovalci razstave p,,leg mnogih razstavljenih izdelkov, ki jih ne moremo vseh opisati, posehno pozornost izdelki mlade keramične tovarne v Izla- kah nad Zagorjem. Teh nepričakovano lepih izdelkov so vesele zlasti naše gospodinje, veseli pa So jih seveda tudi vsi naši električarji. Saj so med razstavljenimi izdelki opazili marsikaj, kar smo morali doslej uvažati iz tujine, v bodoče pa bomo izdelovali te elekrotehniške instalacijske potrebščine doma. Dogodki po SVetu a preteklem tednu V KESONGU VENDAR NAPREDEK? V kolikor smo zadnjič izražali pesu mizem glede uspeha pogajanj za premirje na Koreji, dajejo poročila zadnjega ledna razloga za več upanja, da bodo sicer že res dolgotrajni razgovori vendar enkrat premostili najkočljivejša vprašanja in se ne bo govorilo le o dnevnem redu, temveč začelo res pozitivno reševati osnovne probleme. Ob vprašanju demarkacijske črte obe delegaciji kljub ponovnim sestankom nista mogli najti prikladne srednje poti. Zastopniki združenega poveljstva pa so kljub nepopustljivemu stališču nasproftie stranke, ki ga je venomer ponavljal radio Peking, še naprej iskali vsako možnost za kompromisno rešitev in je Ml na njihov predlog ustanovljen mešam pododbor, ki naj bi s priporočili pri obeh strankah posredoval, da bi se razgovori premaknili z mrtv^ točke. Ta pododbor je po najnovejših vesteh vendarle uspel, da sta obe stranki pripravljeni za popuščanje. Izgleda, da kitajska in severnokorejska delegacija ne vztraja več na demarkacijski črti vzdolž 38. vzporednika in je tudi delegacija združenega poveljstva pripravljena dati zg določeno ozemlje severno od 38. vzporednika na srednjem delu fronte odrejen pas na zahodni obali Koreje. Za popustljivost je značilno tudi umerjeno stališče pekinške-; ga radia in radio postaje združenega poveljstva. Izgleda torej, da bo vendarle prišlo do uspešnih mirovnih pogajanj in da bo Moskva spričo splošnega svetovno-političnega položaja vsaj začasno popustila s svojim negativnim vplivom na tem kočljivem področju interesnih sfer dveh imperializmov, kajti njena zunanja politika se trenutno pripravlja, da skuša z nenadnim posredovanjem kvariti mirovne napore pri sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko. Prvi domači traktorji v naših lukah V naših pristaniščih Split, Šibenik, Dubrovnik in Kardeljevo je industrija motorjev Rakovica montirala prve traktorje domače izdelave tipa »Zadružnik«. Ti traktorji se že uporabljajo za premikanje vagonov, dovažanje in odvažanje tovorov pri nakladanju in razkladanju ladij. S tem je dosežen važen napredek pri mehanizaciji dela v naših glavnih pristaniščih. Dober pridelek vina v Dalmaciji V Dalmaciji bodo letos pridelali 6000 vagonov več vina kot v zadnjih šestili letih. Zlasti je trta dobro obrodila v okolici Zadra, Benkovca, Šibenika, pa tudi na Hvaru in Visu pričakuje dobra letina. Pričakuje se, da bodo v Dalnftciji pripravili tudi letos mnogo več kvalitetnega vina kot v zadnjih letih. MIROVNA POGODBA Z JAPONSKO Po dolgomesečnih pripravah za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko in razgovorih, ki jih je vodil zastopnik Trumana, John F. Dulles z državniki zahodnih velesil, da bi izgladil zlasti pri Angležih in Francozih razna nasprotstva, je bil končno redigiran tekst mirovne pogodbe ter določena konferenca za pogajanja v San Franciscu, ki bo tamkaj 8. septembra. K tej konferenci so ZDA povabile vse na mirovni pogodbi zainteresirane države, med njimi seveda tudi Sovjetsko zvezo. Dosedanje nasprotno stališče do mirovne pogodbe z Japonsko se je opiralo na nekatere določbe načrta pogodbe, ki se tičejo reparacij, ponovne oborožitve Japonske, japonskega gospodarstva in ameriških čet na Japonskem. Računali so za trdno, da se Moskva- konference sploh ne bo udeležila. Njena nenadna odločitev, da bo sodelovala na konferenci s številno delegacijo na čelu z Gromikom, je izzvala v mednarodnih krogih veliko presenečenje in so mnenja, da SZ želi bolj ovirati pogajanja kot pa dokazati svojo miroljubno politiko. To mnenje potrjuje dejstvo, da bodo v sovjetski delegaciji sodelovale najvidnejše politične 'osebnosti, zlasti pa vodja, delegacije, ki je zastopal SZ .in njeno politično dvoreznost pri naj-holj kočljivih mednarodnih konferencah in se je proslavil zlasti na pariški konferenci zastopnikov zunanjih ministrov. Glavni cilj SZ je vsekakor ta, da na konferenci izbije za sebe čim večje koristi in uresniči svoje ozemeljske zahteve, na drugi strani pa da oslabi politično in gospodarsko premoč ZDA na Daljnem vzhodu ter skuša tamkaj uresničiti svoje imperialistične cilje, ki vsekakor ne gredo v korist narodov Daljnega vzhoda. Vsekakor tudi pogajanja v San Franciscu ne bodo kratkotrajna, kajti pogledi na mirovno pogodbo z Japonsko so zelo različni in bo treba spraviti v sklad interese držav Daljnega vzhoda in ne naj-zadnje nasprotovanje pri Japoncih samih, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bodo izgubili važne otoke Bonin, Riukiu in Južne Kurile in zahteve glede Formoze. Nasprotnost stališč cele vrste držav do načrta pogodbe je najbrž tudi pobuda sovjetski potezi, da bi ribarila v kalnem, skušala zabiti nov klin med blok miroljubnih držav in oživeti svojo staro tezo o paktu petih velesil. po iskrenem sodelovanju. Perzijska vlada ni zavrnila teh predlogov v celoti, vendar le tiste, ki niso v skladu z nacionalizacijo petrolejske industrije. Kljub stališču britanske delegacije, da ne more razpravljati o nekih alternativnih predlogih, so perzijski delegati vendar pripravljeni razpravljati še naprej o prodaji petroleja v inozemstvo, o tehnični organizaciji in razdelitvi dobička ter obstoji upanje, da bo kljub trenutnim težavam prišlo do kompromisne rešitve. Zanimanje za naše Delavske svete v Indiji V indijski državi Madras so v celoti objavili fererat maršala Tita o upravljanju tovarn v Jugoslaviji po delavskih svetih in upravnih odborih. Objava referata je zbudila v indijskih krogih veliko zanimanje. Vse kaže, da si naš odločen korak v socialistični ureditvi države utira uspešno pot tudi v kapitalističnih državah, kar dokazuje veliko zanimanje za naše socialistično gospodarjenje tudi v državah zahodnega bloka. Cene živilom v Angliji se dvigajo Po podatkih, ki jih je dal britanski minister za prehrano v parlamentu, so se predmeti zagotovljene preskrbe v primeri s cenami v februarju lanskega leta v Angliji podražili, in sicer meso za 18 %, slanina za 15 %, surovo maslo za 67 9e, margarina za 40 %, druge maščobe za 33 % in čaj za 12 %. Madžarska industrija pod planom Nadaljevanje pogajanj v Teheranu Britanska delegacija za sklenitev sporazuma v petrolejskem sporu je ves pretekli teden nadaljevala pregovore. Angleži vedo, da je nafta ena najvažnejših surovin v današnjem gospodarskem razdobju in ne varčuje s trudom, da dosežejo v Teheranu količkaj ugoden sporazum. Izgleda, da so tudi Perzijci postali popustljivejši spričo gospodarskih koristi, ki jim jih obljubljajo ZDA, in nevarnosti, ki bi jim pretila od SZ, če bi se odnosi Perzije do Zahodnih držav poslabšali. Angleška delegacija je stavila predlog, v katerem britanska vlada priznava načelo nacionalizacije petrolejske industrije, angloiran ska petrolejska družba bi prenehala poslovati proti izplačilu primerne odškodnine, obe državi pa naj bi priznali potrebo Po poročilu madžarskega statističnega urada tamkajšnja industrija ni dosegla plana v proizvodnji premoga, nafte, jekla, kamionov in gradbenega materiala ter je težka industrija pod planom 1,2 %, rudarstvo 4,2 % in industrija za obleko in obutev 7,6 %. Preiskava proti Artukot cu se bo začela? Oblasti v Los Angelesu so baje zavrnile vojnemu zločincu Artukoviču prošnjo za podaljšanje dovoljenja za bivanje v ZDA. Izjavile so, da se bo v kratkem začela preiskava v zvezi z zahtevo jugoslovanske vlade, da se Artukovič izroči našim oblastem kot vojni zločinec. ... in doma Bosna bo letos izvozila 50.000 ton premoga Rudniki Zenica, Kakanj, Breza, Bano-viči in Tušnica so letos izvozili že 50.000 ton premoga v Zahodno Nemčijo in Italijo. To je prva pošiljka premoga bosanskih in hercegovskih rudnikov v tujino. Prve pošiljke sliv v inozemstvo Slive na Hrvatskem so letos zelo do bro obrodile ter so prve vagonske pošiljke že poslali iz osiješke okolice v Avstrijo in Nemčijo. Poleg tega pa bodo letos izvozili velike količine pekmeza in sliv tudi v Švico, Anglijo in Holandsko. Tobačni nasadi na Gorenjskem Na poizkusnih tobačnih nasadih pri Lescah je letos prvič vzcvetel tobak za cigare. Zrasel je dva metra visoko. Pričakujejo, da bo na enem hektaru tobačnega nasada 1000 kg tobačnih listov. Ako bo kvaliteta slovenskega tobaka zadovoljiva, bodo tobačne nasade na Gorenjskem razširili. OBNOVA NAŠEGA PODEŽELJA Ko je naša ljudska vojska po težki in neenaki borbj izgnala okupatorja iz naših krajev in zaključila s tem svojo veliko zgodovinsko nalogo, je bila p-rva skrb naše ljudske oblasti, da obnovimo, kar nam je okupator porušil. V vojnih letih 1941-43 je bilo uničeno v naših krajih nešteto važnih industrijskih zgradb, prometnih in drugih objektov, trpela pa je tudi naša vas. Povsod, kjer so se odigravali veliki boji s sovražnikom, je fašistični okupator moril civilno prebivalstvo, požigal in rušil. Sporedno z obnovo industrijskih in prometnih objektov, ki so važni za naše gospodarstvo, smo obnavljali tudi naše podeželje. Nešteto stanovanjskih in gospodarskih zgradb je bilo obnovljenih v letih 1945-49. Organizirale so se posebne gradbene skupine, ki so pomagale ljudem na vasi. Z obnovitvenimi zadrugami je dotekal v velikih množinah gradbeni material na deželo in to kl jub temu, da je bil ta material nujno potreben za obnovo naše industrije in ne glede na to, kdaj bo okupator plačal vojno škodo. To je dokaz, kako veliko skrb je pokazala ljudska oblast za našega delovnega človeka. Namesto starih hiš in gospodarskih poslopij s slamnatimi strehami, so se po vojni sezidali novi solidni ob jekti, kriti z opeko. Ponekod so bila zgrajena cela naselja, ki nas bodo s svojimi rdečimi strehami spominjala še v daljni prihodnosti na herojsko borbo našega ljudstva z okupatorjem. Naš kmečki človek je pomoč ljudske oblasti pravilno razumel in ni držal križem rok. Kljub vsemu temu prizadevanju pa najdemo seveda še danes ponekod kak neobnovljen objekt, to pa največ' krat iz opravičljivih razjogov. Letos je prišla posebna jiomoč ! te vsote precejšnje zneske za obnovi' tev svojib porušenih objektov. Pa n* samo to. Tudi gradbeni material se j9 preskrbel po znižani ceni, in sicer 60.000 zidakov. 60.000 strešnikov, 34 ton cementa in 34 ton apna. Razdelitev j* prevzel Okrajni obrtni servis in že razdelil nakaznice. Interesenti že odvažajo ta gradbeni material. V kolikor se to ni zgodil® bodo še pohiteli, da obnovitev čimprej končajo. Vsekakor pa si bodo prizadevali, da material še letos vgradijo i* porabijo, da se ne bo ponovilo kot let* 1948 na Bregu, kjer je v nekj kleti obležalo 120 vreč cementa toliko časai da se je pokvaril. Prejemniki se zahvaljujejo ljudsW oblasti za to pomoč. Če primer jamo podeželje glede obnove im poprave objeli' tov z našimi industrijskimi in promet nimi centri, vidimo, da so na naši vas vložil; večjo skrb v to delo kot v industrijskih krajih. Tu se je vse preveč varčevalo z materialom ali pa je bil* skrb za vzdrževanje objektov premajhna. Objekti ob naših cestah, naj bi reprezentirali kraj, kličejo premnogih primerih po skrbni roki, pc apnu in barvi. Na vsak način bo treh* posvetiti vzdrževanju stavb v našik centrih vse večjo pažn jo kot doslej. 1 takim delom bomo olepšali naša industrijska naselja, zaščitili pa tudi naš* stavbe pred propadanjem. lokalna indusfrila In obrt v Zagorju sc leoo razvijati Razvoj lokalne industrije in obrti v Zagorju zaznamuje od osvoboditve dalje lepe uspehe. Podjetja krajevnega ljudskega odbora so narasla na 16 obratov in so večinoma uslužnostna podjetja, medtem ko je 9 okrajnih proizvodnih podjetij več ali manj industrijskega značaja. Vsa podjetja, zlasti okrajna proizvodna podjetja, delajo z dobičkom in irpajo ugodne iz-glede za nadaljnji razvoj. Tukaj bomo omenili najvažnejša okrajna proizvodna podjetja. Tovarna keramičnih ploščic v Izlakah je doslej izdelovala samo šamotno opeko. V kratkem pa bodo začeli s produkcijo ploščic. Višino zmogljivosti tovarne še ni mogoče določiti, ker je to odvisno od izurjenosti delavcev in od zahteve po kvalitetni izdelavi. Gre namreč predvsem za precizno in dobro izdelavo in je zgrešeno, če nekateri računajo že z milijonsko letno proizvodnjo ploščic. Na vsak način pa ima tovarna lepo prihodnost, zlasti še, če se bo proizvodni postopek s časom še bolj mehaniziral. — Za Zagorje in okolico je zelo važna opekarna. Njena letna zmogljivost je okrog 500.000 kosov zidne opeke, ki jo bodo pri povečani gradbeni dejavnosti lahko porabili v Zagorju. Opeko sedaj izvažajo tudi na Hrvatsko. Opekarna razpolaga trenutno s slabo delovno silo (mladoletni in upokojenci), ki jo skušajo nadomestiti z boljšo. Povečali bodo tudi sušilni prostorbodo pod ugodnimi pogoji še znatno povečali zmogljivost opekarne. — Najdonosnejši podjetji sta apnenica in klejarna. Povpraševanje po apnu je še vedno veliko in se ves produkt proda sproti, saj je pa tudi kakovost apna zelo dobra. V tovarni kleja izdelujejo tekoči mizarski klej, ki po kakovosti ne zaostaja za drugimi tovrstnimi tovarnami v državi. Postranski produkt tovarne je milo s 40—50 % maščobe >" kostna moka. Kostna moka je dobro gnojilo. Surovin imajo dovolj. Obrat bodo 59 povečali in izboljšali proizvodni postopek-— Od ostalih okrajnih podjetij omenim* še žago, mizarstvo, cenientnine, umetn* pletilstvo in peščarno. Tudi ta podjetj* se razvijajo, vendar pa nekaterim primanjkuje strojev. Naše ceste Tekmovanje v popravljanju cest, ki ga je napovedali OLO Ajdovščina spomladi, se je razvilo v republiško tek movanje ter rodilo tudi v našem okraju lepe uspehe. Pripravilo, razvozilo- in posulo se je nad 2006 kubiikov gramoza ter popravilo 10 kilometrov vaških cest, kjer je bilo opravljeno 5330 delovnih in 1066 vozniških ur. V tem tek- movanju so izkazali zlasti KLO Zagorje, Hrastnik. Kotredež in Mlinše. S tem so bile ceste za silo zakrpane. Velika obremenitev cest v industrijskih ceuirih. ki jo povzroča predvsem promet s težkimi tovornimi avtomobili, nam kaže, da s samim posipa njem ne bo mogoče vzdrževati naših cest, pač pa da se bo treba lotiti rekonstrukcije cest, t. j. tlakovanja in asfal- Upravnl odbor Zadružnega sklada v trboveljskem okra u je sprejel važne sklepe Za razvoj zadružništva so v trboveljskem okraju postavili zadružni svet, v katerem so najboljši zadružniki iz vseh KDZ in ekonomij okraja. Zadružni svet se sha ja redno ter ima svoje sestanke vedno v drugem kraju. Pred kratkim je ta svet zboroval v prostorih KDZ na Trojanah. Obravnaval je predvsem vprašanje zadružnega sklada, ki bo zajemal vse zadruge, ki jih je v okraju pet, nadalje dve bolje stoječi zadružni ekonomiji Sirje in Cerdenc z Dola pri Hrastniku. Ker je sedanji zadružni sklad v trboveljskem okraju premajhen, so sklenili, da zaenkrat še ne bodo imeli samostojne trgovine zadružnega sklada v Trbovljah, pač pa se bodo priključili zadružnemu skladu v okraju Krško, ki ima že svojo trgovino v Trbovljah in bo v kratkem odprl nove prostore v bivši trgovini Toman na Vodah. Na tej seji so obravnavali tudi sklepe zadnjega sestanka sveta in ugotovili, da so vsi izvršeni. Važen sklep je bil storjen glede ureditve pravilnega knjigovodstva po vseh zadrugah. Pravilno in brez napak je vodila doslej svoje knjige edino KDZ Trojane. Zato so napravili sklep, da se enako knjigovodstvo uvede tudi v drugih zadrugah. Govorili so nadalje o novih obratih in sktenili, da zadružni sklad odpre popravljalnico za kmetijsko orodje v Gaberškom. Prav tako važen je sklep, da se pripravi nekaj živine za izvoz, s tem denarjem pa nakupijo stroji, med njimi tudi kosiini stroj. Enako važno je vprašanje arondacije zemljišč KDZ in ekonomij; sestavi se posebna komisija, da uredi to vprašanje. Vsi so bili mnenja, da se je treba lotiti tega vprašanja z vso resnostjo. Najvažnejša je ureditev zemljišč v Loki in Izlakah. tiranja cestišča. V Trbovljah samih ® s takim izboljšanjem ceste že začeli Najprej se bo uredila cesta v same® centru, nato pa to delo nadaljevalo drugod. Delo je seveda obsežno, ker i9 treba sporedno z rekonstrukcijo cest* urediti tud; kanalizacijo in vodovodi® omrežje, razširitev cestišča pa terja 1,9 nekaterih mestih odkop in odvoz pf9" cejšnjih zemel jskih ma-s in odstraniti nekaterih obcestnih obioktov ter zid*' ! I ( it nje opornega zidovja. Kjer teh del . bo, bo obnova ceste ob dobri orgaflH zaciji del seveda, hitreje nap redova Hm Ta način rekonstrukcije naših cest treba prenesti tudi na druge sektor)9, M Taka preureditev cest je sevc^jj J večje investicijsko delo. ki terja dali9* j čas, zato je potrebno da posvetil119 t vzdrževanju cest s posipanjem tudi 9 j f prihodnje potrebno pažnjo. V n-aše® cestnem prometu imamo številne kriti?, j ne točke, ki jih lahko brez komplika.OJ odpravimo. Tako kritično mesto v i®j J r šem cestnem prometu je n. pr. nu’? pri Bi rtiču v Hrastniku, ki kliče * desetletja po rekonstrukciji. Z majh1® razširitvijo cestišča bi bilo mogoj® I ■ tir i ju vr»uiova ui u 1 luup- . odpraviti ta nevarni prometni vozel, r stalno ogroža varnost prometa, ljtid8 živali jn blaga. Podobno kritično H>e’ sto je pod železniškim mostom pri P9" staji Trbovlje. Tudi tukaj bi se z rt®J širjenjem ceste zmanjšala nevarne® prometa, ki je med Trbovl jami. Žagar jem in Hrastnikom zelo razvit. P°f' jetje »Cegrad« v Celju, ki vzdržuje " ceste, ima lepo priliko, da priporno?, k odstranitvi teh nevarnih prometn1? točk. Ljudski odbori so pripravlja® nuditi vso pomoč z materialom in lovno silo. Ali ste že poravnali naročnino? niiiiiiiiHiniiiiiiniiiiiiiiiNiiuiwiuni:iWwiiiii ............ ........... ............................................................................................................................................................»iiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiui^^^...................................................................................................................................................................................m..................................................................»iiiiiiiiiiimA* K. H. Strobli Ob enajstih ponoči Priblilno ob enajstih sveder je končal medicinski svetnik svoj članek sa leksikon patoloike anatomije Za rokopis a? je mu dilo. Po končanem delu je hotel »ti k počitku, a le prej se je spomnil lene, ki se je ravno ta dan počutila slabo ter je za radi tega odlla prej kot običajno v svojo spalnico. Luči ni prilgal, ampak je Sel po hodniku v temi. Edina svetloba je bil medli trak, ki je padal na hodnik skozi priprta vrata pisarne in mu omogočal, da se je lahko pretipal do lenine sobe. Gospa Ema Je sedela r postelji ter se v postelji zagledala v mola kot v prikazen. Hišna, ki t* t i. ___i - i 111. J, cuyi CUUIU v v pi tnu«eri. u*«'"*. * je primaknila svoje lelilče tik do gospejine postelje, je liroko odprla prestrašene oči. sAli s» tif« ga je ogovorila lena, vsa trepetajoča od pravkar preiivelega strahu. •Seveda sem,s je odgovoril svetnik. »Kdo bilt Ali se Je kaj zgodilot Zakaj pa naj bi se treseta pa vsem iivotul* »Ali si ga videlU je vpralala lena. • Kopat* •Ta trenutek je sginil.. .* •Prosim te, povej vendar za koga greh je dejal odločno svetnik. »Pri nas ni bito nikogar.« Gospa Ema je pomignila molu, naj pri-blile in ko se ji je priblilal, se je sklo- nila plalna k njemu in zaiepetala s drgetajočimi ustnicami: • Ivan je hi Ut • Kakšen Ivani* je vprašal svetnik. Cez obraz mu je šinil porogljiv zasmeh. Srdito je pristavil: •Prosim te, govori vendar jasno in povej vse po vrstil* V njegovih besedah se Je le oglalal zdravnik. ten o je popadla groza, da je zastokala : tRavno sem prosila Marijo, noj mi prinese uspavalni prašek. Tedaj sem pa po naključju dvignila glavo in pogledala proti vratom, ki so se narahlo odprla, Ivan je stal med vrati in se pripravljal, da stopi v sobo. Imel je na sebi domačo haljo »n prihajal k meni Pogled je upiral vame, njegove oči pa so bile kot oči utopljenca .. . Sel je mimo postelje in se usedel tja v naslonjač . ■ .* • V naslonjači* je ponovil svetnik. Z roko Ji je segel po njenem zapestju, da bi Ji otipal lilo. Rekel je z odločnim glasom: • Dovoli, prosim!* •O, saj nimam vročine!* Je odgovorila lena. Ivan je prišel res, prav zares. Tudi Marija ga je videla. Le vprašaj jnlt Svetnik je strogo pogledal hišno • Res je, gospod profesor, spotaknil se Je celo ob moje noge . . . Kato sem si vrgla čez glavo rjuho, da ne hi videla ničesar več.* • Dalje, prosim, samo dalje!* je velel svetnik s trdim glasom. lena je nadaljevala: • Vprašala sem Marijo: Ali ga viditet Ona pa je zašktepetala z zobmi., da je v prvem trenutku sploh nisem razumela Rekla je samo: Vidim gal Ivan pa je tiho. kakor se je prikradel v sobo. vstal tn se vdrugič spotaknil ob Marijine noge. Potem je odšel. Takrat pa si prišel ti.* •Trenutek potrpljenja!* je dejal svetnik. Odšel je v sosednjo sobo. prilgal svetilko ter preiskal vse prostore. Ko se Je vrnil, Je rekel: •Pregledal sem celo stanovanje in se prepričat, da smo sami doma. Nikjer ni litie duše razen nas treh.'* je ponovil mirna, kakor govori zdravnik, če hoče bolnika prepričali o svojih besedah •Saj vem. da smo sami,* je zadrhtela Ema. • In čemu potem tn vznemirjenjet* • Veš. zdi se mi, da se je nekaj zgodi lo.. ■* je rekla po kratkem molku, .Ivanu se je nekaj pripetilo .. .< •Toda prašim te, ne lah! To je neumnosti Kaj se more pripi zdravemu motu, Icot je Ivan! MarijaI Dajte • govori vendar o vra-Kaj se more pripetiti gospe praške, ti pa lezi in zaspi! Ko se boš v spanju spočila, te bodp tudi minili strahovi.* Svetnik je ša enkrat pregledal vse prostore, zaklenil vsa vrata in legel v posteljo. Preden je zaspal, je še razmišljal, kako bi nocojšnji dogodek uporabil za članek o histeriji. »V Naslednje jutro sta sedela svetnik in njegova žena pri zajtrku tena se je naspala in toliko popravila, da je lahko vstala. Pri vratih je pozvonil pismonoša in prinesel brzojavko. Ema je zavpila in prebledela. Svetnik jo je pomiril: •Saj ni vendar niči Najbri mi brzojav Ija založnik, naj mu pošljem rokopis.* Vendar so se mu roke tresle, ko je odpiral brzojavko. Pokašljal je, pogleda! skozi okno, požrl slino, in rekel tiho, stopivii k Emi: »Ivan je sinoči umrl. Zadela ga je kap .. . povsem nepričakovana smrt.« Nad krožnikom grozdja, ki je stal na mizi, je zabrenča/a osa, Z ulice so se slišali avtomobili. Gospa Ema ni rekla nič, le globoko je vzdihnila. Ko se je pomirila, se je počutila bolj močno. Videla je, da je sinočnji privid ni varal. Prikazen torej ni bila domišljija. Ivan je prišel res po slovo. »Samo tega ne razumem,« je i dejal svetnik po kratkem oddihu, »čemu se je Ivan zglasil ravno pri tebi . . . Stvar je čudna. Ce je sploh kaj na tem ... Po mojem Je vse golo naključje. Slabihk Živcev si, pa vidiš stvari, o katerih se drugim ne sanja. Pa vendar . . . Ivan je prišel, ravno ko je umrl. In vendar *i v zadnjem času nista bila prijatelja. Ni mi jasno, zakaj se je oglasil ravno pri tebi.* »Saj si tudi sama ne znam razložiti tega čudnega naključja!« »Prej —da . « Je govoril svetnik dalje, •še pred enim letom, ko sta si bila tako blizu, bi mi bilo to razumljivo Saj sta bila — da se tako izrazim — ena duia v dveh telesih ... Nobena nedelja ni minila, da ne bi se skupaj sprehajala, da ne bi bila na promenadi, na koncertu ali v gledališču ... Vi........................ -- - sak dan je bil pri vas doma. Bila sta več kot ...« »Moj bog, ti tmaš tako malo časa zame!* je profesorjevo razmišljanje pretrgala žena. S trudnim zamahom roke je spodila oso, ki je obletavala sadje. Vstala je, obrnila možu hrbet in odprla omaro, kakor da bi nekaj iskala. »Pravijo. . . da, pravijo, je nadaljeval profesor, *da se umirajoči v takih primerih oglasijo samo tistemu, na katerega ga vežejo res krepke vezi. . . Zato se ne morem načuditi, da se je Ivan oglasil ravno pri tebi. In to celo sedaj, ko sta bila sprta. Saj ga ni«i mogla videti! Zaradi družinskih zvez mi je bilo že večkrat neprijetno, da nas je ločilo to sovraštvo med vama, toda kaj sem hotel!* Ema je bila še vedno s hrbtom obrnjena proti svojemu možu, ki je s prsti bobnal po mizi. *Ponavljam,« je dejal profesor, »da mi je bila stvar neprijetna, da naravnost zoprna. A kaj sem hotel storitit Saj niti ne vem, kako sta se razšla . .« Ema je čutila, kako se spušča nad njo neka nevidna mreža, kako se luknjice te mreže vedno bolj tesnijo. Morala Je nekaj storiti, da se otrese te mfire. Nenadoma se je obrnila Zagledala se Je možu v oči in videla, da je njegov pogled trd in neusmi Ijen. Najrajši bi zbtiala. a ker tega ni mogla storiti, je položila roko na sladkornico »Kaj se je zgodiloT* je rekla. »Kaji Nič posebnega. Nič čudnega. Ta Človek mi je začel presedati — to Je bilo vse!« »De mortuis nit nist bene!« ji je segel v besedo. Skomignila je s rameni. In tedaj je čutila, da se je mreža oprijema še tesneje. Malo je pomolčala, nato pa je rekla: »Ne bo drugače, kakor da odpotujem jutri na pogreb.« »Ti na pogrebi• se je začudil svetnik. Naenkrat pa sr mu je glas raztopil v nežnosti. Mehko Ji je rekel: »Kdo more v tem položaju zahtevati od tebe /cqj takegaf Ti se ne smeš vznemirjati/ Sam pojdem njegov pogreb.« J Njegova energija je bila močnejša njenega strahu in je zmagala J- Po pogrebu je profesor spremil pokCijo kov o vdovo na dom. Pri vratih stanovP sta se ustavila in ona ga je prosila: . ji • Ker si ie tu in ne odpotuješ nocojhjs te prosila, da pregledaš in urediš njeOr papirje.« »Prav rad!« je dejal svetnik in pristljm -n-—«— za neko pojasniloJjH mrl, oblečen v dor »Prosim te samo Je bil Ivan, ko je umrl, ob/ekof« Vdova je zajokala: < t*: »Cernu vprafauješ take rečif . . .« ji »Černut« Je ponovil profesor. — ^00 Emi natančno razložil okolnosti ob lWn smrti. * £0 Videti je bilo, da se ni Še Živa r°ffa dotaknila pokojnikove korespondence ... i m. I t Ji ..*»« I .. 1.1 il.i.t.i.. L'mS I tl O . .»* I Ivanovi mizi jč stala ie vedno Ernipa med črnilnikom in vazo s cvetlicami■ " redalom al*\ nik je odpiral predal za nrf Je... Trdovratno je upal. na bo v *'"pr#I drugi mitnici našel pisma svoje pH gledal je poslovno papirje, prijate'J:* kupil srna, izrezkr •* Časnikov, račune, c’1 vrsticl\ rokonisftv, m il njimi pa niti *ne nd Eme. . vendml Skoraj ni mogel verjeti Saj ■,ninrda J\\ sbid a j S,,, on i* 9 Ivan njena pisma uniči/ Zarr"’" innhencO \ .rce ob misli, rta je selpal *rtrVjnitke, rfo" f / bi rt ll/i lo esej«, itfol ..vo.Js»t.i I H M H Hlastno Je odpiral predate in P.r£ nriŠel v roke ilnCVH klrr mn ni prišel v roke dnev"'" mu • Aha!« Je vzkliknil in obraz razžaril od veselja. ^ustavah v/rj Tenki kirurški prsti so Pf*uno videti, \ ni. Na koncu knjige je bilo pogledal «r| Je nekdo iztrgal nekaj ,,opitega ČH pivnil, Tam Je IDI slab "relumila ■. kt pa «i jo ti prekršil* zn I:se str- . • " A večno ljube**" Najmlajjši iz Dečjih jasli letujejo na Gorenjskem V mali, prijazni gorenjski vasici ob bistri Sori so naši najmlajši »izletniki« našli svoj domek. Kdo so ti mladi izletniki? To so va-'avanci prvih dečjih jasli v Sloveniji, ki s° odšli na enomesečno letovanje. Ti malčki od enega do treh let starosti, ki ‘o se naselili v gorenjski vasici — Gorenja nas po imenu — so doma iz Trbovelj. t prava rudnika, lastnica teh jasli, je preskrbela letos tem malčkom lep oddih, ki *° ga otroci iz revirjev pač potrebni. Namenila sem se, da jih obiščem, saj takšnega še nisem imela prilike videti, kako naj bi pač izgledala počitniška kolonija otroških jasli? Vse druge kolonije *?m ?e videla. In res smo nekega dne tdrčali po gladki cesti iz Ljubljane proti ne vem več, kako ji je ime — jim prav pridno polni želodčke. No, saj se jim pa to tudi ne skriva. Saj jih mamice še poznale ne bodo. Malo zagoreli, okroglih lic, zdravi, veseli, razposajeni — pa saj to niso več oni otroci, kakršne smo pustile pri odhodu? Da, prav oni so! Da pa je vse tako dobro urejeno, za to skrbi celotno osebje jasli, otroške negovalke, pomožno osebje ter tovarišica upravnica. Naj povem še to. Veste, kakšne so njihove spalnice? Najmlajši imajo posebno sobo s posteljicami. Večja skupina pa leži na ležalnikih, kot nalašč za kolonije primerno. Prav gotovo bi lahko še mnogo napisala o življenju teh mladih letoviščar- AS/ CITATELJ/ • C' Več kontrole v trgovini! Gorenjski, le v Škofji Loki smo se odcepili na vaško cesto. Po kratki vožnji šle spomni šofer: >Tu smo, na cilju!* blalo začudeno pogledam, ker smo se pač ustavili pred navadno, malo večjo kmečko Ali o. Navajena sem bila, da so počitniški domovi ali v šolah ali v kakršnih koli klikih stavbah. Toda temu začudenju je 'jedilo presenečenje ob vstoju v to priletno gorenjsko hišo. Otroški glasovi so mi že naznanili, da le tu res počitniška kolonija. Vendar se 1° le razlikuje od ostalih. Vzoren red in higiena so odraz te posebne ustanove, ^ega dne sem naše malčke našla pri igri D igralnici. »Vreme ni bilo ravno preveč '®Hčno, pa smo ostali doma,* mi je rekla broška negovalka. Ni jim manjkalo igrač, 'i so jih prinesli s seboj. »Kje ste pa ob lepem vremenu, tu zu-na travi?* vprašam, misleč, da pač *i*o sposobni za večje sprehode. ->Oh, Joj ie — včs dan so na sprehodu, dopoldne in popoldne. Malico pa vzamemo seboj,* dobim v odgovor. In res, vsa okolica je njihova. Toliko Jouift stvari: travniki, gozdovi, polja in ‘istra Sora (saj se tudi kopajo) so njih Wa domovina. Tudi konje, kravice, pi *A«, zajčke, račke in ne vem, kaj vse so uideli. Vse to je zanje novo. Vse te na-'uvne lopote in nove stvari, pa še čisti ^renjski zrak, ki seveda skrbi za dober ek malih želodčkov. Skrbna kuharica — BOB OB STENO .. V zadnji Številki našega lista smo pri-j“Mli pod zgornjim naslovom članek našega SJplsnfka. v katerem se ta pritožuje, da ,°.loklub v Trbovljah kljub Številnim proS-“Jain Se vedno ni dobil ustreznih društvenih {.‘'ostorov, ki jih nujno potrebuje. Na ta nam je_ poslala stanovanjska komi- jev, le žal je bil moj obisk prekratek in jih nisem mogla spremiti na sprehod v gozd. Tovcdali pa so mi še nekaj: da jih ima cela vas zelo rada in jih tudi pridno zalaga s sadjem, zelenjavo in mlekom. Ob koncu naj povem našim materam, da so lahko popolnoma mirne in brez skrbi, da se njihovim malim prav dobro godi, da je vse v najlepšem redu in ni treba nasedati raznim neprijateljskim govoricam — vaši otroci se bodo zadovoljni, zdravi in srečni vrnili! Nova počitniška kolonija se je prav dobro obnesla. To bi bilo treba organi zirati vsako leto, posebno v Trbovljah. Podobna letovanja bi lahko priredili drugi, zlasti pa industrijski kraji. B. S, Da se med prodajalci v naših trgovinah najdejo še vedno ljudje, ki iz nevednosti ali pa preračunano ogoljufajo stranke za težko prislužen denar in spravljajo socialistično trgovino v slab glas, nam zgovorno priča naslednji dogodek: Dne 7. avgusta t. 1. sta iovarišici H. M. in R. A. kupili v poslovalnici Okrajnega magazina pri Mihelčiču v Zagorju dvoje otroških hlačk. Prodajalka Minka je pred-hodno uničila listek s ceno ter zaračunala za hlačke 120 din in 120 bonov. Tovarišica H. M. jo opozori, da je cena hlačkam 112 din in 112 bonov. Prodajalka pa zatrjuje, da je cena 600 din. Napredek splošne kmetijske zadruge v Senožetih Splošna kmetijska zadruga v Senožetih (Št. Lambert) je imela leta 1940 in 1950 198.000 din primanjkljaja. Ko so letos na občnem zboru obravnavali to vprašanje, je večina zadružnikov predlagala, _ da " se zadruga razpusti. Naprednejši člani so pa svetovali, da je treba v poslovanju zadruge napraviti red, s čimer se bo stanje takoj izboljšalo. S svojim predlogom so prodrli in novo izvoljeni odbor se je z energičnim predsednikom tov. Vilijem Grošeljem lotil dela. Izmenjali so poslovodkinjo in zmanjšali v poslovalnici osebje za eno moč. Izposlovali so si kratkoročno posojilo, s ka» terim so plačali dolg zadnjih dveh let. V prvem polletju so že dosegli 90.000 din prebitka. Zadružniki so dobili veselje do skupnega dela in zadruga napreduje. , V jeseni bodo prodali en vagon smrekovega lesa za izvoz, za devize pa kupili električni material, ki jim je še potreben za elektrifikacijo KLO. Graditi nameravajo tudi vodovod, ki bo oskrboval z dobro pitno vodo večje vasi. Osrednji problem je pa gradnja in preureditev ceste iz Zagorja do planinske postojanke na Sv. Gori. Tudi zadružna ekonomija v Senožetih se lepo razvija. Medtem ko je lansko leto izkazala slabo bilanco, ima letos že lep do-dobiček. OBVESTILO MLO Trbovlje, kmetijski odsek, obvešča vse posestnike zemljišč in ostale, ki imajo na področju našega mestnega ljudskega odbora posajen krompir, da se mora v nedeljo, 26. avgusta t. 1-, izvršiti množičen pregled koloradskega hrošča. V posameznih vaseh so za te preglede odgovorni vaški vodje, po terenskih odborih pa terenski funkcionarji. Ker se bližamo dozoritvi krompirja, je treba, da se ta pregled organizira temeljito in tudi dosledno izvede. Vsakogar, ki ne bi hotel sodelovati pri tej akciji, je naznaniti na MLO Trbovlje, in bo po določilih uredbe o zatiranju koloradskega hrošča kaznovan. MLO Trbovlje, kmetijski odsek. Obe tovarišici sta se hoteli prepričati, če se prodajalka le ni mogoče zmotila in sta poslali v trgovino še tovarišico G. M., da povpraša po ceni hlačk. Tovarišica Minka pokaže hlačke in pove ceno 600 din, predhodno pa uniči listek s ceno. Ker so pa cene takim hlačkam v vseh trgovinah 560 din, se napoti v trgovino še mož tovarišice H. M. tov. H. P. Med njim in prodajalko se je razvil tale zanimiv razgovor: Tovariš H. P.: »Tovarišica Minka, vi ste zaračunali H. M. in R. A, hlačke po 600 dinarjev, stanejo pa samo 560 din.« Tovarišica Minka: »Koliko? 700 dinarjev da sem zaračunala?« Tovariš H. P.: »Ne, ampak 600 din.« Tovarišica Minka (proti prodajalcem in poslovodji): »Ali imamo kakšne hlačke po 560 din?« — Medtem pogleda prodajalec N. na ceno hlačkam ter pravi, da stanejo 560 din. Tovarišica Minka gre nervozno k blagajni in reče: »Zmotila sem se, to se lahko vsakemu pripeti!« — Blagajna izroči tovarišu H. F. 16 dinarjev in 16 bonov za dvoje po višji ceni prodanih hlačk. Res vzorno poslovanje v tej trgovini, če se to večkrat dogaja. Zakaj ne puščajo na predmetih listkov s ceno? Zakaj nimajo kontrole za ceno pri blagajni? In končno: kje je ljudska inšpekcija in svet potrošnikov? Pionirski sveti se niso obnesli Pionirske organizacije v Zagorju in okolici se v preteklem letu kot izven-šolske ustanove niso uveljavile. Njili delo in uspehi so bili odvisni od sodelovanju učiteljstva. Pionirski sveti, v katerih so bili zastopniki množičnih organizacij, so bili nedelavni. Člani svetov so se udeležili z malimi izjemami samo prve seje ob začetku šolskega leta, kasneje so pa popolnoma izostali. Pionirske organizacije so med šolskim letom delale pod vodstvom učiteljstva in dosegle ponekod lepe uspehe, med počitnicami so se pa organizacijske vezi pretrgale, tako da ne moremo govoriti o kakem organiziranem delu pionirjev. Zaradi nedelavnosti pionirskih svetov mnoge pionirske organizacije niso mogle ustanoviti potrebno število interesnih krožkov. Brez pomoči množičnih organizacij in društev interesni krožki niso dosegli svojega namena. Pionirska organizacija je obstojala samo formalno brez trdnih notranjih vezi med pionirji. •Ob začetku novega šolskega leta bo treba dati pionirskim organizacijam trdno podlago in jim nuditi stalno pomoč. Zato bo treba tudi temeljito pretresati vprašanje: Ali so starešinski ali pa pionirski sveti v dosedanji obliki sploh prikladni za pospeševanje dela v pionirski organizaciji in kako organizacijsko obliko bi bilo treba uvesti v pionirsko organizacijo? Slab odziv pri gradnji ceste v Trbovljah Vodstvo gradbenih del na trboveljski I cesti nam je poslalo pismo, v katerem nam piše o delih na cesti takole: Prostovoljno delo na trboveljski cesti dobro napreduje, vendar ne tako, kot smo si zamislili in pričakovali. Dokler je bilo delo organizirano po podjetjih, je bila udeležba prav dobra. Sedaj pa, ko se je prostovoljno delo preusmerilo na terenske odbore OF, so dela precej popustila, akoravno se nekateri terenski odbori del na cesti prav dobro udeležujejo. Vsi dela-zmožni frontovci v Trbovljah bi se pač morali zavedati, da cesto v Trbovljah vsi potrebujemo in da imamo vsi koristi od nje, zaradi česar smo tudi tedaj, ko smo govorili o gradnji nove ceste, obljubili, da bomo opravili pri tej gradnji določeno število prostovoljnih delovnih ur. Se- S1* pri MLO Trbovlje dopis naslednje vse- e v * Mestni ljudski odbor Trbovlje, stnno-komisija, nteje za potrebno, da hiuCa članka, ki je i?,3el v »Zasavskem vest-dne 16. t. m. pod naslovom »Bob ob vpraša, kdaj je bil poslan spisek vj*nih sob na stanovanjski urad pri MLO JJbovlje. Obenem ga tudi naprošamo, da svoje ime, da zn lahko kooptiramo v verovanjski svet pri MLO Trbovlje, saj vj verjetno potem stanovanjska kriza v Tr-JJJJiah v najkrajšem času rešena in bo fotoklub dobil zaželene lokale.« PRVIČ NA MORJU n Misel na dopust je Izredno lepa. Človeka spremlja pri delu, mu daje moč in g a popelje v različne lepe kraje naše države. Tudi z menoj je bilo tako. V službi sem že šesto leto, a šele letos sem prvič izrabila dopust za resničen oddih. Že spomladi sem pričela misliti, da bi šla na morje. Ta misel meje potem vedno spremljala. Bila je z menoj v službi in doma, povsod je bila pri meni. Končno vendar! Proti jutru sem se nekega julijskega dne peljala proti Reki. Stala sem pri oknu. da bi čimprej prvič v svojem življenju videla morje. Sprva sem videla vse megleno. Reka sama pa mi je dala za prvič dovolj. Koliko ladij in kakšnih! Nekatere so ponosno plule, druge čakale, med njimi tudi velikanke, ki plovejo po oceanih. No m orel# opisati vsega, kar sem doživljala. Nekje v posebnem predalu najlepših spominov bo vse to ostalo. Sonce je zlatilo zeleno gladino mirnega Jadrana in me že v jutranjih nrah pošteno grelo. Dopustnikov je bilo veliko: dojenčki, cicibani, pionirji, mladina in vse do že sivolasih dedov in babic. Nekaj je bilo prtlagarjev, obloženih s kovčki, paketi, aktovkami, raznovrstnimi mrežami in najno-vezšimi torbicami iz polivinila. Tl so imeli ugodno potovanje in njihovi sopotniki tudi. Preden si dobil karto za parnik, sl kljub lepim mislim bil prav gotovo jezen. Tudi to je minilo in parnik nas je odpeljal v Selce pri Crikvenici. Vožnja je bila nekaj časa zelo lepa. Prvič na parniku! odkrito povem, da me .1e bilo skoro malo strah. Z ljudmi smo kar hitro postali znanci. Zato še onazili nismo, da se je nebo pričelo oblačiti Kmalu je nekje daleč zagrmelo. Mislili smo: le na.i (remi tam daleč. Za parnikom so se podili galeb! in iskali kruh, ki »o ga otroci metali v morje. Grmenje je postajalo vedno glasnejše. Kmalu se je vlila ploha. Hitro smo se stisnili pod že precej revno streho. Stala sem prav tam, kjer je skozi streho kapljalo. Nekateri so tarnali, večina pa nas je ohranila dobro voljo. Slednjič sem izstopila v Selcah. 2e od daleč sem zagledala precej veliko stavbo in na nje.i napis »Hotel Selce«. Mahnem jo kar naprej. Sobarica ml je pokazala sobo. Uredila sem svoje reči. Nato je sledilo prijavljanje v hotelu »Slaven«. V pisarni je čakalo mnogo ljudi. Prijava je bila obširna. Izpolniti je bilo treba več obrazcev. Dobila sem bloke za brano in pričela se je štirinajstdnevna prostost. šla sem h kosilu. 2e prvi dan sem bila s hrano zadovoljna in potem do konca. Osebje si je prizadevalo gostom čimprej in čim bolje postreči. Čistoča prostorov je bila pohvalna. Zdi se mi, da je upravnik hotela zelo skrben in delavon. Vedno je hodil sem i.n tja, pregledoval in urejeval. Ob večerih je navadno stal ob glavnih vratih in opazoval goste, ki so ob zvokih godbe sedeli v prijetnem hladu na vrtu ali pa so plesali. Če bi bili vsi upravniki taki, bi bilo stanje v marsikateri ustanovi boljše. Prvi in drugi dan se je v on d a. r zjasnilo. Brž kopnino obleko in v kopališče. Tu je bilo treba plačati 6 dinarjev in popoldne spet šest. Po mojem bi enkratno plačilo zadostovalo. Kopališče je bilo udobno za izurjene plavalce in začetnike. Prvič v morski vodi! Da je slana, aedaj zanesljivo vem, ker mi je parkrat ušla v usta in tudi nos j« je okusil. Brezskrbni dnevi so hitro minevali. Vse bi bilo lepo, le vreme je nagajalo. Zjutraj je *e nekam bilo in polna upanja sem odšja v kopališče. Kmalu je sonce zakril oblak In pričel je pihati veter, če je ponoči sploh ponehal. Ozirala sem se k soncu, proti kateremu so se pomikali vedno novi in novi oblaki. Mnogokrat je bilo prav mrzlo Sonce nas je od časa do časa le za hip ogrelo. Žalostna sem štela dneve, ki so že minili in jih zaradi muhastega vremena nisem mogla resnično izkoristiti. Veste kaj je ob morju zares lepo! Sončni • zaton ob jasnem vremenu. Kot žareča krogla se sonce počasi pomika za gore in zlati morsko gladino da se vse leskeče. Prekrasen pogled s cvetočega parka, kjer raste rožmarin, lovor, ciprese in še marsikaj. še nekaj mi je bilo všeč. Bilo je zvečer. Slonela sem na verandi hotela. Pripravljalo se je k nevihti. Morje je jezno pljuskalo in so penilo. Za gorami se je bliskalo. Vse se je razsvetlilo. Grmelo je nekje daleč. Mogoče bo kdo mislil, da to ni bilo lepo, a v resnici je bilo to nekaj zelo lepega, vsaj zame. Drugače so obmorski kraji revni. Tam ni zelenih polj in cvetočih travnikov. Tam so le majhne grede, ograjene s kupi kamenja in tudi na gredah je mnogo kamenja. Tam ni naših Sivk in Dimk, ampak se po revnem grmičju pasejo koze. Res je ob morju mnogo figovih dreves, lovorja, rožmarina itd., toda zame so naši kraji mnogo lepši. Slovenija je dežela lepote, zato je nikdar ne ljubimo dovolj. Minil je dopust, vreme pa je postalo kot nalašč za kopanje. Treba je bilo vzeti kovček in iti domov. Zdaj jo v Selcah lepo. Gostje prihajajo in odhajajo. Prvi so polni pričakovanja, drugi polni spominov. Ob obali se zibljejo čolni. V njih sede zagoreli domačini in čakajo na vožnjo. V najlepšem čolnu sedi sivolasi Mirko z bleščečimi zobmi. Privozil je tudi parnik, nekjo za njim so ostali galebi. In sonce zahaja za gore ... —a daj pa, ko je bilo trboveljsko prebivalstvo postavljeno pred dovršeno dejstvo, je pa večina frontovcev v Trbovljah vrgla puško v koruzo in izmišljajo si razne izgovore, ki pa največkrat ne drže. Ob vsem tem neveselem položaju pa je potrebno poudariti, da so verjetno tega krivi tudi nekateri terenski odbori, ki ne znajo zak-tivizirati svojih frontovcev za prostovoljno delo. Nujno pa je, da nekatere terenske odbore pohvalimo, tako na primer VIII., IV., V., I., X.-b in VI. teren OF, ki so pravilno razumeli nujnost gradnje cesle in so svojim ljudem tudi pravilno prikazali potrebo teh del in imeli s svojim prizadevanjem tudi uspeh. Na vse terenske odbore, ki svoje obljube še niso izpolnili,, apeliramo, da to nemudoma store. Dobro pa bi bilo, da* bi pohvaljeni tereni ne popustili. Doslej se je prostovoljnih del na trboveljski cesti udeležilo 484 frontovcev, ki so v času od 4. junija do 14. avgusta t. 1. opravili skupaj 7143 prostovoljnih ur v vrednosti 85.716 din. Na vse prebivalce Trbovelj apeliramo, da se množično udeležujejo prostovoljnega dela na cesti. ^ro®to po Scottu t Črni bratje Kriminalni roman K*Stone je zmajal z glavo. »Tmll to vam »V,S»em Izdati.« Za trenutek je pomišljal. da Mar pa mislim, gospodična Staplesova, Ms»r“ko kljub Moravčevi prepovedi Izveste 8a^lfo. Dovolite, da vam stavim predlog. Mki *am ne smem nič povedati, a poznam kai0*a, kt bi vam po okolnostlh povedal , o njem.« * Stnpleaova Jo razburjeno vata- 4 ***OBlm vas. če bi ml mosrll dati naslov e*®l>0 . . .. Mni10116 .lo vzel košček papirja ln napisal J nan|nv '•Jn« *,'Uam vas zdaj v newyorškI oddelek JTdš „,1>ižhe Zedinjenih držav. Je pojasnil. Steši.*1*® tnm po Inšpektorju Malcomeu 'en, ki vodi ta oddelek. Vztrajam pa na Maleo- '®J zadevi govorite le z Mi 1 MoBleoni In z nikomer drugim.« 1« yn*Pcktor Maleonie Stccle,« Je ponovila Aneplsala Ime. „ . v*?r«,z **'o dobro sem znan z njim. I red-1,1 le bil celo pri meni. da bi kaj s tžh* 0 Moravcu. Kakor kože. se tajna " Prav tako zanima zanj kot policija.« ?Xe hi1"0*,®1* Staplesova je bila presenečena «» tnai 8' mUllla, da se tajna služba okvar s takimi rečmi.« 'e *i*,v?dno gotovo ne. Tmla v ta primer c'cn *® nekdo drugi, kar napravlja . *lion, ** Tl"dno. Vsaj tako ml je rekel hvaležna. Ali ml daste plsmot NajlepSa hvala« Ko Je šla, je sedel Stone nekaj faaa zamišljen zn mizo. Naposled Je vstal ln poiskal knjigo naslovov. V njej Je našel zapisano: »Henrik Staples, bankir, tvrdka Staples In Hannlster.« Njegovo začudenje Je naraščalo. 8tara. trdna ln ugledna tvrdka. Staples Je mož, ki lino velikansko premoženje. Njegova hči pa se zanima za preganjanega kaznjenca!« 'ei>i JI* Stccle. Vlada Zedinjenih držav ae tl® oj. ,ncl(®K» vzroka znntmn zanj. Maleo-* Mn». '* T1nl ho ""j'"1* kal več povedal • »Ne hi vaa rada dalje čaea motila.« se Je opravičevala. »Toda gospod Stone ml Je rekel da ml bost« radi dali podatke o nekem gospoda, namreč o gospodu Rihardu Moravcu.« Stele jo je presenečeno pogledal. »N* — vem. ali sem prav razumel, gospodična Staplesova. Ali hočete vi od uas podatke o Moravcu ali nam Jih hočete dati vi o njem?« Hotela Je že odgovorni, a je zadržala besedo. Njegovo vprašanje ji je zbudilo ne ko mlteL Zasedanje MLO Trbovlje Na podlagi splošnega zakona o ljudskih odborih sklicuje MLO Trbovlje za v petek, 24. avgusta t. 1. ob 15.30, v poslopju MLO Trbovlje, sejna dvorana, VIII. redno zasedanje Mestnega ljudskega odbora Trbovlje s sledečim dnevnim redom: I. Uvodni del: 1. otvoritev in pozdrav. 2. ugotovitev navzočnosti, 3. izvolitev delovnega predsednika, 4. izvolitev zapisnikarja in dveh ove-rovateljev. II. Delovni del: 1. pregled sklepov zadnjega zasedanja, 2. poročilo o delu MLO Trbovlje —» referat tajnika, 3, diskusija o poročilu. 4. razrešitev dosedanjega predsednika in izvolitev novega, 5. predlogi in sklepi. Udeležba za vse odbornike Mestnega LO je strogo obvezna. Istočasno se vabijo vsi volivci, da se zasedanja udeležijo. MLO Trbovlje - Tajništvo PREKLIC Frančiška Kralj, stanujoča v Zabavi štev. 26, Kl-0 Mlinše-Kolovrat, okraj Trbovlje. proglašam izjavo, ki sem jo izrekla proti tov Fani Grošelj, stanujoči v Razpotju št. 35, uslužbeni na KLO Mlinše za neutemeljeno in se- ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. »Mogoče jo,« je rekla tehtno, »da vam dam neke podatke o njem, toda za protluslu-go terjam od vas neka druga pojasnila glede njega.« Njegov obraz je kazal neprikrito zanimanje. Njegova roka je segla pod mizno ploščo In pritisnila na neki gumb. »Prosim vas, gospodična, da ml to natančneje pojasnite.« Neka misel JI Je padla na um: opazila je kretnjo njegove roke h gumbu. Najprej Je mislila, ila je poklical slugo ali pa kakš no stenografko. Zdaj pa sl je njegov pri tisk na gumb znala bolje razlagati. V tek je spravil samo skrit diktafon, kt bo vsako besedo njunega pogovora prenesel na ploščo Moravčeva zadeva torej zelo zanima tajno službo. To JI Je postalo jasno. Začela Je dvomiti, ali sme Steeleu čisto zaupati. Stone ji je govoril o resnih nevšečnostih, ki jih lahko napravi njemu ln Moravcu z neprevidnimi podatki. Poskušala je hitro oceniti značaj na sproti njej sedečega moža. Zazdelo se ji je, da je Steele človekoljuben mož In da ni zmožen hitrih In trdih odločitev. Sodil je v tisto vrsto ljudi, ki uveljavljajo svojo vo Uo bolj z besedo kakor s silo. »Ali ml ne morete razločneje pojasniti, kaj mislite?« jo je znova vprašal. Pogledala ga je naravnost v oči. »Vzrok Imam.« je govorila počasi, »biti gospodu Moravcu za neko uslugo zelo. zelo hvaležna. Zaradi tega bi mu po možnosti rada pomagala Iz njegovega trenutnega položaja. Gospod Stone Je rekel, da mi lahko kaj pove ste o njem.« Gospod Inšpektor se ic nekaj ukvarjal g ploščo pisalne mize. »Itekli ste pravkar, da inn morate bit! za neko uslugo hvaležni.« »Da.« Spet je povesil pogled Njegovo naslcd no vprašanje jo Je presenetilo. »Kje ste se po njegovem begu Iz Char-lostosvna srečali z njim?« Doroteja se je ustrašila. »Zakaj . a tako. Jaz .« Nato pa se je spet ojunačila. »Mislim, rta vam na to vprašanje ne morem odgovoriti gospod Steele.« Steele Je nekaj časa molčal, nato pa Je vprašal: »Zakaj ne?« Fizku/tura in šport UDAREC PADA ZA UDARCEM Metalac (Zagreb) : Rudar 3 : 0(1:0) Po smoli, ki jo je imel Rudar v Osijeku, so njegovi navijač; vendarle tiho upali na zmago proti Metalacu iz Zagreba preteklo nedeljo, toda ušteli so se: za Rudarja je sledil nov udarec — rezultata igre 3:0 za Metalaca. Moštvi sta nastopili v sledeči postavi: Metalac: Šimumč, Šmidlehner, Majerič, Petrovič, Duh, Bosanac, Knez, Zobič, Čordaš, Gruškovnjak, Medle. Rudar: Ahlin, Šorel, Laznik, Blatnik, Hudarin, Cestnik, Kos, Florjane, Koncilja, Klančišar, Gpresnik. Točno ob 17. uri je dal glavni sodnik Kos iz Ljubljane znak za začetek borbe, ki naj bi prinesla Rudarju zmago iz potrebne mu dragocene točke. Žoga je bila Kratke športne vesti V Hrastniku je bil preteklo nedeljo prijateljski boksarski dvoboj med domačim Edinstvom in Poletom II iz Maribora. Dvoboj se je končal z rezultatom 14:6 v korist Edinstva. * Trboveljski Rudar je odigral v zadnjih dneh več prijateljskih nogometnih tekem in sicer je imelo ligino moštvo Rudarja v četrtek, 16. avgusta, prijateljsko močno tekmo proti Kladivarju v Celju ter je igro zgubilo z rezultatom 3:2. Tudi moštvo Rudarja je v nočni tekmi proti moštvu Kladivarja zgubilo igro z izidom 3:2. V nedeljo, 19. avgusta, so igrali mladinci Rudarja v Celju ter zmagali proti mladincem Kladivarja z rezultatom 2:1. Moštvo Rudarja je v nedeljo, dne 19. avgusta odigralo prijateljsko nogometno tekmo proti enajstorici Litostroja in zmagalo s 4:1. .................................... Ravnateljstvo Delavskega tehnikuma v Trbovljah objavlja: Izpiti v jesenskem roku se bodo vršili: 1. Maturitetni izpit (tov. O^njeslav Mrva) od 1. do 3. septembra t. 1. 2. Popravni maturitetni izpit: a) pismeno (tov. Slavko Hudarin, Kamilo Podlogar, Ernest Piki) 4. septembra t. I.: b) ustno (za vse kandidate) 5. septembra t. i. 3. Razredni izpit (tov. Vili Kalšek): a) pismeno 6. septembra t. 1.. b) ustno 7. in 8. septembra t. 1. 4. Popravni izpit (za vse kandidate II. razreda vseh oddelkov): 8. septembra t.- 1. Zadetek izpitov dnevno ob 7. uri. Istočasno se pozivajo vsi dijaki tehnikuma, rojen leta 1931 in prej, da dostavijo prošnje za odgoditev kadrskega roka osebno najpozneje do 31. avgusta t. 1. v pisarni ravnateljstva tehnikuma. Ravnateljstvo OBJAVA Razveljavljam izguhljeno sindikalno izkaznico št. 17747 na ime Štefanija ITanek. Trbovlje. IZJAVA Zahvaljujem se tovarišici Danici Slapšak, da Je odstopila od tožbe, ker sem jo dvakrat udaril. — Anton Bola, Trbovlje. Loke 387. Ali si te kupil srečko za veliko TOMBOLO Zveze borcev mesta Trbovlje! 70 tombol. 8000 ostalih dobitkov v vrednost) oad 8 milijone dinarjev Cisti dobiček Je namenjen za postavitev spomenika padlim borcem Cena srečke 40 dinarjev na sredini. Takoj jo ima Opresnik. Že je z njo pred golom, toda žoga gre mimo vratarja v out. Bila ie stoodstotna, a neizkoriščena prilika. Se dve taki priliki so imeli igralci Rudarja v prvih petih minutah, a spet so streljali mimo vrat. Gledalci so se jezili in kleli, a nič ni pomagalo: žoga ni hotela v mrežo. Moštvo Rudarja je prevladovalo na igrišču skoraj ves prvi polčas. V 30. minuti je streljal Medle. Žogo je prestregel Hudarin v dobri volji, da odvrne nevarnost pred golom, a brez uspeha: sledil je rezultat 1:0 za Metalca. Akoravno je bil Rudar po tem zadetku razbit, je imel še možnost za dosego gola, toda žoga je šla spet mimo, ali pa jo je prestregel odlični vratar gostov Šimunič. Po oddihu so v drugem polčasu nekateri še na tihem računali na zmago, toda v sedmi minuti drugega polčasa je Čordaš dosegel lep gol v desni kot pod prečko, ki je bil hkrati naj lepši goi dneva. Če smo odkritosrčni, je temu zadetku botroval Florjane, ki naj v prihodnje opusti neootrebno preigravanje v prostoru Rudarja. V 33. minuti drugega polčasa so gostje postavili končni rezultat. Gostje iz Zagreba so bili tehnično boljše moštvo, vendar bi igralci Rudarja z malo več sreče in bolj preciznim streljanjem dosegli lepo zmago. Menda je Rudarju pač »namenjeno«, da se vrne v Slovensko ligo. Za igralce Rudarja ne moremo reči, da niso igrali lepo in požrtvovalno, saj so se trudili do zadnje minute, da dosežejo vsaj častni gol, toda kar smo rekli za Florjanca, velja tudi za druge igralce v napadu in v krilni vrsti. Startati je treba na prvo žogo in ne čakati, da te nasprotnik prehiti. Opusti naj se nepotrebno preigravanje, ki samo škoduje ne pa koristi. Cestnik se je kot stranski krilec dobro izkazal Med igralci Rudarja so se zalagali vsi, dober pa je bil Klančišar in mladi Cestnik, ki je pokazal, da mu mesto stranskega krilca bolj ugaja kot v napadu. V nedeljo bo moštvo Rudarja nastopilo proti Odredu v Ljubljani, kjer bo težka borba. Upajmo, da bo Rudar dosegel častni rezultat, če ne bo kakšnega presenečenja, kar pa ni izključeno. jjiumiuHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMtg gostinstvo Trbovlje vas vabi, da posetite njihove poslovalnice, kjer boste dobro in solidno postreženi GOSTILNE: Ocepek za Savo Sušnik — Bevško Dreo (poleg pija6 dobite tudi topla in mrzla jedila) Pacivavšek (Pri grozdu) (vsak dan topla in mrzla jedila za vse goste) Volker (topla in mrzla jedila) Tratnik — Trbovlje II Delavski dom — Terezija BIFŽ: »Rio« Obiščite nas in dobro boste postreženi! uiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiimiimmiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiimuiHiiiiiiuimiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHfli Še nekaj besed za navijalce, ki se bodo udeležili tekme v Ljubljani. Razni medklici ter blatenje sodnika in igralcev z nespodobnimi izrazi niso v čast nobenemu kraju, še manj pa Trbovljam, ki se ponašajo kot center borbe in napredka. Medklici, ki 6o padali v nedeljo v Trbovljah, niso na mestu in naj v prihodnje odpadejo. V nasprotnem primeru bomo prizedete navedli v našem listu poimensko. In še nekaj. Med tekmo preteklo nedeljo je neki gledalec dejal, da niso igralci krivi, če slabo igrajo, pač da je kriv odbor in trener. Temu tovarišu priporočamo, da pride v upravo kluba Rudarja, kjer so vsak torek seje. Radevolje bo sprejet vsak, ki bo hotel pomagati. Če bi vsi Trboveljčani pomagali pri delu, bi ne bilo tega in onega vprašanja in Rudar bi lahko dosegel mesto najboljših klubov v državi. Pogoji za to so dani, toda ne znamo jih izkoristiti. Mnenja smo, da tekmovanje Rudarja v drugi zvezni ligi ni samo zadeva klubovega odbora, marveč vseh pristojnih činiteljev v okraju. Kljub udarcem, ki jih je dobil Rudar v zadnjem času, mu želimo v nedeljo v Ljubljani vsi, da bi dosegel tamkaj, če že ne zmago, vsaj neodločen rezultat. športni stadion v Zagorju Športni stadion v Zagorju so začeli graditi pred štirimi leti. Toda zaradi nedelavnosti iniciativnega odbora delo ni napredovalo. Zato je nogometna sekcija SŠD »Proletarec« morala trenirati na igrišču »Svobode« v Kisovcu. Nogomet je v zadnjih dveh letih nazadoval. Pred tremi meseci je bil postavljen nov iniciativni odbor, ki se je resno lotil dela, da dovrši nogometno igrišče. Člani športnega društva, zlasti nogometaši, so v tem času pridno pomagali s prostovoljnim delom in napravili na igrišču okrog 5800 prostovoljnih ur. Člani množičnih organizacij so pri tem delu le malo pomagali. Tako n. pr. teren OF Selo, ki je bil zadolžen za prostovoljno delo na stadionu, ni napravil niti ene prostovoljne ure. Drugi terenski odbori OF so medtem pomagali graditi vodovod. — Pri izgradnji nogometnega Igrišča so pomagali mestni komite KPS in uprava rudnika Zagorje. V načrtu je še gradnja igrišča za odbojko in tenis ter ureditev kopalnega bazena. Ameriški film »Oklahoma Kid« Oklahoma je še deviška dežela, toda čas naseljevanja je prišel. Indijansko pleme Čerokijev je dolgo živelo na najlepši orni zemlji na površini 6 milijonov oralov. Z vseh strani so pridrli Jjudje, dobri in slabi, da bi zasedli zemljo. Kmalu bo sredi te rodovitne pokrajine zraslo novo mesto — Tul s a. Denar, ki je namenjen Indijancem kot odkupnina za zemljo, oropajo Mc Cord in njegovi banditi, toda Oklahoma Kid je spretnejši in pogumnejši ter jim vzame denar. Zemlja je zasedena, zraslo je novo mesto. Z novim mestom se pojavi zločin. Izvoljeni župan Kincaida nima lahkega dela. Podtalno mu nasprotuje Mc Cord, ki si je že uredil veliko beznico. Že pri zasedanju zemlje je ogoljufal državo in naseljence ter si nepošteno pridobil veLikoi parcelo. Oklahoma Kid pride v Mc Cordovo beznico in pije za denar, ki ga je ugrabil Mc Cordu m njegovi tolpi. Po pretepu se Kid umakne v divjino. Ko izve, da je žu-pan_ Kincaid obdolžen umora, ki ga ni za grešil, gre v Tulso in skuša rešiti svojega očeta. Umor je zakrivil Mc Cord po svojih pomagačih, a ga naprtil Kiucaidu. da bi se ga znebil. Mc Cord podkupi sodnika, ki sodi pristransko. Kid vdre v ječo k očetu in mu ponudi svobodo. Oče pa noče iz ječe na ta način, ker je pošten in prepričan, da bo dokazal svojo nedolžnost. Mc Cord pove svojim pijanim gostom v beznici, da je Oklahoma Kid skuša.) rešiti starega Kincaida. Pove tudi, da je Kid sin župana Kincaida. Tako še bolj očrni starega in nahujska ljudi, da vderejo v ječo in ga obesijo. Kid se neusmiljeno maščuje. Mc Cor-dove pomagače, ki so obesili starega župana, doleti enega za drugim smrt. Na koncu poišče še Mc Corda v beznici in obračuna z njim. Oklahoma Kid in hči sodnika Hardwicka Jane, ki je Kidu pomagala in ga razumela, se po dolgem času najdeta. Oba sta ponosna in nobeden se noče izpovedati, vendar J ju? bežen zmaga in Kid ostane pri Jane. Sodnik Hardwick ju poroči kar na me6tu pred hišo. V filu igrata dva karakterna igralca James Cagney in Humphrey Bogart, ki igrata tudi v odličnem filmu »Zaklad Sierra M a* dre«. Zgodba prikazuje resnične dogodke i* surove dobe ameriškega pionirstva in s* razlikuje od starih cowboyskih filmov po tem, da sloni na zgodovinskih podatkih i® nam skuša čimbolje prikazati ljudi in razmere iz tistih časov. Film bo predvajal ▼ teh dneh kino Trbovlje. Kino Trbovlje bo predvajal ameriški kowbovskt film »0KL0H0MA KID« Predstave od četrtka do ponedeljka. Prihodnji teden je na sporedu ameriški zabavni film »ZABAVNA ZGODBA« Predstave v torek in sredo. Opozorilo vsem kinoobiskovalcem! Ker smo v zadnjem času ovirani pri predvajanju filmov zaradi drugih prireditev v dvorani Delavskega doma prosimo, da pazite na vrstni red predstav, ki je razviden iz lepakov v naših reklamnih omaricah. Pred štirinajstimi dnevi smo pisali, da so v Trbovljah med posameznimi trgovinami velike razlikke v cenah nogavic. Na to našo notico nam sporoča sedaj prodajalna pri Pašu, da so cene nogavic v trgovinah res različne, da pa imajo te diference v ceni svoj vzrok v kvaliteti blaga. V Dolu pri Hrastniku obnavljajo gasilci svoj dom in nameravajo vzidati v njem tudi spominsko ploščo v narodnoosvobodilni borbi padlim tovarišem. Pa sta dva člana tega društva pred nedavnim prosila uslužbence pri Navodu, naj bi avto tega podjetja, ki je bil na Dolu po opravkih, prepeljal spominsko ploščo na določeno mesto. »Liter vina vaju to stane!« reče prvi. Drugi pa je obljubil, da bo že naročil šoferju in da je stvar v redu. Oba gasilca * **“ tne £o-f*/rč .ZASAVSKEGA VESTNIKA niso proti temu sklepu, dokler se daš lahko ostriči tudi druge dni v tednu, tukaj pa izgleda, kakor da bi ljudi izkoriščali prav namerno, KLO naj v tej zadevi nekaj po-kreue! Kakor v Trbovljah, imajo skrbi s pitno vodo tudi v Hrastniku. Tako je pred kratkim neka gospodinja opozorila svo.io sosedo, naj si hitro nastreže vode na zalogo, ker je bo vsak čas »manjkalo. In veste, kaj ji je ta soseda odgovorila? »Ce ne bom vode nastregla doma pod pipo. jo bom dobila na počenem glavnem vodovodu. 6aj ima vse polno lukenj!* Na rudniku v Hrastniku so pred kratkim opustili lesno skladišče in ga zaradi varčevanja prenesli oziroma združili z lesnim stvar v redu. Oba gasilca sta ploščo pri- skladiščem v sosednih Trbovljah. Pa zbijajo pravila, toda avto Navoda je zdrvel mimo j hudomušni Hrastničani že šale na svoj lesni m gasilci so morali iskati za prevoz plošče «»>'*♦<»* t« —bu.i. — posebnega voznika. — Ta primer nam kaže, da imamo na eni strani ljudi, ki žrtvujejo V prostovoljnem delu ure in ure v splošno korist, na drugi strani pa spet ljudi, ki ne morejo napraviti majhne usluge za skupnost. Na Dolu imajo krajevno brivnico, ki pa zaposluje samo še eno, ne povsem izučeno vajenko, tako da morajo vsi oni, ki pridejo v lokal zaradi striženja, čakati do sobote, ko pride v poslovalnico na delo druga, izučena moč Toda ob sobotah in nedeljah se po sklepu KLO za striženje las računa dvojna tarifa. Prizadeti pravijo, da Razpis jesenskega licenciranja plemenjakov Na osnovi uredbe vlade LRS o odbiri plemenske živine (Ur. list LRS št. 32-186/47) ter okrožnice Glavne upravo za kmetijstvo LRS it. V «01/258 2 dne 10. VII. 1931 rasplsujemo redpo licenciranje plemenskih bikov in merjascev za leto 1951. Priznavanje se bo vršilo po naslednjem razporedu; Dne 3. septembra ob 8. uri zjutraj v So-poti (Celeatina) za KLO Dole pri Litiji in Podkum Istega dne ob 10. uri dopoldne v KLO Jaknjenica. Tstega dne ob 15. uri v Loki pri Zidanem mostu (pri Ježu) za KI.O Loka. Breg in Razbor Dne 4. aeptemhrn ob 8. nri zjutraj ra KDZ Trojane za KLO Trojane in del Cem šenika Istega dne ob 10. uri dopoldne pri mlekarni v Izlakah za KLO Izlake, Mlinše in del Čemšenika. Istega dne ob H. uri pri Aiiču za KLO Loke-Kisovec in Senožeti. Iatega dne ob 16. uri pri tehtnici (Koprivec) Zagorje za KLO Zagorje, Kotiedež del Čemšenika in del KLO Podkum (Šklen-drovec). Dne S. acptemhra ob 8. uri zjutraj na Doju prt Hrastniku (sejmišče) za KLO Dol pri Hrastniku in Hrastnik. Istega dne ob 11. uri dopoldne na Marnem pri Napretu za KLO Marno in Turje. Istega dne oh 14. uri za Savo pri Grebencu za KLO Dobovec. Istega dne ob 16. url pri Janku Pustu v Trbovljah »a MLO Trbovlje. KLO Gaberške im Čeče. Na priznavanje morejo biti prignani vsi biki in bikci ter merjasci od 6 mesecev starosti dalje. Val lastniki ali pa oskrbovalci plemenjakov morajo prinesti a aeboj vse dokumente, ki jih imajo za dotično žival (skočni zapisnik, pripustnica, rod. izvleček). Pripominjamo, da velja to za vse sektorje lastništva: državni, zadružni in privatni. Rojce opominjamo, da se strogo drže določene ure, ker bo komisija pravočasno na mestu ter ee na posameznike ne bo čakalo. pač pa se bodo v negativnem primem smatrali kot zamudniki. Vsak Izostanek od priznavanja brez tehtnega vzroka ee iteje kot neupravičen ter se bo rejec kaznoval z denarno kaznijo do SODO din po 51. 8 uredbe o odhirl plemenske živine (Ur. list LRS št. 82/8« z dne 2. VIII. 1947). Posebej se opozarjajo rejci, ki jlb ni bilo na spomladanskem priznavanju. Plemenjaki morajo biti ta dan posebno čisti. Važno je tudi. da se jim posekajo parklji, v kolikor ja to potrebno. OLO Trbovlje Poverjeništvo za kmetijstvo prostor, kjer Je sedaj neki vrtiljafc, in pra vijo: »Vidiš, sedaj imamo tamkaj le nekaj lesa, saj prej tako ni bilo nobenega!« V Lokah in Kisovcu nad Zagorjem še niso podrli mlajev, ki so jih postavili za letošnji prvi maj. Seveda bodo na mlajih tudi zastavice strohnele, drugo leto se bodo pa pritoževali, če ne bodo dobili novih! Gostinska podjetja v Zagorju so še nekam zadovoljivo urejena, tudi ,iostrežba jo dobra. Samo eno napako naj hi odpraviii: boljše vino naj bi točilil Zadnji čas se rudarji zelo pritožujejo nad slabim vinom. Ali na upravi gostinskih podjetij res mislijo, da je za »knapa« vse dobro in da mora požreti vse! Zakaj Imajo drugod boljše vino in tudi po zmernih cenah! Tudi tukaj naj se napravi red! Kakor veste, so Sil zagorski godbeniki pred kratkim za nekaj dni na Dolenjsko, da obiščejo kraje, na katere jih vežejo spomini iz narodnoosvobodilne borbe Ker pa je bUo na avtobusu, s katerim so rotovali. prostora le za 32 ljudi so morali Iti godbeniki na svoj dopust brez ženk Med temi pa «0 bile štiri žene in še neko dekle, ki niso mogle dovoliti svojim možem oziroma fantom tri dni dopusta brez njih. Niso zdržale in so jo z vlakom mahnile za svojimi dragimi in jih tako dolgo iskale, dokler jih niso končno le našle, ko so se že vračali domov. Zagorskim ženam svetuje neki Za-gorjan, naj bi bile, če že Iščejo svoje može in fante, pri iskanju bolj pametne in previdne. kajti zgodi se jim lahko, da se bodo možje po svoje zabavali (na en ali drug način), same pa bodo ves svoj dopust pretolkle na vožnji in iskanju. V Trbovljah je bili a v teh dneh odprta razstava krajevne Industrije in obrti. Med razstavo je avtobusno podjetje le vzdrže valo avtomobilsko zvezo med zgornjimi Trbovljami in Vodami, ki jo jo v zadnjem času opustilo. Prebivalci severnega dela trboveljske doline upajo, da bo avtobus vozil na tem delu trboveljske ceste tudi — po razstavi. Da, trboveljska razstava! Precel lindi jo je obiskalo in vsi so zadevnimi z njo Saj je ta prireditev lep prikaz obrtne in tnju atrijske dejavnosti v trboveljskem okraju. Tatvine se množe tudi po Trbovljah. Iz raznih industrijskih podjetij odnašajo ne kateri mračni elementi vsakovrsten material: deske, železne cevi in vrvi, tračnice, žlčnike, lopate, krampe tu motike, da -celo elektromotorje! Kradejo vsepovsod, celo na stavblščih, kjer si razni pridni rudarji in uslužbenci zidajo hišice S« tem ljudem kradejo neksteri zlikovci stavbeni le«, desko, apno, pesek in drng gradbeni material — dn, nekdo je šel celo tako daleč, dn le pri neki taki novi hišici ponoči Izruval mlado jnbln-no in Jo odnesel. No, vsem tem malopridnim ljudem ukradeno blago ne bo teknilo, ker drži star pregovor: Kakor pridobljeno •— t ako zgubi Jen o I 6e pred par leti smo Imeli v Trbovljah na vrtn za Domom kulture mično otroško igrišče z vrtiljakom in gugalnicami. Prav čeden je bil ta otroški prostor Med travo Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane ftuštar — Naslov uredništva: Trbovlje uprava rudnika Trbovlje Hrastnik Telefon štev. 54. — Bančni račun pri KB Trbovlje štev. 614 1-93882 55 — Tisk tiskarne »Ljudska pravica« v Ljubljani — Poštnina plačana v gotovini — Četrtletna naročnina 60 din polletna 120 din celoletna 240 din - »Za savski vestnik« Izhaja v»ak četrlek -Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljkn do 12. ure dopoldne. Revirske anekdote - -umm? ■ juithe 1.-7 l- • -• ' so bile'-lepe, ”s peskom ‘posuta stezice, po« . sadnimi drevesi pa klopi za oddih. — I)anc» | ni tamkaj več otroškega igrišča, ne vrtilje* * ka ne gugalnic Tudi lesene lope za otrok« ni več tamkaj. Slišali smo, da so deske te otroške barake prodali za neki svinjski hlev ... Ce hodiš med ljudmi in jih poslušaš, zveš to in ono. Se naučiš se kaj. Tako s o govorili pred nedavnim nekje o nekem vinskem bratcu, ki je zbolel za vodenico. P* se je nekdo silno začudil: »Kje, hudiča, i* pa ta človek dobil vodenico, saj celo svoj® življenje ni spil niti kozarca vode!« Pa mu prijatelj nasmeje in pravi: »Vidiš, star si že, pa ne veš niči Veš odkod ima vinski bratec vodenico! Od vode vendar, k* , jo naši krčmarji prilivajo v vino!« — Nej | če vas bo kdo vprašal, odkod imajo pijapv vodenico, mu boste sedaj znali odgovoriti- Telefon Bilo je v Trbovljah okrog leta 1 S80_-Iznašli so v tislih časih telefon in tudi na rudniku so ga že uporabljali. Tako j® imela rudniška direkcija telefonsko zve-zo tudi s svojo nakladalno rampo z* premog ob južni železnici. Za železniško postajo je bila restavra« cijska baraka, še danes je tamkaj gostil* na Kot ekspeditor premoga je bil takrat na rudniku uradnik Z, Bil je sicer re* zervni oficir, drugače pa ne posebno stre glave. Nekega dne telefonira okrog deseti rudniški blagajnik na nakladalno rani' po. Želel je govoriti z ekspeditorjerUj oglasil pa se mu je pri telefonu nek* kanclist. Ko ga je blagajnik vprašal, kj® je ekspeditor, mu je kanclist odgovor™ da ga trenutno ni v pisarni, ker je šel restavracijsko barako na malico. Privž' Sčil si je porcijo golaža. Kmalu se vrne ekspeditor nazaj v samo in telefon že zopet zvoni. Klic*1 ga je zopet rudniški blagajnik. »No, ti si pa bil danes spet v barak*’ Kako ti je bil golaž všeč? Ali je bil ber?< To je bilo prvo, kar ga je b'®' gajnik vprašal »Hudiča, odkod pa veš, da sem golaž?« ga ves začuden vprašal eJisP®' ditor. . »Kaj ne bi vedel,« mu odgovori D1 gatnik. »saj te vendar voham!« j »To je pa res interesantno,« pfi9*Sja ekspeditor, »do danes nisem še vedel- 1 io po telefonu mogoče tudi ovohati. * je kdo jedel!« ^ PREKLIC ,B. Lojze Baloh, stanujoč v MlinSah * 4. in Albin PraAnlkar, gtanujoft v 74ab»^ «re-KLO MlinAe Kolovrat. okraj TrbovlJ^^ia klicu lova Aalilvo besede. ki ivn H*1 ,c\ Hrl-proti tovarišicam llodki Pokom, k i Ufe* n:ir, Fani OroAoll Anici Baloh. Roza- nok Pavli Orli. Kokole FrnnftiAk* naliva- nji Lipovšek. ki so neresnične in ljujeva. da go odstopile od tožba« V soboto 25. avgusta 1951 sc ponovi »ZADREGA NAD ZADREGO« ob pol 8 uri zvečcr v Delavskem “omu