Sfev. 285.
V LIOUIM V HM, One 20. ivemira 1924. Posamezna Me stane 1 '5C Dto LBlO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
sa celo leto.....240
za inozemstvo: mesečno.......Din JO
Sobofna izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji .... Din 40 T inozemstvu. ... . 60
Cene Inscralom:
Enostolp na petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2-—. večji oglasi nad 45 mm vičine po Din 2 50, veliki po Din 3 — In 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzeniši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
FoSlnioa plaCono v ootovioL
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirenklrana pisma se ne spre« jemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 528.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 In 10.349 (za inseraie) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24.797.
ODPOR V SRBIJI PROTI SKUPNEMU NASTOPU RADIKALOV S SAMOSTOJNIMI DEMOKRATI. _ POLITIČNI MRLIČI BARANTAJO Z DR. ŽERJAVOM.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Med obema strankama bloka narodne sramote, korupcije in nasilja ne gre vse tako gladko kakor so si predstavljali zastopniki prečanskih velikosrbov Pribičevič, Žerjav in drugi. Med radikalnimi pristaši v notranjost^ Srbije je opažati veliko mržnjo proti njim in posamezne organizacije radikalne stranke so že poslale pismene proteste proti vsakemu skupnemu volivnemu nastopu s temi ljudmi. Ti protesti so zanimivi, ker v njih odkrito izjavljajo voditelji radikalnih organizacij, ki poznajo volivno razpoloženje ljudstva, da bodo radikali že sedaj samo radi koalicije z osovraženimi poturicami izgubili najmanj 20 mandatov. Če pa bi še sporazumno in skupno nastopili pri volitvah, potem bodo izgubili še več mandatov. Zaradi tega kljub Pribiče-vičevim naporom in prizadevanjem dosedaj še ni prišlo do nobenih rezultatov za skupen volivni nastop. Pribičeviča in Žerjava podpirajo in želijo čim ožjo zvezo z njima samo voditelji korupcionistov v radikalni stranki, kar je z oziroin na dosedanje zveze z njimi razumljivo. To so dr. Laza Markovič, dr. Vojislav Janič, dr. Ve-lizar Jankovič, dalje Marko Trifkovič, ki dela po navodilih Pašičevih. Največjo ofenzivo so Pribičevičevci — gotovo po navodilih Pašičevih — podvzeli proti Jo-vanoviču. Oni postavljajo kot glavni pogoj, da morata obe stranki nastomti skupno v južni Dalmaciji, kjer jc bil nositelj radikalne liste Jovanovič. Pribičevič sedaj zahteva, da mora biti nositelj liste Gri-sogono. Ta zahteva je tem bolj smešna,
ker je Grisogono prišel v skupščino z ostankom in še to s prehranjevalno akcijo, ki jo je vodil na znani način. Od takrat je Grisogono zelo izgubil na pristaših, posebno odkar je izdal svoj program in z Žerjavom odkrito prešel v velikosrbski hegemonistični tabor. Ravno tak je seveda položaj prečanskih velikosrbov. Povsod bi se hoteli rešiti s pomočjo radikalnih glasov. Takih zahtev radikali še niso mogli sprejeti. Zato so na današnjem sestanku obeh strank sklenili, da pozovejo vse organizacije v onih krajih, kjer naj bi prišlo do takih sporazumov, da podajo v najkrajšem času svoje mišljenje. Slovenski radikali se puntajo razen dr. Sajovica in dr. Ravnika. S Sajovicem je Žerjav že uspel in napravila sta sporazum, da bo Sajovic Žerjavov kandidat v kočevskem in novomeškem okrožju. Žerjavovo listo pa bo podpiral dr. Šušteršič, Ali bo tudi kandidiral na tej listi, še ni znano, vendar je verjetno, da ga bo Žerjav sprejel na listo radi skupnega sodelovanja. Dr. Ravnik se je udinjal Žerjavu, ker mu je obljubil, da bo delal na to, da postane minister za agrarno reformo. Vsi ti napori za zedinjenje vseh koristolovcev in pretiljudskih elementov ne morejo strankama narodne sramote in krvavega režima prinesti nobenih uspehov. Njihove priprave so podobne onim, ki so pili na medvedovo kožo. Ravno tako si tudi sedaj nekaj pokvarjenih elementov, ki se imenujejo »voditelje«, razdeljuje volivna okrožja brez ljudskega sodelovanja, za kar bodo prejeli primeren odgovor.
fadlkalne vollvne priprave.
PAŠIČ PRIPRAVLJA REKONSTRUKCIJO VLADE.
Brez volivnega programa.
Kazinska družba, ki je zastopana v sedanji vladi po Žerjavu, išče parolo, s katero bi mogla pri volitvah vloviti kakšnega kalina na listo »nacionalnih blokašev«. Najprej je Žerjav proglasil, da bo šlo »za kralja ali proti kralju«. Ker je ta parola očividno jako nesrečno izbrana — patent dr. Žerjav! — so si izmislili drugo; »za , Srbijo ali proti Srbiji«. Tudi ta parola, ki se je rodila v zastarelih možganih »Slovenskega naroda«, ne bo Pašičevim najemnikom v Sloveniji prinesla niti enega glasu. Zato so izdali zdaj v »Jutru« tretjo parolo, češ da se bodo imeli volivci februarja meseca odločiti za to, ali hočejo ali nočejo reda v upravi, nepristranskega funkcioniranja državnega aparata in pozitivnega socialnega dela, ki da je zasigurano samo, če zmaga — Pašič-Pribičevičev »nacionalni blok!
Ves nered v naši upravi, vsa korupcija v našem javnem življenju, vse zmešnjave v Jugoslaviji, ki ogrožajo danes že njen razvoj, imajo svoje korenine v pohlepnosti velesrbske klike, ki se je s pomočjo centralizma polastila izključne oblasti v državi in se v prečanskih deželah poslužuje v te svoje namene izrodkov iz liberalne inteligence. Kadar so ti elementi na vladi, počiva vse zakonodajno delo v prid delovnih stanov in uprava posluje zgolj za to, da se izvajajo strankarski nameni te družbe. Vse njeno delo obstoja v korumpiranju uradništva na eni in v preganjanju na drugi strani. Nikoli ni P.-P. ničesar storil za delavski ali kmetski stan, ampak samo polnil žepe svojih voditeljev s oomočjo najrazličnejših transakcij z velik ,mi družbami in spretnih manipulacij z reparacijskim blagom in državnimi posojili. Za prosveto se briga pod P.-P. režimom č.'ovek, kateremu manjka vsaka višja izobrazLa in ki sredi šolskega leta izpre-minja uc/io osnovo srednjih šol. Politične smernice daje vladi mož, ki je obtožen cele vrste zločinov nad državnim premoženjem. Namtsto da bi se izboljšal gmotni in moralni položaj javnih uslužbencev, se dobri^ in vesni služitelji zakona izrivajo iz državne službe, da se nastavijo na njihovo mesto sti -»kovno in moralno manjvredni elementi. Namesto gospodarske in socialne zakonodaje vidimo zapravljanje ljudskih davkov, bogatenje par ^državotvornih« individuo\ in osiromašenje širokih slojev.
Kadar ljudstvo .,ahfeva, da se te razmere izkoreninijo, da se ta sistem odpravi in začne zidati na podlagi poštenosti in zakona ter v sporazumu z narodi te države, pa družba »državotvi rcev« unisono zavpije, češ da se ruši »narodno in državno edinstvo«, da je v nevarnosti »red v upravi« in da se namesto pozitivnega dela skuša ves državni ustroj preobrniti. Kaj pa P.-P. režim dela? Kaj je ta režim ustvaril pozitivnega? Kje je tisti red, za katerega se toliko boje PP-jevci, da se ne bi motil' Vse, kar je ta klika od početka do dai.es naredila, je to, da je razdrla vse ten.eljc zdravega, odkritega in sporazumnega soživljenja narodov v tej državi, da s svojimi nasilnimi metodami in svojo nepošteno in nesposobno upravo ljudstvo tira v o^up in da ruši državno edinstvo, ker hoče večino državljanov iz-premeniti v sužnje neke belgrajske kaste!
Naše ljudstvo > politično toliko izšolano, da čisto dobro ve, za kaj gre v sedanji veliki borbi. Slovensko ljudstvo zahteva druge, boljše, resnično demokratične ustave in drugih temeljev države v prvi vrsti zato, da pride v vsem javnem življenju do popolne veljave edino vrhovna ljudska volja, ki bo v sporazumu z vsemi drugimi narodi SHS sama urejevala skupno državo brez nasilnega varuštva kakšne klike, čisto svobodno po svoji in po nobeni drugi volji. Tudi uprava mora biti popolnoma v službi ljudstva in njegovih interesov, ne pa orodje par despotov, ki jo uporabljajo v svoj osebni in strankarski dobiček. Šele tedaj bo mogoče tudi plodo-nosno gospodarsko in socialno delo. Ob volitvah bodo Pašičevi podrepniki v Sloveniji od ljudstva natančno izvedeli, kako si ono misli čisto in pošteno upravo, koristno delo ter red v državi.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Večina radikalnih poslancev je še vedno v Belgradu, ker si ne upajo stopiti pred svoje volivce. Nekateri od njih pa čakajo na rekonstrukcijo vlade, ker se nadejajo, da se jim posreči dobiti porlfelj in rešiti svoj mandat. Kar se tiče rekonstrukcije, se še vedno zatrjuje, da bo v vlado stopil še en poimenu-Slovenec in še kak Hrvat oziroma veliko-srb iz Slovenije in Hrvatoke. Kot slovenski kandidat se imenuje dr. Ravnik iz Maribora, katerega nasvetuje in priporoča dr. Laza Markovič in sicer naj bi prevzel mesto za agrarno reformo, da bi Markoviču lahko pomagal deliti zemljo v Hercegovini ljudem, ki so že mrtvi. Na drugi strani pa se kandidatura dr. šušteršiča v nekaterih krogih zelo podpira. Ta kandidatura bi bila slika nacionalnega bloka popolna. Pa-
VLADA IN DRUGI USTAVNI FAKTOR.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Med vlado in drugim ustavnim faktorjem ne gre vse gladko. Tekom današnjega dne so bili pozvani na dvor dr. Ninčič, Trifkovič, dr. Žerjav, dr. Lukinič in še nekateri ministri. Zdi se, da je pričelo na odgovornem mestu prevladovati hladno presojanje položaja.
VOLIVNE PRIPRAVE NEMCEV.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Glavni odbor nemške stranke se bo jutri sestal v Zemu-nu. Z ozirom na to so poslanci nemškega kluba imeli sejo, na kateri so razpravljali v vseh vprašanjih, ki se bodo reševala "jutri. Predvsem o skupnem nastopu z Davi-dovičevimi demokrati v Banatu. Nemška stranka bo postavila liste v Banatu, Packi, Baranji, v mariborskem volivnem okrožju in v Slavoniji.
POLOŽAJ VOJAŠTVA.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Dočim vlada zelo razmetava denar za svoje plačane agente, se niti malo ne briga za potrebe naše vojske. Naši vojaki nimajo niti brane niti obleke in se nahajajo po poročilih iz vseh krajev države v naravnost obupnem stanju. To ie eden izmed problemov, ki jih je pričela reševati prejšnja vlada, da naše vojaštvo preskrbi vsaj z najpotrebnejšim, da bodo mogli živeti dostojno življenje. Vojni minister Trifunovič je danes obiskal
šič, kakor se čuje, namerava imenovati za ministra za socialno politiko svojega bivšega načelnika kabineta Veljo Popoviča, da bi ta lažje kot nositelj liste v moravskem okrožju nastopil proti Petroviču, ki je_ v tem okrožju zelo močan. Če se Pa-šicu to ne posreči, potem prevzame kandidaturo sam. Kar se tiče kandidatur, je zanimivo, da so dosedaj izvršene kandidature za radikalne voditelje in znane ko-rupcioniste. Tako za Markoviča, Srskiča in druge. Janič, ki je kakor znano in kakor smo že poročali, na svojem potovanju v Sremu propadel in so ga volivci pregnali, se je sedaj skril pod Pašičevo okrilje. Pašič je izjavil, da bo sprejel kandidaturo v Sremu. Janič pa bo njegov namestnik. Pašič bo tudi kandidiral v Belgradu in Ba-njaluki, oziroma v moravskem okrožju.
Pašiča, ki je nato sklical konferenco in so na niej razpravljali o tem vprašanju. Ker vlada potrebuje večino kreditov za volivno agitacijo, je zelo težko, da bi se to vprašanje rešilo tako, kakor bi se moralo in kakor želijo vsi krogi.
NOVI FRANCOSKI POSLANIK.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Novi francoski poslanik Grenard je prispel v Belgrad in se je javil v zunanjem ministrstvu. Njegov sprejem pa je bil precej hladen.
KANDIDATURE HRSS.
Zagreb, 19. nov. (Izv.) Po informacijah Vašega dopisnika bodo nosilci list IIRSS na Hrvatskem kakor tudi okrajni kandidati v glavnem isti kot pri prejšnjih volitvah. V belovarsko-križevski županiji bo nosilec Stuparič, v varaždinski županiji Urojič, v požeški Karlo Kovačevič, v modruško-reški Dobrinič, v liško-krbav-ski Marko Dcsen, v zagrebški Valetič, v sremski Stjepan Radič. V Zagrebu vprašanje kandidature še ni rešeno. Kandidiral bo najbrže dr. Lorkovič ali dr. Trum-bič.
Zagreb, 19. nov. (Izv.) Čeprav je Stjc-pan Ra^ič odloči!, dc HRSS v srbskih krajih pri volitvah ne bo nastopila, vendar vprašanje nastopa v južni Srbiji še ni defritivno odstavljeno z dnevnega reda. Vodstvo HRSS je danes baje ponovno do-
bilo iz Macedonije poziv, naj tam nastopi. Zbrani so že podpisi za kandidatne liste. Nekateri člani vodstva so za to, da HRSS nastopi v bitoljskem in še nekem drugem kraju.
Zagreb, 19. nov. (Izv.) Zvedelo se je, da je HRSS pripravljena, da sprejme Na-stasa Petroviča na svojo kandidatno listo. Kandidiral bi kot okrajni kandidat v Kra-pini ali Sv. Ivanu Zelini.
POGODBA Z GRČIJO POTEKLA.
Belgrad, 19. nov. (Izv.) Vlada je izdala komunike, v katerem javlja, da jo polit ična pogodba sklenjena 1913. 1. med Srbijo in Grčijo, potekla in cla jo je vsled tega naša vlada odpovedala, ker so nastopile nove razmere. Vlada v komunikeju izjavlja, da odpoved ne znači spremembe dobrih odnošajtjv med obema državama.
KOROŠKA BREZ ITALIJANOV.
Celovec, 29. novembra. (Izv.) Italijani so danes zapustili zadnji kos od njih zasedenega dela Koroške.
Italija.
POSLANSKA ZBORNICA.
Rim, 19. nov. (Izv.) Zbornica je včeraj začela razpravo o notranjem proračunu. Govorili so zgolj fašistovski poslanci. Na predlog posl. Delcroisa so sklenili, da se določita pok. posl. Matteottiju namestnika v obeh volivnih okrajih, v katerih je bil izvoljen.
SENAT.
Rim, 19. nov. (Izv.) Včeraj se je pod Tittonijevim predsedstvom sešel senat. Min. predsednik Mussolini je poročal o izpremembah v sestavi vlade. Nato je Tit-toni govoril v spomin umorjenemu faši-stovskemu poslancu Cavaliniju. Ob tej priliki je ostro obsodil vsako nasilje in nezakonitost in naglasil, da je raba sile in orožja v vseh urejenih državah najvišji atribut vlade. Skliceval se je na tostvarna sklepa senata v zadnjem zasedanju in končal s pozivom iz Horaca: »V spomin potomcev bo živel kot zaslužen za domovino tisti, ki bo končal bratomorne boje, Kaznoval krute napade in zatrl divje nasilje.«
MINISTRSKI SVET.
Rim, 19. nov. (Izv.) Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji pretresal in odobril posamezne člene zakonskega načrta o ureditvi vojske.
ZBOROVANJE MEDNARODNEGA ODBORA »JADRANSKE ZVEZE«.
Firence, 19. nov. (Izv.) Včeraj se je tn sešel mednarodni odbor železniško-po-morske »Jadranske zveze« (Lega Adria-tica), ki ima namen pospešiti blagovni prevoz preko severnih jadranskih luk Trsta, Pulja, Reke in Rovinja. Navzoči so zastopniki železniških oblasti iz Češkoslovaške, Poljske, Jugoslavije, Romunije, Ogrske in Bolgarske ter zastopniki večjega dela tržaških in jugoslovanskih paro-plovnih družb. Dalje so zastopani trgovski zbornici v Trstu in na Reki ter Donav-sko-savsko jadranske železnice.
POLOM BANKE «BAN CA ADRIA-TICA«.
Rim, 19. novembra. (Izv.) Radi poloma Banke Adriatice so v Milanu aretirali člana Bance di Roma Aleksandri-nija.
Abstinenca v češkem parlamentu.
Praga, 19. novembra. (Izv.) Nemško stranke v češkem parlamentu so sklenilo, da se proračunske razprave v plemunu zbornice ne bodo udeležile. Voditelji posameznih strank bodo jutri prečitali svoje tozadevne izjave. Nemškim strankam se je pridružila tudi mažarska stranka, pozno zveT-er pa so je sklepu pridružila tudi slovaška ljudska stranka. Tako bo cela opozicija nastopila enotno.
REDUKCIJA URADNIKOV NA ČEŠKEM.
Praga, 19. novembra. (Izv.) Zbornica jc začela proračunsko razpravo. Glavni
poročevalec jo naglaša), da bo država rabila za uradništvo v prihodnjem lotu pol miljarde več. Vsled toga jo znatnn re-dukciia uradništva neizogibna. Prihodnjo leto bodo odpustili 40—50 tisoč uradnikov.
UPOKOJITEV GENERALNEGA
NADZORNIKA ČEŠKE ARMADE MACHARJA.
Praga, 19. novembra. (Izv.) Dosedanji generalni nadzornik čehoslovaške armade Machar je na lastno prošnjo upokojen. Za upokojitev je prosil, ker no prenaša tujih vplivov v češki armadi.
ANGLIJA IN ŽENEVSKI PROTOKOL.
Pariz, 19. novembra. (Izv.) Angleška vlada jc Društvu narodov poslala dopis, v katerem prosi, da ženevski zapisnik ne pride na razpravo na rimskem zasedanju, ker se mora Anglija prej posvetovati z zastopniki dominijonov, predno more zavzeti jasno stališče.
ATENTAT NA ANGLEŠKEGA GENERALA V EGIPTU.
Kairo, 19. novembra. (Izv.) Na generala Lee-stack-a so neznani ljudje danes streljali z revolverji. Generala so zadele tri krogle. Zadeta sta tudi adjutant in šofer. Generala so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je resno.
IRSKI KARDINAL LOGUE f.
London, 19. novembra. (Izv.) Kardinal Logue, ki je bil irski prinias od leta 18S7., je umrl.
NEMŠKI PREDVOJNI DOLGOVI.
Pariz, 19. novembra. (Izv.) Repara-cijska komisija je danes dodelila državam, ki so dobile kaj nemškega ozemlja, tudi primerne deleže na nemškem predvojnem državnem dolgu. Na Poljsko, ki je dobila Šlezijo, odpade skoro 18 miljonov zlatih mark nemškega dolga.
IZPRAZNITEV KOLNA.
London, 19. novembra. (Izv.) Med
Parizom in Londonom se vodijo pogajanja o zamenjavi angleških čet v Kolnu s francoskimi. Angleška vlada zastopa stališče, da bo treba iz Kolna sploh od-poklicati tujo posadko.
KONEC DANSKE ARMADE.
Berlin, 19. novembra. (Izv.) Danski vojni minister Rasmussen bo na prihodnjem zasedanju državnega zbora predlagal, da se danska armada in mornarica razpusti.
KUGA IN LAKOTA NA KAVKAZU.
Berlin, 19. novembra. (Izv.) Iz Ri-ge poročajo, da razsaja v stavropoljskem okrožju (na Kavkazu) poleg lakote še črna kuga. Od lakote je prizadetih pol-drug miljon ljudi. Na kugi je umrlo samo v mestu Stavropolu nad 3000 ljudi.
nUD MRAZ V NEWYORKU.
Newyork, 19. novembra. (Izv.) V Newyorku vlada silen mraz. Šest oseb je zmrznilo. Zamrznil je tudi vodovod.
Avstrijska vladna kriza.
Ves svet je bil te dni presenečen, ko »e je izvedelo, da je zvezni kancler avstrijske republike, prelat dr. Seipel, odstopil.
Dr. Seipel je eden najboljših državnikov v sodobni Evropi. Malokateri javni delavec je tako globoko spoštovan kakor ta izredni mož. Znano je, kako si je na-mah osvojil simpatije celega sveta v Društvu narodov, kjer je apeliral na velesile, da vzamejo v roke gospodarsko sanacijo avstrijske republike, ki so jo one ustvarile. Kar bi se ne bilo izlepa komu posrečilo, se je dr. Seiplu posrečilo takorekoč igraje, kar se da razlagati samo po velikem čaru, ki izhaja iz njegove osebnosti. Vir integer scelerisque purus. Z neskaljeno čistostjo značaja je združena velika vztrajnost, iniciativnost in idealizem, ki zna najti vedno najprimernejše sredstvo za dosego svojega cilja. Po dr. Seiplovcm prizadevanju se je ustanovila finančna kontrola velesil nad Avstrijo, se je stabilizirala valuta in začelo gospodarsko obnovitveno delo z vedno večjim izgledom na uspeh. Dr. Seipel pa je tudi reprezen-tiral veliko moralno silo v Evropi sploh kot eden najboljših predstaviteljev moderne demokracije v duhu krščanske kulture.
Njegov odstop se zdi ostalemu svetu skoro nepojmljiv, ima pa seveda svoje globoko utemeljene vzroke. Sanacijsko delo dr. Seipla je nujno in se mora izvesti, toda način je zadel na težkoče. Gospodarska politika dr. Seipla je prišla v konflikt predvsem z javnimi uslužbenci, ki zahtevajo višje plače, dočim je kancler smatral, da se mora izboljšati položaj uslužbencev po čisto drugi poti: po razbremenitvi produkcije, štedenju in z bojem proti draginji. V tem boju bi bil kancler zmagal, da ni začel sanacijski program občutno zadevati interesov posameznih dežela avstrijske
zvezne republike, ki se vsled finančne sanacijske politike centralne vlade čutijo zelo prikrajšane na svojih dohodkih. Centrala dolguje deželam po določenem ključu porazdeljeni prispevek države k njihovim dajatvam in se je branila izpolniti njihove zahteve po obdavčevalni samostojnosti, pravici do doklad na zveznodržav-ne davke in sploh po finančni samostojnosti, ki je v zvezi s tendenco dežela, da se tudi politično osamosvojijo in iz-premenijo zvezno državo v zvezo samostojnih držav. Ker so ta stremljenja izšla iz krščanskosocialne stranke in ker kancler z ozirom na svoj zamisel o finančni sanaciji Avstrije nanje ni mogel pristati, je moral podati demisijo, obdrži pa mandat, ostane načelnik krščanskosocialne stranke in je sam priporočil svojega naslednika v osebi solnograškega deželnega glavarja dr. R a m e k a , ki je mandat od predsednika republike tudi sprejel in sestavlja zdaj svoj kabinet.
Liberalna veleindustrija in velenemci, ki so centralisti, s tem preobratom niso zadovoljni, pač pa krščanskosocialne dežele. Novi kancler je federalist, vendar pa se ni bati, da bi se gosnodarsko sanacijsko delo, ki ga je začel dr. Seipel, bistveno spremenilo, pač pa se bo vprašanje večje samostojnosti dežela resno načelo, ako se za enkrat ne najde kompromis, ki bo varoval kontinuiteto med politiko dr. Seipla in njegovega naslednika.
+ Lepo uspela shoda SLS sta se vršila preteklo nedeljo v H i n j a h pri Žužemberku. Poročal je tajnik M u n d a. Zborovanje se je vršilo v novem društvenem domu, ki je ponos hinjske fare, kakor je lahko ponosna SLS na hinjske volivce, ki so bili in so brez malih izjem vsi v njenem taboru.
-f- Nezakonite upokojitve. »Jutro« nam je v svoji polemiki proti nam nedavno očitalo tudi da je bil na nezakonit način upokojen velezaslužni ravnatelj ljubljanskega muzeja g. dr. Mantuani. »Ju-trov« očitek pa je popolnoma neutemeljen. G. dr. Mantuani je doslužil polno po zakonu predpisano dobo (služil je celo eno leto več) in je Lil tudi že tik pred starostno mejo, preko katere ne sme nikdo službovati. On sam je tudi že vpraševal na merodajnih mestih, ali naj prosi sam za upokojitev. Zato je bi! upokojen s polnimi službenimi prejemki. Kje jc v tem slučaju kakšna krivica? »Jutro« zaman išče slu*-čajev, s katerimi bi moglo opravičili nasilno Žerjavovo politiko.
-j- Enotna napredna fronta. »Narod« poroča, da je imel »oblastni« (oblasten in ošaben je isto) odbor narodne radikalne stranke včeraj sejo, na kateri je pooblastil dr. Niko Zupaniča, naj se pogaja z JDS glede skupnega nastopa pri volitvah. — Dva glasova ima enotna nanredna fronta že; dr. Žerjavovega in dr. Zupaničevega.
Redek jubilej. Včeraj je »Naredi že 50-ič oznanil liberalnemu svetu zanj tako veselo vest o »razkolu v SLS«. Ko bi »Narod« imel le enega zanesljivega političnega poročevalca, pa bi bila ta vest morda resnična, kadar bo v »Narodu« obhajala lOCOletni jubilej, če bodo ata tako dolgo živeli, seveda!
Kako pa to? Včerajšnji »Narod« poroča iz Belgrada: »Po informacijah Vašega dopisnika je imenovan odvetniški kandidat N. N. za okrajnega glavarja v Mariboru s službenim mestom v Ptuju. — Ali v upravni službi v Sloveniji ni nobenega upravnega praktikanta ali vladnega komisarja ali tajnika več?
»Nacionalni blok stopa...« »Jutro«: »Nacionalni blok štora krepko na plan«
--ajne — cvaj, ajne — cvaj, cuug —
holt! — Bandal Schafskopfe!
države«.
TUDI SRBSKI PREDSEDNIK UJU PROTI PRIBIČEVIČU,
«Narodna Prosveta«, organ Udruženja Jugosl. učiteljstva je 10. t. in. objavila:
Z nujnim aktom sem bil predvčerajšnjem pozvan v ministrstvo prosvete «v j sobo št. 18«, da me zaslišijo. Na poziv sem odšel v ministrstvo in pravni refe-! rent mi je pokazal naredbo g. ministra prosvete, ki odreja, da se takoj zaslišim glede sledečega: 1. Ali sem res bil in govoril na političnem zborovanju, ki je ; bilo 10. t. m. v «Imperijalu« v Belgradu1? j 2. Ali so moji oni izrazi, ki so objavljeni ! v novinarskih objavah mojega govora, ! 3. Na kaj se nanašajo izrazi «sila in reakcija«, ki se omenjajo v teh objavah?« Ne zaradi svoje osebe, niti zaradi posledic, ki bodo brez dvoma onemu aktu sledilo, ampak zara<'i državljanskih in učiteljskih pravic, za katere se je učiteljstvo borilo, se smatram dolžnega, da v glasilu celokupnega učiteljstva javno
' objavljam to postopanje, da ga oceni javno mnenje naše zemlje.
Bila bi žalostna brezbrižnost in naj-nizkotnejša figavost (kukavičluk), ako bi, ne vem iz kakšnih ozirov, to postopanje zamolčal. Ker, ako tako postopa ministrstvo prosvete z menoj kot predsednikom in legitimnim predstavnikom 12.000 udruženih jugoslov. učiteljev, jo jasno, kaj morejo ostali učitelji v oddaljenih krajih domovine pričakovati od poedinih zastopnikov državne oblasti.
V tem listu sem pogumno, odkrito in pošteno branil ves čas in ob vseh režimih vse in najmanjše pravice učiteljsko in sem iskreno ter udario služil ideji edinstva našega naroda in države. Dosledno tudi v tem trenutku javno in odkrito dvigam glas proti napadu na temeljne pravice učitelja in državljana, zajamčene s čl. 14. drž. ustave in ostalih zakonov.
Za časa 32 mučnih let učiteljske službe, poleg prosvetnega dela sem sc boril v vrstah ostalega učiteljstva predvojne Srbije za ustavnost, zakonitost in državljansko svobodo. V tej borbi sem bil nekolik rat na leto odpuš n in premeščen iz enega konca na drugi konec Srbije. Po vseh mukah in borbah z reakcijo in ostalimi težavami, ki so tlačile učiteljstvo, po šestih letih, preživljenih v vojski, po razdejanem domačem ognjišču in po vsem ostalem trpljenju, ki sem ga kot tudi toliko drugih pretrpel, sem dočakal, da mi v osvobojeni in ujedinjeni domovini, za katero sem delal z besedo in dejanjem, krati državljanske pravice in rla me uniči oni, ki je za časa naših nr-k po Albaniji in takrat, ko sem jaz z ostalimi tovariši slab in star služil kot vojak na solunski fronti, sedel v Pešti na kolenu našega znanega narodnega nasprotnika.
Težko mi je omenjati vse to. Toda moram omeniti, da se vidi ves nesmisel tega dejanja, ki tudi najbolj hladnemu opazovalcu kaže na pravega demona naše nove države in ideje našega narodnega in državnega edinstva, ki je razgnal naj-idealnejše branitelje bratstva Srbov in Hrvatov in jc v naše narodno življenje zanesel najbolj črno sovraštvo.
Šest let sem sam po «Narodni Pro-sveti« širil misel bratstva in edinstva Srbov in Hrvatov. To delo je imelo v učiteljskih vrstah pozitivne uspehe. Ne smatram to delo samo za svoje; toda smem reči, da sem bil pri tem delu eden od prvih sodelavcev. To delo je zbralo v en krog 12.000 srbskih, hrvatskih in slovenskih učiteljev, najbolj zanesljivih pionirjev naše narodne misli. Po vsem tem pa sem dočakal sam in toliko drugih bolj zaslužnih od inenc, da sc dela z menoj kot z nasprotnikom države, dočim se okoli demona naše narodne ndsli zbira gomila lopovov in stremuhov, ki na račun pravice in morale in na sramoto današnje dobe ropajo državo in oneča-ščujejo vse, kar je sveto.
Demon naše narodne misli je zedna-čil sebe z državo, je zrevoltiral vos hrvatski del našega naroda in v naši narodni nesreči, ki prihaja iz boja Srbov s Hrvati in ki je ovirala redno konsolidiranjc države, — je našel najbolj gotovo sredstvo in vir za zadovoljevanje svojega bolestnega vladohlepja.
Ta zgled privaja danes k zavedbi od dolgotrajne zmote vse poštene Srbe; meni je že od zdavnaj popolnoma jasno, zakaj onih 2000 narodnih učiteljev v Hrvatski in Slavoniji, onih idealnih borcev za našo narodno misel tudi pri vsem svojem navdušenem delu za zmago državne ideje ni našlo onega odziva v hrvatski muzi, katerega bi z ozirom na kakovost in obsežnost svojega narodnega dela bili morali najti. Tako oni kot tudi mi vsi bomo dosegli svoj narodni ideal, ako pogumno in odkrito vstanemo proti temu čudnemu človečetu, ki sc je vrinilo v naše narodno življenje in ki jc glavna ovira uresničenju lega ideala.
Miljutin Stankovič,
predsednik «Jugoslov. učit. udri!/, ;: a«.
Moste pri Ljubljani. Piscu notice v vJu-tru« L dne 19. 11. t. 1. pod naslovom Moste pri Ljubljani priporočamo, da preskrbi res gerenta — moža, ki ga bosta vodila poštenost in pravičnost. Žalibog moramo pa priznati, da sedanji vladi predlagani gerent in njegov sosvet teh lastnosti nimata. Splošno pa je znano, da se po vseh uradih vršijo krivice, če se ne more ugoditi neopravičenim zahtevam, tako tudi v Mostah. Se pač vidi, da se bližajo vo-j litve, prepričani pa smo, da bo pisec s svojimi pravičnimi in poštenimi pristaši dobit že zasluženo plačilo.
Jezica pri Ljubljani. Pevski odsek KIP priredi v nedeljo, 23. t. m. točno ob 3. popoldne svojo pevsko prireditev. Spored obsega več pevskih točk moškega, ženskega in mešanega zbora. Nadalje še komično spevoigro >Kov "ev študent«. Kdor ljubi petje in se rnd pošteno nasmeje, n"j pride v nedeljo v naš Društveni dom. Vsi prijazno vabljeni!
Dnevne novice.
—	Dr. Korošec v Ljubljani. Dr. Anton
Korošec se je včeraj pripeljal lz Belgrada v Ljubljano.
—	Važna razsodba državnega sveta za upokojence. Drž. uslužbenci, ki so bili reducirani oziroma upokojeni s polnimi službenimi leti, ko jo bil v veljavi že novi uradniški zakon z dne 1. julija 1923, imajo pravico do pokojnino po novem zakonu. V nekem konkretnem slučaju je priznalo ministrstvo za kmetijstvo lu vode uradniku s polnimi službenimi leti, ki je bil upokojen z drugimi redu-ciranimi uradniki, pokojnino po novih predpisih. Proti tej odločbi ministrstva je vložila glavna kontrola tožbo na državni svet, ki je izdal sledečo razsodbo z dne 8. okt. t. 1., št. 31. 81: 5 Ker je X. Y. izpolnil zakonito število službenih let, mu pripada pokojnina po zakonu o uradnikih in ostalih drž. uslužbencih po izrečnem predpisu člena 23!), II. odstavek. Ne more se odobriti trditev glavne kontrole, da dotičnik ni preveden in da mu zbog tega v smislu člena 243 istega zakona pripada pokojnina po do takrat za njega veljavnem zakonu. Niti člen 239., niti kateri drugi člen imenovanega zakona ne postavlja pogoja, da bi morali biti uradniki, ki so dovršili zakonito število službenih let, prevedeni pred upokojitvijo, da bi dobili penzijo po novem zakonu. Komisije, določene po členu 22(5 omenjenega zakona niso bile dolžne ukrepati o uslužbencih, navedenih v drugem stavku II. dela člena 230. Te komisije so imele sklepati, kateri državni uslužbenci se še nadalje obdrže v bIuž-bi in prevedo po novem zakonu. To so torej uslužbenci, ki so sposobni za službo in katere so tudi morali prevesti. Med tem pa niso bili uslužbenci, katere je smatrala komisija za ne»-potrebne ali nesposobne za državno službo, prevedeni in ž njimi se je dalje postopalo po členu 243., odnosno 239. imenovanega zakona. Komisije bi torej morale, držeč se zakonskih predpisov, imeti v vidu samo te dve skupini uslužbencev, med katere pa ne spadajo oni iz drugega dela, II. odstavka člena 239, ker določa sam zakon zanje izjemo. Na podlagi tu omenjenega in na temelju člena 17. in 34. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih, je četrto oddelenje državnega sveta razsodilo: da se zavrne tožba glavne kontrole.«
—	Za slovenski katoliški dnevnik t Ameriki. Med katoliškimi Slovenci v Ameriki se je zopet požurilo gibanje za ustanovitev katoliškega dnevnika. Največ pristašev ima načrt, da se povzdigne v dnevnik katoliški tednik >Amer. Slovenec-Edinost«.
—	Spremembe v politični službi. Odvetniški kandidat Ivan Forčesin je imenovan za okrajnega glavarja v Maribor s službenim mestom v Ptuju. Prestavljeni so: vladni tajnik I. Poklukar iz Konjic v Logatec, vladni tajnik dr. Janko Vidic iz Radovljice v Ljubljano, vladni tajnik dr. Valentin Čerš iz Kočevja v Krško in vladni komisar dr. Janko šiška iz Krškega v Kočevje.
—	Za povratnice dohodarstvenih sodišč se ne plača nobena pristojbina. Dohodarstve-na sodišča ne plačajo za pošiljanje dohodarstvenih odlokov po pošti nobene pristojbine, ne poštnine in ne priporočnine, a tudi ne pristojbine za povratnico, ker so to samostojna sodišča na sedežih okrajnega finančnega ravnateljstva. Zato velja za dohodarstvena sodišča, ki pošiljajo svoje odloke z modrimi aH belimi povratnicami, isto, kar za redna sodišča, to se pravi, pristojbino za povratnico ne plača niti pošiljatelj niti naslovnik.
—	Kako je treba kolkovati poštna pooblastila. Ministrski odlok št. 62.758 z dne 18. okt. 1924, ki ga je izdalo ministrstvo na osnovi poročila generalnega ravnateljstva po-srednjih davkov, odreja tole: 1. Vsako pristno pooblastilo se mora plačati poleg poštne pristojbine še tudi kolkovina po tarifni postavki 16 zakona o taksah in pristojbinah, ki znaša 20 Din za neomejeno, 10 Din pa za omejeno pooblastilo. 2. Prošnja za izdajo poštnega pooblastila je podvržena kolkovini po tarifni postavki 1 zakona o taksah (zdaj 5 Din). Vsaka stranka, ki želi v smislu člena 43 prvega dela pravilnika pooblastiti drugo osebo za prevzemanje na njen naslov prihajajočih pošiljk, mora to svojo željo pristojni pošti izrazili pismeno, to je v obliki pismene vloge, v kateri naj natančno navede, kakšno pooblastilo želi. Ta vloga mora biti kolkovana s 5 Din. Za rešitev ni treba nobenega kolka. Na vlogi nalepljeni kolek razveljavi stranka sama s tem, da napiše prve črke besedila svoje vloge čez kolek. Ustne prošnje se nc smejo upoštevati. Poštna pooblastila so podvržena poštni in finančni pristojbini. Poštna pristojbina znaša za pooblastilo, ki velja samo za enkrat ali za 15 dni 50 par, za pooblastilo, ki velja za več kakor 15 dni pa 2 Din za vsako koledarsko leto. Ta pristojbina sc zaračunava v pisemskih (frankovnih) znamkah na pooblastilu. Glede kolkovne pristojbine pa gre za to, ali jc pooblastilo neomejeno ali omejeno. Ako je pooblastilo neomejeno, to je, če velja za vse vrste poštnih pošiljk in brez omejitve dobe, torej tudi ob smrti, mora biti kolkovana s kolkom za 20 Din. Če je pa pooblastilo omejeno (na pr. saino za določene vrste poSiljk ali pa s pripombo »do preklica«« »do smrti« ild.), mora bili kolkovano z 10 dinarskim kolkom. Kolki r.a pooblastilu se uničijo prav tako kakor na vlogi. Na postne rnamke pa pritisne pošta dnevni pečat. Na-
dalje zahteva ministrstvo, da morajo biti vsa poštna pooblastila, ki so bila izdana po uve-ljavljenju zakona o taksah in pristojbinah, to je po 15. nov. 1923, kolkovana po tarifni postavki 16 in da morajo pošte pooblastitelje naknadno terjali za to pristojbino.
—	Z Borovnice, Na hlevu Suhadolnika v Borovnici je nekdo postavil gorečo svečo in sicer v seno, Vse kaže, da je bila sveča podtaknjena namenoma. K sreči so svečo 8e ob pravem času zapazili in nevarnost požara preprečili. — Neznani zlikovcl so vlomili v trgovino trgovca Balona ter mu odnesli 23 m moškega sukna, 24 m bla^a za površnike, 40 m ženskega sukna, 30 m klota, 48 m kon-tenine, raznega perila, 2 površnika in več iz-gotovljenih oblek. Skupna škoda znaša 27.630 dinarjev.
—	Zamenjava pokvarjenih taksnih vrednoti«. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani opozarja na svoj razpis št. B II 9/69-24 v >Uradnem listu«, s katerim so se razglasila določila o zamenjavi pokvarjenih taksnih vrednotic. Za informacije v tej zadevi se je obračati v Ljubljani na blagajno delegacije ministrstva financ, v drugih krajih na davčno urade.
—	Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl dolgoletni predsednik hrvatsko-slavonske hipotekama banke in raznih drugih gospodarskih podjetij Vladimir Krešič v starosti 77 let. Pokojnik je bil mnogo let član zagrebškega mestnega sveta in delaven tudi na človokoljubnem polju. — V Zagrebu je daljo umrl mestni stavbni svetnik Milan Leunci, star 76 let
—	Samomor celovškega profesorja. Na Falkenbergu so našli že razpadajoče truplo pred meseci izginolega ravnatelja celovške študij, knjižnice prof. dr. Karla Siegla. Siegl se je ustrelil. Kaj je 401etnega splošno spoštovanega znanstvenika gnalo v smrt, še ni pojasnjeno.
—	Ustanovitev mestne požarne brambo v Zagrebu. Zagrebški mestni občinski svet je v svoji zadnji seji sklenil, da osnuje občina svoje lastno stalno gasilstvo ter je v to svrho odobril gasilski statut.
—	Ljubitelji kur. V kokošnjak Alfreda Petka na Vrhniki so vlomili neznani prijatelji kokoši ter jih šest odnesli. Kokoši so vredne 400 D .c,
—	Neumoren tat. Hudohlin Miha iz Starega grada pri Sv. Križu je svojevrsten talent. Desetkrat jc bil že radi tatvine kaznovan, ima za seboj že 24 let in 3 mesece ječe, bil je tudi v prisilni delavnici in še nebroj bolj ali manj čednih »istorij«. Je pa še vedno stara korenina in neugnan, star je 52 let. Njegova tatinska strast je dobila 8. nov. 1924 kot svojo žrtev posestnika Franca Rusa na Vel. Kalu pri Mirni peči. Iz zaklenjenega kovčega mu je Miha namreč ukral rjavo listnico z vsebino 2700 Din. Kakor je zna! ukrasti, tako je znal seveda tudi pobegniti. Oblasti so mu pa baje že na sledu.
—	Vlom v Radov?j;c5. V prodajalno ICon-sumnega društva v Radovljici so prefrigani vlomilci vlomili ter odnesli nad 12 kosov različnega blaga, več perila in za nameček ter za čedno pojedino 10 kg salame, čokolade, konjaka ter za popotnico še 1300 Din gotovine. Društvo je oškodovano za nad 50.000 Din.
•— Tatvine. Janežič Rajmund, trgovski pomočnik je ukradel poscslnici Ani Smrekar iz Rašče pri Semiču moške hlače, ženske in moške čevlje ter moško srebrno uro. Posest-nica je oškodovana za 2100 Din. — Japelj Iv., rojen 1906. v Sp. Šiški, je na Šušaku ukradel 1500 Din gotovine ter pobegnil.
Od ministr. za trgovino in obrt konccs. krojna šola, Židovska ul. 5. Krojni tečaj za krojače, šivilje in nešivilje. Pričetek 20. novembra. Vpisovanje celi dan. Za zamudnike nadomestilo lahko pri posebnih urah I Izdelovanje in razpošiljanje najmodernejših poljubnih krojev.	7283
f d
za vsakogar neobhodno potreben!
p Mraz. Zadnjo dni je nastopil oster mraz. Na Predilu je kazal toplomer 18. t. m. zjutraj 12 stopinj mraza, v Vidmu 2 stopinji. Na To-skanskem sneži.
štajerske
»Ji
š Najden otrek. Na vrtu Terezije Vunderl v Veržeju so našli v kupu slamo nad mesec dni staro živo dete moškega spola. Zavito je bilo v zanemarjene cunje ter pokrito z volneno novo kapico. Domnevajo, da jc otroka izpostavila neka 201etna Prekmurka. Otroka začasno vzdržuje občinski predstojnik v Veržeju.
š Drzna tatvina v Mariboru. Šerko Jože, trgovski pomočnik iz Podkloštra pri Ptuju, Je v izvrševanju raznih tatvin preccj previden in da mu ne pridejo na sled, nastopa enkrat v moški, drugič pa še raje v ženski obleki. Je pa tuji lastnini skrajno nevaren človek. Prejšnji teden jc vlomil v trgovino Franceta Vrhunca v Mariboru ter odnesel okrog 10.000 dinarjev gotovine; pobegnil jc baje v Osijck.
š Tatvina v TeharfSi. Iz sobe »Pevskega društva« v Tcharjih je nekdo snel zaveso, in ker ni bilo pri roki ravno primernejših stvari, je tat odnesel to. Zavesa je vredna 850 Din.
9 Uvedba sciske dostave pri pošti ▼ Pristavi. Te dni je pričel selski pismonoša v Pristavi dostavljati v naslednje vasi in selišča:
I.	okraj: Rogince, Sv. Jernej, Hribar, Brunska vas, Izlake, Križ, Sv. Magdalena, Vršna vas, Sv. Janž, Brezje (Brczgovica), Drozgonut, Vrbovce, Strtenica, Breška gorca, Planinca, Velika škofija, Božanovec, Mala škofija, Polena, Lasiinc, Mali in Veliki Artlč, Puslike, Dramo, Vino, Mestinje, Dol. Derviše. —
II.	ekraj: Sv. Urban, Cmereška gorca, Rogin-ska gorca, Presek, Prehože, Prevorno, Bezgo-vica, Sv. Jernej, Virovec, Sodna vas, Rudnica.
—	III. okraj: Sv. Ema, Marčja vas, Globoko, Vonarje, Sv, Arh, Sv, Vid. Jerčin in Nezbiše.
—	VI. okraju se dostavlja ob pondeljkih, četrtkih in sebotah, v II. ob torkih in petkih, v IIT. pa ob sredah.
LJUBLJANSKE SENZACIJE.
Ljubljana preživlja vsakovrstne večje in manjše senzacije. Tatvine, to je že stara preležana stvar, vlomi tudi nič posebnega, kakšen umor, no ta že bolj vleče; pa smo kljub temu pozabili celo na Pipana. Tudi na Puclja bi že bili pozabili in na vse pisane dobrote njegovega ministrovanja, da ni zbobnal nekakega volivnega shoda v Mestnem domu. Želel je senzacije, da bi se kdo spomnil nanj, senzacije pa le ni bilo nobene. Nam se pa hoče senzacije, pravijo Ljubljaničani. In zdi se, da jo bodo dočakali. Je pravzaprav že v razvoju, je pa že razvoj senzacionalen. Imamo namreč mestni triumvirat, to je nekako mestno trojico. Ker imamo že ime države navadno izražen samo v kraticah SHS, bi se ljubljanska občina lahko za nekaj časa imenovala TPL (Turk-Puc-Likozar). V tem triumviratu je vir ljubljanske senzacije; bajti člen T formule TPL zastopa občino na zunaj in dostojno in predvolilnemu času primerno, skrbi za senzacije in bo še skrbel. Prejšnjo noč so imeli ljubljanski demokratski veljala svoj zakoten shod ne sicer pod milim nebom, pač pa v zakotni gostilni. Navzoči so bili zastopnild Gorenjske, predvsem Bleda. Glasen pa je bil člen formule TPL, gospod T. Shod so žalostno zaključili v zakotni kavarni. Ljubljanski veljaki z likerjem, gorenjski pa z vinom in brinjevcem. Pa Gorenjcem žo ni moglo biti povšeči, kakor so bili praznično in demokratično navdušeni, so nahrulili ljubljanske brate, predvsem T. tako, da so jo možakarji, shod je štel 16 članov, ljubljanskega kova odkurili poparjeni zlasti pa T. razočarani nad toliko nediscipliniranostjo političnih pristašev. Kakor rečeno, je senzacija šele v razvoju in mislimo, da je razvoj v resnici senzacionalen, triumvirat pa tudi. Konec komedije upa postati senzacionalnejši, čeprav bo do konca še precej popopranih aktov in slik, vrednih zgodovine ljubljanske demokracije.
l.j Smrtna koso. V torek je umrla po dolgotrajni težki bolezni gospa Ivana Blas, trgovka. Včeraj je pa v visoki starosti 81 let umrl g. Anton Luckmann. Blag jima spomin!
lj Miklavžev večer v Unlonu dne 5. decembra t. 1, ki ga priredi orlovski odsek Ljubljana-Sv. Peter, bo gotovo najimpozant-nejši, ker bo ob očarljivo bajni razsvetljavi tn prekrasnih dekoracijah spremljalo Miklavža preko 20 angelov poleg ostalega spremstva. — Stariši, pridite in pripeljite seboj otroeiče, ki bodo ob krasno prirejeni tradicionalni prireditvi prejeli najlepše uti-se o sv. Miklavža.
lj Nadomestne volitve predsednikov in mestnikov za obrtno sodišče. Ker poteče rok za prijavo volivnih upravičencev za te volitve že 29. novembra 1924, se trgovci, obrtniki, obrati itd., za katero velja obrtni red, poživljajo, da čimpreje prijavijo magistratu sebe in svoje nameščence, ker bodo morali sicer v rc-klamacijskem postopanju z uradnimi listinami dokazovati svojo in svojih uslužbencev volivno pravico. Tiskovine za te prijave se dobe v mestni posvetovalnici na magistratu.
Ij K umoru Ferdinanda Pipana. Pisca pisma z dne 6. XI. t 1., ki je bilo oddano na pošto na železniški progi Maribor—Ljubljana, naprošam vnovič, da mi pošlje obljubljene podatke, ki bodo gotovo v korist preiskavo. Istočasno naprošam pisca, ki je pisal dve pismi g. dr. Gradniku pod naslovom »Iskajte itd.«, naj pošlje točnejše podatke, ki so mu morda znani o »šifriranih pismih*. Eventualno se noj oba pisca osebno zglasita pri meni. Tajnost jima je zajamčena. — Policijski direktor: dr. Gustin.
lj Vsem darovalcem darov zn siroto na ljubljauskih pokopališčih oh praznikih Vseh svetnikov in Vernih duš kakor tudi vsem, ki so to nabiranje podpirali do nabranega znes-3332 Din 25 p., ki so razdeli med ljubljanske Elizabetne konference za razdelitev med najpotrebnejše sirote, njih okraja, se najsrčnejše zahvaljuje v imenu sirot Krščanska ženska zveza. -- Za odsek dobrodelnosti Tp.rA7.ija Košir.
lj Umrli ro v Ljubljani: Katja Lavičkova, lekarnarjeva Sena, 31 let. -- Vinko Globoč-nik, posestnikov sin, 23 let. —- Anton Krnšič,
krojač, 50 let. - Alojzij Sinlgoj, trgovec, 80
let — Frančiška Perenič, zasebnica, 81 let.
lj Požar. Včeraj zjutraj je Ratarjeva služkinja zapazila malo po šestih gost dim, ki sc je valil iz šupe vrtnarja Korzike. Šupa je oddaljena od stanovanj in dostop do nje sploh zabranjen in skoro nemogoč, Ratajeva je takoj obvestila orožništvo, ki je nastanjeno v isti hiši Bleiweisove ceste št. 3. Orožništvo jc javilo takoj gasilnemu uradu. Ogenj sc je kmalu razbohotil in šupa je bila skoro v plamenu. Gasilcem se je posrečilo ogenj lokali-zirati ter odvrniti s tem pretečo nevarnost lesnega skladišča Kranjske stavbena družbe, ki jc le malo oddaljeno od Korzikove šupe. Šupa jc deloma pogorela, uničeno je pa vse notri sc nahajajoče vrtnarsko orodje, vrtnarska okna in okviri. Škode jc okrog 30.000 Din, dočim pa znaša zavarovalnina samo 5000 Din. Kako je požar nastal, jc neznano, sumijo pa, da je zanetil« zlobna roka.
Ij Nesreča. Posestnik in trgovec L je podrl ca Dolenjski cesti z avtomobilom posestnika Franca Ovna. Ta se je poškodoval na nogah in rokah ter bi bil obležal na cesti, da ga L. ni naložil na svoj avto. Peljal ga je takoj v bolnišnico.
lj Kct komentar k »čedni« plakataži in »olepšavi« kljuk v Zvezdi, o čemer smo zadnjič poročali, bodi povedano šc to, da je pri tem čednem poslu bila poleg mladeniča bolj južnih manir udeležena tudi dična ljubljanska gospodična.
lj Konji so se splašili mesarju Francu Maroitu. Na Tržaški cesti mil je pridrvel z nedopustno hitrostjo nasproti avtomobil. Konji so se splašili in zdirjali z vozom v jarek. Marolt sicer ni bil poškodovan, polomil se je pa voz in se potrgala oprema. Splch se nad brezobzirnostjo šoferjev ravno na Tržaški ccsti stalno pritožujejo vozniki in pasanti.
lj Sreča v nesreči. Šofer Gutsmandel Ivan jc na križišču Wdfovs ulice in frančiškanskega mostu zadel v tramvaj. K sreči ni bilo razen neznatnega defekta večje nesreče,
1] Priliko ja porabil nekdo v gostilni Marjane Marinko ter snel neopaženo suknjo knjigoveza Samctorčana in s njo prav tako ne-opaženo zginil. Suknja je vredna 800 Din.
lj Iz garde-rchc športnega kluba na Dunajski cesti je Sancinu Danilu nekdo ukral bel volnen sviter, vreden 500 Din. Pred dnevi pa modre hlače vredne 300 Din. Domnevajo, da je tat dobro poznan v garderobi.
ij Aretirana je bila včeraj v Šiški Zadnik Beti, roj. 1893., doma iz Vodal pri Tržiču. Bila je že pred mesecem za deset let izgnana iz tukajšnjega policijskega okoliša, pa se je vče-raj kljub prepovedi povrnila.
lj Tatvine. Ljubljanski tatovi so vcak dan spretnejši in njihove oči že skoro povsod preže na svoj plen in težko je človeku se jih ognili. Šo v gostilni nisi varen pred njimi. t>emen Maks, privatni uradnik si jc v gostilni pri Kajfežu lepo obesil suknjo in klobuk ter se vsedel za mizo. Ni sc še do dobra okrepčal, je žc zapazil, da mu je nekdo vzel črno suknjo, vredno 10C0 Din, in siv klobuk, vreden 200 Din, pa mu je iz »usmiljenja« pustil oguljeno suknjo in ponošeno športno čepico. Ne prizanašajo že celo toliko potrebni reklami. Francu Jakilu, trgovcu z usnjem na Poljanski cesti, je pa nekdo snel izpred trgovine 3 kg težak kos podplatov v vrednosti 300 Din. Ker so večeri cloigi in ker tatovi vsekakor tudi >diiševno delajo«, si je sličen tat izposodil izpred trgovine Čermak v Šolskem drevoreda pločevinasto posodo. V njej je bilo seveda 20 litrov petroleja. Za nekaj časa bo že odleglo. Čermak je oškodovan za 150 Din.
ij Tatvina perila. Vsega sc pa že lotijo tatovi. Niti pericam ne prizanašajo. Magdalena Hribar, perica, se nato ni spomnila ter je pustila vožiček z umazanim perilom raznih strank pred hišo Rimska c. 2. Ko sc je komaj za četrt ure cdstraniia, ji je zmanjkalo na vozičku 32 brivskih prtov, nekaj predpasnikov, namiznih prtov, last različnih strank.
lj Po?ieijska kronika. Od 18,—19. novembra so bile vložene sledeče ovadbe: Radi tatvine 4, radi pijanosti 1, radi posesti orožja brez dovoljenja J. radi izgreda 1. radi prireditve plesa brez dovoljenja 1. radi prestopka cestno policijskega reda 2, radi prekoračenja policijsko ure 1, radi nesreče 1, radi požara 1; aretacije napovedane: .1 radi vlačuganja, 1 radi beračenja.
Naznanila.
»Ljubljana«. Pevska, vaja zn moški m i metan zbor d revi ob 8. Udeležba za vse člane j zbora obvezna.
Opozarjamo vnovič na današnji izven cerkveni sestanek križanc-ks Moške in mladeni-ške Marijine družbe. Shod se vrši v družbeni dvorani. Pričetek ob 8 zvečer.
Naše Frimorjo je geslo I. prosvetnega večera, ki ho jutri ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Kot uvod k predavanju o scln?ni Goriški, o bistri Soči bo deklamacija: Soči (S. Gregorčič). Na ždostne dneve svetovne vojne nas bo spomnila pesem: Oj Doberdob, slovenskih kai to v grob. Zapeli jo bodo oni, ki se pae največ trpeli in irpe se danes, to so na?-: invalidi. Predava dr. Joža Lavrenčič, pesnik n dober
ro7n.T\-ntr«Ii Pliniarln 1	I
, -----'-.c.j x j .......jt..	. ..... u	ii, Kplil
krajev naj jutri zvečer združi vse prijatelje našo Goriške v dvorani Ljudskega dema.
EJizabctna konference Moste vabi vse prijatelje, tla se udeleže praznika »v. K!i, -i-
bete v nedeljo, dne 28. novembra 11. Spored:
Ob 8. zjutraj: sv. maša z govorom v kapeli ss. Kanneličank na Selu. — Ob pol 4. popoldne: Govor iu pete lilunije z blagoslovom. Shod zajed no s salezljanskim sotrudništvom. — Nato v Ljudskem domu v Mostah labavno-fnjni večer s petjem, kupleti, igro, tekmo s cvetlicami, šaljivo pošto itd. Za vsakovrstna okrepčila poskrbljeno. Sodeluje tudi salezi-janska godba. Vstopnina 3 Dim — Odbor.
Krščanska ženska zveza ima danes popoldne ob 5. svojo redno sejo v Jugoslovanski1 tisk
erni, III. nadstropje. — Predsednica.
Čevljarska obrtna z ."druga r Ljubljani naznanja svojim članom in interesentom, da se vrši pomočniška preizkušnja v nedeljo dne 30. nov. t. L Priglasiti se je v zadružni pisarni Hrenova ul. 4 najkasneje do 26. t. m. — Načelslvo.
Društvo »Soča« priredi v soboto, dne 22. novembra ob pol 21. zvečer v salonu pri »Levu« predavanje o psihološkem problemu mase. Predava g. Stojan Bajič, ar«. i ur. Problem mase, njenega mišljenja in čuvstvovanja ja posebno aktualno v našem &;, u, ki ga imenujemo *oro mase:. Masa je odločujoči faktor v politiki, ona dvigne na svoje rame voditelje, izvaja revolucije in daje naši dobi svoj pečat Zato bo omenjeno predavanje prav posebno aktualno h kateremu vabimo vse člane in prijatelje društva »Soče«.
Občni zbor pomočniškega odbora Gre-mija trgovcev v Ljubljani se vrši danes ob pol zvečer v prostorih Gremija trgovcev v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva in tajnika, 2. volitev odbora, 3. raznoterosti. -- Odbor.
Plesne vaje tehnikov-akademikov. Prihodnja plesna vaja tehnikov-akademikov se vrBi 22. L m. ob 20. uri v dvorani kasine. — Odbor.	(7250)'
Samo do 25. novembra je ge čas za reklamacije. Ne zamudite časa! Storite vso
Uradnih popravkov sedaj ni. Zupan no more brez reklamacije vpisovati in izbrisa vati.
Pazite na vse dokumente. Povsod }e za reklamacije treba treh dokazov: 1. o starosti, 2. o državljanstvu, 3. o šestmesečnem j bivanju. Za državne nameščence ni treba i šestmesečnega bivanja. | Kar no veste, takoj vprašajte na taj-i nBtvu!	Janištvo SLS.
osvefa.
pr Umetnostna razstava r bivšem Jakopi-čerem paviljonu. Nepričakovano se nam obeta izredna umetnostna prireditev. Na prizadevanje slikarja Matijo J a m e, ki je prevzel tudi vso skrb za to prireditev, se je zbralo 13 slovenskih umetnikov od najstarejših do najmlajših k skupni razstavi. Zastopani bodo na razstavi: F. V e s e l z 23 deli, Ivana Kobilca s 5. R. J a k o p i č z 22 skicami in študijami, M. Jama z 87 slikami, Iv. Vavpotič razstavi 10 portrelnih in pokrajinskih slik, S. & a n t o 1 6 pokrajin, F. K1 e m e n č i č 12 oljnatih in pastelnih slik, F. Zupan 14 akvarelov, A. Sodnik-Zupančeva 5 oljnatih slik in 12 akvarelov, B. Vavpotič 5 akvarelov. Izmed kiparjev razstavljata Iv. Zajec in F. N a p o i n i k po eno plastiko, K. B u -1 e v č c v a, ki nastopa prvič v slovenski javnosti pa 6 del. Razstava se otvori v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri dopoldne.
pr V svitu zarje, 12 adventnih pesmi za mešani zbor, zložil Karlo Adamič. Partitura 24 Din, glasovi po 6 Din. Pesmi so zložene v priprostem, a melodijoznem in v lahkem slogu, katere pa diči neka prisrčna miloba in hrepenenje po obljubljenem Odrešeniku. Za bližajočo se advenlno dobo te napeve prav toplo priporočamo vsem našim cerkvenim zborom. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
pr Predavanja za dekliško sestanke. V. zvezek. Prinaša pet zelo aktualnih predavanj, prikrojenih prav nalašč za življenje deklet. Vsa predavanja so vzeta iz praktičnega življenja. Naslovi povedo mnogo: Varčujmo —• čemu? — Varčujmo -- kako? — Alkohol škoduje! — Boj alkoholu! — Iied in snaga! — Nekaj novega utegne bili v naši protialkoliolni literaturi okolnost, da se tu prvič obdeluje protialkoholno vprašarje prav s stališča dekleta, ki naj so vzgoji v dobro gospodinjo in skrbno mater. Agilna Orliška podzveza, ki jo ne brez žrtev izdala že V. zvezek predavanj, zasluži vsestranske podpore. — Ta in vsi prejšnji zvezki se dobe po 5 Din pri Orlišlci podzvezi, Ljubljana, Ljudski dom. (Dopisnica !)
pr Knjižnica za otroke. Te dni so otvorilt
v Parizu brezplačno knjižnico za otroke od 0. do 17. leta. Knjižnica obsega tačas 2000
zvezkov znanstvene, zgodovinske, zemljepisne vsebine, potopise iid.
pr Novo italijanska univerza. Dne 1. de-
cemb: .i otvorijo v »arija novo popolno univerzo z 20 zavodi. Univerza je nameščena v eni un.ed največjih zgradb v Italiji — v Ate-neju. Samo za medicinsko in kirurgično fa-kultelo jo določenih 400 raznih sob in dvoran. Za jugoslovanske dijake so določene razne ugodnosti: oprostitev od vseh šolskih taks.
popusti na italijanskih železnicah in parobro-dik, dom in menza itd.
pr Fr. S. Finžgurjeva igra »Po zaklad!«
To spevoigro, ki jo je pisatelj 1. 1899. oskrbel za društva, ld imajo poleg dobrih igralcev tudi izvežbane pevce, jc ljubljansko kat. dru-štvo rokodelskih pomočnikov 9. iu IG. t. m. uprizorilo s prav lepim uspehom. Pred prvo uprizoritvijo je imel prof. dr. Lovrenčič govor, v katerem nam je v izbranih besedah predeči! pisatelja Finžgarja; podal nam je njegov življenjepis in označil njegova dela. Zlasti je poudarjal pisateljevo izredno vrlino, da je ostal vedno v najožjem stiku z ljudstvom. Nazorna pojasnitev te pisateljeve prednosti je igra »IJo zaklad!«, kakor smo jo videli na odru Rokodelskega doma. Lepi Finžgarjev jezik, bistro in prozorno njegovo govorico v krepkih in jedrnatih stavkih — vse to so nam igralci in pevci neprisiljeno podali v osebah, vzetih iz življenja našega ljudstva. Tip čarodeja, »ki ve za zaklade«, je prav dobro pogodil V. Rudolf, ki je bil izboren v igri, petju in maski. Kmeta, kakor ga je nam predočil v svojem zdravem humorju in posebni igralski spretnosti J Novak, si pač boljšega težko mislimo. V igri in petju sta se odlikovala solist Fr. Nlihelčič kot kmečki sin in Al. Erjavec, ki je imel kot nekak vodja kmetov večjo vlogo. Pevski zbor, sicer maloštevilen, je zlasti v pesmi koncem prvega dejanja pokazal, da je dobro izvežban in da zna neprisiljeno družiti petje in igro. Reči smemo, da se vsi sodelujoči v polni meri storili svojo dolžnost in pripomogli k skupnemu, lepemu uspehu. Tudi druge točke, ki so bile na sporedu pri drugi uprizoritvi igre na Martinovo nedeljo, so se izvršile v splošno zadovolinost. Prepričali smo se, kako temeljito se pripravlja kat. društvo rokodelskih pomočnikov za svoje prireditve. Priporočati smemo vsem, ki se žele izobrazili v petju ali igri, da pristopijo zboru pevcev in igralcev v Rokodelskem domu.
Narodno cjlstialisče v
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer.
četrtek, 20. nov.: Zora, dan. noč. Red E. Petek, 21. nov.: Pri Hrastovih. Red A.
Sobota, 22. nov.: Šestero oseb išče avtorja. C. Nedelja, 23. nov.: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 24. nov.: Paglavka. Red B.
OPERA.
Začetek od pol 8. uri zvečer. Četrtek, 20. nov.: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Red D. Petek, 21 uov.: Trubadur. Gostovanje tenorista
Jana Mesteka iz Plzna. Red F. Sobota, 22. nov.: Rusalka. Red E. Pondeljek, 24. nov.: Zaprto. Nedelja, 23. nov.: Prodana nevesta. Gostovanje tenorista Jana Mesteka iz Plzna. Izv.
Gostovanje v operi. V petek dne 21. t. m.
gostuje v naši operi gospod Jan Mestek, tenorist opere v Plznu in sicer v vlogi Manrica v Trubadurju. Gospod Mestek je jako priljubljen član plzenske opere in velja za najboljšega tenorista v Plznu. Drugo njegovo gostovanje se vrši v nedeljo dne 23. t. m. in sicer poje Janka v Prod.mi nevesti.
V operi se vprizori drevi »Cavalleria rusticana« in »V vodnjaku«. V operi »Cavalleria rusticana« poje vlogo Turrida gospod A. Darian kot gost.
Drama vprizori drevi ob 8 zvečer ljubezensko igro »Zora, dan, noč« za red E. /
Ljudski oter v Ijufelfarl
Nedelja, dne 23. nov. ob pol 4. uri pop. Noviteta »Križarska vejna«, veseloigra v treh dejanjih. Predprodaja vstopnic vsak dan od 5. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni nabavni zadrugi {Ljudski dom I. nadstr.). Pri predstavi bo dvorana toplo zakurjena.
Narodno e&čalščs v Mariboru.
Četrtek, 20. nov.: »Apolonov hram«. Prem.
Fevsk! vestnik.
Pevsko okrožje šmartensko priredi v nedeljo dne 23. nov. 1924 ob 3. uri popoldne v društvenem domu v Šmartnem pri Litiji velik pevski koncert. Sodelovali bodo zbori iz Javorja, Dol, SUmge, Zagorja (ženski ip mešani), z Janč in Šinartna pri Litiji K sklepu za-pojo še vsi pevci in vse pevke skupno tri zbore. Ta prireditev bo za šmartenskolitijski okraj prva te vrste in bo nad vse zanimiva. Pevsko okrožje, ki je bilo ustanovljeno šele letos v poznem poletju, dela z žilavo vztrajnostjo in bo priredilo letos še več skupnih koncertov v različnih krajih. Vabimo vse prijatelje lepega petja h koncertu.
Orlovski vestnik.
Žrebanje v korist olimpijskih iger v Parizu se je izvršilo dne 31. oktobra L L Dobitki odpadejo na srečke s sledečimi številkami: 3031 5207 5608 8889 12373 12516 18029 21001 21344 21365 24293 25583 26209 28503 29647 30677 31648 34535 37333 87579 40275 40700 43325 44494 50522 51472 56283 61697 61918 62640 62010 66927 68651 68696 72053 73973 75612 75730 76393 77712 78317 80G46
82022 82186 82734 85910 87002 90614 90844 94878 98331 99276. - Dobitke izplačuje blagajnik izvršilnega odbora za VIII. olimpijado g. Vladimir Srnec, Zagreb, Palmotlčeva ul. 27, II. — in sicer samo do 1. dec. 1924.
Dijaški vestnik.
d Društvo slušateljev juridične fakultete.
Na IX. rednem občnem zboru d. s. j. f. ki seje vršil v sredo dne 19. nov., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pogačnik Fr, cand. iur.; podpredsednik: Bučar Jože, cand. iur.; tajnik: Veble Demetrij, stud. iur.; blagajnik: Stefanovtč Danilo, stud. iur.; I. knjižničar: Logar Jože, stud. iur.; II. knj žničar: Senkovič Milan, cand. iur.; odbornik brez mandata: Jelene Gojmir, cand. iur.; revizorja: Tomšič Iv., cahd. iur.; Tfirnar Štefan, cand. iur.; razsodišče: Spindler Jakob, cand. iur., Konjar Anton, cand. iur., Gubenšek France, cand. iur., Vav-petič Lamislav, cand. iur., Pak Jože, cand. iur.
Darovi.
Dinarski dan Jugoslovenske ?«at!ce. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice nam javlja, da. so mu bili do 19. t. m. poslani sledeči prispevki, zbrani ob priliki «Dinarske-ga dne« dne 9. t m.: Prispevki podružnic: Jesenice 1250 Din; Sv. Jurij ob J. ž. 480 Din; Radeče pri Zid. mostu 2038.50 Din, Kamnik 707 Din; Vransko 572.20 Din, Medvode G78.75 dinarjev; Šoštanj 7C0 Din; Slovenjigradec 1316.25 Din; Brežice SG0.C0 Din; Šmarjo pri Jelšah 447 Din; Ormož 2191.25 Din; Breznica 924.75 Din; Kostanjevica 312.75 Din: Ljutomer 1223; Metlika 1025.75 Din; Zagorje ob Savi 1332 Din; Kočevjo 700 Din; Podčetrtek 2G6 dinarjev; Gornja Badgona 812 Din; Žiri 1G00 dinarjev; Škofja Loka 1475 Din; Vojnlk 140 dinarjev; Ruše 286 Din; Litija 133C Din; Bled 1031 Din; Kozje 245.25 Din; Logatec 17GS Din; Trebnje 9.i0 Din; Podnart 191 Din; Lož—Stari trg 791 Din; Vrhnika 1623 Din; Kranjska gora 791.50 Din; Brdo 213 Din; Sevnica 919 Din; Begunje 175 Din; Dobrova G9G.25 Din.
(Dalje.)
Ra m spon.
ŠPORTNO DRSALIŠČE S. K. ILIRIJE.
V lepi legi ped Cekinovim gradom je zgradila pred tremi leti SK. Ilirija športno drsališče, katerega izroča letos v uporabo znatno izpopolnjenega in izboljšanega. Najvažnejša pridobitev je letos lična garderoba z verando, ki bo sta'no kurjena ter bo imela prostora za približno 50 oseb. V garderobi se bo nahajal oskrbovan buffct, ki bo nudil drsalcem po zmerni ceni topla okrepčila. V garderobi jc urejena tudi shramba za drsalke. Drsališče samo je dobilo letos trši temelj, ki jc bil na jesen pcpclnoma izravnan, tako, da bo imelo idealno ledeno ploskev, ki se bo vsak dan cbnovila. Vsled posebnih naprav je megoč led že pri najmanjšem mrazu ter bo gotovo preseglo lancko število drsalnih dni, katerih je bilo 62! Ako se upešleva še. da je otvorjeno drsališče dnevno od 8. zjutraj do 10. zvečer nepretrgoma, tedaj je jasno, da nudi to drsališče izredno priliko za izvaj:nje krasnega drsalnega športa. Vrhu tega je popolnoma varno posebno za mladino, ker ledena ploskev ne leži na vodi, temveč na suhih tleh.
S športnega stallšaa bo nudilo drsa'iščc letos mnogo zanimivosti. Ilirija je v stremljenju dvigniti pri nas drsalni šport na mednarodno stopnjo, sklenila, uvesti sta'ne drsalne tečaje, ki se bodo vršili po navodilih in deloma pod osebnim vodstvom drsalnega mojstra dr. Fuchsa. Pristop v to tečaje bo omogočen vsakomur, podrobnosti se bodo še ol javile. Poleg nadaljevalne tekme za pokal dr. Fuchsa se fco vršila na tem drsališču tekma za prvenstvo Jugoslavije, S. K. Ilirija pa namerava v zvezi z JZSS pozvati tudi nek."j znanih avstrijskih drsalcev ter prirediti z njimi mednarodno drsalno tekmo. Po možnesti se bo počelo že letos s treningom hokeya na ledu ter je predvidena propagandna tekma Zagrebčanov pri nas.
Da se dvigne tudi zabavno stran drsanja, bo priredila Ilirija ponovno promcnndni koncert na drsališču, kot novost za Ljubljano pa bo velika drsalna reduta, ld bo zaključila športne prireditve na ledu.
Ilirija je vpeljala sezijske izkaznice, ki se dobe za člane, dijake in deco po ceni 50 Din, za nečlane po 1C0 Din od 19. t m. da'je pri tt. Gcrec. Člani se morajo izkazati, da so poravnali članarino do konca leta 1924.
Drsališče SK Ilirije otvorjeno. Drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom je danes otvorjeno. Drsališče ima krasno zrcalno ploskev ledu, ki se bo dnevno obnavljala. Otvorjeno je od 8 zjutraj do 10 zvečer ter ima zvečer krasno razsvetljavo. Drsalcem je na razpolago kurjena garderoba s pogledom na drsališče ter mal buffet. Vstopnice 6e dobe pri blagajni, sezijske vstopnice pa v trgovini J. Goreč.
izpred sodišča.
V nevarne kupčije se jo spuščal mesarski pomočnik Miha Panjek, doma nekje od Kranja. Njemu je Izročil Al. Soršen pet glav goveje živine, da mu jo odpelje v Radomlje. Fanta pa je premagala lepa priložnost ln Da pijača, da je prodal na Primsko-
vem pri Kranju mesarju Jeriinu dva vola za 5680 Din in posestniku Francetu Barletu enega bika za 8360 Din. — Ostala dva vola pa je Izročil Janezu Gasperllnn, češ, da jih naj žene k nekemu mesarju v Šenčurju, kamor bo on prišel po nje. Fant pa se je napil in odšel z denarjem mesto domov v Skofjo Loko ln odtod v Gorenja vas. Med vožnjo je prlsedel v njegov voz neki Hribernlk. S tem tovarišem je podjetni Miha pridno popival. Ko mu je končno tovariš v nokl gostilul v Loki zaspal, mu je Izmaknil Panjek lz žepa 250 Din. —• Kako neprevidno j« delal Panjek z denarjem, kaže tudi dejstvo, da so našli po aretaciji pri njem v gumijastem dežnem plašču kot navaden papir zmečkana dva bankovca po 1000 dinarjev. Obtoženec je priznal, kar je vedel, na največ dogodkov pa se radi hudo pijanosti niti ne spominja. Ker so ugotovili, da je bil že večkrat in to colo pod drugimi Imeni kaznovan tn je v par dnevih zapravil še več kot 3000 Din, je bil obsojen na 1 leto težke ječe. Všteje se mu v kazen preiskovalni zapor.
Zapeljivi dolarji. Domačini okrog Ilor-jula Imajo več svojcev v Ameriki ln dobivajo od njih večkrat ameriška pisma, v katerih pošiljajo Amerikanci svojcem dolarjo. Marsikoga so že premotila taka pisma in taki izkušnjavi je podlegel tudi poštui sel in posestnik v Zaklancu, Viktor Korončan. Odprl je več ameriških pisem in je pobral lz njih dolarje. Nekaj teh pisem je zopet zalepil in jih je izročil naslovljencem. Toda ko so se ti začeli pritoževati, da manjka iz pisma glasom pismenega poročila dolarska priloga, je mož nekaj pisem oropal in jih e uničlL Končno pa so ga lo ovadili in nepii-čakovano se je zglasil pri ujcin orožnik, ki je dobil pri njem ros eno pismo z dolarji, eno pismo pa so našli raztrgano in oropano v obcestnem jarku. Ko so Korenčana trdo prijeli, je mož priznal, da je res nekaj pisem izropal. Pri obravnavi se je zagovarjal, da ga je privedlo do tega nepoštenega postopanja pomanjkanje in pa slaba plača. Imel jo na nieseo samo 273 Din, vendar pa ni bil to njegov edin zaslužek, ker ima šo tudi malo posestvo in je še jako krepak ln zmožen za vsako delo. Preiskava se je vlekla precej dolgo, ker so hoteli vsaj približno ugotoviti koliko ča^a in koliko pbein je mož oropal. Zaprt je bil v preiskovalnem zaporu od 12. marca pa do 17. julija, obsojen pa je bil na 10 mesecev težke ječe, tako da mora še okrog 6 mesecev se.leti. Povrniti bo moral raznim strankam tudi precejšnje zneske. Poleg tega pa je bil obtožen, da je prejel od Franceta Muhe 763 krou za nakup sira. Sir pa je 011 vzel na dolg in si jo denar prisvojil. Te obtožbe pa je bil obtoženec oproščen, ker je smatral scunt to zadevo za civilno razmerje in ga mora tožiti Muha pri civtlncm sodišču.
§ 131. V neko gostilno na Gorenjskem je prišel občinski redar uapovedat policijsko uro. V gostllui je bila vesela družba, igra!i so harmoniko, sicer pa so se mirno zabavali. Občinski redar Pungerčar pa je bil skoro preveč strog in jo prekoračil svoj delokrog. Jako drastično je opisala gospodinja, ki je sicer rada šaljiva in zabavna, ali če tre! a tudi zelo energična kako je mož uajtopaL Ona pravi: Pri"el jo drugič v gostilno stopil je oblastno sredi sobe, pokazal proti vratom in začel kričati: «A'o, marš ven, vsi veni K sreči se mi je posreeilo, da sem u al jene goste zadržala, da niso padli po njem, sama pa sem mu rekla: «Jaz zapovcdu em tu kot gospodinja in 110 vi! Imate pravico I11 dolžnost javiti policijsko uro in me naznaniti, če jo prekoračim, uimate pa pravico tu zapovedovati. Če plačam, lahko čujemo.* Ker je senat upošteval njen odločen nastop ln zagovor, ker je bila gospodinja radi prekoračenja pol. ure kaznovana že pri okr. glavarstvu in ker se ni moglo uveriti, da ima občinski rodar res pravico metati goste 'z gostilne in tako nastopati, da sam povzroči incident, je bila obtoženka oproščena. — «2ena, vam se pa jezik precej tre.-e! Trikrat ste bila že kaznovana radi njega ln sedaj ste zopet tu!« Tako je nagovoril predsednik drugo greznico po § 101. «No, povejte, kako je bilo?« In obtožena Marija Sajovičeva iz Kranjske gore pravi: »Res jo gospod, morda sem rekla malo preveč gospodu ječarju Lud-vigerju, vendar je to vso res. Nesla sem sinu v zapor nekaj jedil kot prlboljšek. ječar pa me jo zavrnil. Čula sem pa res že o njem različne stvari. Sam se je hvalil, da jo enega «fost zbiksal«. Zvedela pa sem tudi od drugih, da kaznjenci ne dobe vsega, kar se jim prinese ali pošlje v zapor. Prenagli a som so ln sem mu res rekla: Mu bote pa ja dali, saj se poznamo, saj Jera Petričeva tudi I ni vsega dobila, kar so jI poslali!«*Kor ženo, ] ki jo nastopala za svoje trditve dokaz resnice, ni mogla teh očitkov popolnoma jasno dokazati, je bila z ozirom na dejstvo, da je prosila za odpuščanje, obsojena samo na 200 dinarjev globe aH pa na 4 dni zapora. Ker pa je rekla, da ne marn priti še ona pod tega ječarja, bo rajše plačala globo. — Slabše pa se je godilo čevljarskemu pomočniku Janezu šparovcu iz Krlžev pri Tržiču. Povodom vojaškega razporeda se je mož precej napil ln se je pri tem spri z več občinskimi odborniki in z občinskim redarjem. Fanta so tako ujezili, da jih je op.oval z raznimi psovkami ln jim je zagrozil, «da bo vse ven pometal.« Zagovarjal se je, da je bil pijan, pri čemer je ugotovi) njegov zagovornik, da če bi bil
fant res samo normalno ipjan, no bi bil obsojen radi te pijanosti že od okrajnega glavarstva kar ua 10 dni zapora. Senat je obsodil fauta na 1 mesec zapora, katerega pa zastopnik obtoženca ni sprejel in je prijavil vzklio.
SemjsUeniki SLS v LJtifellani.
Volivni imeniki za narodno skupščino so na razpolago vsak dan od 9.—-12. ure dopoldne in od 3.-7. ure zvečer v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Ker je še mnogo naših somišljenikov izpuščenih iz volivnega imenika, prosimo, naj so vsak naš somišljenik pravočasno prepriča, če ie vpisan. V tajništvu so dobe vse informacije glede vlaganja reklamacij.
■BHnsHa^Bs^rcesnsassifflRBBBBBHBiniBHBB
sv Nova najdišča demantov v Braziliji. Pariški list »Petit Parisien« (mali Parižan) poroča, da so v Braziliji odkrili nova najdišča demantov. Brez strojev so v teku dveh mesecev nabrali za približno 2500 karatov demantov, ki predstavljajo vsoto za več kot milijon francoskih frankov. Da je Brazilija sploh na demanlili bogata, nam značita že imeni mest Diamantina in Diamantino.
sv Lovi so ga raztrgali. Znani lovec in naravoslovec \Vatteville je skupaj s svojo hčerko na meji med afriško državo Kongo in britansko kolonijo Uganda lovil za muzej v glavnem švicarskem mestu Bernu bele nosoroge. Napadli so ga levi in so ga strahovito razmesa-rili, po trideseturnein trpljenju je na ran^h umrl. Njegova hčerka je sedaj sama med domačini. Levi so v onih pokrajinah velika nadloga in vse kaj drugega kakor »kralji živali«.
sv Otoki v Severnem Ledenem morju. Severno od Sibirije je več otokov, ki so se jih začele polaščali razne države. Tako smo brali o otoku Wrangel, da so ga zasedli Angleži in so razobesili tam svojo zastavo; njih »kolonisti« so pa vsi pomrli in je nato sovjetska ruska vlada proglasila otok za ruski, kakor je bil žo prej. Sedaj je čičerin vse inozemske vlade opozoril na pravice sovjetske države do otokov severno od Sibirije in na kršitev teb pravic po raznih državah in njih državljanih. Sovjetska vlada se sklicuje na pogodbe prejšnje ruske vlade iz septembra 1916; te pogodbe govorijo o pripadnosti teh otokov Rusiji čičerin izraža upanje, da se bodo vse vlade varovalo kršitve suverenih pravic sovjetske zveze. Če bo pa vseeno prišlo do kršitve, bo zahtevala sovjetska vlada zadoščenje od tistih vlad, ki bodo kljub vodilom mednarodnega prava in sklenjenim pogodbam kaj takega pripustile.
UMETNO PRIDOBIVANJE ZLATA.
Pred par mesci smo poročali, da se je posrečilo nemškemu profesorju Mietheiu napraviti na umeten način zlato iz živega srebra, da pa ta iznajdba nima nobenega praktičnega pomena ker so stroški pridobivanja preveliki. Sedaj pa beremo v pariških listih, da jo newyorški profesor Shaldon način pridobivanja tako izboljšal, da bi lahko v par mesecih napravil dosti zlata za plačilo vseh nemških reparacijskih stroškov. To bi seveda spremenilo ves denarni sistem vseh držav.
IZVOZ AVTOIICBILOV IZ FRANCIJE.
V	prvih letošnjih devetih mesecih so izvozili Francozi za 1.110,000.000 frankov avtomobilov (lani za 569 milijonov v istih mesecih), uvozili pa samo za 81,703.000 (lani za 46,447.000). V Zedinjenih državah ameriških so kupili 8856 avtov, v Italiji 003, Angliji 72, Švici 64, Belgiji 52, Nemčiji 22. Prodali so jih pa v Belgijo 6283, Anglijo 5872, Špansko 4433, Nemčijo 4133 (gotovo v zasedeno ozemlje), Algerijo 3547!, Švico 2563, Indokino 917 (tam ima vsak boljši posestnik svoj avto), Nizozemsko 686, Maroko 473 (zelo veliko, dobre nove ceste), Italijo 300, Japonsko 258, Ameriko 183 (samo luksus-vozovo posebne vrste), Argentino 159, Tunezlj 137, Senegal 93 itd. V Jugoslavijo seveda nič.
V	15 SEKUNDAH OKOLI ZEMLJE.
6. novembra so otvorili v Newyorku razstavo o brezžičnem brzojavljanju. Poslali so črki S in O radiotelegrallčno okoli zendje, eno v zahodni smeri, drugo v vzhodni. Prišli sta nazaj v približno istem času, v 15 sekundah, črka S za pol sekunde prej. Tisoči radovednežev so čakali na izid tega izrednega tek-movarja.
UlfETNI BISERI IZ PREMOGA.
Dva švicarska profesorja kemije sta iznašla novo sredstvo za napravo umetnih biserov. Poslužujeta se ogljene raztopine. Taki biserji se ravno tako svetijo in imajo isto barvo kakor naravni; več strokovnjakov se je zaman trudilo, da bi razlikovali umetne bisere od naravnih. Novi način omogoča fabri-kacijo biserov v vsaki poljubni velikosti, cena je pa približno slokrat manjša kakor pa Dri naravnih biserih.
Gosp o diarsivo.
France Svetlič:
Bodočnost našega gospodarstva.
V Jugoslaviji se mudi te dni, kakor nam Javlja časopisje, odposlanec ravnateljstva naslednice dunajske »Liinderbnnke« pariške >Ban<iue de Pays d 1'Europe Centrale«. Ta gospod, Claude de Sese po imenu, je obiskal Zagreb, kjer se ni samo slučajno udeležil seje upravnega odbora Slavenske banke, in je podal izjavo o našem gospodarstvu in sicer zelo laskavo. Pravi namreč med drugim: >Vedno sem bil mnenja, da je Jugoslavija država izredne bodočnosti in nisem se varal. Sedaj sem prepričan, da ta bodočnost ni več tako daleč, ampak se nahaja na pohodu. Nikar De mislite, da Vam delam s tem komplimente, ampak to je globoko prepričanje, za-dobljeno na podlagi dolgega proučevanja. Te vtise sem dobil že koj pri prihodu v Zagreb in pozneje v Sarajevu, odkoder se napotim še v Dubrovnik, Split, Sušak in v Ljubljano. — Vojvodino in Belgrad si prihranim za drugič. — Kar se finančnih izgledov tiče, so zelo dobri. Ako Vaše finančno ministrstvo in Vaši finančniki nadaljujejo v tem pravcu finančno politiko, ki je »la plus sure et la plus sage«, bodite prepričani, da bo finančna kriza v kratkem času premagana. In s pomočjo Vaših agrikulturnih bogastev, predvsem bogastev na gozdovih, sadju in rudnikih, se bo Vaša deviza hitro stabilizirala, a tudi naglo poskočila. Pri tem pa morate paziti, da ne bo 8kok dinarja oslabil industrije, ki je pri Vas še v početku, ter trgovine. Prepričan sem, da ni porast dinarja več vprašanje let, ampak samo mesecev in da bo dinar kmalu diktiral svojo višino na vseh borzah. V tem pogledu sem optimist preko vseh notranjih bojev.«
Nisem napisal teh besed, ki so z gotovo tendenco in od gotove strani inspirirane, da čujemo mnenje uglednega tujca. Gostje govorijo navadno optimistično, če so vljudni. Ampak zato, ker je gospod ravnatelj omenil, da je pariška banka angažirana v Trbovljah in to vse preko »Slavenske banke«. In pa zato, ker sem se spomnil besed dr. Frana VVindi-scherja, ki se zavzema za koncentracijo gospodarstva v Sloveniji in ki je nekoč izjavil, da je v njem veliko slovenskega ponosa. Kakor pravi Francoz o Jugoslaviji, da je država velike, gospodarske bodočnosti, to velja tudi za njeno hčerko Slovenijo. Z ozirom na te razmere kliče dr. VVindischer: »Bolj kakor kedaj, preje so za nas Slovence v Sloveniji gospodarske razmere take, da moramo složno stati v prizadevanju za svoje gospodarske pozicije, sicer nam preti propadanje in uboža-nje. Časi so resni. Zategadelj ne razbijati, ampak graditi in popolnjevati to, kar hvala Bogu imamo.«
Ali je mislil pri tem dr. VVindischer na Slavensko banko in na boj od nje plačanega časopisja proti Jadranski banki in drugim gospodarskim ustanovam? »Claude de Sese« gotovo ni vedel za ta boj in take metode, če ue bi tako evfimistično ne govoril o naši gospodarski bodočnosti, ali pa vsaj zamolčal bi ime Slavenske banke. Drugi pa bi jo stavil za zgled, kako se ne sme, če hočemo boljšo gospodarsko bodučnost Slovenije.
g Živinski semenj v Ljnbljani dne 19. novembra 1924. Voli rejeni Din 12.50—13.50, voli za vprego po sposobnosti 12—13, biki lažji 10—11, krave klobosarice 7—8, teleta težka debela 17—17.50, teleta lažja 15.75-16.50, teleta zaklana po kakovosti 20—32.50, prašiči pršutarji 15.50—16.50, prašiči debeli 17—18, prašiči zaklani po kakovosti 20—22.50, plemenski prasci po starosti in kakovosti komad 175—250. Današnji semenj je bil slabo obiskan. Tudi prigon živine je bil bolj skromen. Primanjkovalo pa je debele živine, za katero bi se lažje dobilo kupca. Za to pa nt bilo opaziti nobene živahnosti v kupčiji. Večina živine je ostala neprodana. Cene pa so proti poldnevu precej padle; kupčija pa se zato ni nič zboljšala. Pri prašičih in teletih pa ni bilo opaziti nobene izpremembe v cenah in je pričakovati, da se bodo sedanje cene obdržale.
g Poravnalna postopanja in konknrzl. O imovini Milka Jesiha, trgovca z vinom v Ljubljani ter o imovini Antona Steinerja, mestnega tesarskega mojstra v Ljubljani se je uvedlo poravnalno postopanje. Konkurz jo razglašen o imovini Karla Rayerja, trgovca v Mariboru.
g Za uvoznike blaga Iz Francije. Uvozniki, ki želijo navezati stike s francoskimi producenti, se naj obrnejo na urad velesejma v Lyonu, ki daje vse tozadevne informacije (Foire de Lyon), Buletin des demandes d'anticles & l'exportation (Lyon).
g Prodaja raznega blaga (svilene in polusvilene tkanine, traki, pozamenterije, knjige, papir s slikami, klosetni papir itd.) se bo vršila pri glavni carinarnici v Ljubljani dno 21. novembra t. 1. ob pol 10. in ob 10. uri dopoldne. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
g Položaj svilarstva v naši državi. Ker država ne plačuje redno dobavljenih svilenih kokonov, nameravajo gojitelji v Bački prenehati z gojenjem. Na drugi strani poročajo iz Novega Sada, da je tamošnja tvorniea umetne svile sklenila reducirati svoj obrat.
g Kovanje niklastega denarja. Iz Belgrada poročajo, da je ministrski svet sklenil kovanje niklastega denarja. Nakovalo se ga bo za 200 milijonov dinarjev in sicer komade i>o 2, 1 in pol dinarja. Kovani denar bo služil namesto dosedanjega raztrganega papiruatega denarja.
g Koliko polja je bilo v teku meseca oktobra L 1. posejano? Iz poročila o stanju posevkov v naši državi je razvidno, da je bilo v prošlem mesecu .t. L posejano 435.000 ha z ozimno pšenico, 58.000 ha z ozimnim ječmenom ter 42.000 ha z ozimno ržjo.
g Podpora ljubljanskemu velesejmu. Trgovsko ministrstvo je po časopisnih poročilih odobrilo 100.000 dinarjev podpore ljubljanskemu velesejmu.
g Skladišče za zmrznjeno meso v Trstu. Trgovska zbornica v Trstu jo sklicala posebno anketo, na kateri se bo razpravljalo o zidanju velikega skladišča za zmrznjeno meso, katero dobiva Avstrija preko Trsta. Zbornica sama se zavzema za to, da se skladišče zgradi v rajonu proste luke.
Jutranja zvezda.
TJapisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pievel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	26
»Lepšega boja! Lepšega boja!« je tež-fro sopel faraon. »To pomeni vojsko med Kešem in Egiptom. In kaj je bilo potem? Ali je državni svet ukazal, naj Ramesa ubijejo, kakor je — to bos priznal — zaslužil, čeprav si mu oče?«
»Ne, faraon; tega ne priznavam, zakaj če bi se bil strahopetno obnašal pred vsem egipčanskim plemstvom, bi ga bil umoril s svojo lastno roko.«
»Ah,« je rekel faraon, »sedaj govori vojak in sorodnik. Razumem te. Odlični črnec ga je razžalil, kajne? Če bi bil sam na tvojem mestu, bi enako govoril. Toda kaj se je zgodilo potem?«
»Tvoje veličanstvo je bilo brez zavesti,« je poročal Mermes, »in njeno veličan-. stvo kraljica Neter-Tua, slavna v Raju, je prevzela vlado, kakor je bila prisegla ob kronanju. Odposlala je spravno poslanstvo dva tisoč izbranih vojakov h kralju v Kes, ki so odnesli s seboj balzamirano truplo božanskega Amalhela in mnogo kraljevskih daril.«
»To je dobro, je rekel faraon. »Toda zakaj dvatisoč mož, kar bo zelo drago, ko bi zadostovala majhna četa? To je armada in ne odposlanstvo, in kadar jo moj kraljevski brat v Kesu opazi, da se bliža s svojim žalostnim darom, s truplom njegovega lastnega sinu, se bo ustrašil.«
Mermes je spoštljivo priznal, da se to utegne zgoditi.
»Grof Rames, moj sin, mu poveljuje, veličanstvo.«
Faraon, ki je bil še vedno slaboten, se je skoraj zgrudil s stola: Rames, ki je princa umorili Kames, ki je zadnji potomec stare prave kraljevske rodovine v Ke-šul Rames, ki je zgolj kapetan, poveljuje dvatisoč možem mojih veteranov 1 O, saj sem še vedno brez uma! Kdo ga je imenoval za poveljnika?«
»Kraljica Neter-Tua, Amenova zvezda, ga je imenovala za poveljnika, o faraon. Takoj po boju v dvorani je razglasila svoj ukaz in ga je dala na običajni način zapisati.«
»Pošlji po kraljico,« je rekel faraon jezno.
Poklicali so Tuo. Takoj je prišlp sijajno opravljena, in ko je videla očeta zdravega in pokonci, je pohitela k njemu in ga je dolgo objemala ter ni hotela poslušati razgovorov o državnih poslih. Slednjič jo je vendar posadil k sebi, toda roke mu ni hotela izpustiti. Vpraša! jo je, kako je vendar za božjo voljo mogla poslati tega lepega, mladega vročeglavca Ramesa kot poveljnika ekspedicije v Keš. Odgovorila je zelo nežno, da mu hoče stvar razložiti. Nato mu je pripovedovala, toda tako na dolgo, da je zadremal, preden je končala, zakaj bil je še vedno slaboten.
»Sedaj razumeš,« je rekla, ko se je zdrznil iz spanja. »Odgovornost je bila na mojih ramah in ravnala sem tako, kakor som najbolje znala. Na smrt obsoditi bi mladega Ramesa ne bila mogla, ker so vsa srca bila z njim.«
»Gotovo bi ga bila morala spravili s poti, hči.«
»To sem storila, oče. Spravila sem ga v Napato, ki je daleč s poti — mnogo mesecev hoda, pravijo.«
g Iivoz cereallj U Ogrske v Trst Trgovski krogi iz Trsta so prosili ogrske državne železnice, da jim znižajo za 80 odstotkov tarifo za prevoz cereallj, namenjenih v Trst. Uprava ogrskih železnic je to proSnjo zavrnila iz politično-gospodarskih razlogov.
g Razvoj ogrske tekstilne industrije. V ogrski tekstilni Industriji je po cenitvah strokovnjakov investiranih 150 milijonov slatih kron. Od leta 1920 na leto 1923. se je pomnožilo v bombažni industriji število vre-ten od 33.000 na 59.000, štovilo statev pa od 4000 na 6500. Produkcijsko kapaciteto tkalnic bombaža cenijo na 70 milijonov metrov v vrednosti 56 milijonov zlatih kron.
g Nemške finance v oktobru t 1. Iz Berlina javljajo, da so znašali nemški državni dohodki v mesecu oktobru t. 1. 687 milijonov zlatih mark napram 609 milijonom v mesecu septembru t. 1. Razlog za to povečanje dohodkov leži v izboljševanju gospodarskih prilik v Nemčiji.
g Monopol na vžigalice na Poljskem. Kakor pravijo vesti Iz Varšave, izdeluje poljski ministrski svet predlog zakona, na podlagi katerega naj se uvede monopol na vžigalice.
g Izvoz iz Ukrajine. V prvih devetih mesecih t. 1. je Ukrajina izvozila blaga v vrednosti 88.6 milijona zlatih rubljev. Od tega odpade na žito 83.6 milijona, na živino 2.6 milijona in na industrijske izdelke 2.4 milijona zlatih rubljev.
Borze.
19. novembra i924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2S9.7—300.9 (296.8—299.8), London 318.85-321.85 (317.67-320.67), New-york 68.50-69.50 (68.50-69.50), Pariz 362.5 do 367.5 (362-367), Praga 204.7-207.7 (204.5 do 207.5), Curih 13.30-13.40 (18.30-13.40), ef. dolarji 67.75-68.75 (67.62-68.62); blaga je mnogo.
Curih. Bc*grad 7.5250 (7.50), Budimpešta 0.006950 (0.00695), Berlin 1.2350 (1.2335), Italija 22.42 (22.35), London 24.04 (23.92), Pariz 27.22 (27.05), Praga 15.45 (15.475), Dunaj 0.0073 (0.0073), Bukarešt 2.70 (2.75), Sofija 3.75 (3.80).
Dunaj. Devize: Belgrad 1027, Kodanj 12.480, London 828.800, Milan 3064, Newyork 70.935, Pariz 3717, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 70.460, angleški funt 327.000, francoski frank 3685, lira 3035, dinar 1023, češkoslovaška krona 2106.
Praga. Lira 146.75, Zagreb 49.318. Pariz 178.65, London 157.30, Ne\vyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz 1. 1921 65 (blago), 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo 111—114, Celjska posojilnica d. d., Celje 210—220, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220 (denar), Merkantilna ' banka, Kočevje 124—127, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915 (denar), Strcjne tovarne in livarne, Ljubljana 130—148, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 475 (blago), Združene papirnice Vevče 109—120, »Split« anon. družba za cement Portland, Split 1450 do 1470, »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 62.50 (blago), 4 in pol odstot. zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago).
»Toda kaj bo sedaj, Tua? Ali ga kralj v Kesu ubije in z njim mojih dvatisoč vojakov, ali pa on ubije kralja, kakor je ubil njegovega sina, ter se poltisti prestola, na katerem so sedeli njegovi dedje mnogo rodov- Ali si mislila na to?«
»Da, oče, mislila sem na to, in če bi se slednje brez naše krivde zgodilo, ali meniš, da bi Egipt žaloval?«
Tedaj je faraon Tuo pozorno pogledal; Tua je pogledala njega in se jo nasmehnila.
»Vidim, hči,« je rekel počasi, »da je v tebi kvas za veliko kraljico, zakaj v svileni nožnici ženske nespameti opažam bronasti meč državnika. Le ne teci prenaglo, da sama ne zadeneš ob meč; predrl bi te.«
Tua se je, ker je že bila slišala podobno svarilo od Aste, zopet nasmehnila, a ni odgovorila.
»Moža moraš imeti, da te bo zadrževal,« jo nadaljeval faraon; »močnega moža, ki ga boš mogla ljubiti in spoštovati.«
»Najdi mi takega moža, oče, in rada ga poročim,« je odgovorila Tua s svojim milim glasom. »Le tega nevem,« je pristavila, »kje naj ga iščemo, ko je ta božanski Amathel padel pod roko grofa Ramesa, našega generala in poslanika v Kešu.«
Ko se je faraon okrepil, je zopet začel iskati soproga egipčanski kraljici. Kakor poprej je bilo tudi sedaj snubcev dovolj, njegovi poslaniki in svetovavci so jih ji pošiljali v obilici, toda ko jih je Tua videla, je vedno imela kaj zoper nje, dokler niso slednjič jeli govoriti, da je gotovo odločena za boga, ko neben človek ne uslreza njenemu nagnjenju. Ko so pa Tui pripovedovali o tem, je samo smehljaje odgovorila, da je odločena za kraljevskega snubca, o katerem je govoril Amen njeni materi v sanjah, ne za boga, marveč za božjega izbranca; če ga bo videla, da ga bo takoj spoznala in zelo vzljubila.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banko, Zagreb 107—109, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 57, Jugoslavenska banka, Zagreb 103, Ljubljanska kreditna banka, tu 217.50—222, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 905—910, Slavenska banka, Zugreb 100, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 86—90, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 825 do 840, Našica 42-60, Guttman 735-750, Slavonija 71—72, Trboveljska premogokop. družba, tu 450, 7 odstot. inv. posojilo 64.50—65, vojna odškodnina 114.
Dunaj. Živnostenska banka 820.000, Al-pine 399.000, Greinitz 137.000, Kranjska industrijska družba 820.000, Trboveljska družba 487.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 196.000, Jugoslovanska banka 103.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 57.000, Avstrijske tvornice za dušik —, Gutmann 400.000, Mundus 925.000, Slavex 200.000, Slavonija 72.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hruška, plohi od 30 do 100 mm debeline, od 2 m dolžine, od 20 do 60 cm širine, fco nakladalna postaja 1200 do 1250; deske, 20 ln 25 mm, III. vrsta, fco meja 510-520; Skorete, 13 mm, I.—III., II.—IIL in IIL vrsta, fco meja 510—530; hrastovi plohi, obrobljeni, 2.C0 m dolžine, 43 mm, fco meja 1250, brusni les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakladalna postaja 220; bukova drva, 1 m dolžine, napulsuha, fco nakladalna postaja 3 vag. 25, 26, zaklj. 25; oglje la, vi-lano, fco meja 119. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 400, pšenica bačka, par. Ljubljana 440, koruza nova, foo Mitrovica, gar. 175—180, oves bački, par. Ljubljana, na potu 335, laneno seme, fco Ljubljana 675—730; otrobi srednji, b-n, fco Ljubljana 235, Ajda domača, črna, fco Ljubljana 270, ajda domača, siva, fco Ljubljana 250; krompir, fco nakladalna postaja 125. — Stročnice, sadje: fižol ribni-čan, orig., fco Ljubljana 450, fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 540, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 480, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 390, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 495, fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410; jabolka za stiskanje, fco gorenj, post. 1 vag. 120, 125, zaklj. 120; orehi slavonski, fco Maribor, b-n, 860.
Novi Sad. Pšenica 372—375, moka 0 570, 6 380, 7 330, otrobi 170, oves 277, koruza 170—175. Tendenca slaba.
Izgubil so je medaljonček na kratki verižici, v njem majhen rožnivenee. Ker jo spominske vrednosti, prosi so najditelj, da ga proti nagradi odda pri upravuištvu tSlo-venca«.
Mefeorolojjšeno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Rormalna barometerska višina 73fi mm.
ban OpttftO- van n	B«IU. metei v mm	iernio-rnet.ei » C	t'«itiruu. iiteieiien v O	.Nebo, v etret	t'a«aviae t mm
18./11. 21 h	740-3	— 0-5	05	obl. s. v.	1 |
19./11. 7 h	741-8	- 4 4	04	jas. s. v.	0-0
19./11. li n	740-9	0-2	0-3	jas. s. v.	
Ko je minilo nekaj mesecev, je faraon, naveličan te igre, predložil stvar državnemu svetu. Le ta mu je svetoval, naj odide na potovanje po velikih mestih Egipta, češ, da bo ta sprememba popravila njegovo božansko zdravje; razen tega je upati, da bo kraljica Neter-Tua srečala na poti kakega potomca kraljevske krvi, ki bi ga mogla vzljubiti. Bilo je namreč vsem jasno, da se ne bo omožila, če ne bo ljubila.
Tako je faraon še islo noč povprašal Tuo, ali bi se hotela odpraviti na tako potovanje.
Odgovorila mu je, da bi ji to bilo zelo ljubo, ker je že naveličana Thtb in ker želi videti druga velika mesta države, da se seznani z njih prebivavci in se da povsod oklicati kot prihodnja vladarica. Želela je tudi videti morje, o katerem je bila slišala, da je tako veliko, da se mu vse vode Nila, ki dotekajo vanj noč in dan, nič ne poznajo.
Tako sta začela popotovanje, katerega je Tua pozneje ovekovečila v zgodovini svojega vladanja na stenah čudovitih templjev, ki jih je zgradila. Sama je najprej želela, da bi potovali na južne meje Egipta, ker je upala, da bo tam ujela kaj novic o Ramesu in njegovi ekspediciji, o katerem ni bilo čuti nobene besede. Vendar so ta načrt zavrgli, ker na jugu ni bilo velikih mest in ker so bili prebivavci obmejnih puščav nemirni in bi utegnili to priložnost porabiti za napad.
Odšli so torej po Nilu navzdol in ne navzgor in se ustavljali v vsakem večjem mestu, zlasti v Abtu, svetem kraju, kjer je pokopana Osirisova glava in kjer so deset-tisoči grobov odličnih Egipčanov. Tu so Tuo nanovo kronali pred sami Of.irisovim oltarjem sredi vriskanja njenega ljudstva.
VAJENEC
sc sprejme v TRGOVINO
mešanega blaga. Biti mora zdrav, krepak deček * primerno šolsko izobrazbo. — Prednost iz Stajer. ali Dolenjske. Ponudbe na upravo pod št. 7240. Poslati je dopisnico za odgovor. 7240
BLAGAJNIČARKA
a prakso išče službe. Naslov pri upravi lisa pod 7266.
UMIVALNIK
z marmor, ploščo iu ogledalom, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Naslov pri upravi lista pod štev. 7159.
Pozor, KMETOVALCI,
obrtniki! Prevozni mlini za domače mletje (pogon 3 KS| so na ogled in naprodaj pri: PODBOJ, Sv. Petra cesta št 95, Ljubljana.	7142
NASLOVE
oddajalcev in pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrt- j nih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kup-
cev hiš, posestev in nepremičnin, dobite proti mali odškodnini pri »POSREDO-
VALCU« — Ljubljana, Sv. Petra cesta žt. 23. 6960
"tajnika
•prejme z novim letom okr. zastop Gor. Radgona. Naslov: J. Zcmljič, okr. gerent, Slatina, Radinci.	7272
PLETILNI STROJ
št. 8/60, 8/70 ali 8/80 kupim. Naslov pri upravi pod 7285.
KUPCI
nepremičnin!
Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI LIST
»POSEST«
v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter posesten, kmetskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavbišč itd. — Na željo Vam dostavlja list brezplačno REALITETNA PISARNA
»POSEST«
d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta it 24.
HALO! Plačam po najboljših cenah stare OBLEKE, ČEVLJE, POHIŠTVO itd. - Dopisnica zadostuje, pridem na dom.
A. JUREČIČ,
Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje št. 31.	7248
Škornje
in vsa vrste ČEVUEV izdeluje po meri
A. Zalohar
Kolodvorska 18.
POLENOVKA
namočena, ie dobi vsak petek v špecerijski trgovini Koračič Jk Japelj, LJubljana, Kongresni trg 19. 7259
|||Xn * itaroznano gostil-fllOU no in dobro vpeljano , špec. trgovino, z lepim go-i stilniškim vrtom, krasnim stanovanjem, obstoječim iz I 7 sob s pritiklinami, se z I vsem gostilniškim in proda-jalniškim inventarjem ter odstopom gostilniške koncesije ngodno proda. Več se izve v Gospodarski pisarni TRI-BUČ, Ljubljana — Glince.
Iščemo mojstra za jarmenik
(Gattermeister), dobro moč, ki je obenem ključavničar ter se razume na stroje in izkoriščanje lesa. Stanovanje in kurjava brezplačno. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na: Brača Madunič, Bugojno, Bosna.	7235
PRODAJALKO
vsaj s petletno prakso, za vodstvo podružnice in DRUŽABNIKA ali DRUŽABNICO z gotovino 20—25 tisoč Din, tudi brez trg. izobrazbe, se sprejme takoj. - Ponudbe na upravo lista pod Itev. 7267.
Gostilna
in Špecerijska trgovina
s 4 orali zemlje, v ljubljan. okolici, ob glavni cesti, se z vsem inventarjem proda. Naslov v upravi pod št. 7208
DELAVNICO
za KLOBUKE — zgrajeno v centru, ODDAM. Bodočnost zasigurana. Lastnik S. M. LAZAREVIČ — Beograd, Kralja Milana 120. 727)
PRIDEN in VESTEN
mizar, pomočnik
star 18 let, zavoljo smrti dosedanjega gospodarja želi nove službe. Cenj. sporočila prosim na naslov: A. KAŠ. MAN, trgovec, Škoija Loka.
Pozor, KOLESARJI!
Pošljite stara dvoko^sa popolno prenovo, emajlira-nje z ognjem in poniklanje. Na željo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovs'a cesta štev. 4.	6328

Drva
trboveljski
premog
n. mm
Ljubljana Gosposvetska cesta 8 Telefon 345
HBKHSBHfflBBBHBlSniBHISBSHaaBBlEi
:	Že za 48 dinarjev	•
1	en meter dobrega >©dna	g
b	en meter dobrega še v jota	g
m	en meter dobrega s-ikna	s
®	dvoine širine dobile pri	■
b	Lenasl * Gerhman. Llublfaiia
B
IBBB ™
„DELTA" trgov na željeznom robom d. d. Zagreb
Martičeva ul. 8. Sklad šče: černotnerec (listna ign&a) Telefon: 10-8b, 16-17, 19 45. Brzojavke: Gradelta. pri poroča: železniške in tramva ske potrebščine za državne, industrijske, poljske in cestne že'*»,nice.
Železo In pločev no, žico, ce7> Reprezertant v Ljubljani: A. Lamnret Krekov trg 10.
Naša zlata mamica, gospa
IVANA BLAS
trgovka
je po dolgem, težkem trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere, včeraj v Bogu zaspala.
Pogreb blagopokojne bo v četrtek, 20. novembra t. 1. ob pol treh popoldne iz hiše tuge, Wolfova ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Onim, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev Ln blag spomin.
L j u b 1 j a n,a, dne 19. novembra 1924.
Žalujoče rodbine: BLAS - Š T U R M - MARCIC.
Zalivala.
Povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega srčno ljubljenega soproga, odnosno očeta, sina, brata, svaka, zeta, gospoda
dr. Julijemci Pavlička
gen. tajni'-« Kranjske industrijske družbe na Jesenicah
smo prejeli toliko dokazov simpatij tn spoštovanja do blagopokojnika in toliko izrazov iskrenega sočustvovanja, da ne najdemo besed, s katerimi bi dovolj izrazili našo globoko hvaležnost.
Na tem mestu bodi izražena naša prisrčna zahvala slav. ravnateljstvu in uradništvu Kranjske industrijske družbe, ki sta na tako plemenit način poskrbela za prevoz in sijajni pogreb svojega zvestega sotrudnika, istočasno pa preč. duhovščini na Jesnicah za častno spremstvo. Posebno hvaležni smo za sijajno poslednje spremstvo, s katerim so počastili vsi krogi prebivalstva našega nepozabnega pokojnika: »Sokolskemu pevskemu zboru za ginljivo petje na kolodvoru, v cerkvi in na pokopališču, sokolski godbi, društvom »Sokol« Jesenice, Mojstrana, Javornik, Radovljica, gasilskim društvom Jesenice, Hrušica, tovarniškim, pokrajinski zvezi društva »hišnih posestnikov« za Slovenijo v Ljubljani in njeni podružnici na Jesenicah. Društvu »Prosvetni Dom«, gg. zastopnikom osrednjega odbora Slcv. plan. društva v Ljubljani in podružnicam Jesenice in Kranjska gora, lovskem krožeku, oddelku bivših rudokopov na Jesenicah, gospodom govornikom, katerih besede so nas tolažile v najbridkejših trenotkih, darovalcem premnogih vencev in cvetja ter končno vsem ki so spremili našega nepozabnega blagopokojnika do groba.
JESENICE, dne 14. novembra 1
Žaluje?« SOPROGA, mladoletni HČERI in ostali SORODNIKL
;	S® I
Po dolgem, mučnem bolehanju je preminul danes gospod
Anton Luckmann
kurator našega zavoda
V blagopokojnem smo izgubili prezasluženega, nadvse požrtvovalnega in zvestega sotrudnika, ki je posvečal skozi dolgo vrsto let svoje izborne moči in izkušnje v prospeh našega zavoda, za kar mu ohranimo vedno najhvaležnejši in najspoštlji-vejši spomin.
Ljubljana, dne 19. novembra 1924.
Kranjska hranilnica.
RAZPIS.
Radi prenumeracije hišnih številk rabi podpisano županstvo približno
320 hišnih tabel
ter 80 CESTNIH TABEL
slične kakor so ljubljanske, — Reflektanti naj vpošljcjo tozadevne oferte do 30. t. m. tukajšnjemu uradu. Na-tančneja pojasnila pri županstvu med uradnimi urami.
ŽUPANSTVO OBČINE VIČ,
dne 19. novembra 1924.
Župan: IVAN GALE 1. r.
HfTNA UAAJtfOB
najboljši fabrikat s 40% popusta!—Ves električni materijal globoko pod dnevnimi cenami
Mimo« Ljubljana,
Sv. Petra ces.a 2j.

m ©
m u
El E?
m 0
m a
Ej
13 E)
E)
e> s
Ej
m ©
s
E)
El
Prometa! zavod za premog d. d. m
¥ IJlDUANI
prodaja
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vso i kakovosti, v cclih vagonih po originalnih cenah p om govnik 'V za domačo uporabo Kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrs<e in vsakega izvera ter priporoča pose. no prvorstni čehoslov. in angle-ki koks za livarne in domačo uporabo, kova;k> premog, čini premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d
V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15. O.
m m
E) E) El
£3
a m
53
El ©
El ©
©
0 m
El
0 m m

V najglobokejši žalosti naznanjamo, da je naš prcljubljeni najboljši soprog, oče, tast in stari oče, gospod
% I
v sredo 19. t. m. ob 9 dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul v 81. letu
svoje starosti.
Truplo pokojnika se blagoslovi 21. t. m. ob 11 dopoldne v hiši žalosti, Gradišče 4., od koder se prepelje na Verd pri Bistrici in na tamošnjem pokopališču položi k večnemu počitku.
Zadušnica se daruje v župni cerkvi Marije Oznanenja v Ljubljani dne 22. t, m. ob 10 dopoldne.
Venci in cvetlice so v smislu pokojnega hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 19. nov embra 1924.
Ninka Luckmann roj. Galle,
soproga.
Dr. Friderik Luckmann,	Linda Luckmann roj. KcVcr,
Hubert Luckmann,	Josipina Luckmann roj. Tscheligi,
Hana pl. Melilcm, roj. Luckmann,	Ervin vitez pl. Mehlcin,
Franc Luckmann,	snahi in zet.
otroci.
Ilerta, Traute, Friderik-Anton, Anncliese Luckmann, Inge pl. Melilem, Ervin vitez pl. Melilem,
vnuka in vnukinje.

8rvJtl',<.3Si...'
,viv