GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ UDreSTISoD LETO XXVI. AVGUST-SEPTEMBER 1985 ŠT. 8-9 TITOVI ZAVODI LITOSTROJ Samoupravljanje je način našega življenja in dela Jugoslavijo svet pozna in jo spoštuje po njeni herojski NOB in revoluciji, po njenem odločnem Ne! hegemoniji v letu 1948 in po njeni enkratni družbeni ureditvi — samoupravljanju. Petintrideset let je že minilo, ko je ljudska skupščina sprejela Temeljni zakon o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Petintrideset let je za nami, ko smo delavci Litostroja izvolili svoj prvi delavski svet. Z idejami samoupravljanja smo dali jugoslovanski delavci v teh petintridesetih letih mnogim razmišljajočim ljudem v svetu oporo v iskanju novih poti socialističnega razvoja, v gospodarjenju s presežnim delom, v iskanju izhoda za delavčevo oblast mimo kapitalističnega ali državno-centralističnega upravljanja. Težnja delovnega človeka, da neposredno razpolaga in odloča o rezultatih svojega dela in da z odločanjem usmerja celotno družbeno reprodukcijo, se tako skozi proces samoupravljanja čedalje bolj uresničuje. Samoupravljanje kot način življenja in dela so širili in negovali mnogi voditelji delavskega razreda pri nas in po svetu. O tem so razmišljali že utopični socialisti, opredelili pa klasiki Mara, Engels in Lenin kot o družbi — skupnosti svobodnih proizvajalcev. Prve praktične izkušnje samoupravljanja si je delavski razred pridobil v 72 dneh trajajoči delavski državi — Pariški komuni. V najtežjih dneh naših narodov, v času narodnoosvobodilne vojne pa je pri nas že samoupravna misel prehajala v prakso predvsem na osvobojenem ozemlju. Tako so nastajale prve naše izkušnje in osnove za oblikovanje ljudske oblasti. Danes, po petintridesetih letih, pretežna večina delavcev pozna le samoupravljanje kot način našega dela in življenja. Samoupravljanje je v tem času napravilo svoj razvoj. Danes so prisotne drugačne, bolj razvejane oblike od tistih v letih 1950. Veliko smo ustvarili, družba je postala materialno bogatejša, spreminjal se je tudi naš način življeja. Celoten nastanek in razvoj Litostroja nosi pečat samoupravljanja. Samoupravno odločanje se je z mnogimi oblikami odločanja približalo slehernemu delavcu. Osnovne odločitve sprejemajo na delavskih svetih, zborih delavcev in referendumih v temeljnih organizacijah kot osnovnih samoupravnih ekonomskih celicah združenega dela. Lahko rečemo, da ni delavca, ki ne bi deloval v eni od številnih oblik samoupravnega sistema. Tako hodimo svojo lastno pot, ki ni vedno lahka, ki tudi jutri ne bo lahka, vendar je naša. Ob ponosu na prehojeno pot samoupravljanja, ob zavesti, da znamo gospodariti z družbenimi sredstvi in jih bogatiti, pa je prav, da smo tudi kritični. Samoupravni položaj delavca v združenem delu, odločanje o dohodku in sredstvih družbene reprodukcije je jasno opredeljen tako v Ustavi kot v Zakonu o združenem delu. Vendar pa je v sami praksi še vedno nad velikim delom ustvarjenega prisotna prvina državnolastni-ških odnosov. Dokazano je, da kadarkoli je tisti, ki ustvarja novo vrednost, tudi lahko odločal o večjem delu ustvarjenega, se je to odrazilo v hitrejšem razvoju družbe kot celote. Danes delavci še ne odločamo o celotnem dohodku. Tudi takoj jutri še ne bomo. Vendar je prav tu potrebno napraviti v naši samoupravni družbi bistvene premike. Prepričan sem, da v gospodarske težave, s tem pa v družbeno krizo, nismo prišli zato, ker bi o vsem odločali delovni ljudje z organizirano silo socialističnega samoupravljanja, temveč nasprotno: ker so v našem imenu odločali v najrazličnejših okoljih, organih, delavcu odtujenih centrih moči, bankah, vse do federacije — ne pa neposredno v združenem delu. Posameznik — delavec potrebnih sprememb v naši socialistični skupnosti ni zmožen sam uresničiti. To je naloga organiziranih subjektivnih sil delavskega razreda — sindikata kot najširše organizacije delavcev in Zveze komunistov Jugoslavije kot vodilne idejno-po-litične sile delavskega razreda in družbe. Delavec, organiziran v teh svojih organizacijah, pa lahko bistveno pospeši razvoj samoupravnega odločanja. Globoke so korenine samoupravljanja, katere so pred petintridesetimi leti zasadili tovariš Tito, tovariš Kardelj z nekaj tisoč delavci v Jugoslaviji. Danes je v ta revolucionarni proces vključeno več milijonov delavcev naše skupnosti. In v tem procesu se bomo držali naslednjega: »Nič nam ni tako sveto, da ne bi spremenili, če je tisto novo boljše, bolj človeško, to je naše samoupravljanje...« Predsednik delavskega sveta delovne organizacije Ivan BABIČ Ob 35. obletnici samoupravljanja čestitamo vsem delavcem Litostroja in jim želimo se veliko delovnih uspehov samoupravni organi in DPO Litostroja Litostroj - včeraj, danes, Letos bomo 7. septembra ob dnevu Litostroja praznovali tudi 35. obletnico samoupravljanja. 16. januarja 1950 je bil izvoljen začasni delavski svet, 7. septembra 1950 pa je bila prva seja delavskega sveta po prevzemu tovarniških ključev. Nova livarna za jekleno litino, ki smo jo odprli leta 1983 Ker tovarna, ki je začela s svojim proizvodnim delom 1. septembra 1947 ni niti polna 3 leta starejša od prvih korakov pri razvoju samoupravnih odnosov, lahko trdimo, da so samoupravni odnosi izrazito vplivali tudi na njen celotni razvoj. Pri ocenjevanju dosedanjega razvoja Titovih zavodov Litostroj bomo morali upoštevati med nami v tovarni dogovorjeno načelo, da ob vsaki razpravi pogledamo najprej v prihodnost. Dogovorili smo se, da z oceno bodočih planov razvoja in možnosti ustvarjanja dohodka v prihodnjih 5 letih, v prihodnjem in v tekočem letu, dobimo res pravo oceno našega stanja, stanja razvoja, ki smo ga dosegli, in na ta način lahko dobimo pravo vrednost pretekle prehojene poti. Če ocena za prihodnost daje objektivne, dobre možnosti, potem smo si z delom v preteklosti zgradili prave, zdrave temlje. Tak pristop k ocenjevanju razvojne usposobljenosti Titovih zavodov Litostroj omogoča ustvariti prepričanje, daje potrebno graditi dobre temelje tudi za dolgoročnejši razvoj. Ocena osnutkov srednjeročnega plana, ki je že zelo konkretno obdelan v osnutku plana za leto 1986 nam kaže, da imamo dobre možnosti za napredek na vseh področjih, ne nazadnje tudi možnosti zadovoljivega povečanja dohodka vseh delavcev v Litostroju. Te možnosti, ki so prestavljene v oceni osnutka srednjeročnega plana in v osnutku plana za leto 1986, so rezultat dosedanjega razvoja, kije zagotavljal, da smo lahko pokrivali naše potrebe z naročili; to pa pomeni, da smo naš razvoj proizvodov, pripravo in organizacijo proizvodnega procesa ter obdelavo trga usmerjali tako, da tudi ob povečanih potrebah delavcev v Litostroju ne bomo ostali brez potrebnega dela. Vsa naša prizadevanja so rezultat naših samoupravnih odločitev, s katerimi smo si odprli dodatne možnosti za pravilnejšo pripravo novih razvojnih programov. O tem dobivamo vedno kvalitetnejša merila, kaj znanje za vse nas jutri pomeni. Celotni proizvodni program, ki ga danes delimo v 9 blagovnih skupin, je doživel svojo uveljavitev na trgu predsem zaradi celovitega znanja, ki ga imamo delavci v Litostroju. To znanje nam je danes v oporo pri ocenjevanju možnosti našega razvoja. Pri tem pa vedno bolj spoznavamo, da je potrebno vedno hitreje znanje tudi dopolnjevati. To zahteva nivo naših proizvodov, nova tehnologija, novi načini organiziranja posameznih poslov in projektov, kar pomeni, da smo primorani stalno dopolnjevati tudi naše sposobnosti. Našo moč prihodnosti vidimo v iskanju novih rešitev, istočasno pa v izkoriščanju izkušenj, saj smo znali z organiziranim sistemom šolanja vzgojiti dobro usposobljene delavce. Zaradi zavestnega vpliva na sistem izobraževanja kot osnove za usposabljanje sodelavcev smo to dejstvo vgradili tudi v dolgoročne, ne le srednjeročne plane. Celovita ocena dolgoročnega razvoja pa postaja izredno zahtevna, saj od nas zahteva vedno hitrejše prilagajanje novim tehničnim in tehnološkim rešitvam in razmeram gospodarjenja v svetu in doma. Zavedamo se, da bo tudi v prihodnosti način obdelave trga, organiziranje nabave, hitrosti pri načrtovanju razvojno raziskovalnih nalog in pri projektiranju novih proizvodov, način organiziranja proizvodnega procesa in uvedba najmodernejših tehnoloških postopkov in strojev zahteva od nas skrajne napo- re. V sistemu samoupravnega odločanja delavci vedno več tega vemo in zaradi tega vedno lažje vplivamo, z željo, da so odločitve, ki bodo omogočale ustvarjanje vseh teh pogojev, čimbolj racionalne in usklajene. Analize nam kažejo, da bodo celoviti poslovni procesi vedno bolj zapleteni, tehnično in tehnološko zahtevnejši, kar pomeni,da bo tako imenovana timska organizacija dela prišla bolj do veljave. Pri tem ugotavljamo, da nam nadaljnji razvoj samoupravljanja v veliki meri to omogoča. Sledili bodo mnogi inova-torski procesi, za katere smo v večji meri sposobni kot dejansko kažemo. Sposobni smo iskati nove rešitve, vendar te sposobnosti prevečkrat izkoriščamo za boj enega proti drugemu, ne pa za skupno uresničevanje nalog za naš boljši skupni rezultat. V naslednji fazi našega samoupravnega razvoja bomo zaradi tega pozorno razvijali vse tiste kvalitete, ki nam bodo omogočile utvarjanje vedno večjega skupnega prihodka ob čim manjši porabi materiala. To so osnovne teze sprejetega Samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku, ki nas obvezuje, da stalno spremljamo dogajanje na trgu in v tovarni z namenom storiti vse, da bo ob večji uveljavitvi na trgu tudi naš dohodek večji. Ob vseh treh spoznanjih smo prepričani, da ne bomo izgubili naših velikih možnosti, pridobljenih z vrhunsko kvaliteto posameznih proizvodov. Drži, daje lažje priti na vrh, kot pa se na vrhu obdržati, vendar moramo biti dovolj sposobni in spretni, da se na vrhu tudi obdržimo! Dogovorjena je usmeritev, da bo potrebno približno dve tretjini proizvodnje izvažati, od tega nekaj več kot eno tretjino na konvertibilni trg. Tega nismo še v celoti uresničili, vendar nadaljujemo v tej smeri; že v letu 1986 se bomo približevali temu cilju in ga leta 1987 dosegli. To smo sposobni storiti, saj je dokazana možnost stalnega nadpovprečnega povečevanja konvertibilnega izvoza. Le tako bomo lahko uresničili naslednjo fazo razvojnega investiranja po že v letu 1978 zastavljenem programu razvoja Litostroja. To je investicija v tako imenovano energetsko opremo, ki naj bi nam omogočila prvo fazo usposobitve tehnologije obdelave, in to predvsem na pod- Razvojne perspektive Ko se ozremo na preteklih 38 let obstoja in razvoja Litostroja, lahko s ponosom ugotovimo, da je ime Litostroj postalo pojem v celotni domovini in mnogih deželah širom po svetu. Neizmeren je bil prispevek Litostroja k izgradnji jugoslovanske energetske baze in strojegradnje, naše izdelke najdemo skoraj v vseh deželah sveta. Ponosni smo lahko na to, da smo ena izmed redkih jugoslovanskih tovarn, v katerih je razvoj temeljil v celoti na domačem znanju. V skladu z razvojem in potrebami svetovnega ter domačega trgaje rasla tudi naša tovarna in lahko se pohvalimo, da smo vsa leta dosegali zavidljive poslovne rezultate, skrbeli za nemoten tehnološki razvoj, za osebni in družbeni standard delavcev. Kljub oteženemu gospodarskemu položaju v Jugoslaviji v zadnjih nekaj letih lahko ugotovimo, da smo mi posledice teh uspešno premagovali in v istem času celo vlagali v tehnični in tehnološki razvoj tovarne in v družbeni standard delavcev. V zadnjih šestih letih smo zgradili dve sodobni tovarni za proizvodnjo transportnih vozil in naprav ter proizvodnjo preoblikovalne opreme, zgradili in modernizirali smo jekloli-varno, zgradili smo preizkuševališče za najzahtevnejše črpalke, uredili oskrbo z zemeljskim plinom, kisi- kom, COi ter komprimiranim zrakom, postavili novo telefonsko centralo, vgradili veliko najsodobnejše tehnološke opreme. Vse to je bistveno vplivalo na uspešnejše poslovne rezultate v zadnjih letih in omogočilo ponovna vlaganja v ključne proizvodne programe Litostroja. Ko ob pripravi srednjeročnih planskih aktov za obdobje 1986-1990 in plana razvoja do leta 2000 pogledamo v našo prihodnost, vidimo, da nas čaka veliko zelo pomembnih nalog, če hočemo, da bo v naslednjih letih in v začetku tretjega tisočletja Litostroj takšen, kot si ga v planih predstavljamo, da bo tak, kot so najsodobnejše podobne tovarne v razvitem svetu, in tudi takšen, kot jih tam načrtujejo za prihodnost. Če želimo, da se bodo naša predvidevanja uresničila, bomo morali preudarno ter bolje gospodariti in delati. Naš dohodek na delavca bo moral naraščati po realnih 6 % na leto, po isti stopnji tudi naši osebni dohodki. Dohodek na delavca bo moral biti najmanj trikrat večji kot danes, in to predvsem kot rezultat boljšega dela na sodobni tehnološki opremi in proizvodnje visoko zahtevnih izdelkov. Zaposlenost se bo relativno zmanjšala, vendar bo kvalifikacijska struktura bistveno drugačna kot danes. Povprečna izobrazba bo morala biti najmanj srednja, vedno večji del visokokvaliciranih kadrov bo delal pri pripravi in razvoju proizvodnje in novih izdelkov. Sredstva za vlaganje in razširitev materialne osnove dela in razvoj ter akumulacijo bodo naraščala po stopnji najmanj 8 % na leto. Struktura naše prodaje izdelkov po trgih se bo morala bistveno spremeniti v korist na konvertibilni trg, tako da bo skupni izvoz ob koncu tisočletja najmanj 75% od skupnega obsega proizvodnje in bo moral samo konvertibilni izvoz doseči najmanj 100 milijonov ameriških dolarjev. Za doseganje predvidenih rezultatov bomo morali vložiti mnogo znanja in tudi sredstev v pospešeni razvoj obstoječih in tudi novih izdelkov ter vlagati v razvoj in modernizacijo proizvodnih zmogljivosti. Tako bomo v prvi fazi pričeli z izvajanjem investicije v razširitev proizvodnje energetske opreme, ki zajema tudi najsodobnejšo računalniško opremo za projektiranje in poslovne obdelave, ter na ta način dali ponoven zalet za razvoj naše osnovne proizvodnje, ki je bila v zadnjih letih res nekoliko zapostavljena. Današnja lakota po energiji in težnje za izrabo klasičnih energetskih virov po vsem svetu nas naravnost silijo, da temu področju posvečamo največjo pozornost. V naslednjih letih bomo morali v celoti zamenjati vso zastarelo tehnološko in drugo opremo in znatneje vlagati v razvoj izdelkov, tako da bo podoba Litostroja in njegovih izdelkov ob koncu stoletja dejansko popolnoma drugačna. Lahko je kdo med nami, ki tega ne verjame, vendar se moti, ker je to edina pot, da Litostroj ostane in se uveljavi v svetu. Franc KOSI LITOSTROJ V SVETU I dežele v katere izvažamo | še neosvojeno tržišče Obdelava hidravlične oblike lopat za HE Haditha ročju težke obdelave. Organizacija montaže večjih objektov bo postala kvalitetnejša, prav tako površinska zaščita, začeli se bomo pospešeno usposabljati za računalniško projektiranje in vodenje proizvodnega in poslovnega procesa. To naj bi bilo logično nadaljevanje že izpeljanih investicij v proizvodnjo transportnih vozil in naprav, v proizvodnjo preoblikovalne opreme, v razširitev je-klolivarne, v novo preizkuševališče za najzahtevnejše črpalke in še drugam, posebej tudi v razvoj Turboin-stituta. Ta bo na osnovi dolgoročne- ga programa razvoja hidravličnih oblik turbin in pripravljenega programa razvoja hidravličnih oblik za črpalke usposobljen za najkvalitetnejši in naj hitrejši sistem računalniškega vodenja preizkusov in obdelavo rezultatov, kar se je vse skupaj že pokazalo v izredno dobrih, na svetovnem vrhu izvedenih konstrukcijah vodnih turbin. Isto pričakujemo tudi na področju črpalk in na ostalih proizvodnih programih. Druga vzporedna investicija je razvoj skupne organizacije tovarne za uporabo eksploziva v tehnološke namene, ki smo jo razvili ininvesti-rali skupno z Rudniki železove rude Ljubija. To je prva Litostrojeva investicija zunaj njegove ograje in je zaradi tega posebej pomembna, kar zahteva od nas novo dimenzijo in širino pri pripravi, obdelavi in izvajanju poslov. Izvedena in predvidena razvojna investiranja nam že omogočajo in istočasno od nas zahtevajo drugačen odnos do obstoječih in bodočih partnerjev. Tako ocenjujemo, da bo naša vloga v okviru ZPS zaradi skupnih interesov postala aktivnejša, morda celo agresivnejša. Zavedamo se, da bo slovenska strojegradnja morala pokazati in dokazati, da je sposobna veliko več, kot smo to dokazali do danes. Borba za obstoj v prihodnosti bo še naprej zahtevala od nas, da se ne pustimo prehiteti, saj je slovenska strojegradnja sposobna biti največji izvoznik v Jugoslaviji. V ta namen moramo biti tudi usposobljeni izkoriščati skupne možnosti in interese, ki se kažejo v samoupravnih razvojnih povezavah s sistemi, kot so REIK Kolubara, ZRMK Zenica, morska in rečna brodogradnja, in direktnimi odnosi s posameznimi ladjedelnicami kot npr. z Brodogradili-štem Split, in doseči večje rezultate. Delavci v Litostroju se zavedamo, da moramo biti eden izmed nosilcev razvoja na področju strojegradnje. Zavedamo se tudi, da je ta obveza, biti nosilec nekega razvoja, izredno zahtevna naloga. Ves dosedanji razvoj pa kaže, da jo bomo tudi v prihodnosti uspešno izvrševali. Mirko Jančigaj Litostrojski izdelki na poti v svet Park delavcev Petega septembra pred desetimi leti je tovariš Franc Leskošek Luka odkril spominsko obeležje—lopato Kaplanove turbine, posvečeno 25. obletnici samoupravljanja. Že tako očiten pomen spominskega obeležja je še dopolnila misel tovariša Tita: »Samoupravljanje moremo in moramo uresničiti v praksi, če resnično hočemo zgraditi socializem«, odtisnjena na marmornatem podstavku spomenika. S svojimi besedami pa ga je označil tudi tovariš Leskošek, ki je dejal, da ta spomenik spominja na tisti 2. september leta 1950, ko smo v Litostroju izvolili prvi delavski svet, in da predstavlja uresničitev zgodovinskih Titovih besed o nujnosti vzpostavitve samoupravne družbe. Že takrat se je utrnila misel, da bo to spominsko obeležje dobilo svojo končno dopolnitev in zaključeno podobo, ko bosta ob tem spomeniku postavljena še spomenika tovariša Tita, po katerem se naša delovna or- ganizacija imenuje, ter spomenik tovariša Leskoška — »očeta« Litostroja. Zato je bila že v začetku letošnjega leta, v katerem praznujemo 35. obletnico samoupravljana, imeno- vana posebna komisija za ureditev spominskega obeležja. Komisija se je najprej obrnila na koordinacijski odbor za obeleževanje in ohranjanje imena in dela Josipa Broza Tita pri RK SZDL Slovenije, ki je soglašal s postavitvijo doprsnih kipov tovariša Tita in Leskoška v Parku delavcev Litostroja. K sodelovanju pri izvedbi tega spominskega objekta je komisija povabila dipl. ing. arhitekta Črto-morja Mihelja, kije že pred desetimi leti uredil spominski park v naši delovni organizaciji. Tovariš Mihelj je pripravil podroben načrt dopolnjenega in smiselno zaključenega spominskega parka ter opis postavitve portretnih plastik tovariša Tita in Leskoška. V prvem planu bo, na istem mestu, kjer je spregovoril delavcem Litostroja med svojim zadnjim obiskom leta 1975, postavljen spomenik tovariša Idejni načrt za park delavcev Litostroja Jubilejna priznanja Delavski svet naše delovne organizacije je ob 35. obletnici samoupravljanja v Litostroju številnim delavcem podelil posebna priznanja za izredne uspehe pri delu na različnih področjih. Dobitniki bodo priznanja prejeli za uspešno delo pri: — razvoju in uveljavljanju samoupravnih socialističnih in družbenoekonomskih odnosov ter uveljavljanju delovanja delegatskega sistema, — združevanju dela in sredstev ter doseganju boljših uspehov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi, — uspešnem uvajanju in izvajanju novih proizvodnih programov v skladu z usmeritvami za prestrukturiranje dela in gospodarjenja, — uspešnemu vključevanju v mednarodno delitev dela, — razvijanju in izvajanju inovacijske dejavnosti, — družbenopolitičnem delu v daljšem časovnem obdobju, pri čemer s svojim zgledom, ugledom in zaupanjem utemeljujejo pričakovanje, da se bodo (zlasti mladi) borili za interese delavcev in za uveljavljanje in poglabljanje socialističnih medčloveških odnosov. Na osnovi teh kriterijev so komisije za pohvale in odlikovanja pri delavskih svetih tozd/ds delavskemu svetu delovne organizacije predlagale kandidate — delavce, upokojence, delovne skupine, temeljne organizacije ter delovne skupnosti. Na svoji deveti redni seji 1. avgusta letos je delavski svet Litostroja obravnaval prispele predloge ter sklenil, da jubilejna priznanja v obliki plakete prejme 56 posameznikov, 1 tozd, 1 delovna enota ter 1 oddelek. Priznanja bodo prejeli: TOZD PRODAJA: Miha GROBIN, Rudolf POTOČKI; TOZD NABAVA: Marjana DJULINAC, Ivan HRASTAR; TOZD IRRP: Marjan ANZELC, Franc KRMELJ, Zoran PRODAN, Janez RAKEF, Milan ZAVADLAV; TOZD PUM: Radomir BABIČ, Stipo BARIŠIČ, Slavko BERGINEC, Drago DRAGOJEVIČ, Janko FONDA, Janez JERMAN, Franc KOSTEVC, Franc KRANJC, Miroslav POD-BEVŠEK, Viktor POGAČNIK, Peter PONGRAC, Mira ŠČEK, Majda TRATAR, Miha ŽILAVEC; TOZD PZO: Silvo BELCIJAN, Ivo SABOL; TOZD OBDELAVA: Andrej ADAMIČ, Ivan BOKAL, Janez GOSENCA, Janez NOSE, Jure VULKAN; TOZD MONTAŽA: Anton ČARMAN, Mirko ČEPURAN, Anton SUŠNIK; TOZD TVN: Ivan LOVREK, Dušan JOVANOVIČ, Mitar POPOVIČ, Adolf STRAKA, Alojz TEKAVEC; TOZD PPO: Ludvik GORJANC, Ivan GORUČAN, Aleksander PROSEN; TOZD PTS: Franc JAMŠEK, Janez ŠKOF, Antonija ŠKOFLEK; TOZD IVET: Delovna enota Energija in vzdrževanja cevnih instalacij pod vodstvom Dušana TOMŠIČA, Alojz GOMBOC, Marjan HORVAT, Anton LEVSTEK; DS SSP: Martin EINHAUER, Darinko KOLBL, Marko KRŽIŠNIK, Sonja MRAVLJA; DS PFSR: Anica MIHELIČ; TOZD SŠTŠ FRANC LESKOŠEK-LUKA: Janez DE-ROVŠEK, Anton REŽEK, TOZD SŠTS; TOZD ZSE: Nikola JUG, Anica ROŠTAN, oddelek Tiskarna. t. š. Tita. Za njim pa bo v neposredni bližini lopate Kaplanove turbine postavljen spomenik tovarišu Luki, rahlo zasukan, tako da bo njegov pogled uprt v tovariša Tita. Tovariš Mihelj v svojem opisu pravi, da se «... v perspektivi oba spomenika projeci-rata na turbino, ki kot simbol delovnih zmag združuje oba tovariša v boju za boljši jutri!« Oba portreta, ki ju je izdelal akademski kipar Stojan Batič, bosta postavljena na podstavka iz granita. Tovariš Mihelj pa je pripravil tudi scensko zasnovo proslave ob odkritju spomenika. Predlagal je, da bi uporabili predvideni prostor brez dodatne okrasitve. Ob obeh kipih bo stala častna straža, na drogovih ob spominskem obeležju pa bodo izobešene zastave. Proslava in svečano odkritje parka delavcev Litostroja bo 7. septembra letos. t. š. Razvoj samoupravljanja v Litostroju S SMO DDE- -reve d N uPDavLjamE Kakor mnogi kolektivi v Jugoslaviji tudi mi v Titovih zavodih Litostroj označujemo kot pričetek razvoja samoupravljanja letnico 1950. Mi pa se pri tem zavedamo, da segajo korenine pričetka uveljavljanja tega procesa veliko dlje. Ob tem, da je naš razvoj samoupravljanja del procesa razvoja socialističnih odnosov v celotni jugoslovanski skupnosti, ima za Litostroj še poseben pomen to, da mu je bil samoupravni socialistični razvoj nakazan še mnogo prej, kot je bil kolektiv ustanovljen. Ob ukinitvi Strojnih tovarn v Ljubljani je Franc Leskošek Luka napovedal novo podjetje — Litostroj, ki ga bodo upravljali delavci in ne kapitalisti. Ta ideja je dozorevala v NOB in že ob ustanovitvi Litostroja doživljala svojo uresničitev. Razmere, v katerih se je vodila NOB, so terjale veliko odločnost in samostojnost posameznika, njegovo lastno pobudo in preudarno ukrepanje, kar vse je ugodno delovalo na oblikovanje samoupravljalske osebnosti. Leta 1950 so delavci prejeli v svoje roke tovarniške ključe Zahtevne naloge proizvodnje strojne opreme za obnovo in neodvisen razvoj Jugoslavije, težke povojne razmere, v katerih je bilo to potrebno uresničiti, in druge okoliščine so terjale učinkovite ukrepe reševanja problemov. Zato smo se že takrat zatekli k metodam delovanja, preizkušenim v NOB, k začetnim oblikam samoupravnega reševanja problematike in tako k izkoriščanju ustvarjalnih sposobnosti naših de- lovnih ljudi. Na ta način smo dosegli uspešno izgradnjo Litostroja, razreševanje proizvodnih problemov in dobro izvajanje planskih nalog. Zakon o samoupravljanju 1950. leta smo pri nas dočakali kot potrditev prakse, ki se je v naših razmerah že izvajala. Proizvodni sveti kot prva organizirana oblika samoupravnega delovanja v Litostroju so že prej obravnavali številna vprašanja iz dela in življenja našega mladega kolek- tiva. Oni so obenem opravili vse priprave in sprejeli sklep o izvolitvi prvega delavskega sveta septembra 1950, kar je bil najpomembnejši do- godek v razvoju samoupravnih odnosov pri nas. Delavci so prevzeli tovarno v upravljanje in tudi simbolično potrdili prehod na našo —jugoslovansko pot graditve socialističnih odnosov in socialističnega samoupravnega sistema, pot, ki je primerna za naše razmere, pot, ki je pomenila nadaljevanje pozitivnih izkušenj, ki je izražala vero in zaupanje v ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka. To se je dogajalo v izrazito protislovnih razmerah — uvajanje samoupravljanja ob istočasni krepitvi države za čimbolj uspešno obrambo naše mlade socialistične države pred grožnjami njeni samostojnosti in neodvisnosti. Zato prvi delavski svet ni imel popolnih pooblastil odločanja. Odločanje o sredstvih in razvoju, o rezultatih dela in gospodarjenja je država zadržala in koncentrirala, tako daje bila ta najpomembnejša pravica samoupravnega odločanja iz objektivnih razlogov delavcem odtujena. To se je izkazalo kot resna ovira nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. Zato je bil leta 1953 sprejet ustavni zakon, ki je zagotovil vpliv delavcev na širše družbene zadeve preko zborov proizvajalcev. V Litostroju smo že takrat spoznali, da pri razreševanju zahtevnih poslovnih vprašanj pobuda in vpliv delavj cev preko delavskega sveta podjetja ne prihajata do zadostnega izraza. Zato smo oblikovali obratne konference po proizvodnih obratih, ki so pomenile poglabljanje samoupravnih odnosov in približevanje odločanja delavcem. Ze leto dni kasneje, 1954. leta, smo izvolili prve obratne delavske svete in nanje prenesli s centralnega delavskega sveta številne pravice odločanja o vprašanjih, ki se neposredno tičejo dela delavcev (vprašanja proizvodnega programa, samoupravnega informiranja, skrbi za standard delavcev, izobraževanje kadrov, varnosti pri delu itd.), še vedno pa ne odločanja o sredstvih razširjene reprodukcije, investicij in podobno. Nov zagon za razvoj samoupravljanja smo zagotovili po letu 1960, ki je bilo tudi v širših družbenih razmerah mejnik v nadaljnjem samoupravnem razvoju. Postopno, a dosledno poglabljanje samoupravljanja je vse bolj prihajalo v nasprotje z državniškim odločanjem, kar je terjalo politično usmeritev. ZKJ s tovarišem Titom in njegovimi sodelavci na čelu je ponovno in s popolnim izpričanjem vere v delovnega človeka in njegovo zrelost za opravljanje zahtevne naloge samoupravljanja opredelila pot nadaljnjega poglabljanja samoupravljanja. Leta 1960 je z uvedbo ekonomskih enot prenešeno odločanje o dohodku na delavce, s čemer je dana materialna podlaga odločanja delavcev. V Litostroju smo tudi v tej zelo pomembni fazi razvoja samoupravljanja dočakali ustavni zakon iz leta 1963 kot potrditev prakse, ki smo jo že uveljavljali. Decentralizacija in prenos odločanja o sredstvih z države na podjetja v prvi fazi ni dosegla postavljenega cilja, ker je odločanje o sredstvih še nadalje ostalo odtujeno neposrednemu vplivu delavcev, s tem ko so se sredstva koncentrirala na nivoju podjetij in so na njihovo porabo in usmerjanje v preveliki meri vplivale strokovno upravljalske in tehnokratske strukture. Zato je bilo nujno odpraviti omenjene vzroke za zastoj v uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Tudi tokrat, kot sicer v vsem obdobju iskanj na področju uveljavljanja naše poti v socializem, je delavski razred skupno z Zvezo komunistov opredelil pot nadaljnjega uresničevanja samoupravljanja. V letih 1968-1971 so na osnovi ustavnih dopolnil in nato na osnovi nove ustave iz leta 1974 postavili delavca v združenem delu, organiziranega v tozde, da le-ta skupno z delavci drugih ozdov in skupnosti samostojno odloča o pogojih in rezultatih svojega dela. Te usmeritve v uresničevanje resničnih interesov delavcev za celovito samoupravljanje je spremljala tudi sprememba v sistemu samupravlja-nja, tako da so delegatski odnosi in odločanje delavcev samih nadomestili predstavniške odnose, ki so predstavljali odločanje v imenu delavcev. V Litostroju smo bili med prvimi, ki smo na osnovi ustavnih dopolnil in nato ustave oblikovali program uresničevanja novih samoupravnih odnosov in že leta 1972 oblikovali TOZD in DS, da bi v njih delavci lahko uresničevali svojo ustavno vlogo in naloge, da bi lahko uveljavljali pravico samoupravljanja, ki se kaže v odločanju o osebnih, skupnih in splošnih interesih v temeljni organizaciji, krajevni skupnosti, interesnih skupnostih in družbenopolitičnih skupnosti, v vseh oblikah samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja. Izredno globokih sprememb in pomembnih zgodovinskih ciljev, kakor so Da ne bi pozabili! Leto 1946, prvo leto v svobodi. Na obrobju takratne Ljubljane v bližini stare tramvajske remize na severni strani gorenjske železnice je bila sredi leta na polju zakoličena lokacija bodoče tovarne Litostroj. Že v samem začetku je bila predvidena gradnja v obsegu, ki naj bi zadovoljeval potrebe naše širše skupnosti po proizvodih strojegradnje. Gradnja je hitro napredovala tudi ob pomoči prostovoljnega udarniškega dela in tako je bil v avgustu 1947 dograjen prvi objekt — livarna sive litine. V času same gradnje je takratno vodstvo ob pomoči širše skupnosti zbralo potreben kader za začetek del takoj po dokončanju objekta. 1. septembra 1947 je v prisotnosti tovariša Tita, Leskoška, Marinka in mnogih drugih povabljenih tudi v prisotnosti množice Ljubljančanov, steklo iz ku-polke v livarni sive litine prvo železo. Skupaj z livarno je bil dograjen tudi objekt modelne mizarne s skladiščem modelov in pripravo lesa. V tem je bila začasno bodoča mehanska obdelava; ta je šele nabirala potrebne kadre za zasedbo v objektu, ki je bil še v gradnji. Istočasno pa je v Škofji Loki delal manjši kolektiv zasebne delavnice, ki je že pred vojno izdelovala manjše vodne turbine in regulatorje. Tako smo tu imeli že prve strokovnjake na področju izdelave opreme, za katero je bil takrat Litostroj prvenstveno namenjen. Kolektiv, ki je številčno počasi naraščal, je bil zelo raznolik, sestavljen iz nekvalificiranih delavcev, ki so ostali med nami po dokončanju objekta livarne, preko kvalificiranih delavcev do nekaj redkih inženirjev. Vsak je poznal vsakogar, vse skupaj pa je vodila skupna misel, da je tovarna nova in naša, ter je sedaj od nas odvisno, kako bomo dokazali skupnosti, da smo vredni zaupanja. Delovne razmere so bile odvisne od možnosti in potreb, ker ni bilo časa čakati na popolno dokončanje posameznih objektov. Tako je bil objekt obdelava-montaža vseljen pred dokončanjem, kar je bilo posebno občutno pozimi. Nič posebnega ni bilo, da je imel strugar na težki stružnici v bližini pločevinast sod z žarečim koksom, da sc je vsaj malo ogrel. Tudi konstrukterji in delavci v pisarnah niso bili dosti na boljšem, saj je mnogokrat za gretje služila le močnejša žarnica. Kljub vsem težavam, ki so bile, pa je delovni polet vedno znova dokazoval, da ima kolektiv vse pogoje za bodoče samoupravljalce. Vzdušja tovariškega sodelovanja ni možno opisati, saj tu ni bilo razlike, kaj kdo dela in kakšne so njegove kvalifikacije, vsak za sebe je vedel, da tudi on prispeva del k skupnim uspehom. Zato tudi ni bilo nič nenavadnega, da so prišli modelni mizarji ali livarji v obdelavo ali montažo, da bi videli, kaj je nastalo iz njihovega dela. Enako so bili tudi konstrukterji stalno na tekočem z dogajanji v delavnici. Poleg delavcev, neposredno udeleženih v proizvodnji, so bili tudi drugi, od katerih je bilo odvisno dobro delo. To so bili naši nakupovalci lesa, šoferji, ki so morali z izrabljenimi tovornjaki dovažati les, kisik, plin, pa skladiščniki, delavci v menzi ter ne nazadnje osebje v obratni ambulanti. Vsak od njih je delal v razmerah, ki so zahtevale od posameznika več kakor samo izvrševanje nalog. Bilo je mnogo primerov, ko so bili s samoiniciativnimi akcijami rešeni problemi, pri katerih je moral človek sodelovati z zavestjo da to dela za sebe in ne kot delavec za plačilo. V letih 1947 do 1950 so bili dokončani objekti sive livarne, čistilnice, modelne mizarne in obdelave-montaže. Delavci so sedaj delali na bolj oddaljenih delovnih mestih. Z začetkom dela montaže smo preselili tudi delavnico iz Škofje Loke, zato so se delavci vsak dan vozili z avtobusom na delo in nazaj domov. Kljub prostorski oddaljenosti posameznih delovnih mest pa je ostal v kolektivu duh medsebojne povezanosti in skupne odgovornosti za rezultate dela. To je bilo še toliko bolj očitno, ko so bile iz tovarne odposlane naše prve turbine ter so z risalnih desk konstruk-terjev bili že v delavnici načrti naših turbin in žerjavov. Istočasno z gradnjo tovarne smo gradili tudi naselje za naše delavce ter tako še bolj poudarili povezanost in skrb za človeka. V nasprotju z mnogimi drugimi tovarnami smo gradili objekte za delavnice, vse od uprave do konstrukcije, prodaje in finančne službe pa so bile dolga leta po raznih pomožnih prostorih, prvotno namenjenih delavnicam. Šele z razširitvijo delovnih mest z otvoritvijo jeklolivarne, novega skladišča in pločevinarne, smo zgradili tudi stavbo, v kateri je danes uprava, del prodaje in del projektive. Pravega upravnega poslopja pa še do danes nimamo. Kolektiv Litostroja je tako že od samega začetka rastel kot celota, ki ve, kaj ji je cilj in dela v interesu vseh. Zato tudi uvedba samoupravljanja ni prišla kot nekaj povsem nepričakovanega ali novega. Dejansko je bilo v kolektivu občuteno vse bolj kot nadaljnja potrditev že izbrane poti ter je izvoljen delavski svet bil sedaj obvezen še bolj konkretno izvajati upravo v imenu kolektiva. Z nadaljnjim razvojem tovarne, razširitvijo dejavnosti in izgradnjo novih proizvodnih obratov za viličarje in preoblikovano opremo se je istočasno tudi izpolnjevalo in dograjevalo delo samouprave. Tako lahko danes govorimo o trinajstih temeljnih organizacijah in dveh delovnih skupnostih, od katerih ima vsaka svoj delavski svet. Centralni delavski svet Litostroja pa je še vedno ohranil način dela izpred 35 let: vsi delamo in moramo v dobro vseh nas in naše celotne družbe. Pri opisu razvoja ni bila posebej omenjena naša IKP — Industrijska kovinarska šola, ki je danes vključena v zavode za usmerjeno izobraževanje. Skupaj s tovarno se je tudi šola dograjevala ter ves čas dajala mlade strokovnjake za večjo in boljšo proizvodnjo. Danes so na mnogih vodilnih delovnih mestih strokovnjaki, ki so izšli ravno iz naše šole, ne samo v Litostroju, temveč tudi drugod po Sloveniji. Posebno vlogo je šola odigrala pri vzgoji mladih v dobre strokovnjake in tudi v dobre samoupravljalce. Po dolgih letih smo uspeli zgraditi novo obratno ambulanto, saj stara zaradi velikega števila delavcev pa tudi vsestranskega dela pri preventivi in kurativi že dolgo ni bila več primerna. Danes je kolektiv Litostroja lahko ponosen, da nosi Titovo ime, da ima več najvišjih odlikovanj za svoje delo. Je torej samoupravno drevo, ki se je bogato razraslo z močnimi in lepo raščenimi vejami. To drevo pa stoji tudi na dobrih in čvrstih koreninah, ki so pognale v samem začetku, ko je bilo posajeno in so se kasneje z rastjo samouprave samo še bolj okrepile in pomnožile. Ivan Pavšelj Za nami sta bili že dve desetletji samoupravnega odločanja Delegatski sistem kot sestavni del samoupravljanja Bogato in pestro družbenopolitično življenje v naši DO je pomemben dejavnik v razvoju kolektiva in se izraža v najrazličnejših oblikah in najrazličnejših ravneh. Prav to nenehno iskanje, prizadevanje in dokazovanje je dalo kolektivu sloves vzornosti in učinkovitosti. Resničnost te izjave dokazujejo številna pomembna priznanja, kar pa je samo nova obveza za prihodnje delovanje in potrditev dosedanje aktivnosti. Tako se je ob institucionaliziranju delegatskega sistema z ustavo v letu 1974 tudi Litostroj s svojo tradicionalno privrženostjo za pravice delavcev in delovnih ljudi priključil tem priporo'-čilom in ustanovil delegatski sistem. Kar nekako tuje je bilo vse to na začetku. Bili smo nevajeni sistema, političnega jezika in drugačnih postopkov, gradiva smo dobivali kar cele gore, pisanega učeno in obširno. Vendar je trda in robata, enostavna, pa vendar prodorna delavska beseda kmalu dobila vsaj del pomena, ki ji pripada. Tako smo se znašli v situaciji, ko smo morali obvladovati svoj položaj v celoti, tudi zunaj neposrednega delovnega okolja. To je bila samo nova oblika organiziranosti delavskega razreda, vseh delovnih ljudi in občanov, s katero se izvaja oblast ter upravlja z vsemi družbenimi zadevami na temeljih samoupravljanja. mandat delegatom tretjega sklica. Bogatih izkušenj, ki so se nabrale, nikakor ne gre zavreči, ampak izkoristiti v polni meri za odpravo slabosti tako v organizaciji kot vsebini dela delegacij. Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da precejšen delež ustvarjenega dohodka namenjamo za skupne in splošne zadeve, od katerega je v veliki meri odvisna tudi kvaliteta življenja in družbeni standard nas vseh, in to ne samo kot delavcev v združenem delu, ampak tudi kot občanov v okoljih, kjer živimo. Suvereno obvladati ta del materialnih sredstev, ki jih odvajamo, pomeni resnično samoupravljati v družbi. Doseči ta cilj je še toliko bolj pomembno spričo položaja, v katerem opredeljeni v naši ustavi, ni možno uresničiti v kratkem času, ker gre za procese in potrebo stalnega prilagajanja pogojem delovanja in razvitosti splošnih odnosov. Zato so prve oblike samoupravne organiziranosti v Titovih zavodih Litostroj po principih združenega dela pomenile začetno obliko uresničevanja ustavne pozicije samoupravljanja, bolj so zaživele oblike delovanja samoupravnih organov ter neposredne oblike odločanja na zborih delavcev, uveljavljati so se začeli delegatski odnosi tako v organih v DO kot tudi v občini in SIS, sprejeti so bili številni samoupravni akti, ki so ustrezno urejali odnose itd. Ekonomski odnosi med tozdi so bili v prvi fazi opredeljeni kot kupoprodajni odnosi, kar ni v pravem smislu izražalo novih družbenoekonomskih odnosov. V drugi fazi prilagajanja naše samoupravne organiziranosti doseženim novim razmeram in tudi določilom Zakona o združenem delu smo naše notranje ekonomske odnose opredelili kot odnose tozdov v proizvodnji skupnih proizvodov in ustvarjanju ter delitvi skupnega prihodka. Večje število tozdov in delovnih skupnosti daje možnosti poglabljanja samoupravnega delovanja in odločanja delavcev, ustvarjanje skupnega prihodka pa povečuje skupni interes za poslovanje in skupne rezultate. Ob tem so se razširile številne oblike neposrednega odločanja v samoupravnih delovnih skupinah, utrjevali so se delegatski odnosi ipd. Vse to je spremljal močan razvoj Titovih zavodov Litostroj, njegova visoka modernizacija in povečanje proizvodnih zmogljivosti, izobraževanje kadrov, organizacijsko utrjevanje, dvig standarda, izboljšanje pogojev in varnosti dela delavcev itd. Vse to je najboljša potrditev pravilnosti naše poti samoupravljanja in rešitev, ki smo jih v Litostroju ubirali, ko so iskali oblike in načine za utrditev socialističnih samoupravnih odnosov. Značilno pri razvoju samoupravnih odnosov pri nas je dejstvo, da so se le-ti intenzivneje poglabljali in delovali v obdobjih, ko so se gospodarske in druge razmere zaostrovale. S tem se je potrjevalo dejstvo, da vrednost samoupravljanja ni v tem, da bi daja- lo končne odgovore za vse razmere in za vse čase, temveč v tem, da omogoča demokratičen in človeški način iskanja rešitev, da v reševanje problemov in protislovij vključi ustvarjalne zmožnosti delovnih ljudi itd. V razmerah gospodarskih zaostritev, ki so prisotne v vsem svetu in ki so posebno prišle do izraza pred nekaj leti ter so se odrazile tudi v Litostroju, smo se ponovno odločili, da rešitve problemov in uspešen nadaljnji razvoj dosežemo z novo kvalitetno stopnjo razvoja samoupravnih odnosov v Litostroju. Pri tem smo zadržali osnovne principe samoupravne organiziranosti, za urejanje družbenoekonomskih odnosov pri skupnih proizvodih in rezultatih pa smo predvideli še višjo stopnjo delegatskih odnosov, bolj poglobljeno samoupravno vodenje poslovne politike in preciznejše merjenje skupnih rezultatov ter njihovo delitev. Z drugimi besedami povedano: začeli smo uresničevati tudi tisti poglavitni smoter samoupravljanja, ki se kaže kot princip dobrega gospodarjenja skozi uveljavljanje team- skega samoupravnega dela pri osnovnih poslovnih nalogah, ki so po-gostoma še stvar individualnega tako imenovanega »strokovnega dela«. Delegatski poslovni organi po blagovnih skupinah naj bi poleg strokovnega dela zagotavljali tudi delegatsko odločanje o vseh specifičnih vidikih poslovne problematike posamezne blagovne skupine in na tej osnovi omogočili uveljavljanje pobud in ustvarjalnih strokovnih rešitev širokega kroga litostrojskih delavcev. To bo gotovo dalo osnove za uresničitev velikih načrtov nadaljnjega razvoja Litostroja. Danes smo se že nekako privadili. Nič več nam ni tuje in v praksi se je prvič pokazalo, da lahko presežemo ločenost med družbo in državo. Delegatski sistem kot univerzalno načelo odločanja je postal del našega vsakdanjega življenja in je vzpostavljen znotraj temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v družbenopolitičnih skupnostih ter skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Tako lahko svoje mnenje in poglede delavci tudi izrazimo in terjamo, da se jih upošteva, a kljub temu je ta glas »baze« prevečkrat šibak in neupoštevan. Razraščanje novega administrativnega aparata, ki naj bi pomagal uveljaviti voljo delavcev, je imelo tudi negativne posledice. Družbena režija v najrazličnejših službah je pogostokrat, zagovarjajoč svoja mnenja, poglede ter rešitve, izkoriščala delegate le za formalno potrditev. Moramo odkrito priznati, da je k temu velikokrat pripomogla pasivnost delegatov, nezanimanje, kar pa je bila logična posledica že vnaprej prikrojene politike in rešitev, zavitih v nerazumljivo zapleteno gradivo, ki so ga posredovali strokovnjaki z obravnavanih področij. Vendar to ni razlog za malodušnost, temveč spodbuda za novo, odločno delovanje z namenom uveljaviti izvirne ideje in izkoristiti možnosti, ki so nastale z uvedbo delegatskega načina odločanja. Porok za to je tudi osrednja vloga združenega dela v skupščinah. Tudi delavci Litostroja smo 1974. leta izvolili temeljne delegacije po tozdih in formirali konference delegacij tako za zbor združenega dela kot za samoupravne interesne skupnosti. Štiri konference imajo v zboru občinske skupščine štiri delegatska mesta in preko njih je zastopano 15 temeljnih delegacij naše DO. Lahko brez previsoke hvale povemo, da je ime Litostroja pogostokrat omenjano, da mnenje ter pogledi naših delegatov v veliki meri pomagajo pri oblikovanju politike, ki jo vodi občinska skupščina. To pa ne pomeni, da je vse idealno. Dolgoletna prizadevanja za sodelovanje s strokovnimi službami v DO in poslovodnimi delavci le počasi prodirajo v vsakdanjo prakso. Individualna ak- Volitve pred 35. leti tivnost in pobuda je še vedno glavna gonilna sila. Šibka povezava s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami otopi marsikatero dobro idejo in prizadevanje delegatov. Veliko več dela bo potrebno za preseganje teh slabosti, ker bomo le na ta način lahko trdili, da v celoti obvladamo družbene tokove, tako vsebinsko kot materialno. Resnica je tudi, da sklepčnost šepa, vendar je k temu veliko pripomogla mešana teritorialna proizvodna sestava konferenc, kije v zadnjem sklicu k posameznim konferencam dodala majhna predstavništva in zastopstva različnih DO, ki nimajo sedeža v naši občini. Veliko slabosti s podobnimi vzroki zavira tudi uveljavitev posebnih in splošnih delegacij za skupščine samoupravnih skupnosti. V večjih tozdih imamo tako organizirane posebne delegacije, in to za socialno varstvo, kulturo, zdravstvo, izobraževanje, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost ter stanovanjsko gospodarstvo. Nezadovoljivo lahko ocenimo tudi delo splošnih delegacij, ki zastopajo interese na vseh področjih, saj je zaradi organiziranosti in različnih specifičnosti uspešno delovanje v posameznih situacijah skoraj nemogoče. Na področju samoupravnih interesnih skupnosti predstavlja interese delavcev Litostroja preko 430 delegatov. Skupno z delegati zbora združenega dela pomeni to preko 500 delegatov, kar je ob odpravi najrazličnejših slabosti zadosten porok, da bodo interesi naše DO našli primerno mesto in pomen, ki jim pripada v ožji in širši družbenopolitični skupnosti. V tem bežnem prikazu organiziranosti in področij, na katerih delujemo, nisem omenjal naših sodelavcev, ki so člani delegatskih skupin za delegiranje delegatov v republiško skupščino, skupščino mesta Ljubljane in skupščino SIS na teh nivojih in ki skozi svojo dejavnost ravno tako zastopajo interese Litostrojčanov. Njihova dejavnost je prav tako pomembna za našo DO, vendar jo na žalost ne znamo vedno izkoristiti v polni meri. In kako naprej? To vprašanje je še posebno aktualno sedaj, ko se izteka smo. Še tako neznaten prispevek naporov, ki smo ga pripravljeni storiti, pomeni korak naprej. Zato se ne bi smeli ustrašiti zapletenih gradiv, učenih razprav in debat, ampak vztrajno zahtevati enostavnost, po-Ijudnost ter začeti dialog o problemih. Na marsikaterem področju je to uspelo in na to smo lahko ponosni. Zato morda ni prehuda zahteva, da si o vsem našem delu in o vseh težavah želimo spregovoriti malo večkrat kot sedaj, ko to rutinsko opravimo le ob letnih sindikalnih konferencah. Za funkcionarje ta sistem terja nenehno obravnavo, spreminjanje in dogovarjanje. Uporabljati ga moramo zmeraj, ker mu le na ta način lahko damo veljavo. Z odpravo predstavniškega sistema ter uvedbo delegatskega sistema odločanja se je razmerje med »bazo« in delegati tudi vsebinsko spremenilo. Z izvolitvijo se šele začenja aktivni odnos do okolja, v katerem delegat deluje, in potem traja ves čas mandata. Prav preko tega je določena tudi temeljna podlaga odgovornosti za delegatsko delovanje. Odgovornost v tem smislu je zelo širok in nedefiniran pojem, ki terja visoko moralno zavest delegatov, na kar bi še posebej morali paziti ob kandidiranju, to je vodenju kadrovske politike. Analiza sedanjega stanja kaže na to, da je odgovornost za izražanje avtentičnih interesov okolja, v katerem delujemo, pri delegatih še vedno pojmovana kot nekaj nepomembnega, postranskega, čemur ne posvečamo dovolj pozornosti. Posledice tega se izražajo na primer v nesklepčnosti, prevladujoči vlogi strokovnih služb, ker nimamo svojega mnenja, v sprejemanju pomembnih rešitev brez glasu delavcev in podobno. Pozitivni rezultati na teh področjih bi morali biti podlaga za ocenjevanje dela ter ugotavljanje uspešnosti in odgovornosti delegatov kot posameznikov, obenem pa tudi delegacij. Tega pa je pri našem delu odločno premalo in zato kritičnega pogleda na delo ne prenesemo, kadrovske spremembe pa so samo posledica izrednih razmer, ki z uspešnim delovanjem nimajo nič skupnega. (Nadaljevanje na 6. strani) Z. Volfand Slovesnost ob 30. obletnici samoupravljanja »Litostrojčani ste trden in vztrajen kolektiv« Nastanek iri razvoj Litostroja je najtesneje povezan z imenoma dveh najznamenitejših jugoslovanskih kovinarjev — tovariša Tita in Franca Leskoška Luke, ki sta bila ves čas prisotna pri samem nastajanju naše delovne organizacije. Pozorno sta spremljala naš razvoj in nam na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj ter znanja pomagala pri delu, nam kazala pot iz trenutnih težav, opozarjala na probleme, nas vzpodbujala ter z nasveti usmerjala razvoj v vseh teh letih, ko smo se iz majhne strojne tovarne razvili v pomembnega industrijskega giganta, priznanega tako v domovini kot v svetu. Sama ideja o nastanku Litostroja se je porodila v glavi tovariša Luke že med vojno v Kočevskem Rogu, ko je razmišljal, kako bomo postavili na noge našo industrijo. V njegovi glavi in na papirju je ta ideja dobivala vse jasnejše obrise, ki so se pričeli uresničevati leta 1946, ko je z besedami: »Tu bomo postavili strojno tovarno!« označil mesto za temelje nove tovarne, ki so jo nato postavili v letu dni. Na otvoritev tovarne, ki je predstavljala prvi korak in eno izmed osnov za elektrifikacijo in nadaljnji razvoj naše industrije, je bil povabljen tudi tovariš Tito. Ob tem ga je tovariš Leskošek prosil, da se Litostroj imenuje po njem »Titovi zavodi«, s čemer je že tako pomemben dogodek dobil še veliko slovesnejši pečat. Nastalo je ime »Titovi zavodi Litostroj«, ki ga Litostrojčani še danes nosimo z največjim ponosom. Oba revolucionarja sta se tudi pozneje, ko je bil Litostroj zgrajen in se je nepre- stano razvijal in širil, pogosto zadrževala med nami. Prihajala sta ob večjih slovesnostih, kot gostitelja tujih državnikov in delegacij, tovariš Leskošek pa nas je po-gostoma obiskoval tudi ob manj pomembnih priložnostih, tako da so bili njegovi obiski pogosto skoraj neuradni. Prihajal je kot človek, kot pravi »oče Litostroja«, kot ga Litostrojčani radi imenujemo, ki ga zanimajo naši načrti, naše delo, naše skrbi in težave. Z besedami je težko opisati, koliko sta nam pomenila in kako smo ponosni na obiske velikih mož, ki smo ju velikokrat sprejeli z velikim navdušenjem in veseljem. V spominu so nam ostali številni obiski tovariša Leskoška, predvsem pa tovariša Tita, ki je obremenjen z državniškimi posli vseeno našel čas, da je osemkrat obiskal našo delovno organizacijo. Litostroj je ena redkih delovnih organizacij v naši domovini, ki se lahko pohvali s tako številnimi obiski tovariša Tita, v »Zdaj pase moram spomniti tudi časov, ko sem pred 63 leti delal v tovarni pri Tiinni. To so bile pravzaprav barake, ne pa poslopja. Delal sem pri malih turbinah. Kot mlad mehanik sem strgal medeninaste lopate turbin. Delovne razmere so bile zelo tažavne: prostori so bili zelo zadušljivi in tesni, pa prah in slabe plače. Delali smo po dvanajst ur na dan. Ko danes gledam to veliko podjetje, ki svoje izdelke prodaja skoraj po celem svetu, se ne morem prečuditi. Take izredne uspehe smo dosegli v socialistični Jugoslaviji.« Josip Broz-Tito — 5. september 1975 Delegatski sistem... In kaj trenutno delamo? V jesenskem času bodo organizirane javne razprave o statutih občin ter mesta. Dosedanje izkušnje so porodile nove poglede, pomen in vlogo skupščin, zborov, komisij in drugih delovnih teles. Kako pomembno je poznati mehanizem, možnosti in našo vlogo v njem, je odveč poudarjati. Tvorno se vključiti v to razpravo pomeni tudi določiti položaj temeljnih delegacij, posebnih delegacij, splošnih delegacij in konferenc. Izteka se srednjeročno plansko obdobje in do konca leta bo potrebno iz množice interesov ter planov posameznih subjektov prikrojiti realni načrt prihodnjih pet let. Želimo si lahko, da bi bil delež naših strokovnih služb tehtnejši kot v preteklosti in da načrtov strojegradnje delegati ne bomo poslušali na skupščini, ampak da jih bomo mi sami zagovarjali. Potrebno bo tudi oceniti delo skupščin in upravnih struktur, tudi nas delegatov. Ne bi smeli zamolčati stvari, ki nas težijo, od odgovorov na redka delegatska vprašanja, do nepravičnih stvari, ki jih doživljamo kot občani zunaj delovne organizacije. Na splošno povedano: tudi problematiko, ki se poraja ob delu v delovni organizaciji, vse prevečkrat obravnavamo samo znotraj ograje. Načrti dela skupščin tako ostajajo osiromašeni za vsebinski del in je v ospredju normativna dejavnost. Začele se bodo — oziroma že potekajo — aktivnosti ob volitvah. Tvorno se vključiti v te procese, je ne samo naša pravica, ampak tudi odgovorna dolžnost. To je le nekaj področij. O vseh je nemogoče pisati, vendar jih zadosti nazorno predstavljajo zajetni dnevni redi, ki obravnavajo tudi naš položaj v družbi. Zato je pomembno, da smo tvorno vključeni povsod in da tako v praksi uresničimo osnovno bit delegatskega sistema, to je izvajanje oblasti in upravljanje z vsemi družbenimi zadevami na temeljih samoupravljanja. B. VUGRINEC čemer se odraža njegov odnos do naše delovne organizacije ter pomen in mesto, ki ga ima Litostroj v jugoslovanskem gospodarstvu. Njuna pozornost, zanimanje ter obiski so bili najboljše priznanje za delo in uspešnost delovne organizacije, ki je s svojimi izdelki v veliki meri sodelovala pri izgradnji ter obnovi gospodarstva po »Litostrojčani ste trden, vztrajen kolektiv. Všeč mi je, da ne klonite pred gospodarskimi težavami, ki trenutno pestijo Jugoslavijo in druge države v svetu. Če je problem, ga je treba rešiti, ne pa čakati, kdaj ga bo kdo drug. Sami ga morate!« Franc LESKOŠEK-Luka — 29. november 1980 vojni in ki že dolga leta prispeva k širjenju slovesa jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Vsak Titov in Lukov obisk sta pomenila priznanje našemu prizadevanju na gospodarskem področju kot tudi na področju uveljavljanja in razvijanja samoupravnega socializma v naši družbi, saj smo bili delavci Litostroja med prvimi v Jugoslaviji, ki smo s prevzemom tovarne v svoje roke stopili na pot samoupravljanja. Njune spodbudne besede, zanimanje za razvoj naše delovne organizacije, pozorno spremljanje našega napredka in rasti ter njuno zadovoljstvo in veselje nad našimi uspehi so bile največje priznanje za naše delo ter spodbuda in vodilo za nadaljnje delo. Mladi sodelujemo V Litostroju je zaposlenih okoli 4400 delavcev, od tega nas je skoraj tretjina mladih, se pravi mlajših od 27 let. Mladi smo vključeni v mladinsko organizacijo. Ne zapiramo se v svoj ozki krog delovanja, ampak se povezujemo z mladinskimi organizacijami po vsej naši domovini. Najbolje sodelujemo z mladimi iz delovnih organizacij, s katerimi Litostroj sodeluje tako na poslovnem kot na samoupravnem in družbenopolitičnem področju, tako z mladimi iz sozda REEK KO-LUBARA iz Lazarevca in iz Brodogradilišta Split. Mladi iz splitskega Brodogradilišta so nam zaradi dobrega sodelovanja predlagali pobratenje med našo in njihovo mladino, kar smo z veseljem sprejeli in izdelali listo o pobratenju. Pobratenje naj bi bilo 27. novembra na Glamočkem polju. V zadnjem času smo razmišljali, da bi mladim iz REIK KOLU-BARA, s katerimi prav tako aktivno in dalj časa sodelujemo, ponudili pobratenje med našo in njihovo mladino. To zamisel bi uresničili v naslednjem letu, če bodo mladi iz KOLUBARE sprejeli omenjeni predlog. Litostrojska mladinska organizacija pa sodeluje še z vojaki iz vojašnice BORIS KIDRIČ iz Šentvida, z občinsko konferenco ZSM Ljubljana-Šiška, občasno pa še z mladinskimi organizacijami iz delovnih organizacij, ki so v sklopu sozda ZPS. Posamezne osnovne organizacije ZSM iz litostrojskih tozdov pa tudi same sodelujejo z drugimi, npr. OO ZSM TOZD NABAVA sodeluje z mladimi iz AERO-CELULOZA iz Medvod. Barbara KROŠELJ Ob otvoritvi nove tovarne strojev za preoblikovalno opremo 35 let samoupravljanja 35 let razvoja sistema socialističnega samoupravljanja je relativno kratko obdobje. Posebej lahko rečemo, da je kratko, ko se še živo spominjamo, kakšni so bili naši začetki, prvi koraki. Prvi koraki razvoja samoupravljanja so bili storjeni pri nas že pred sprejemom temeljnega zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih v letu 1950 in tako rekoč sovpadajo z začetkom dela naše tovarne. Vzorca ali šablone, kako se gradi samoupravljanje, nismo imeli, čeprav se je ideja po uvedbi delavskega samoupravljanja porodila hkrati z rojstvom delavskega gibanja. Tudi v praksi je delavski razred pokazal, da je delavec sposoben upravljati družbo, ko je proletariat v Pariški komuni 1871. za 72 dni prevzel oblast v svoje roke. Mi smo naš delavski in samoupravni sistem gradili na lastnih izkušnjah in se ob tem srečali z različnimi preizkušnjami in težavami. Kako nam je uspelo razviti samoupravni sistem v Litostroju, izpričujejo razna visoka priznanja, ki smo jih prejeli, in, kar je še bolj pomembno, glavno merilo razvitosti samoupravljanja je dejanski samoupravni položaj našega delavca in razvitost delovne organizacije, ki je znana doma in v svetu. Položaj delovnega človeka je ugoden, kajti delavci v največji meri odločamo o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. V tistih DO, kjer to ni zagotovljeno, se pojavljajo mnogi problemi: morala delavcev je nizka, medsebojni odnosi so slabi, slaba je storilnost, posledica tega je nizek dohodek, to pa vodi k izsiljenim sestankom in prekinitvam dela. Vsi smo priče, da smo s poštenim delom in samoupravljanjem sposobni te pojave preseči. Razvoj samoupravljanja v naši DO ni bil prepuščen posameznikom oziroma ozkim skupinam, da ga razvijajo, ampak je dejansko odraz pri- zadevanj vseh delavcev, da sami odločajo o vseh pogojih dela in gospodarjenja. Seveda pa so imeli delavci ves čas oporo v subjektivnih silah, še zlasti v Zvezi komunistov, kjer sta skrb za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ter vloga in položaj delavca pri odločanju bistvena v vseh obdobjih razvoja. Ustava, Zakon o združenem delu in samoupravni splošni akti v TOZD in DS obravnavajo samoupravljanje kot celovit drubženoekonomski in družbenopolitični sistem. Priznati pa moramo, da temeljne opredelitve samoupravljanja ne predstavljajo dejanskega stanja, temveč le dajejo možnosti, ki jih morajo delavci sami uresničiti. Osnovni nosilci samoupravljanja so vsi delavci, pri čemer imajo poglavitno vlogo družbenopolitične organizacije. Organizacije Zveze komunistov, Zveze sindikatov in ZSMS so v TZ Litostroju v vseh fazah razvoja naše delovne organizacije v skladu s svojim programom sodelovale tudi pri oblikovanju poslovne politike in dolgoročnega razvoja DO. S tem so se v vseh obdobjih uresničevali interesi delavcev. Tako so DPO ob sodelovanju strokovno usposobljenih kadrov pogumno izpolnjevali začrtani razvoj tovarne, ki je vedno temeljil na lastnem znanju in izrabi lastnih sposobnosti. Po kongresih ZK, ZS in ZSMS so družbenopolitične organizacije Litostroja sprožile novo samoupravno organiziranost proizvodnih enot. Samoupravljanje se je začelo poglabljati z decentralizacijo, izvoljeni obratni delavski sveti pa so dobivali vse večjo vlogo pri odločanju. Največ prizadevanj pa je bilo vloženih v idejnopolitično usposabljanje kadrov za vsa področja dela. Vpeljane so prve oblike nagrajevanja po delu na podlagi analitične ocene delovnih mest, kar je vplivalo na večjo moč delavcev in samoupravnih organov pri izpolnjevanju tekočih in perspektivnih nalog. S sprejemom Ustave SFRJ in SRS leta 1974 in Zakona o združenem delu leta 1976 smo oblikovali temeljne organizacije kot novo obliko samoupravljanja v organizacijah združenega dela, vzporedno pa so potekale tudi spremembe v organiziranosti ZK, in ZSM. Od takratnih osem OO ZK, ZS, ZSM se jih je izoblikovalo petnajst, na nivoju DO pa je bila ustanovljena konferenca OO ZK, ZS in ZMS. Tako postanejo DPO pobudniki in predlagatelji vseh izhodišč za samoupravno organiziranost in urejanje družbenoekonomskim odnosov celotne delovne organizacije. Danes DPO in samoupravni organi v Litostroju največji del svojih aktivnosti usmerjajo v reševanje naslednjih nalog in problemov: Aktivno se vključujejo v pripravo in izdelavo gospodarskega plana za naslednje leto in za naslednje srednjeročno obdobje. Sprotno in kritično obravnavajo rezultate gospodarjenja v delovni organizaciji. DPO vodijo aktivnosti pri pripravi na kongres ZS, ZK in ZMS. V tem trenutku poteka evidentiranje kandidatov v vse DPO in samoupravne organe. Naj sklenem z oceno in prepričanjem, ki ga ima gotovo večina naših delavcev: da je naš dosedanji samoupravni in poslovni uspeh uspešen in da smo v celoti izpolnjevali naloge, katere nam je zaupala družba. Zato so prepričani, da bo naš nadaljnji razvoj ravno tako uspešen, ker smo zato ustvarili pogoje za to. DPO in SLO Obrambne priprave v delovni organizaciji so potekale vzporedno z njeno ustanovitvijo v skladu s takratnimi predpisi s tega področja. Za varnost delovne organizacije je bila takrat ustanovljena enota za protile- talsko zaščito, ki je bila sestavni del protiletalske zaščite mesta Ljubljane. Za notranjo in požarno varnost so že takrat skrbeli čuvaji in gasilci. Zaradi pomembnosti in velikosti DO je bila zelo kmalu ustanovljena služba za ljudsko obrambo kot strokovna pomoč posameznim organom in vodilnim delavcem. Vse aktivnosti so potekale v tesnem sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi in posameznimi vojnimi poštami, kar se nadaljuje še danes. Z nadaljnjim razvojem našega družbenega in ekonomskega sistema se je dograjevalo tudi to področje. Po razformiranju protiletalske zašči- te so se organizirale enote civilne zaščite in z nastankom tozdov seje to področje preneslo tudi v njihovo pristojnost. Pomembna prelomnica je bila ustanovitev narodne zaščite in komitejev oz. odborov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Danes so komiteji oz. odbori za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in DS ter na nivoju DO kot politično operativni organi nosilci obrambnih in varnostnih priprav in so za svoje delo odgovorni delavskim svetom. Podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v DO potekalo v skladu z veljavnimi predpisi in v povezovanju s krajevno skupnostjo Litostroj in sosednjimi DO. Izobraževanje in usposabljanje delavcev za ravnanje z obrambnimi in varnostnimi pripravami je vedno potekalo kot sestavni del proizvodnega procesa, s ciljem, da tega znanja ne bo potrebno uporabiti ne v primeru elementarnih ali drugih hudih nesreč, še manj v primeru vojne ali drugih oblik agresije. F. Zec J. Klobučar B. Krošelj V 38 letih dela so naši tozdi in ds, pa tudi delovna organizacija kot celota, prejeli mnoga družbena priznanja ter priznanja številnih kupcev in partnerjev iz domovine in tujine. Prejeli so priznanja za plodno in uspešno sodelovanje, vrhunsko kvaliteto, lep zunanji videz, brezhibno obratovanje ter funkcioniranje svojih izdelkov in uslug. Med raznovrstnimi priznanji posebno mesto zavzemajo priznanja, s katerimi se nam je širša družba zahvalila in oddolžila za naša prizadevanja in dosežene uspehe na vseh področjih delovanja ter nas hkrati spodbudila in nas zavezala k zagnanemu in uspešnemu nadaljevanju v letu 1947 začete poti. Priznanja so vzpodbuda za nadaljnje delo Ob 30-letnici obstoja je novembra 1977 predsednik SFRJ Josip Broz Tito dodelil naši delovni organizaciji RED DELA Z RDEČO ZASTAVO za posebne zasluge in dosežene delovne uspehe, ki imajo velik pomen za gospodarski napredek celotne Jugoslavije. V letu 1981 je naša delovna organizacija prejela kar tri pomembna priznanja. Ob dnevu zmage, 9. maja 1981, nam je skupščina mesta Ljubljane za izredne uspehe na področju strojegradnje in za uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela podelila NAGRADO MESTA LJUBLJANE. Četrtega januarja istega leta je Gospodarska zbornica Slovenije podelila Litostroju ČASTNO DIPLOMO za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. Ob dnevu občine Ljubljana-Šiška pa smo leta 1981 za izjemne dosežke pri razvoju strojegradnje, uspešno vključevanje v mednarodno menjavo in za stalno razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov prejeli SREBRNO PLAKETO občine Ljubljana-Šiška. Ob lanskem dnevu republike smo prejeli NAGRADO AVNOJ, ki jo poseben odbor pri Skupščini SFRJ dodeljuje najuspešnejšim delovnim organizacijam in posameznikom za njihove dosežke, ki so pomembni za razvoj celotne Jugoslavije. Kot je bilo zapisano v utemeljitvi, smo to nagrado prejeli »...za večletne dobre rezultate gospodarjenja, za pomembne uspehe v industrijski proizvodnji na podlagi lastne ustvarjalnosti, za dosežke v proizvodnji, ki so pomembni za razvoj celotne Jugoslavije in njene afirmacije v svetu...« Letos pa smo ob prazniku občine Ljubljana-Šiška, 22. juniju, prejeli ZLATO PLAKETO. To najvišje občinsko priznanje je dobila naša delovna organizacija kot izredno pomembna in uspešna delovna organizacija v naši občini. V obrazložitvi tega priznanja je poudarjeno, da je Litostroj uspešno oral ledino ne le na področju samoupravljanja, temveč tudi na področju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja ter da se je v sorazmerno kratkem času razvil v gospodarskega giganta, priznanega ne le v domovini, temveč tudi v tujini. Obrazložitev je zaključena z naslednjimi spodbudnimi besedami: »S svojim dosedanjim delom je Litostroj dokazal, da je vreden imena stratega naše revolucije ter samoupravne družbe tovariša Tita.« Ta kratek pregled lahko zaključimo z že večkrat zapisano, a še vedno aktualno trditvijo. Vsa priznanja so potrdilo uspešnosti našega dela in kot takšna obvezujejo vse delavce Litostroja, da tudi v bodoče vložimo vse svoje sile, sposobnosti in znanje za nadaljnji napredek in razvoj de- »in muh«,)-si tutmm rom i-ju/k VUlKN X> »VBITA- L;j 'iircMv\->tAtxK»vvi: ro zaposlenih, nekaj med njimi težje oz. v taki meri, da postanejo delovni invalidi. K temu moramo prišteti še številne zdravstvene okvare, ki nastanejo kot posledica neugodnih delovnih razmer in puščajo na delavcih začasne ali trajne okvare zdravja. Bogato kulturno življenje Na področju kulture že vsa leta spodbujamo dejavnost naših sekcij pri konferenci OOS. Imamo pihalni orkester, mešani pevski zbor in foto-kino klub. V Tudi v težkih delovnih pogojih si prizadevamo za varno in zdravju čim manj škodljivo delo prave, predmeti dela, energija, surovine, oprema, objekti ter mikroklima, fizikalne in kemijske lastnosti delovnega okolja. Obvladovanje materialnega okolja v takih mejah, da ne ogroža zdravja ali telesne integritete zaposlenih, je zelo zahtevna naloga, ki zahteva tudi ogromna finančna sredstva. Tega se Litostroj čani nismo nikoli ustrašili. Desetletni program investicijskih vlaganj to najbolje dokazuje. Program je že dal tri nove, sodobne proizvodne objekte in večje število adaptiranih. Vzporedno z objekti smo investirali tudi v novo sodobno strojno opremo, ki ne zagotavlja samo večjo in boljšo proizvodnjo, ampak tudi boljše delovne razmere in manjši fizični napor pri delu. Temu primerno smo organizirali tudi pregledovanje in vzdrževanje strojne opreme, kar se zavedamo, da le taka oprema zagotavlja nemoteno kvalitetno proizvodnjo in varne delovne razmere. Pomemben dejavnik materialnega okolja je tudi mikroklima ter fizikalne in kemijske značilnosti delovnega okolja. V ta namen smo izdvojili ogromna finančna sredstva in v številnih objektih oz. delovnih prostorih izboljšali ogrevanje in osvetljenost, zmanjšali zaprašenost, ropot in prepih. Meritve teh parametrov delovnega okolja, ki jih redno opravljamo, pa kažejo na to, da bo treba v nekatere objekte še veliko vlagati in še naprej izboljševati delovne razmere, katere sedaj poslabšujejo prekomerna zaprašenost, škodljiv ropot, prepih ali na splošno neugodna mikroklima. Ko smo že pri investicijah, moramo na- vesti še druge pridobitve naših prizadevanj. V skrbi za boljše proizvodne prostore nismo pozabili na stvari, ki tudi veliko pripomorejo k boljšemu počutju zaposlenih. adnjem času si prizadevamo, da bi omo-očili stalno obliko dela tudi novim sekci-im, kot so: likovna, dramska in video. Seveda tu ne gre brez problemov, bo-isi prostorskih bodisi finančnih. Zave-ati se moramo, da v dejavnosti teh sekcij ihko vsak naš delavec najde nekaj, kar i ga zanimalo, vključitev v nekatere sek- lavcev. Na drugi strani se trudimo, da bi v okviru razpoložljivih sredstev nudili ogled čimveč predstav, največkrat z lastno soudeležbo. Utrjujemo kulturne vezi z delovnimi organizacijami, s katerimi imamo poslovne stike (Ladjedelnica Split, REIK Kolu-bara in Rudniki Ljubija). Ravno tako imamo stalno povezavo na kulturnem področju z našimi zamejskimi Slovenci (Prosek pri Trstu in Pliberk), kjer prihaja do skoraj vsakoletnih izmenjav. Redno sodelujemo tudi z našimi partnerji iz ČSSR, posebej s ČKD iz Blanske- ga- Športna rekreacija in oddih V razvoju športne rekreacije in oddiha moramo čimveč delavcev in njihovih družin vključiti v dnevne, tedenske ter letne programe rekreacije in oddiha. Programi morajo izhajati iz potreb in interesov delavcev ter biti usklajeni z možnostmi za njihovo izvedbo v okviru razpoložljivih materialnih sredstev. Politika športne rekreacije in oddiha mora dobiti ustrezno mesto v planih v vsakem delovnem okolju, kjer so opre- Kulturno življenje v Litostroju je iz leta v leto pestrejše in bogatejše, otvoritve novih objektov pa so dobra pobuda tudi za organiziranje likovnih razstav deljena sredstva za to dejavnost. S tem bo omogočeno financiranje takšnih programov, ki bodo za delavce privlačni in bodo ohranjali zdravje in delovne sposobnosti. V ta namen je treba za delavce, ki opravljajo težja dela in naloge, spodbujati organiziranje medicinsko programiranega aktivnega oddiha in s tem ustvarjati pogoje za izboljšanje njihovega zdravja in ohranjanje sposobnosti za opravljanje delovnih dolžnosti. To so nekatera stališča in usmeritve zveze sindikatov. V tej smeri potekajo tudi prizadevanja KOOS v delovni organizaciji Litostroj. Športno-rekreacijska dejavnost je organizirana v enajstih sekcijah in v planinskem društvu ter strelski družini, ki sta pravni osebi. Vsaka sekcija je na svojem rednem občnem zboru izvolila vodjo, namestnika ter blagajnika sekcije, čigar mandat traja dve leti in ga je možno podaljšati. Planinci so dobro organizirani in dosledno izvajajo začrtani letni program. interni TRIM ligi, podobno kot nogometna sekcija, v kateri sodeluje 14 ekip. Šahisti dosegajo izjemne rezultate v sindikalni ligi Ljubljane. V svoje članstvo vključujejo tudi delavke Litostroja. Balinarji in strelci so v nekoliko privilegiranem položaju, ker imajo lastne športne objekte, ostale športne dejavnosti tega žal nimajo. Relativno ogromno sredstev mora KOOS zagotoviti, da sekcije izvajajo potrjeni program v najetih objektih, tako da za dejavnost ostane malo sredstev. Edina rešitev in bodočnost razvoja športne rekreacije med delavci Litostroja je izgradnja lastnega športnega centra pri SŠTS Franc Leskošek Luka. Ne smemo pozabiti, da so načrti za gradnjo telovadnice že v celoti izdelani, vendar ne vemo, kdaj jih bomo lahko uresničili. Kolesarska in namiznoteniška sekcija dosegata zavidljive rezultate po kvaliteti, ponuditi pa je treba tudi take programe, ki bodo vključili večje število delavcev Litostroja. Ob množici aktivnih športnih sekcij je zelo delavna tudi kolesarska sekcija Ne smemo pozabiti, da so prav oni pred leti dali pobudo za izgradnjo litostrojske koče na Soriški planini — takrat ta še ni bila znano smučarsko središče! Smučarji so organizirani v okviru alpske in tekaške sekcije. Odkar se je pokazalo, da je Soriška planina prava snežna oaza, naša smučarska sekcija izvaja svoj program prav na Sorici. V času počitnic sekcija določi strokovne kadre za teke in alpsko smučanje iz svojih vrst, ki po veljavnem učnem načrtu organizirajo začetno in nadaljevalno šolo smučanja, kakor tudi tekmovanja v veleslalomu na koncu vsake izmene. Uspešno zastopajo barve Litostroja na občinskih tekmah, na maratonih in tekmovanjih ZPS. Interes za športne igre z žogo je med delavci Litostroja izredno velik. Košarkarska, rokometna, odbojkarska ter nogometna sekcija uspešno nastopajo v občinskih TRIM ligah, nogometaši celo s tremi ekipami. Poleg tega pa mora vsaka sekcija po sklepu komisije za šport in rekreacijo izvesti interno tekmovanje med tozdi za tekoče leto v obliki turnirja ali v Ustrezna je tudi politika izobraževanja amaterskih strokovnih kadrov. Letos smo izšolali enega voditelja alpskega smučanja in dva amaterska organizatorja športne rekreacije, ki bosta po sodobnih dognanjih vodila kolesarsko in balinarsko sekcijo. Prizadevanja KOOS — Komisije za šport in rekreacijo je omogočiti slehernemu delavcu Litostroja, ki ima in čuti interes za športno rekreacijo, primerne programe. Anketa, ki je zajela vsakega sedmega Litostrojčana in ki je trenutno v računalniški obdelavi, napoveduje ustanavljanje novih sekcij in izdelavo dodatnih zanimivih programov. Treba je tudi kritično oceniti, da na letnem oddihu še nismo uspeli delavcem Litostroja ponuditi organizirane športne dejavnosti. V bodoče bo treba več pozornosti posvetiti tej dejavnosti ter povezavi oddelka za letovanje s strokovno službo za športno rekreacijo. Zbral in uredil F. Zec Obrat družbene prehrane je dobil nov prizidek, kar bo z ostalimi izboljšavami bistveno pripomoglo k boljšemu prehranjevanju delavcev med delovnim časom Vzgoja in pridobivanje kadrov Litostroj je že od svojega nastanka posvečal vso pozornost vzgoji in pridobivanju kadrov, ki jih je po vojni povsod zelo primanjkovalo. V ta namen je zgradil in opremil industrijsko šolo z učnimi delavnicami, kasneje pa še dom učencev. Poleg tega pa je v tistem času poiskal in zaposlil nekaj zelo iskanih kvalificiranih delavcev in tehnikov, ki so se že uveljavili v raznih strojnih obratih ožje regije in drugod v Sloveniji. Ti so zlasti v prvih letih nosili vse breme zahtevne proizvodnje in pomagali usposabljati nove delavce. Iz šole so kmalu prihajali razgledani in dobro usposobljeni mladi kvalificirani delavci — kovinarji, metalurgi in obratovalni elektrikarji. Po nekaj letih zaposlitve so postali hrbtenica strokovnih kadrov v lito-strojski proizvodnji, mnogi pa so se zaposlili tudi drugod. Z nadaljnjim izobraževanjem ob delu in pridobivanjem delovnih izkušenj so postali tudi visoko kvalificirani delavci, monterji, delovodje, inženirji, projektanti, direktorji. Šola ni le strokovno izobraževala, ampak tudi vzgajala mladino za življenje in samoupravljanje; tako so opravljali in še opravljajo ti kadri številne naloge v samoupravnih organih, delegacijah ter družbenopolitičnih organizacijah v Litostroju in drugod. Litostrojska šola je doslej dala 3630 mladih kvalificiranih delavcev. Od teh je bilo dve tretjini litostroj-skih štipendistov. Hkrati pa je šola delovala tudi kot izobraževalni center, saj so se tu izobraževali zaposleni delavci ob delu, bodisi v seminarjih in tečajih dopolnilnega izobraževanja ali v oddelkih poklicne šole in tehniške strojne šole za zaposlene. Tako je Litostroj skrbel tudi za dopolnilno izobraževanje svojih delavcev, ki so se seznanjali s tehnološkimi novostmi, skrbel je za stalno ohranjanje in razširjanje znanja iz varstva pri delu, za strokovni razvoj posameznikov, prav tako tudi za dopolnilno izobraževanje na splošnoizobraževalnem, kulturnem, samoupravnem, obrambnem in družbenopolitičnem področju. Vraščena v Litostroj je lahko šola oz. izobraževalni center ves čas uspešno opravljal svoje naloge. Zahtevna in raznovrstna litostrojska proizvodnja ter delovanje tako velike delovne organizacije pa sta zahtevala skrb za vzgojo in pridobivanje kadrov tudi zunaj delovne organizacije. Tako je Litostroj pridobival iz ostalih šol kadre do leta 1962 s štipendiranjem, nato do leta 1969 s kreditiranjem, potem pa do leta 1977 s kreditiranjem in štipendiranjem. Za kadrovske štipendije smo leta 1975 porabili 6,805.255 din, leta 1980 12,858.764 din, leta 1985 pa 22,533.620 din. Štipendirali smo: Leto SŠTS V drugih šolah SR VIŠ VIS Ob uveljavitvi samoupravljanja v TOZD in DS smo s kadrovskimi štipendijami postopoma izboljševali kadrovsko strukturo delavcev, kar je razvidno iz tabele L Litostroj je zelo zgodaj urejal izobraževanje in štipendijske odnose s samoupravnimi normativnimi akti, ki jih izvaja v praksi. Podrobneje ureja to področje Pravilnik o izobraževanju in štipendiranju. Pomembno je, da na osnovi samoupravnega sporazuma, sprejetega leta 1977, temeljne organizacije namensko združujejo sredstva za izobraževanje in izpopolnjevanje ob delu ter štipendiranje v višini 3,6 %sredstev od bruto osebnega dohodka, in sicer poleg rednih, obveznih prispevkov izobraževalnim skupnostim. Pred tem smo združevali za izobraževanje 2,5 % sredstev. Kadrovsko-izobraževalne potrebe so pomembni del dolgoročnih in srednjeročnih načrtov ter letnih planov Litostroja. Vse oblike izobraževanja pred začetkom dela, ob delu, iz dela ter usposabljanje z delom neposredno v delovnem procesu so vsako leto vrednostno in vsebinsko zajete v finančnem planu izobra- Skupaj Ob delu Skupaj SR VIŠ VIS ževanja, ki temelji na potrebah TOZD/DS. Politiko izobraževanja in štipendiranja izvaja Komisija za izobraževanje in štipendiranje pri delavskem svetu delovne organizacije. Naši načrti za uresničevanje ka-drovsko-izobraževalnih potreb Tudi na kadrovsko-izobraževal-nem področju ima Litostroj za bodočnost svoje razvojne načrte. Zavedajoč se, da so naložbe v znanje nujno potrebni sestavni del vlaganj v tehnolološki razvoj in ne poraba, bo tovarna povečevala ta vlaganja. Načrtujemo izboljšanje sedanje kadrovske strukture zaposlenih delavcev in pridobivanje večjega števila novih, zlasti z znanjem za zahtevnejšo sodobno tehnologijo in razvoj. Tabela II prikazuje, kakšno izobrazbeno strukturo delavcev načrtujemo do leta 2000. Kot doslej, bo naša delovna organizacija vzgajala, pridobivala in dopolnilno izobraževala precejšen del delavcev v svoji šoli in njenem izobraževalnem centru. Za zahtevnejše naloge, kijih pred nas postavljajo hiter razvoj sodobne tehnologije, tehnike in znanosti, razvoj litostrojske proizvodnje ter izvajanje programov usmerjenega izobraževanja, pa mora imeti šola ustrezne pogoje. Nove, tehnološko sodobno opremljene litostrojske kapacitete (TVN, PPO, jeklolivarna), načrtovane posodobitve, vse zahtevnejši, najsodobnejši litostrojski proizvodi, zahtevajo vse več znanja in sodobnejšega izobraževanja, zahtevajo sodobno šolo. Sedanja klasična oprema šolskih delavnic je v veliki večini amortizirana in tehnološko zaostaja za sodobno, ki bi jo šola tudi v svoji funkciji kot spodbujevalka vključevanja tehnološkega napredka morala imeti. Manjkajo tudi specializirane učilnice in oprema za sodoben strokovno teoretični pouk. Šola nima telovadnice. Kot ustanovitelj in največji porabnik Litostroj vlaga sredstva že sedaj 1975 252 10 6 11 279 110 52 41 203 1980 350 50 20 39 459 120 70 45 235 1985 387 34 27 53 501 94 84 30 172 Ob uveljavitvi samoupravljanja v TOZD in DS smo s kadrovskimi štipendijami postopoma izboljševali kadrovsko strukturo delavcev, kar je razvidno iz tabele L Šola, ki usposablja kadre za naše gospodarstvo (Nadaljevanje na 13. strani) TABELA I. LETO Skupaj Brez šol Nedokon. os. šola Osnov. Special. šola delavci Srednja šola IV. stop. V. stop. (tehnik) Višja šola Visoka Magisterij, šola doktorat 1975 3370 7 1322 488 / 1883 377 154 136 3 °/o 100 0,2 39,3 14,4 / 26,2 11,2 4,6 4,0 0,1 1980 3914 5 1286 711 68 1027 540 141 133 3 % 100 0,1 32,8 18,2 1,7 26,3 13,8 3,6 3,4 0,1 1985 4393 4 1153 862 96 1283 624 193 173 5 7= 100 0,1 26,3 19,6 2,2 29,1 14,2 4,5 3,9 0,1 Besedo imajo jubilantje Leta, prepletena z Litostrojem Tudi letos skupaj z Litostrojem praznujejo ljudje, ki so v naši delovni organizaciji preživeli vrsto let. Njihovo življenje in delo je potekalo skupaj s tovarno, z njo živijo in se razvijajo. Prav je, da damo besedo vsaj nekaterim jubilantom, brez dvoma pa s temi, slučajno izbranimi sogovorniki, soglaša veliko ostalih sodelavcev. Antonija PLAZAR — 35-letnica (jubilantka s polno delovno dobo v Litostroju) Med jubilanti petintridesetletniki je najbolj zanimivo to, da so to skoraj same ženske, razen jubilanta iz tozda PUM. V času dopustov je bilo kar težko dobiti sogovornico med dokaj pičlo izbiro, prošnji za razgovor pa se je vendarle ljubeznivo odzvala Antonija Plaza iz PFSR. Moram reči, da smo tudi njo dobili tako rekoč »tik pred zdajci«, saj je precej dobre volje izjavila, da gre zadnjega avgusta v pokoj. Sama pravi, da se tega že veseli, saj se sem ter tja počuti že dokaj utrujeno. Čeprav bi ji človek vsaj po njenem videzu tega ne prisodil. Srednjo ekonomsko šolo je končala 1950. leta, po tedanjem dekretu pa je dobila službo v Litostroju. To je bilo obdobje, ko so cele letnike pošiljali na delo v druge republike, zato je bila zelo vesela, da je kot Ljubljančanka lahko ostala v Ljubljani. V prošnji za zaposlitev je navedla, da bi rada delala ali v Saturnusu ali v Litostroju, in želja se ji je izpolnila. Sicer pa je imela tako precej smole že pri maturi, saj jo je moralo 12 letnikov ekonomske šole ponavljati. Vzrok je bil v tem, da so nekateri njeni sošolci prej poznali maturitetna vprašanja, ki so jih izmaknili profesorjem, zato je bila prva matura razveljavljena, vsi pa so bili kaznovani z vedenjem štiri. Litostroj je bil ob njenem prihodu še v izgradnji, kljub temu pa je bil na področju kovinske industrije že dobro znan doma in v tujini. Vseh 35 let je Antonija delala v knjigovodstvu, v začetku v oddelku knjigovodstva Litostroj v izgradnji, potem pa v centralnem knjigovodstvu. Tu se je srečevala s številkami, z bilancami, s stalnimi spremembami predpisov, pravilnikov, kontnimi plani — vedno in povsod pa so jih preganjali roki. Vendar Tončka — kot ji večina ljudi pravi — meni, da tudi suhoparne številke včasih dosti pomenijo, moraš jih le znati razumeti. Seveda so bila vmes tudi krizna obdob- ja, ki pa jih je Litostroj vedno premagal in se razvijal v svoji osnovni dejavnosti — v strojegradnji. V vseh 35 letih pa je precej opazna razlika v disciplini in v odnosu do dela, in Tončka meni, daje bila v prvih letih boljša, kot je danes. Z dobrimi tovariškimi odnosi in z veseljem do dela so premagali marsikatere težave in nakopičeno delo opravili v predpisanih rokih. Bili so veseli, da so lahko delali in niso spraševali za plačilo. Tudi Tončka je bila vsa ta leta družbenopolitično aktivna in je za svoje delo prejela leta 1977 red dela s srebrnim vencem, novembra lani pa je dobila srebrno plaketo sindikata Litostroj. Bila je tudi blagajničarka sindikata na ravni DO, članica centralnega DS, vodja splošne delegacije SIS za PFSR, več let predsednica stanovanjske komisije v PFSR, članica občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste itd. Sama pravi, da je bila najtežavnejša funkcija predsednice stanovanjske komisije, kjer nikoli ni mogoče ugoditi vsem. Omenili smo že, da je Tončka tik pred upokojitvijo, še pred tem pa si želi, da bi svoje delo čim bolje in uspešneje opravila. Potem pa se bo z veseljem posvetila delu na vrtu, bolj se bo lahko posvetila domu, pa tudi več časa bo imela za različna ročna dela in branje. Tudi izletov upokojencev v Fieso se bo z veseljem udeleževala, saj je šla tudi do sedaj rada na vse izlete. Še pred leti je rada potovala po tujini, zdaj pa gre za dopust na morje, pa tudi termalni vrelci se ji že priležejo. Prav veselje je videti človeka, ki gre tako čil in krepak v pokoj, predvsem pa je spodbudno to, da se Tončka pokoja veseli. Gotovo ji ne bo dolgčas,"pa tudi k nekdanjim sodelavcem bo najbrž še rada prišla pogledat. Mi pa ji iz srca želimo še veliko prijetnih in lepih dni, ki si jih je s svojim delom gotovo zaslužila. Marija OMAHEN — 30-letnica Simpatična in prijetna sogovornica Marija Omahen je v Litostroju že polnih 30 let in je sedaj vodja računovodstva. To je njena prva in edina služba in le enkrat je malce bolj resno pomislila, da bi odšla drugam. No, do tega ni prišlo, pa tudi zdaj, pet let pred upokojitvijo mnenja najbrž ne bo spremenila. Na začetku je mislila, da bo postala prodajalka, potem pa je skoraj po naključju prišla do sedanjega poklica. Sicer pa jo delo s številkami veseli in je imela že od nekdaj rada matematiko in knjigovodstvo. Čisto po pravici pa je povedala, da ji delovne »špice«, kot je to ob bilancah, »pojedo« precej živcev. To so celi dnevi preživeti v službi, delo si pogosto nese tudi domov, številke pa jo včasih preganjajo še v snu. Ob takšnih priložnostih se vedno mudi, največ zastojev pa povzroča prav zastarelost in nezadostne zmogljivosti računalnika. Ob napredku, ki je vsekakor viden v razvoju Litostroja, bi si taka tovarna, kot je naša, že morala preskrbeti sodoben računalniški sistem. Marija se še dobro spominja Litostroja, kakršen je bil ob njenem prihodu. Sicer pa je že kazal sedanjo podobo, večina novih tovar pa je nastala v zadnjem desetletju. Seveda se je močno povečalo tudi število zaposlenih, njej pa so najbližje velike razlike v številkah. Te so za tako izkušeno oko še kako opazne. V Litostroj je prišla tako rekoč z železniške postaje. Ko je končala šolo, se je najprej odpravila na počitnice, naneslo pa je tako, da se je vrnila ravno pravšnji čas in je morala takoj na zdravniški pregled pred začetkom delovne dobe. Tako je pustila kovčke kar v železniški garderobi, prišla v Litostroj in šele od tod domov. Tako se je nekako začelo njenih sedanjih trideset let dela v Litostroju. Kot pripravnica je v Litostroju spoznala tudi svojega moža. Menda ji je rekel, da jo je opazil že takoj na začetku in to zato. »ker je imela tako krive noge in je hodila kot račka«. Verjetno mu ni prehudo zamerila ... Marija je rada v Litostroju, rada pa ima tudi svoje delo. V teh letih se je tudi navadila malce naporne poti iz Sostrega do tovarne, ki sicer ni tako dolga, časovno pa jo podaljšujejo dokaj slabe prometne zveze. Tako porabi na primer samo za prihod na delo eno uro. Slabe zveze pa odtehta zadovoljstvo, da se vrača v svojo hišo, ki sta jo z možem začela graditi po osmih letih bivanja v tesnem stranovanju na Gorazdovi ulici. Do pokoja ji manjka še pet let, že sedaj pa je opaziti, da se ga veseli. Kako bi se tudi ne, saj v prostem času zelo rada plete, hodi v hribe, nabira borovnice, rada tudi bere, sploh pa ji bo ostalo več časa tudi za štiri vnuke. Z njimi sta jo razveselili dve hčerki, ki sta se že odselili od do- Omeniti moramo še, da je bila Marija Omahen vsa ta leta aktivna tudi na družbenopolitičnem področju kot delegat in predsednica raznih komisij. O samoupravljanju meni, da bi bilo veliko boljše, ko bi spoštovali sprejete dogovore, na žalost pa tudi ni vedno dovolj časa, da bi se temu delu lahko človek dovolj posvetil. Pravi samoupravljalec bi moral vse poznati in vse obvladati, da bi lahko spre- jemal prave odločitve, vendar pa ne moremo biti vsi strokovnjaki na vseh pod-ročjih. Čeprav je Marija Omahen polna nalezljivega humorja in verjetno tudi po naravi optimist, pa je bila v svoji želji po novem in sodobnem računalniku zelo resna. Upajmo, da se ji bo vsaj kot 35-letni jubi-lantki ta želja uresničila. Anton BREZNIKAR — 25-letnik Jubilant, ki sem ga našel med Litostroj-čani, ki letos doživljajo četrt stoletja življenja in dela v Litostroju, je pričel svojo življenjsko pot v Šentrupertu pri Mokronogu. Tu se je pri zasebniku izučil za ključavničarja, s čemer je bil storjen prvi korak, ki ga je kasneje pripeljal v našo delovno organizacijo. Prvo zaposlitev si je poiskal v bližini rojstnega kraja v Mirni na Dolenjskem. Do leta 1960 je delal v obratu za nalivna peresa tovarne šivalnih strojev v Mirni kot finomehanik. Tu je poleg svojega osnovnega poklica opravljal tudi struparska in druga dela, znanje, ki si ga je pri tem delu pridobil, pa je koristno uporabil tudi pri delu v Litostroju. Če sem že spregovoril o prvem koraku, moram omeniti tudi drugega, ki gaje dokončno pripeljal v našo delovno organizacijo. S štiriindvajsetimi leti se je želel osamosvojiti, zato se je odločil odseliti iz rojstnega kraja, kjer so bile rodbinske vezi pretesne. Prišel je v Ljubljano in takoj dobil delo v Litostroju. To je bila njegova druga in vse kaže tudi zadnja zaposlitev. Najprej je štiri leta delal na velikem ka-ruzlu v obdelavi. Delo je bilo dvoizmensko, kar ga do takrat, ko si je na Vrhniki pričel zidati hišo, ni motilo. Takrat — leta 1964 — paseje preselil na viličarsko proizvodnjo, kjer dela še sedaj. Opravlja dela in naloge monterja — skupinovodje pri montaži viličarjev. Tone meni, da naloga skupinovodje ni le razdeljevanje nalog podrejenim delavcem in njihovo nadzorovanje, temveč da mora tudi sam poprijeti za delo, kar se potem očitno pozna tako pri odnosih med delavci v skupini, kot tudi v odnosu delavcev do dela, ter tako pri delovni uspešnosti celotne skupine. Tone obvlada različna dela in je v vsakem trenutku pripravljen ne le pomagati z nasvetom, temveč se tudi oprijeti stru-garskih, cevarskih, varilskih ali pa mon-terskih del. Pravi, da je na ta način tudi delo manj enolično in bolj zanimivo. JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI 10-letniki TOZD ZSE Zagorka BILANDŽIJA, Terezija BLATNIK, Vidosava DAMJANOVIČ, Marija HAJŠEN, Slavka KOGEJ, Antonija STRNAD, Elizabeta VARGA, Slavka VIDIC, Nežka MAJIČ, Alojz VENGUST, Olga VIDIC. TOZD SŠTS Franc KORDIŠ, Jože URH. DS SSP Radovan POPOVIČ, dipl. iur., Silvester BERTONCELJ, ing., Marija DO-ŠEN, Anica IŽANEC, Jana KHALIL, dipl. iur., Darinka PERKO, Franc STERLE, Feliks GERM, Anton ORA-ŽEM. OA Zvonka PETELIN. TOZD IRRP Slobodan BERNETIČ, dipl. ing., Branko ILERŠIČ, dipl. ing., Drago LAMPREHT, ing., Alojzija MEHME-DIČ, Jožica MIHELIČ, Anton ORA-ŽEM, Ivan PERNAT, Ciril PETERCA, Ljubo PETRONIJEVIČ, Jasna SKOČIČ, Anton ŠPENDAL, Albin TRLEP, Mirjana LOŠIČ. TOZD NABAVA Tatjana ČASAR, Gojko JANDRIČ, Greta KODRIČ, Ibrahim MURIČ, Franc SLAK, Bratislav STOILJKOVIČ, Franc HOČEVAR. TOZD PRODAJA Darinka ANDROJNA, Smilja BU-ČAN-MARČETA, Jožica HOČEVAR, Jolanda JEREB, Vojislav PAJNIK, Jožica STRUNA, Milka IVANEC, Marija KOLAR, Marinka MAČEK. TOZD PTS Predrag STEVANOVIČ, Demetrij VOZEL, Rajko ŽNIDAR, Jože POTOČAR, Janez PRISTOLIČ, Marjan PE-KOLJ. DS PFSR Jugoslav KISELIČ, Mara MARKOVIČ, Kristina RAZPOTNIK, Sonja TREBŠE. TOZD PUM Jože AVGUŠTINČIČ, Mato BILANDŽIJA, Josip BIRO, Jože ČRČEK, Marjan GRDUN, Peter HUC-MAN, Miroslav KLINCOV, Anton ROKOVNIK, Omer LELIČ, Tone OGRIN, Anton PEČJAK, Viktor POGAČNIK, Šaban PROŠIČ, Sima STAVANOVIČ, Radivoj STOJANOVIČ, Bogdan ŠTRAVS, Boris TUNJA, Ivan ZALETELI, Anton ZORE, Henrik-Ingo DOLINAR, Novak JOVIČIČ, Jože MAVER. TOZD OBDELAVA Ivan BOLARIČ, Djuro DJURIČ, Vlado FERKO, Anton GAŠPERIČ, Srečko JORDAN, Darko JUSTIN, Ivan KORITNIK, Anton KRALJ, Franc KUZMA, Ljudevit LATIN, Peter MIHELČIČ, Fikret OMERAGIČ, Petar PAJIČ, Marija PEČJAK, Jože POJE, Tomaž PRIMC, Davorin RAHELIČ, Avdo ROŠIČ, Anton STARIČ, Marko ŠUTEJ, Drago TOMASOVIČ, Franc ZUPANČIČ, Anton ŽAGAR, Alojz ŽUŽEK, Jože BOLTE, Darko HROVAT, Maks KLADNIK, Šalih MEHIČ, Feliks NOVAK, Franc PINTAR, Alojz RAJH, Alojzij ROJC, Milenko STAN-KIČ, Dušan PULJIČ. TOZD MONTAŽA Ismet ALEŠEVIČ, Mirko BALAŽI-NEC, Franc BRUS, Albin DULMIN, Duro DŽEPINA, Vojislav KOVAČEVIČ, Besim LULIČ, Slavka MEGLIČ, Branko MITROVIČ, Milena MOHORČIČ, Alojz NAHTIGAL, Igor OZIMEK, Mihael STARMAN, Srečko ŠTIMAC, Martina TOMŠIČ, Ivan VRABAC, Mirko VUKOVIČ, Janko BELOPAVLOVIČ, Mehmed ČUFU-ROVIČ, Vincencij GREGORČIČ, Branko VELIKOVRH. TOZD TVN Jasimir MAHIČ, Jože NOVAK, Ciril SMOLIČ, Stojan STANKOV, Henrik ŽLAJPAH, Janez BURJEK, Alojzij ŠINKOVEC, Edvard VRŠNAK, Alojz MEŽAN. TOZD PZO Pero BELENZADA, Anton FURJAN, Božo KODRIČ, Zvonimir KRSTIČ, Nedeljko LOŠIČ, Milorad MARJANOVIČ, Pavao MILIČ, Jože PEKOLJ, Janez ŽMAVC, Anton HOČEVAR, Boris KRSTIČ, Stanimir MILENOVIČ. TOZD PPO Slavko BRESTOV AC, Nebojša DRAGAŠ, Marjan DROBEŽ, Anica GRIVEC, Mirko MUŠIČ, Franc NAHTIGAL, Gotard FERME, Peter PREZELJ. TOZD IVET Rajko CEGLAR, Ranko GOJKOVIČ, Asim HALILAGIČ, Drago KRNETIČ, Zvonko MIRI, Fajik OMA-NOVIČ, Ana PAVLI, Vladimir SIMIČ, Ladislav STRNIŠA, Branko ŠAVOR, Jože ŠKANDER, Djordje URUKALO, Roman VERGO, Anton VIDRIH, Andrej VIDMAR, Martin ZALETEL. 20-letniki TOZD ZSE Štefka KRAJNC, Jožefa KUTNAR, Marija MARKELJC, Marija OMEJC, Ivanka ŠKRBEC. TOZD SŠTS Rajna JANKOVSKI, Marija POPOVIČ, Alojz JANEŽIČ. DS SSP Mato ANDRIJANIČ, Ferid BAŠA-NOVIČ, Magda KREFT, Josip PINTARIČ. OA Marjeta FERJAN, dr. TOZD IRRP Josip FILEŠ, oec., Marko GALE, Jože GAŠPERLIN, dipl, ing., Drago LESJAK, ing., Stjepan ŠPOLJARIČ, dipl. ing., Stjepan TOMIČ, dipl. ing., Karol TOVORNIK, Anton BRCAR, dipl. ing., Teodora FRANK, Matija JELENC, Milovan JOVANOVIČ, Matis PRESEČNIK, Stanislav TORKAR. TOZD NABAVA Darinka HRASTAR, Duro DUKA-NOVIČ, iur. TOZD PRODAJA Marijana BOLTA, Anton HOČEVAR, Anton SADAR, Marija TONI, Jože ZUCCHIATI, Stanislava KRANJC-KUŠLAN, Nada ODEB, Marija PETEH. TOZD PTS Matija AVBELJ, Andrej DOLINAR, Franc SKUŠEK, Martin TEGELJ, Franc TROJ AR. DS PFSR Terezija VIDENIČ, Jože ŽELJKO. TOZD PUM Vladimir BAŠNEC, Vitomir BILIČ, Alojz BOBEN, Herman ČVAN, Nail HODŽIČ, Jože JAGER, Bogomir KOREN. Frančišek KRAJNC, Nikolaj MALIČ, Ahmed PAŠANOVIČ, Stane PERHAJ, Marjan PIRC, Rafael BEVK, Zdenko BILANDŽIČ, Alojz BLATNIK, Alojz CAPUDER, Janez DROB- NIČ, Jože JELENC, Andrej JERMAN, Henrik MAGOLIČ, Drago OZIMEK, Jože POTOČAR, Franc PUSTIŠEK, Jože ŠKERJANEC, Alojz VOVKO. TOZD OBDELAVA Jože BUH, Vinko ERŽEN, Peter FE-DRAN, Ludvik KOLENC, Vladimir KRESAL, Lenard KUŽNIK, Anton MATEK, Pavel MRZLIKAR, Franc OVSEC, Nikola PONGRAC, Jože PUCELJ, Janez RIHAR, Marija STOJNIČ, Alojz VOVK, Jože ŽNIDARŠIČ, Jože GOLE, Anton GREGORIČ, Jože KAPLAN, Jože LUKUNIČ, Jože PAVLIČ, Stjepan TRATNJAK, Stanislav PUGELJ. TOZD MONTAŽA Hasan BUNIČ, Rafael GRACAR, Bogomir LEGAN, Marjan LESAR, ing., Marjan TREBŠE, Franc TUŠEK, Peter AVGUŠTIN, Slavko CERKVENIK, Zdravko HRIBERNIK, Veso KNEŽE-VIČ, Stane LEKŠE, Adolf MIHELIČ, Stanislav NADU, Stanislav POPEK, Ivan REP, Bogomir VOJE. TOZD TVN Venčeslav BLATNIK, Mirko HERMAN, Polde ŽNIDERŠIČ, Jože IVANETIČ, Anton KOSI, Ankica PINTAR, Ifet SMAILAGIČ. TOZD PZO Božidar BLATNIK. Ivan DEBEVC, Ivan DRAŽENOVIČ, Velimir ILIČ, Božo KECMAN, Alojz MANDELJ, Marinko MARKOVIČ, Franjo MATJAŠIČ, Andrija SOLDAT, Jože URBANIJA, Vašo VERGILAS, Stjepan VINKO VIČ, Anton VOVK. TOZD PPO Stanislav PODBOJ, Franc URBIČ, Štefan CANKAR, ing., Petar ČAVIČ, Vasilije PAVLOVIČ, Franc ŽMAVC, Ciril BRENČIČ. Tudi njega sem povprašal, če je v teh 25 letih kdaj razmišljal o zamenjavi delovne organizacije. Brez kakšnega posebnega razmišljanja mi je odgovoril negativno. Dodal je še, da je bil z delom pa tudi z odnosi med sodelavci ves čas zadovoljen, čeprav občasno sicer pride do manjših konfliktov kot povsod, a jih vedno hitro odpravijo. »Z medsebojnim sodelovanjem in upoštevanjem ter spoštovanjem mnenja in dela vsakega posameznika bomo tudi v prihodnosti lahko prebrodili krize in težave, kot smo jih že dosedaj. Res je, da sem zadovoljen s svojim delom, vendar se zavedam tudi tega, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. In za tem boljšim moramo ves čas stremeti,« je dejal Tone Breznikar. V naši delovni organizaciji ga najbolj moti odnos do inovativne dejavnosti delavcev. Mnogi pri svojem delu pogosto prihajajo do uporabnih in koristnih idej, s katerimi bi lahko bolje, enostavneje in ceneje proizvajali, vendar pa za te predloge ni pravega posluha in pomoči s strani tistih, ki o tem dokončno odločajo. Tako delavec — inovator kaj kmalu izgubi voljo in se na to področje ne spušča več, saj v glavnem pomeni le izgubo časa, živcev in veliko slabe volje. To se mu zdi resen problem, saj je s tem narejena velika družbena in moralna škoda, še posebej, če vemo, da se to ne dogaja le v naši delovni organizaciji, temveč da je to nasploh značilno za naše gospodarstvo. Tone meni, da bi morali ceniti ne le de-' lavčevo »pasivno« izvajanje naloženega dela, temveč tudi njegovo delovno angažiranost ter pobudo. Za svoje vestno delo in prizadevanje je dobil Tone pred dvema letoma sindikalno priznanje za inovacijsko dejavnost, letos pa je ob prazniku občine Ljubljana-Šiška prejel priznanje kluba samouprav-Ijalcev. Ob koncu pogovora sva se za hip zaustavila še pri njegovem zasebnem življenju, prostem času in konjičkih. Pred leti, ko je bil še mlajši, je svoj prosti čas v precejšnji meri porabil za delo v delavnici, nekatere stvari je delal zase, delno pa je bil to tudi njegov dodatni zaslužek. Zdaj in v prihodnosti pa se posveča predvsem delu na vrtu oziroma njivi, ki leži blizu njegovega doma na Vrhniki, kjer bo letos pričel čebelariti. Vse je že pripravljeno in kar težko pričakuje med, ki ga bodo prinesli prvi roji. Marko GALE — 20-letnik Ko ga človek takole srečuje vsak dan, bi kar težko verjel, da je Marko Lito-strojčan že celih dvajset let. Po poklicu je strojni tehnik, sicer pa je športnik od glave do peta in kot takega ga najširši krog Litostrojčanov najbolje pozna. Leta 1965 se je vpisal na našo šolo in se izšolal za strugarja. Ob delu pa je kasneje končal še srednjo tehnično šolo, nato pa se je vpisal na strojno fakulteto, kjer je zdaj absolvent prve stopnje. Dela na delovnem mestu konstruktorja I na področju žerjavogradnje v biroju IT — vitli. Začeli so tako rekoč iz nič, saj so prej videli le nekaj podobnih vitlov, potem pa so sami prišli do izvirnih tehničnih rešitev posameznih sklopov. Delo ga veseli, sploh pa ga to zanima, ker je to delo v takšnem obsegu novo in v fazi razvoja, kar zahteva še posebno zavzetost vseh. Do zdaj so izdelali že 30 vitlov in jih tudi ustrezno predstavili na zagrebškem velesejmu. Vitli zadovoljivo služijo svojemu namenu in se v praksi dobro obnesejo. S tem je led prebit, še posebej pohvalno pa je, da jim je uspelo narediti vitel brez izdelave prototipa. Za to delo je skupina tudi dobila pisno priznanje sindikata na področju inovativnosti. Na področju razvoja tovarne v zadnjih dvajsetih letih je bilo veliko sprememb, hitreje pa bi se moral obnavljati strojni park. Markoje tudi delegat samoupravne skupine PN v SD IRRP, kjer skuša biti kar najbolj aktiven, da bi opravičil zaupanje, ki mu ga je skupina izkazala z izvolitvijo. Predvsem pa daje poudarek dobremu in pravočasnemu informiranju. Od reorganizacije v tozdu IRRP, ki se pripravlja, ne pričakuje kakšnih revolucionarnih novosti, želi pa si, da bi le-ta omogočila boljši pretok znanja kot do sedaj, pravočasno usposobitev novih kadrov za nadomestilo sodelavcem, ki odhajajo v pokoj, prostorsko enotnost posameznih birojev in tudi zagotovitev normalnih delovnih razmer. Omenili smo že, da je Marko predan športnik in meni, da dobra organiziranost na tem področju tudi zadrži marsikaterega človeka na delovnem mestu, čeprav ga nemara sicer mika, da bi odšel drugam. Stanoval je v bližini ŠD Ilirija, kjer je bilo dovolj priložnosti za izbiro različnih športnih zvrsti. Nekaj let je kot mladinec nogometne ekipe tekmoval za barve Ilirije, ko pa se je bolj posvetil šoli, je z igranjem prenehal in se s športom ukvarja le rekreativno. Veliko je zvrsti, ki jih je pobliže spoznal: nogomet, namizni tenis, kolesarstvo, smučanje, kajakaštvo, jadranje, motociklizem, tek, drsanje in dodatno izobraževanje za organizatorja rekreacije. V času odsotnosti predsednika kolesarske sekcije gaje eno leto nadomeščal in uspel poživiti delo sekcije. Opravil je tudi izpit za inštruktorja kolesarjenja. Sedaj je že drugo leto vodja smučarske sekcije. Pravo zadovoljstvo je, pravi, delati z ljudmi, ki imajo smučanje radi in so tudi vedno pripravljeni pomagati pri organizaciji. Igra tudi namizni tenis in to enkrat ali dvakrat na teden po dve uri, kar zadošča le za ohranjanje forme, za kaj več pa ne. S kolegi tekmuje v III. ligi ljubljanske območne namizno teniške zveze. Tu je osvojil pokal kot najboljši izvajalec te lige. Stalno tekmuje v ekipi z Marjanom Klemnom, s katerim sta na prvenstvih Litostroja že osvojila srebrno medaljo, letos bronasti pokal, posamezno pa je Marko osvojil 3. mesto. Kolesari v lepem vremenu, po dobrih cestah, vendar zadnji dve leti nekoliko manj. Pet let je imel tudi kajak, s katerim je prevozil Savo od Črnuč do Litije, Krko od Soteske do Kostanjevice. Veliko lepega je doživel na vodi, vendar je potrebna določena mera poguma, ko se spustiš v brzico, ki je ne poznaš in še nimaš dovolj znanja. Po kajaku se je ogrel za jadranje. Ima štirimetrsko jadrnico, ki mu popestri življenje na dopustu. Včasih je veliko predrsal kot rekreati- vec v hali Tivoli in na koseškem bajerju, ker pa nikoli ni znal voziti počasi, se je segret močno prehladil. Zelo rad kaj naredi tudi doma v svoji delavnici, kar mu še dodatno krajša čas. V veliko zadovoljstvo mu je tovorna prikolica, ki jo je izdelal pred kratkim, in še veliko manjših izdelkov, ki mu koristno služijo. Človek bi takole hudomušno dejal, da Marko nima prostega časa, je pa res, da je njegovo življenje zelo bogato in do popolnosti izkoriščeno. Nedeljko LOSIČ — 10 letnik Med najmlajšimi jubilanti — desetletniki smo to pot izbrali Nedeljka Losiča, konstrukcijskega ključavničarja iz tozda PZO. Nedeljko je prišel v Ljubljano in v Litostroj, kjer je njegova prva zaposlitev, iz Vlasenic, ki ležijo med Zvornikom in Tuzlo. V Vlasnicah je končal šolo za strojne ključavničarje in se po končani šoli leta 1975 prijavil na tamkajšnji zavod za zaposlovanje. Naša delovna organizacija je v tistem času potrebovala večje število delavcev tovrstnega profila in jih je zato iskala po zavodih za zaposlovanje po vsej Jugoslaviji. V Vlasenice'je prišla posebna litostrojska komisija in vsi primerni kandidati so morali opraviti poseben test. Med dvajsetimi testiranimi sta bila izbrana dva iskalca zaposlitve. Eden izmed teh dveh je ostal v Litostroju le kakšno leto, drugi — Nedeljko pa je pri nas že deset let in po razgovoru sodeč ne kaže, da ga namerava zapustiti. V začetku je imel sicer manjše težave, saj se je bilo potrebno navaditi na novo okolje, jezik, na drugačne navade in način življenja. Živo se še spominja dneva, pravzaprav noči, ko se je opolnoči znašel pri glavnem vhodu v Litostroj. Naši vratarji so se, ko so zvedeli, zakaj in od kod je prišel, hitro znašli in mu omogočili, daje vsaj nekaj ur prespal in se odpočil v samskem domu. V našem samskem domu je potem preživel dobra tri leta — do leta 1979, ko je dobil enosobno stanovanje v Kosezah. V tem času je spoznal tudi svojo kasnejšo ženo, ki je ravno tako zaposlena v Litostroju in je prebivala v istem samskem domu. Stanovanje, ki sta ga dobila, jima je omogočilo pričetek skupnega življenja, pa tudi razmišljanje o potomcih je dobilo bolj realne okvire. Zdaj imata že dva otroka: sina, ki je letos končal prvi razred osnovne šole, in 5-mesečno hčerko, tako da jim je zdajšnje stanovanje že kar pretesno. Nedeljko pravi, da resno razmišlja o nakupu večjega stanovanja, da pa je izredno težko zbrati potreben denar, saj se stanovanja iz dneva v dan dražijo. Prav zaradi tega je bil že dvakrat na terenskem delu v Iraku. Skupaj je prebil v Iraku 15 mese- cev — enkrat pol leta, drugič pa 9 mesecev. Dejal je, da je terensko delo sicer v redu, da pa kmalu postane monotono, saj se daljše obdobje sploh ne premakneš z gradbišča in je pravzaprav edino delo tisto, ki krajša čas. Nasploh pa je s svojo odločitvijo izpred desetih let povsem zadovoljen. Zadovoljen je z delom v Litostroju, dobro se razume s svojimi sodelavci, s katerimi je hitro navezal stike in našel skupni jezik. Svoj prosti čas preživi z družino, skupaj hodijo na krajše izlete v bližino Ljubljane, poleti pa se pogosto odpravijo na morje, k stricu v Crikvenico. Enkrat ali dvakrat letno se odpravijo na obisk v Nedeljkov rojstni kraj, k staršem in sestri, ki so ostali v Vlasenicah. M. M. in T. Š. GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov. Izdaja ga Odbor za obveščanje pri Konferenci OO sindikata Titovih zavodov Litostroj, ki je hkrati izdajateljski svet — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Tone Erman, Franc Kostevc, Majo Pahor, Mirko Čepuran, Slobodan Nikolič, dipl. ing. Anton Brcar, Toni Skušek, Srečko Pirc in odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, novinar Tone Škrjanec, lektorica prof. Vesna Tomc. Telefon uredništva 558-341 (n. c.) interna 13-70, 13-71, 13-79. Tisk Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI • JUBILANTI TOZD IVET Pavle BARLIČ, Janez CIRAR, Franc GORIČAR, Marjan MRVAR, Drago-Ijub PETROVIČ, Nikola BOŽO AR, Ivan BUKOVEC, Ivan GRAKEH, Franc GUTMAN, Ciril KLAVS, Maksimiljan ŠTRUKELJ, Martin ŽLOGAR. 25-letniki TOZD ZSE Ljudmila TAVČAR. DSSSP Avgust ŠMAJDEK, Zdravko Valentin ANŽIN, Vladimir BIŠOF, Mira GRE-GORČIČ-PRHAJ, Estera LAMPIČ, Jože PIRC, Franc ZORKO, Magda KREFT. TOZDIRRP Otmar BEDENK, dipl. ing., Anton BRCAR, dipl. ing., Teodora FRANK, Marko GOLJAR, dipl. ing., Milovan JOVANOVIČ, Jožefa MAKS AN, Angela MLAKAR, Jožica PEČAR, Milena PIRC, Francka SMUK, Stanislav ZADRAVEC, dipl. ing., Vukoslav ŽIVKO-VIČ, Brane LESKOVEC, Jože PRUDIČ, Janez RODE, ing., Franc SNOJ. TOZD NABAVA Nikolaj MODIC, Vida ŠOLAR, Mari-)a TRNOVEC, Jože VALENTINČIČ. TOZD PRODAJA Frančiška ALJAŽ, Breda ERŠTE, Alojz FABČIČ, Franc JAKLIČ, Vinko KOCJAN, Bogdana ZVER, Alojz NOVAK, Anton ZOBEC. tozd pts Vladimir PAVLOVIČ, ing., Franc STARMAN, Erna ZUPAN. DS PFSR Antonija STRES. TOZD PUM Alojz BLATNIK, Franc BLATNIK, Anton ČEH, Jože GLAVAN, Ivan GRI-VEC, Alojz GRIVEC, Franc GRIVEC, Stanislav HOČEVAR, Štefan HROVAT, Jože KEBER, Ignac KIČ, Franc MAJCEN, Mijo MATJAŠIČ, Jože PAVLIN, Alojz PEKOLJ, Matija PLANINŠEK, Alojz ROJC, Ignacij SADAR, Stanislav SEVER, Janez SVETIN, Jože ŠKERJANEC, Franc ŠKRABA, Alojzij ŠTUPAR, Janez UDOVČ, Viktor VIDRIH, Dragoljub VIŽINTIN, Jože ZAJEC, Vinko ZAJC, Tacijana-Ana ŽEBAVEC, Alojz ŽNIDARŠIČ, Milenko BILANDŽIC, Alojz BIVIC, Franc KONJAR, Josip MUNDŽAR, Ciril PETERCA, Franc PUSTIŠEK, Franc NOVAK. TOZD OBDELAVA Jože BARTOLJ, Stanko BEVC, Ivan ČEPLAK, dipl. ing., Ignac GIACOMELLI, Anton GRABNAR, Ignac HRIBAR, Jože JAMŠEK, Alojz JERŠIN, Alojz KANC, Anton KUŽNIK, Janez MlŠMAŠ, Danilo PETEH, Ludvik SINUR, Mihael SMOLIČ, Stjepan ŠAJ-NOVIČ, Jože VIDMAR, Duro VIN-CEK, Jurij VULKAN, Janez ZAVODNIK, Milan ZGONC, Alojz ZUPANČIČ, Franc ŽEROVNIK, Anton HITI, Stanislav KAMIN, Stanislav MUCHER, Pavel NOVAK, Anton PIRNAT, Alojz SADAR, Branko SERŠEN, Jernej SITAR, Franc OMEJEC. TOZD MONTAŽA Marinka BOGDANIČ, Marija GLAVAČ, Stanislav JESENOVEC, Mijo MESARIČ, Marjan MULEJ, Stanislav POPEK, Nevenka POPOVIČ, Janez POŽAR, Matija PUSTOSLEMŠEK, Miloš SUBAŠIC, Stanislav ŠTIH, Milan VIDMAR, Bogomir VOJE, Veso KNEŽEVIČ, Stanislav FRELIH, Josip JAGER, Marjan KRIŽNAR, Stane LEKŠE, Jože PIVK, Janez STARMAN. TOZD TVN Anton BREZNIKAR, Ignac MRAMOR, Ifet SMAILAGIČ, Avgust MERC, Ankica PINTAR, Stane ŠTIF-TAR. TOZD PZO Matevž GOLOB, Janez GRABNAR, Mileva ŠIMUNIČ, Anton VOVK, Marinko MARKOVIČ, Franjo MATJAŠIČ, Alojz BREZOVNIK. TOZD PPO Janez SOKLIČ, ing., Cirili BRENČIČ. TOZD IVET Jože HROVAT, Alojzij LEKAN, Jože OVČAK, Avgust ŠUŠTAR, Vida VIDMAR. 30-letniki TOZD ZSE Stane KOCJAN, Silvester ZAMAN. DS SSP Marjana PETRIČ, Ružiča PETROVIČ, Estera SAPRUNOVA, Leopold VELKAVRH, Janez SANSONI, Ivan KOS, Anton PEKOLJ, Alfred TOMAŽIČ, ing. TOZD IRRP Viktorija KRŽIN, Milan KOVAČIČ. TOZD NABAVA Stanko KOGOVŠEK, Stanislava KONJAR, Feliks KOVAČIČ, Rado PANTAR, Rozalija PETAN, Jožica ROŽEC, Marjan ZUPANČIČ, Darinka HRASTAR, Vladislav KROŠELJ. TOZD PRODAJA Mihael GROBIN, Viljem MAK, oec. Jože PEZDIRC, ing., Štefan ROJINA. TOZD PTS Janez ŠKOF, Ernest MERKLIN. DS PFSR Marija OMAHEN, Antonija STRES. TOZD PUM Jože BABIČ, ing., Leopold ČONČ, Mato FILEŠ, Franc GRBEC, Nikola HORVAT, Franc HROVAT, Stanko ISTENIČ, Jože KAČIČ, Franc KOSTEVC, Franc KRESAL, Ivan RAD-MAN, Franc RIHTAR, Julijana ŠMI-GOC, Vinko UDOVIČ, Stjepan RATA-JEC, Anton ŠAVOR. TOZD OBDELAVA Silvester KOLEŠA, Milan KOVAČIČ, Franc KRAJNIK, Anton LAZNIK, Leopold MARINIČ, Pavel NOVAK, Franc OBLAK, Jože PAVC, Milan TEKAVEC, Stanislav KAMIN, Jože KODRIČ, Franc MIKLAVČIČ, Marijan RAČIČ, Vinko ŽIBERT. TOZD MONTAŽA Amalija JERŠE, Stanislav JESENKO, Franc VIDRIH, Ladislav VRTARIČ, Stanislav ZUPAN, Jože PIVK. TOZD TVN Andrej ANŽIN, Slavko LOVŠE. TOZD PZO Jože MLAKAR, Ivan SABOL, Milan ŠIBELJA, Franc REPAR, Rudolf RESNIK, Anton ŠKRJANC, Ivan REPAR. TOZD PPO Dušan BEDENE, Alojz JUNTEZ, Aleksander PROSEN. TOZDIVET Alojz BOMBOC, Viktorija KO-RAČIN, Djuro MUCIČ, Stanislav NA- ROBE, Emil POLJANEC, Emerik ŠIMUNIČ, Barbara TKALČIČ, Anton VOVK, Anton ZUPANČIČ, dipl. ing., Anton Šuštar. Posebna nagrada za polno delovno dobo v delovni organizaciji TZ Litostroj TOZD ZSE Antonija KAJDIŽ, Tončka LOZAR, Ana ŠKRJANEC. DSSSP Jožica ŽAKELJ. TOZDIRRP Marija MERKLIN. DS PFSR Andrej BEZEK, Antonija PLAZAR. TOZD PUM Antonija MITROVIČ, Stanislav ME-SARKO. 35 LET ^ SAMOUPRAVLJANJA \ TITOVI ZAVODI , \ Qm»©9 / Sprehod skozi čas V vseh obdobjih našega 35-letnega razvoja samoupravljanja so imeli naši skupni samoupravni organi v skladu z razvojem samoupravljanja v Jugoslaviji različno vlogo pri odločanju. Če se omejimo le na vlogo naših osrednjih samoupravnih organov, to je delavskega sveta in upravnega odbora, ki obstajata vseh 35 let, lahko o delu teh organov iz zapisnikov razberemo marsikaj zanimivega. Zarumeneli, sedaj že več kot 35 let stari zapisniki prvega, še začasnega izvoljenega delavskega sveta Litostroja, nam potrjujejo dejstvo, da takrat ni šlo le za simboličen začetek samoupravljanja, pač pa za globoko razredno opredelitev delavskega razreda nastajajoče nove socialistične države, ki je preživela agonijo vojne in različne interesne pritiske velesil po njej. Iz arhiva dokumentov je razvidno, da smo v Litostroju že 26. januarja 1950 med prvimi v Jugoslaviji, torej že pred sprejetjem zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji, izvolili 63-članski delavski svet. Celotne priprave in volitve je ob pomoči partijske organizacije izvedla sindikalna organizacija. To potrjuje tudi zapisnik o izvolitvi prvega delavskega sveta 26. januarja 1950, kije hkrati naš prvi samoupravni dokument. Iz njega lahko razberemo nekaj zgodovinskih dejstev. Na dnevnem redu štiridesete seje upravnega odbora oktobra 1951 najdemo kritično obravnavo o izpolnjevanju rokov za izdelavo opreme za takratno obdobje vitalnih objektov za razvoj in elektrifikacijo države. Takrat je Litostroj že izdeloval opremo za hidroelektrarne: Mavrovo, Medvode, Glava Zete, Jablanica, Jajce, Medjuvršje, Ovčar, Nanja, Moste, Mariborski otok, Vrla, Raška, Zvornik, Vuzenica, Zavrelje in še za več kot deset drugih manjših hidroelektrarn v Jugoslaviji. Obravnava dokončnih rokov izdelave navedenih objektov je bila povezana z zahtevo Sveta za industrijo Jugoslavije, ki je zahteval, da Litostroj brezpogojno izpolnjuje svoje obveze, ki so bile sestavni del plana razvoja Jugoslavije. Tega se je močno zavedal tudi upravni odbor tovarne, kije s svojimi sklepi opredelil operativne plane izpolnjevanja rokovnih obveznosti. Neverjetno, kako šport koristno vpliva na sa moupravljanje! ki so se kot prvina začetkov samoupravljanja ohranila do današnjih dni: • Delavci so s tem dejanjem prevzeli tovarno v upravljanje. • V širokem demokratičnem postopku, tako kot to storimo danes, so delavci, organizirani v sindikatu, izvolili svoje predstavnike v delavski svet tovarne. • Naloge delavskega sveta so bile v tem, daje poleg uprave podjetja skrbel za izpolnjevanje planskih nalog in reševal socialne in druge razmere delavcev. • Samoupravljanje je tako postalo pravica in dolžnost delavcev. Tako je tedanji 1600-članski kolektiv zaoral v ledino, kajti na razpolago so bila le skromna navodila in pa vsesplošno hotenje delavcev, da želijo upravljati tovarno. Veselje do življenja v svobodni domovini ter zagnanost pri obnovi porušenih domov in tovarn je bilo obogateno še s tem prvim dejanjem, to je s korakom v samoupravljanje. O tem nam govori tudi zapisnik prve seje, prvega delavskega sveta, ki je bila 6. februarja 1950 ob 16. uri v Litostroju. Razprava in sklep pod drugo točko dnevnega reda seje že ima naravo upravljanja tovarne, saj je na predlog direktorja sklenjeno, daje potrebno sistem brigad prilagoditi potrebam in planskim nalogam tovarne. Število in sestav brigad naj bi bila elastičnejša, vse v cilju boljšega izpolnjevanja planskih nalog. Ta prvi delovni samoupravno sprejeti sklep ni potrebno posebej razčlenjevati; morda le to, da je bil dober in sprejet v pravem času, saj iz ostalih dokumentov razberemo, da je boljši brigadni sistem v tovarni pripomogel, da so bile proizvodnje in druge naloge uspešno izpolnje- Preselimo se v leto 1951. Jugoslavija je takrat začela izvajati naloge »druge petletke«. Elektrifikacija države je med prioritetnimi nalogami. To se v največji meri odraža tudi v Litostroju, ki je v slabih petih letih od pričetka obratovanja postal edini proizvajalec opreme za hidroelektrarne v Jugoslaviji. V letu 1951 sta že regularni delavski svet, predvsem pa upravni odbor, imela polne roke dela. Za leto 1952 lahko kot zanimivost izvzamemo dve značilnosti, s katerima sta se med drugim ukvarjala delavski svet in upravni odbor podjetja: V sredini februarja 1952 je v nekaj dneh zapadlo toliko snega, da so bili novozgrajeni obrati Litostroja močno ogroženi. Več kot polovica tedaj zaposlene delovne sile je morala po sklepu samoupravnih organov odstranjevati sneg z ogroženih streh in urejevati prometne poti v tovarni in okoli nje. Kljub kritičnemu položaju se proizvodnja v obratih ni smela ustaviti. V naslednjih dneh se je stanje že močno izboljšalo in 24. februarja 1952 so vsi obrati Litostroja že normalno obratovali, razen Industrijske kovinarske šole (IKŠ), kije morala prekiniti pouk zaradi pomanjkanja premoga. Druga značilnost iz leta 1952 pa je iz meseca septembra, ko so delavci Litostroja praznovali 5. obletnico tovarne. Program proslave, ki jo je na 25. redni seji 25. avgusta 1952 sprejel upravni odbor, je preprost in zanimiv, naloge pa so konkretne, jasne in obvezujoče: »Od 16. do 19. ure se vrši ogled Litostroja za vse svojce in znance kolektiva. V ta namen bo tovariš Legat po oddelkih postavil 30 članov PAZ*-a, ki bodo pazili na red in disciplino obiskovalcev. Ob 19. uri se prične oficielni del proslava, ki jo bo otvoril tovariš Vipotnik, predsednik Delavskega sveta. Sodelovala bo mladinska godba, ki bo med 17. in 18. uro izvedla še promenadni koncert v tovarni. Za očiščenje tovarne so zadolženi vsi šefi delavnic, poleg tega je treba tovarno tudi nekoliko okrasiti, za kar se bo pobrigal tovariš Ropotar. Za ozvočenje sta zadolžena tovariš Tepina in Kovačič. Komisija za organizacijo proslave je zadolžena, da izvrši še ostale priprave, to je, da organizira strežno osebje, postavi tovariše, ki bodo odgovorni za red na proslavi itd. Pojasnilo:*PAZ — protiavionska zaščita **AOR — administrativno operativno rokovodstvo Da se lahko popoldanska izmena udeleži proslave, je Upravni odbor sklenil, da ista v sobodo popoldne ne dela, pač pa mora ure nadoknaditi v dopoldanskem času ali pa v nedeljo.« Še posebno zanimiv je zadnji odstavek o nadomeščanju izgubljenih ur, saj nas kar sili k razmišljanju, da so se časi pa tudi mi močno spremenili. Očitno pa je, da so nekoč redni delovni čas bolj spoštovali in ga pridno nadomeščali, če se ni vse sešlo. Da bi po petih letih Litostroja lažje storili korak naprej, preberimo še tole ponosno in vzpodbujajoče sporočilo takratnih sa-moupravljalcev: »Pred šestimi leti sma prvič zavihteli krampe, da bi izkopali temelje današnjemu Litostroju. Svet, na katerem stoji in še raste, je bil takrat preprežen z bodečimi žicami, s katerimi je Ljubljano prepredel okupator iz strahu pred partizani. In že so se jeli dvigati iz tal orjaški železobetonski stebri, med njimi pa vse bolj razločevati obris bodoče tovarne. Turbine naj bi se gradile v njej — tako je bilo sklenjeno — da bomo imeli dovolj električne energije za industrializacijo naše nove ljudske države. Ponos je rastel v nas in v ljudstvu in na stotine prostovoljcev se je pridruževalo graditeljem.« V aprilu leta 1953 so delavci Litostroja že tretjič zapored izvolili delavski svet tovarne in vse ostale samoupravne organe. Štafetno palico samoupravljanja prevzame nova generacija delavcev. Pridobljene izkušnje v samoupravljanju so vedno bogatejše. V poročilu predsednika upravnega odbora za leto 1952, ki je na novo izvoljenim članom predajal dolžnosti, najdemo pregled, v kakšnih okoliščinah in s čim so se takrat ukvarjali samoupravljalci. Glede okoliščin, v katerih so delovali samoupravni organi, iz poročila razbere- » V tem obdobju je imel Upravni odbor skupno 57 rednih sej, na katerih je obravnaval vse probleme podjetja. Obdobje, v katerem je sedanji Upravni odbor izvrševal svojo funkcijo, je bilo izredno težko, in sicer iz dveh razlogov: V celotnem gospodarstvu Jugoslavije je bil izvršen popoln preokret. Prešlo se je namreč iz strogo centralističnega ter ostro planskega sistema gospodarstva na popolno decentralizacijo ter likvidacijo planskega sistema, na sistem prostega tržnega gospodarstva na osnovi ponudbe in povpraševanja. Z uveljavljanjem in uvajanjem novega gospodarskega sistema so organi Delavskega upravljanja v vedno večji meri prevzemali funkcije in naloge bivših ministrstev in raznih AOR** v odnosu na gospodarska podjetja ter na ta način postajali dejanski upravitelji zaupane jim obče ljudske imovine in gospodarske edinice.« Iz ocene učinkovitosti dela samoupravnih organov je zanimiva tudi ta ugotovitev: »Po vprašanju prevzemanja upravljanja v svoje roke in utrjevanja delavskega upravljanja je prav tako stala pred Upravnim odborom odgovorna naloga, ki prav gotovo ni bila lahka, saj Vam je vsem še v spominu hajka in žolčna razprava okoli tega vprašanja, predvsem izven okvira našega podjetja, v časopisju itd. Tudi iz te razprave so se za Upravni odbor porajale razne naloge in problemi, ki smo jih rešili, in sicer: zaostritev borbe za odpravo notranjih napak, ki jih je prav gotovo bilo in ki jih je tudi danes še precej; iskanje novih oblik in načina dela pa tudi iskanje napak lastnega dela in samokritična presoja.« Ob koncu poročila upravnega odbora so zanimivi tudi zaključki kot napotek za delo novoizvoljenih samoupravnih orga- 1. Nadaljevanje borbe za osvajanje inozemskega tržišča; 2. dviganje storilnosti, zboljšanje kvalitete proizvodov in znižanje izmečkov; 3. storiti vse za vzgojo kadrov, nuditi pomoč Industrijski šoli in skrbeti predvsem za to, da bomo v vedno večji meri rekrutirali kader v naše podjetje na osnovi vzgoje v šoli; 4. širiti sodelovanje z inozemsko industrijo, organizirati medsebojne obiske ter omogočiti čim večjemu številu naših de-lavceh in uslužbencev, da vidijo tuja pod-jetja; 5. stremeti za tem, da se bo konstrukcija še nadalje širila, da bomo na ta način v stanju zadovoljevati željam naših kupcev; 6. boriti se za odstranitev pomanjkljivosti v celotnem proizvodnem ciklusu od kontrukcije do montaže, predvsem pa zaostriti borbo za izpolnjevanje rokov; 7. storiti vse za zaščito delavcev na slehernem delovnem mestu in s tem zmanjšati število nezgod, istočasno pa zaostriti odnose do vseh tistih, ki zaradi malomarnosti povzročajo nesreče; Razmišljanje ob jubileju Pred dnevi sva se srečala z urednikom pa pravi: »Poslavljaš se, pišeš pa nič. Reci katero vsaj ob jubileju!« Lepo povabilo, ni kaj — nekako tako, kot se mi je že večkrat motalo po glavi in sem nekajkrat tudi naravnost povedal. Dejal sem, da je treba več pisati o človeških straneh našega delavca — Lito-strojčana, če mu hočemo list zares približati in priljubiti, ali pa mu ga vsaj napraviti zanimivega. Obveščenost o delovnih nalogah, uspehih, perspektivah in odnosu do gospodarskega in političnega sveta je vsekakor tudi potrebna, toda zdi se mi, da bo razgovor o tej problematiki prej odbil kot pa ustvarjalno povezal družinske člane z delovo organizacijo, čeprav ta, denimo očetu in morda še materi, reže vsakdanji kruh. Zakaj torej ne bi pisali v tem našem časopisu več o nas samih? O naših velikih in majhnih tegobah, o dopustniških prigodah, o človeških srečanjih v kolektivu, ki jih včasih pogrešamo. Ljudje nikoli ne bomo postali numerično krmiljeni stroji, ampak slej ko prej njihovi usmerjevalci s srcem, ki bije »za« in »proti«, kadar želi in hoče govoriti resnico. Pa razmišljam naprej: Kako redki so še aktivni prvoborci naše tovarne! Zakaj se oglašajo samo, kadar so kaj vprašani? Ali ne bi bila za vse zanimiva in vzpodbudna beseda — morda v posebnem kotičku časopisa, kjer bi gostovali j- svojimi mislimi, predlogi, kritičnimi pripombami in drugimi prispevki t. i. »starejši pionirji«, ta zaklad minulega dela, in spregovorili v preprostem, vsakomur razumljivem besedilu, kaj mislijo o tem in onem. Prepričan sem, da bi znali povedati marsikatero resnico, ki so jo spoznali na prehojeni poti, resnico, kateri bi s pridom mogli prisluhniti tudi mladi. To bi bila tista oblika povezovanja, ki zanesljivo dviguje raven dobrega medsebojnega sodelovanja in tako botruje lepšim skupnim uspehom. Ko sem se pred leti ubadal z enakimi mislimi, sem se znašel v slepi ulici: Kako in kdo bo ubral vseh teh nekaj tisoč ljudi na skupni imenovalec, če dobro vemo, da je večino povezala z DO težnja za zagotovljeni OD (kakšen paradoks: samo obrnjeni črki!), nekaj se jih je vključilo le kot slučajni in začasni sopotniki, najmanj pa je med vsemi tistih, ki bi zares dali svoje ime, sposobnosti, razvoj in srce (tale pojem bo za uravnavanje službenih odnosov morda rahlo neprimeren, vsekakor pa spada kot osnovna misel v koncept tega razmišljanja). Ta ali oni bo dejal, da to nezaupanje v nove sile nima vidnih tal. da je posledica črnogledih misli, ki so daleč od spontanega zagona mladih sil, usmerjenih v načrtnem šolstvu, vzgojenih v ljubezni do stroke in napredka v gospodarstvu sploh. Verjemite, da v svojih razmišljanjih in dvomih nisem sam, ki se v »poslovilnem zaganjanju« dnevno srečujem z močno zanimivimi ljudmi, spočitimi, strokovno najbrž dobro podkovanimi, v delovni skupnosti ambicioznimi, v nastopu prepričljivimi sodelavci, ki prevzemajo veslo in krmilo v svoje roke, pri tem pa se sprašujem, če nismo morda naložili na njihova ramena pretežko breme — ali pa je naša sodba o prevzetih nalogah povsem drugačna od tiste, ki so si jo ustvarili oni. . . Ta filozofija je raztegljiva kot žvečilni gumi in odnosi med mladimi in starimi. Neizpodbitno pa drži, da se mora iz nje izmotati vsak sam: eden pri petindvajsetih, drugi pa pri dvainpetdesetih, ko že počasi začenja študirati Zakon o pokojninskem zavarovanju — vendar: to dozorevanje šele daje pravo legitimacijo zrelosti človeku. Zal mi je, prijatelji, sodelavci, če sem vam s svojim razmišljanjem zasenčil slavnostno razpoloženje, toda — obrnite se na urednika! ETO Se ti ne zdi, da bi moral po 35 letih že shoditi? 8. boriti se za odpravljanje škodljivih pojavov partikularizma, to je ozkega gledanja samo svojega oddelka ali proizvodne edinice ter utrjevati zavest, da navzven Litostroj predstavlja zaključeno celoto; 9. boriti se proti vsem poizkusom ustvarjanja anarhije ter stremeti za tem, da se utrjuje avtoriteta vseh predpostavljenih od preddelavca, mojstra do direktorja.« Zaključki, ki so jih kot napotilo za nadaljnje delo sprejeli na novo izvoljeni samoupravljalci, so v marsičem podobni današnjim družbenim in našim hotenjem pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Tako lahko brez pridržkov ocenimo, da je kljub začetkom samoupravljanje že v letu 1953 posegalo v bistvo razvoja tovarne in urejevanja razmer v njej. Prihodnjič nadaljevanje! K. G. OBVESTILO Obveščamo vse sodelavce, da ima Litostroj z novo telefonsko centralo štiri klicne številke in to: 556-021 558- 341 559- 141 554-241 Stara telefonska centrala je imela le številko 556-021, zato bodo nove številke pomenile hitrejšo zvezo zunanjih strank in delovne organizacije. DPO o rezultatih gospodarjenja Seja družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije, katere so se udeležili delegati konference OOS, člani akcijske konference ZK, sekretarji OO ZK tozdov in delovnih skupnosti, predsedniki OO ZSMS in individualni poslovodni organi, je bila posvečena obravnavi rezultatov gospodarjenja v 1. polletju. Kot vedno so delegati obravnavali poleg rezultatov gospodarjenja za prvo polletje 1985 tudi osnutek plana DO za leto 1986 in oceno možnosti poslovanja do konca letošnjega leta. S sprejemom Samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku je bil spremenjen potek in čas priprav plana, saj so že v aprilu letos pripravljali zasnove plana za prihodnje leto. Ceotni prihodek delovne organizacije za leto 1986 je bil najprej planiran v višini 35,688 milijarde dinarjev. Po junijski podrobni obravnavi planskih zasnov so poslovni odbori blagovnih skupin celotni prihodek DO planirali v višini 31,029.458.000 din. Pri pripravi plana nastajajo težave zaradi dvojne vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z dinarjem (v zvezi s planskimi zasnovami TOZD/DS je upoštevan srednji dnevni tečaj dolarja po 288 din, za potrebe TZ Litostroj v stikih z družbenopolitičnimi skupnostmi pa tečaj ZIS po 185,70 din). Planirana finančna realizacija na domačem trgu znaša 15,5 milijarde din, na konvertibilnem trgu 8,1 milijarde din (28,235.490 ameriških dolarjev) in na klirinškem trgu 7,39 milijarde din (26,770.987) klirinških dolarjev). Prilivi so planirani v višini 28 milijard din, in sicer 15 milijard na domačem trgu, 6 milijard na konvertibilnem (21,5 milijona ameriških dolarjev) in 6,5 milijard na klirinškem trgu (23,9 milijona klirinških dolarjev). Odlivi so predvideni v višini nekaj več kot 14 milijard din. Pripravljen je tudi plan kadrov v letu 1986, ki je narejen po podatkih tozd/ds in ga bo potrebno še prediskutirati. Pripraviti pa bo še potrebno osnutek srednjeročnega plana delovne organizacije za razdobje 1986-1990. V razpravi je Mirko Jančigaj opozoril, da je potrebno skupaj z osnovo gospodarskega plana za leto 1986 obravnavati tudi plan razporeditve delovnega časa v prihodnjem letu. Pripravljeni so trije osnutki. Prva dva upoštevata delovne sobote in predvidevata največ 4 proste dni skupaj ob praznikih. Tretji osnutek uvaja možnost odprave vseh delovnih sobot (razen ene solidarnostne delovne sobote), s tem da delovni čas v prvih štirih dnevih tedna traja 8,5 ure, v petek pa 8 ur in je na ta način izpolnjen letni fond delovnih ur. Najbrž je tretja varianta zaradi zaostrenega gospodarskega plana za prihodnje leto sprejemljivejša od ostalih dveh variant. Do 30. septembra se morajo preučiti vse tri možnosti razporeditve delovnega časa, tako da bo skupaj s predlogom gospodarskega plana izdelan tudi predlog delovnih dni v letu 1986. Vukosav Živkovič je postavil vprašanje pokritosti plana za leto 1986 z naročili. Količinski plan je načrtovan v višini 22.775 ton, od tega je pokritih 11.957 ton, finančno pa je od načrtovanih 31 milijard din pokritih 18,8 milijarde din. Ti podatki se iz dneva v dan spreminjajo, ta- ko da je odstotek nepokritosti plana vse manjši. Henrik Bratkovič je pri obrazložitvi ocene izpolnjevanja gospodarskega plana do konca leta 1985 opozoril, da smo glede na polletne rezultate količinsko realizacijo presegli za 5,9% v primerjavi s prvim polletjem leta 1984. Tako smo do 30. 6. 1985 fakturirali skupno 8,9 milijarde dinarjev, od tega na konvertibilnem tržišču 2,1 milijarde dinarjev (8,666.241 ameriških dolarjev), na klirinškem trgu 1,9 milijarde dinarjev (8,798.444 klirinških dolarjev) in na domačem trgu 4,8 milijarde dinarjev. V primerjavi s planom za prvo polletje 1984 smo v letošnjih šestih mesecih plan presegli na domačem trgu za 45%, na konvertibilnem trgu za 85 % in na klirinškem trgu za 93 %. Tako ocenjujemo, da bomo v drugem polletju najmanj tako uspešni kot v prvem in bi do konca leta lahko realizirali 24 milijard din celotnega prihodka, količinska realizacija pa bi znašala 22.000 ton eksterne realizacije. Tako bi načrtovani plan gospodarjenja za leto 1985 presegli za 70%. Na to povečanje vplivajo tečajne razlike, inflacija na domačem trgu in povečana produktivnost (produktivnost se je povečala za 3,6 %, zaposlenost pa za 2,2 %). V razpravi je Mirko Jančigaj pojasnil, da je ocenjena realizacija v višini 22 milijard din ob koncu leta 1985 realna ob maksimalni angažiranosti vseh delavcev in predstavlja dobro osnovo za pripravo podatkov plana za leto 1986. Ob teh naporih in realiziranem celotnem prihodku v višini 22 milijard din bi lahko dosegli 7,5 milijarde din dohodka. Za prihodnje leto je najbolj pokrit konvertibilni in domači trg, nekoliko slabše pa klirinški trg (zaradi usklajevan- ja blagovne liste za izvoz na klirinško področje še ni točnih podatkov). TOZD PPO se je sicer uvrstil na blagovno listo, vložiti pa bo morali še več razvojnega dela, da bomo zanimivi za trg SEV. Povečati pa bo potrebno tudi kooperacijsko sodelovanje, tako da bi lahko čim večji odstotek uvoza pokrili s kooperacijami. Mirko Jančigaj je pri obravnavi rezultatov gospodarjenja za I. polletje letošnjega leta najprej opozoril na spremembe, ki jih je uvedel nov zakon o celotnem prihodku. Tako se obresti na posojila za obratna sredstva in stroški plačilnega prometa sedaj uvrščajo med poslovne stroške. To pomeni, da se uvrščajo med porabljena sredstva in se ti stroški ne plačujejo več kot obveznosti iz dohodka. Te spremembe je potrebno upoštevati zaradi nekoliko počasnejše rasti dohodka v primerjavi z lanskim letom. Celotni prihodek je bil v prvih šestih mesecih 8,83 milijarde dinarjev, kar je 52% celotnega plana in za 50% več kot v istem obdobju lani. Porabljena sredstva znašajo 5,7 milijarde din, kar je 54 % celotnega plana in 76 % več kot v lanskem istem času. Dohodek je 3,13 milijarde din, kar je 49 % lanskega plana in 19 % več kot v lanskem letu. Ta rast pa ni v zadovoljivi višini, zato bo potrebno upoštevati, da le povečan obseg realizacije ob največji možni kontroli vseh vrst stroškov in stalnem vzdrževanju z lastnimi sredstvi podprte likvidnosti lahko primerno povečujejo dohodek. Obveznosti iz dohodka znašajo 840 milijonov din in so 37 % letnega plana ter nekoliko manjše kot v preteklem letu. Čisti dohodek smo dosegli v višini 2,29 milijarde din, kar je 55 % plana in 35 % več kot lani v enakem obdobju. Osebni dohodki so dosegli 1,08 milijarde din, to je 42 % letnega plana — 26 % več kot lani v istem obdobju. Povprečni OD za 6 mesecev je 46.000 din, za II. kvartal pa 52.000 din. Zelo pa so narasle zaloge nedovršene proizvodnje (od 3,3 milijarde din 1. 1. 1985 na 7,46 milijarde din 30. 6. 1985). Vsi skladi, razen sklada za razširitev materialne osnove dela, so bili formirani v predvideni višini. Sklad za razširitev materialne osnove dela je bil formiran v višini 798 milijonov din, kar je 12% več kot celoletni plan in za 47 % več kot lansko leto v istem obdobju. Dosežene rezultate v prvem polletju lahko ocenjujemo za zadovoljive. Zato je bil tudi izoblikovan predlog, da se glede na dosežene rezultate poveča vrednost točke za 15,5 % (od 161 din na 18,6 din) od 1.7. 1985 dalje. Ob izpolnjenem planu za III. četrtletje v višini 5,3 milijarde din pa je možna ponovna korektura vrednosti točke za 15 % s 1. 10. 1985. Na podlagi uvodnih poročil in razprave so bili sprejeti naslednji sklepi in stališča: a) Družbenopolitične organizacije DO so obravnavale osnutek plana gospodarjenja DO za leto 1986 in ga potrdile, ter predlagajo, da ga na sejah delavskih svetov TOZD in DS in na zborih delavcev obravnavajo in potrdijo. Ob osnutku plana naj poteka tudi obravnava osnutka razporeditve delovnega časa, tako da bi bil do 30. 9. 1985 poleg izdelanega predloga plana DO za leto 1986 izdelan tudi predlog delovnih dni v prihodnjem letu. b) Družbenopolitične organizacije DO so bile seznanjene z možnostjo izpolnjevanja plana do konca leta 1985 in pozivajo vse delavce, da vložijo največje možne napore za dosego zastavljenega plana. c) Rezultate gospodarjenja za prvo polletje 1985 so družbenopolitične organizacije DO potrdile in predlagajo delavskim svetom TOZD in DS in zborom delavcev, da jih obravnavajo in potrdijo. Z. ADLEŠIČ Vzgoja kadrov ... Že od ustanovitve šole je teorija tesno povezana s prakso (Nadaljevanje z 9. strani) v letu 1985, nadaljeval pa bo v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Ker izobražuje šola tudi za druge porabnike, pričakujemo zlasti pri opremljanju šole in izgradnji telovadnice tudi njihovo sodelovanje, prav tako sodelovanje izobraževalne skupnosti. Načrt vključuje: — izgradnjo nadzidka in s tem pridobitev specializiranih učilnic za strokovno-teoretični pouk, — posodobitev in dopolnitev opreme v šolskih delavnicah in specializiranih učilnicah za strokovno-teoretični pouk, — izgradnjo telovadnice kot večnamenskega prostora in — prenovo doma učencev. Litostroj bo skrbel s svojo šolo in izobraževalnim centrom za izobraževanje in usposabljanje mladine za začetek dela ter za stalno izobraževanje delavcev ob delu in iz dela, za dopolnjevanje in posodabljanje vzgojnoizobraževalnih programov zlasti metalurške in kovinsko predelovalne usmeritve, za kvalitetno oblikovanje in izvajanje programov pripravništva ter programov dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja. Pri tem bo sodeloval še posebej s fakulteto za strojništvo. S posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga pripravljamo, bomo uveljavljali s tozd SŠTS Franca Les-koška-Luke dohodkovni odnos z obračunom izobraževalnih storitev na osnovi svobodne menjave dela po osnovah in merilih za kakovost, obseg in gospodarnost opravljenega dela. Hrabroslav Premelč Alfred Tomažič TABELA II. Leto Skupaj Brez šol Nedokon. šola Osnov. Specia. šola delavci Poklicna šola Srednja šola (teh.) Višja šola Visoka Magisterij šola doktorat 1990 4680 4 383 1015 113 1634 942 281 299 9 % 100 0,1 8,2 21,7 2,4 34,9 20,1 6,0 6,4 0,2 1995 4945 190 985 127 1774 1058 371 425 15 % 100 — 3,8 19,9 2,6 35,9 21,4 7,5 8,6 0,3 2000 5120 769 165 1990 1162 461 553 20 % 100 — — 15,0 3,2 38,9 22,7 9,0 10,8 0,4 Gospodarjenje v prvem polletju 1985 Obračun prvega polletja je dokaj kvalitetna odskočnica za oceno poslovanja do konca leta, zato ga uporabljamo pri analizi in primerjavi možnosti poslovanja v drugem polletju ter dokončni oceni realizacije za tekoče leto. Pred razčlenjevanjem posameznih najvažnejših elementov polletnega obračuna moramo opozoriti na zakonske spremembe o delitvi celotnega prihodka, kjer se sedaj prenašajo obresti za obratna sredstva in stroški plačilnega prometa iz dohodka v stroške poslovanja. V primerjavi s prvim četrtletjem je drugo trimesečje neprimerno in se že potrjuje večletna tradicija Litostroja, da šele v drugem polletju pokaže pravo sliko, kako naj se gospodari. To potrjujejo letošnji rezultati polletja in tudi močno porasla nedokončana proizvodnja, ki bo pravi zalogaj za povečano finalizacijo drugega polletja. Kako smo gospodarili v prvem polletju? Rezultati so dobri, saj nam bilančne številke povedo, da smo planske številke dosegli in presegli, lanskoletni istodobni rezultati pa so preseženi v večini elementov bilance. Celotni prihodek je bil 2 % večji od plana in 50 % višji od lanskega istodobnega rezultata. Podatki fakturirane realizacije so mnogo višji od prilivov, ki so vnešeni v bilanci, kar pomeni, da bomo prilive od njih prejeli v drugi polovici leta. Porabljena sredstva so za 4 % višja od planiranih in kar 76 % večja kot v lanskem polletnem obračunu. Vpliv inflacije in prenešene obresti za obratna sredstva ter stroški plačilnega prometa so glavni krivci za tako visoke stroške. Vendar moramo ob tem poudariti, da bi tudi sami morali mnogo bolj skrbeti za zniževanje stroškov na vseh področjih dela. Dohodek je bil dosežen v višini 49 % letnega plana in je za 19 % višji od lanskega leta. Primerljivost realizacije dohodka s planom in lanskim enakim obdobjem je zaradi novih zakonov o delitvi celotnega prihodka ote-žkočena, vendar je dohodek kljub temu še prenizek, zato moramo v prihodnje skrbeti za boljšo realizacijo in vseskozi vzdrževati likvidnost delovne organizacije z lastnimi sredstvi, ker bomo le na ta način povečali dohodek. Čisti dohodek je bil 5 % višji od letnega plana in 35 % od dohodka v lanskem polletju, kar je dober rezultat. Tudi osebni dohodki so rasli vzporedno s povečanjem čistega dohodka. Tako je povprečni neto osebni dohodek 45.980 din. Sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo in za druge namene sta bila višja od plana, prvi za 9 % in drugi za 1 %; lanskoletno polletje pa sta presegla za 90 % in 102 %. Razširitev materialne osnove delaje višja od celotnega plana za 12%in od lanskoletnega polletja za 47 %. Kazalci uspešnosti poslovanja so zaradi drugačne primerljivosti, kot jih kažejo same absolutne številke, po odstotkih nekoliko drugačni, vendar tudi kažejo uspešno poslovanje. Najbolj razveseljiva je primerjava akumulacije z dohodkom, kjer smo celoletni plan presegli za 54 %, realizacijo lanskega polletja pa za 3°/^ ker je bil rezultat tudi v polletju 1984 zelo dober. Želimo, da bi bil rezultat ob koncu leta vsaj podoben, če ne še boljši, ker za našo naložbo v proizvodnjo energetske opreme rabimo čimveč lastnih finančnih sredstev. Pri sredstvih za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb je bil plan presežen za 26%, lanskoletno polletje pa za 92%. Že bežen pregled nam pove, da so ti stroški nenormalno porasli, zato menimo, da bo v prihodnje treba družbenim dajatvam posvetiti več pozornosti pri razpravah za srednjeročni plan in letne plane. Iz obračuna uspeha in kazalcev uspešnosti poslovanja so razvidni dobri rezultati, ki naj bodo spodbuda za še boljše poslovanje v drugem polletju, kar zagotavljata visoka nedokončana proizvodnja v prvem polletju in delovni elan vseh zaposlenih. H. Bratkovič REPORTAŽA Vroči avgust ni nikomur prizanesel, še posebno ne neposrednim delavcem v proizvodnji. Ko smo se s fotoaparatom sprehodili skozi naše večje obrate, je bilo videti, da prevladuje čas dopustov, pa vendar ne v taki meri, da proizvodnja ne bi normalno tekla. Planske in rokovne zadolžitve nas silijo k temu, da se proizvodni proces tudi v času dopustov normalno odvija. Tak vtis smo dobili tudi mi, kar je prav, saj se je plansko leto 1985 že krepko prevesilo v drugo polovico. MODELNA MIZARNA Avgustovska vročina ni prizanesla nikomur. V modelni mizami so bile vrste precej razredčene, vendar so nam povedali, da delo poteka normalno, predvsem ob pomoči mlajših sodelavcev, ki so »držali kondicijo« oddelka. LIVARNE SIVE LITINE Raztaljena litina je še bolj dvignila temperaturo v livarni sive litine, v kateri so nam povedali, da so skoraj v polni sestavi. Na dopustu so bili le redki delavci, saj so drugače imeli redni letni dopust kolektivno, od 1. do 15. julija. LIVARNE JEKLENE LITINE IN ČISTILNICE V livarnah jeklene litine je bilo zares pravo zatišje. Ni bilo niti prahu niti hrupa niti delavcev, ker so bili ta čas v večini na kolektivnem dopustu. Besedo so imeli vzdrževalci iz IVETA. Čistilnici pa sta obratovali normalno. V obratih PZO poteka delo normalno, kljub temu, daje tretjina delavcev na dopustu. »Dela je ne samo dovolj, ampak preveč,« so rekli. Vse, kar delajo, pa je nujno. Zanimanje za male HE ne poneha V dnevnem časopisju je bilo že veliko napisano o malih hidroelektrarnah, prav tako tudi v strokovnih revijah, npr. VVater Power & Dom Construction, v Modern Povver Systems in drugod. Male hidroelektrarne so aktualne pri nas in v tujini, zato je nujno, da se jim temeljito posvetimo. V Litostroju imamo kar lepo število naročil zanje, naj si bo kompletnih objektov ali pa samo turbin z opremo oz. bolje povedano: le strojni del opreme. Trenutno je v zaključni fazi izgradnje oziroma spuščanja v zagon za potrebe ELEKTROGOSPODARSTVA Slovenije kar devet kompletnih objektov. Vseh devet objektov bi že moralo obratovati, vendar je njihova popolna avtomatizacija zahtevala daljši rok izgradnje, kot smo prvotno načrtovali skupaj z naročnikom. Dopolnitve opreme na teh objektih, kijih je predlagala naša DO, delno tudi Elektrogospodarstvo Slovenije in IBE, so bile nujne. Spremembe bodo omogočale varno obratovanje, seveda pa so vzrok omenjenih kasnitev povečanje stroškov. Z zamudo smo začeli v prvi polovici avgusta montirati tri objekte za potrebe JUB, in sicer dva objekta z jaškastimi turbinami, enega pa s cevno turbino. Objekti so seveda kompletni in razen generatorjev, ki smo jih kupili v Uljaniku v Pulju, je vse izdelano v Litostroju. Zamujeno v proizvodnji navadno nadoknadimo na terenskih montažah, vendar tokrat to ne bo mogoče, ker so zamude le prevelike. Konec julija smo odpre-mili dve turbini z loputami za vojaške potrebe, pogodbo pa smo imeli s Centro-projektom iz Beograda. Na žalost pa so bile tu zamude. V izdelavi imamo nadaljnjih sedem objektov za potrebe Elektrogospodarstva Slovenije, in sicer štiri objekte s Peltono-vimi turbinami in kompletno elektro-strojno opremo z regulator! MER po naši tipizaciji, peti objekt pa z vso elektro-strojno opremo regulatorja MER, vendar bodo turbine vzete iz serije F5H3, ki še niso bile razporejene na objekt. Za dva objekta, prav tako s Peltonovimi turbinami po tipizaciji Turboinštituta izdeluje turbine EKLOV Laško, hidravlični del Litostroj, elektro del pa Iskra. V zaključni fazi izdelave sta tudi dva agregata za PAP—■ MHE Visučica. PAP smo do sedaj že dobavili šest agregatov z različnimi tipi turbin. Dva agregata s cevnimi turbinami in kompletno elektro in strojno opremo izdelujemo za MHE Bi-hač, dva agregata s kompletno opremo ter Francisovimi turbinami pa za MHE Kratovska Reka v Titovem Užicu. Poleg naštetih objektov imamo še manjša naročila, kot npr. dve mali Pelto-novi turbini, kijih izdeluje naš kooperant — obrtnik za zasebnega investitorja, prav tako tudi gonilnik. Tu so še remonti starih malih hidroelektrarn, kot npr. male HE v kamniškem Titanu (ta je sicer do remonta še uspešno delovala!), nekaj pa je tudi celo vrsto let zanemarjenih elektrarn in bo obnova vsekakor koristna. V Indonezijo smo dobavili prva dva naša elektronska regulatorja tipa MER, ki smo jih izdelali za izvoz nasploh. Kupec v Indoneziji, kije kupil ta dva regulatorja z gonilnikom in tehnologijo turbine ter tehnologijo za izdelovanje gonilnika, je naročil tudi naše strokovnjake. Ta dva, ki sta sedaj na terenu, bosta po izvršeni montaži tudi spustila objekt v obratovanje. Regulatoiji, ki smo jih dobavili kupcu v Indoneziji, so prilagojeni za MHE, vendar sposobni voditi turbino — regulirati vrtilno hitrost turbin do moči 10 MW. Tik pred podpisom pogodbe imamo še nekaj objektov za Elektrogospodarstvo Slovenije in manjši objekt za MHE Zenica, ki bo plačan v obliki odkovkov, ki nam jih dobavlja Zenica že z zamudo. Seveda imamo v opciji še vrsto drugih ponudb, zato pričakujemo nova naročila. Najbolj nas skrbi stalno zamujanje pri- prave ponudb, kar je najbolj pereče za izvoz. Rokov za izdelavo ponudb, ki smo jih obljubili tujim interesentom, se trenutno držimo. Tehnični del ponudb sedaj pretirano kasni, zato so ponudbe za izvozne posle obsojene na neuspeh. To zadnje gotovo ni v prid povečanju izvoza, vendar se v kratkem času ne da nič storiti, saj IRRP potrebuje novih moči. Zaradi tega pomanjkanja in zato, ker se morajo mladi inženirji in tehniki najprej usposobiti za delo v HE, bo problem zaenkrat ostal še nerešen. V prodaji fvlHE že dalj časa opozarjamo na stalen problem izdelave ponudb za MHE in ker je izdelovalec opreme za MHE iz dneva v dan več, se bojimo, da bomo zamudili priložnosti, čeprav imamo reference, ki pa nam ne bodo dosti pomagale. V julijski številki revije Modern Povver System, kjer so objavili izdelovalce opreme za MHE, lahko ugotovimo, da izdelovalci opreme za MHE rastejo kot gobe po dežju. Imamo tradicijo in reference ter s tem prednost, toda morali bi pohiteti. Naš prvi cilj je organiziranost. Ker znamo narediti vse, kar se tiče MHE, je potrebno poleg dobre organiziranosti le še malo več dobre volje in uspeh bo zagotovljen. Položaj na području MHE se spreminja iz dneva v dan, zato vas bomo o vsem sproti obveščali. SHvan ŠTOKELJ Prototipna cevna turbina za HE Videm, moč turbine 62 kW, dela pri padcu 2 metra. Energijo bodo uporabljali izključno za tovarno JUB, ki je tudi naročnik. (Foto: K. Gornik) Paberkovanje po zapisnikih »Spremenil se je odnos do dela in delovnih sredstev. Ne ravna se tako, kot bi se moralo glede na drage surovine. Z njimi se razmetava, vsepovsod ležijo neizkoriščene. Z organiziranostjo dela ni vse v redu. Pogosto ni žerjavov, ki onemogočajo delo tudi tistim, ki bi radi delali, kar razbija ritem dela. Mnogo smo se že pogovarjali o kvaliteti. Slaba kvaliteta ni samo v izmetu in škodi. Povzroča tudi druge težave. Ponovne termične obdelave, več varjenja in termične obdelave zvišuje poslovne stroške. Stalni naročniki negodujejo zaradi poslabšane kvalitete, imamo veliko reklamacij in tako izgubljamo stalne kupce. Vse to so slabe reference za prodajno službo ulitkov. V vsaki fazi proizvodnje je treba zagotoviti kvalitetno delo!« 25. redna seja DS TOZD PUM — 24. 7. 1985 »Ugotovljeno je bilo, da so v tozdu ZSE polletni rezultati nekoliko ugodnejši kot v delovni organizaciji, vendar bo potrebno glede na velike izdatke, ki jih imamo v letošnjem letu, ustvariti čimvečji dohodek, ki naj bo odraz večje produktivnosti in zmanjševanja materialnih stroškov. Seveda pa bo potrebno tudi dvigniti cene storitev, ki bistveno vplivajo na rezultate, če želimo pozitivno zaključiti poslovno leto 1985.« 26. redna seja DS TOZD ZSE — 26. 7. 1985 Na isti seji je bilo postavljeno tudi vprašanje tveganja pri pripravi števila malic, glede na to, da podražitve malic povečujejo to tveganje. Predlagali so, da bi se bilo potrebno dogovoriti s tozdi in delovnima skupnostima, ki naj bi dnevno javljali število potrebnih malic ali pa sami krili stroške vrnjenih malic. »Delavski svet je obravnaval osnutek plana delovne organizacije za leto 1986. Z ozirom na nezadostno pokritost z naročili pri nekaterih blagovnih skupinah bo potrebno do sprejema predloga plana pokritost bistveno povečati.« 23. redna seja DS TOZD MONT — 29. 7.1985 »Iz primerjave je razvidno, da seje število poškodb oziroma bolniškega staleža povečalo, kar je odraz poslabšanega odnosa do varnosti pri delu. V bodoče je potrebno varnosti pri delu posvečati več pozornosti.« 23. redna seja DS TOZD MONT — 29.7. 1985 »Glede na dejstvo, da tozd Prodaja ne more bistveno vplivati na izpolnjevanje količinskih obvez do kupcev — to je stvar proizvodnih tozdov in tozda Nabava —je bilo v razpravi poudarjeno, da mora tozd Prodaja storiti vse za pridobitev manjkajočih naročil in se hkrati s koristnimi predlogi vključiti v maksimalno prizadevanje za realizacijo plana drugega polletja.« 19. redna seja DS TOZD PROD — 29. 7.1985 Zbor delavcev tozda PZO je 30. julija obravnaval osnutek plana Litostroja za prihodnje leto. Delavci so imeli pripombo na plan kadrov in so zahtevali, da gaje potrebno ponovno pregledati — predvsem glede zaposlovanja režijskih delavcev. Po njihovem mnenju mora zaposlovanje novih 350 delavcev predvsem bistveno vplivati na količinsko realizacijo in na višino ustvarjenega dohodka. »Ob vseh teh težkih in zapletenih nalogah moramo še bolj celovito obvladati proizvodni proces in vse njegove tokove tudi ob dodatnih obremenitvah. Sprotno spremljanje in kompletiranost skupnega proizvoda bistveno vpliva na rezultate poslovanja, produktivnost dela, kvaliteto, varčevanje, organizacijo dela ter druge elemente, ki vplivajo na ustvarjanje večjega dohodka in s tem na osebne dohodke glede na rastoče življenjske stroške in inflacijo.« Zbor delavcev TOZD PZO — 30. 7.1985 Na zadnjem zboru delavcev tozda PZO so delegati delavskega sveta med drugim opozorili tudi na predolgo in nekvalitetno vzdrževanje strojev. Zadevo j e potrebno celovito pregledati in se o nadaljnjem delu dogovoriti z vodstvom tozda IVET. SRNA MILAN, dipl. ing. Beneficirana zavarovalna doba (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Način pokrivanja obveznosti, ki nastanejo zaradi povečane zavarovalne dobe OZD in nosilci samostojnega osebnega dela, pri katerih so ugotovljena dela in naloge, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, so dolžni plačevati SPIZ poseben prispevek za pokrivanje večjih stroškov, ki nastajajo v skupnosti zaradi povečane zavarovalne dobe. Osnova za obračun in plačilo tega posebnega prispevka je bruto osebni dohodek delavca, ki opravlja taka dela. Prispevek se obračunava z uporabo prispevne stopnje, katere višina je odvisna od stopenj povečanja zavarovalne dobe. Skupnost je osnovo in stopnje prispevkov opredelila v samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti za srednjeročno obdobje 1981—1985. Od te osnove v letu 1984 so prispevne stopnje določene tako: — za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 %>, — za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 0/o. Pregled delovnih mest oz. del in nalog v livarnah in kovačnicah, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem Dela in naloge oz. delovna mesta, na katerih se v posameznih dejavnostih šteje zavarovalna doba s povečanjem, so določena z zakonom o delovnih mestih, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, in s sklepi skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. A) Livarne Po zakonu o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (Ur. list SFRJ št. 17/68 in 29/71). 1. Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo na visečih brusilnikih. 2. Delovna mesta delavcev, ki v kabini peskajo odlitke. Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 1. in 2. se šteje za 15 mesecev zavarovanja. 3. Delovna mesta delavcev, ki njihovo delo kontinuirano obsega formanje (ročno, strojno), ne pa tudi pripravo itd. 4. Delovna mesta talilcev na kupolnih pečeh pri kontinuiranem ulivanju. 5. Delovna mesta delavcev v čistilnici odlitkov, ki delajo z ročnimi in stabilnimi brusilniki ali peskajo odlitke. 6. Delovna mesta delavcev, ki ročno in na stresalni rešetki iztresajo odlitke iz form. 7. Delovna mesta delavcev, ki ročno ali s pnevmatičnim orodjem izbijajo jedra. Vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3. do 7. se šteje za 14 mesecev zavarovanja. Po sklepu skupščine SPIZ SR Slovenije (Ur. list SRS št. 9/76) o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem in o stopnji povečanja. Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in za zdravje škodljivo, se v smislu določb 220. člena statuta SPIZ v SR Sloveniji štejejo v livarnah: 1. delovna mesta priprave in predelave peska, 2. delovna mesta ulivanja v forme in kokile (pod tlakom, centrifugalno, gravitacijsko in kontinuirano), »Statistika poškodb pri delu je ugodna, saj je bilo manj poškodb z manjšim številom izgubljenih dni, še nezaključene bolniške v juniju pa bodo rezultat v primerjavi z letom 1984 izravnale.« Zbor delavcev TOZD TVN 31. 7.1985 »Inventivna dejavnost poteka prepočasi!« Zbor delavcev TOZD TVN — 31.7. 1985 »Letos je tozd slabši, ker nimamo tako velikih izvoznih naročil. Nov način gospodarjenja pa nam je pripomogel, da nismo porabili veliko sredstev. Res imamo stroje na zalogi, vendar to ni zaskrbljujoče. Izvozno naročilo bo predvidoma Podpisano konec leta. Iz ustvarjenega dohodka smo pokrili vse obveznosti in Pridobili še čisti dohodek. Do konca leta moramo plan izpolniti, nadoknaditi zaostanek in poravnati vse obveznosti do delovne organizacije ter uskladiti osebni dohodek delavcev. Tudi plan kadrov je ,reba izpolniti. Imamo 248 delavcev od Planiranih 316. Čeprav še nimamo vseh načrtovanih strojev, bomo sprejeli nove delavce in uvedli tretjo izmeno.« Zbor delavcev TOZD PPO — 2. 8.1985 3. delovna mesta izdelave peščenih jeder, 4. delovna mesta hranjenja — šarži-ranja in vzdrževanja peči za taljenje sive litine in barvnih kovin ter priprave loncev za ulivanje, 5. delovna mesta notranjega transporta v prostorih livarne, 6. delovna mesta operativnega vzdrževanja strojev in naprav v livarni, topilnici in drugih agregatih, in to, če se delo opravlja izključno med delovnim procesom v prostorih livarne in čistilnice, 7. delovna mesta delovodij, preddelavcev in tehnologov v livarni, ki neposredno delajo ob delovnih mestih pod L do 6. pod pogojem, da prebijejo na takih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Šteje se: a) vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod Lin 2.za 15 mesecev zavarovanj a, b) vsakih 12 mesecev dela na delovnih mestih pod 3. do 7. za 14 mesecev zavarovanja. Na vseh navedenih delovnih mestih od L do 7. se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 16. maja 1945 dalje. B) Kovačnice Sklep o določitvi del v kovaški industriji, ki se štejejo s povečanjem in o stopnji povečanja (Ur. list SRS 10/83). Za dela, ki so posebno težka in za zdravje škodljiva, se v smislu določb 225. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji štejejo v kovaški industriji: 1. dela kovanja odkovkov na kladivih s silo 150kp in več, 2. dela pri segrevanju materiala s plinom, trdim gorivom, električno energijo ali tekočimi gorivi, 3. dela pri toplem obrezovanju odkovkov, 4. dela kovanja in kalibriranja odkovkov na Maxi oz. Eumucco stiskalnici s silo od 630 do 4000 ton in rekvalc strojih, 5. dela kovanja odkovkov na frikcij-skih stiskalnicah s silo do 3000 ton, 6. dela kovanja na horizontalnih kovaških strojih s silo do 1500 ton, 7. dela prostega kovanja odkovkov težkih do 250 kg, 8. dela kovanja-stiskanja na hidravličnih stiskalnicah s silo do 2500 ton. Navedena dela se štejejo s povečanjem tistim delavcem, ki neposredno, nepretrgano in poln delovni čas opravljajo takšna dela. Vsakih 12 mesecev, prebitih pri opravljanju teh del, se računa za 14 mesecev zavarovanja. Revizija beneficirane delovne dobe Uvajanje nove tehnologije, modernizacije in avtomatizacije ter uvajanje vseh drugih oblik preventivnega varstva pomeni tudi odpravo vzrokov, ki so v določenem trenutku pogojevale benifikaci-jo. Zato je revizija del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, nujna posledica tega instituta in trajna naloga vseh pristojnih dejavnikov od OZD do SPIZ. Revizija del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, pomeni torej preverjanje pogojev dela in s tem ugotavljanje okoliščin, ki opravičujejo in narekujejo nadaljnji obstoj, morebitne spremembe ali odpravo zavarovalne dobe s povečanjem. Za revizijo del in nalog, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, je s predpisi predvidena smiselna uporaba kriterijev in meril ter osnove postopka, ki se uporablja za njihovo uveljavljanje. Revizija beneficirane delovne dobe je kot dejavnost posebnega pomena opredeljena tudi v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981-1985, kjer je sprejeta usmeritev, da bo SPIZ intenzivirala delo na reviziji. Skupščina SPIZ je za uresničitev tako zastavljenih ciljev že v začetku leta 1981 sprejela sklep o uvedbi revizije vseh del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Ta teden ne grem na šiht, sem v bolniški. V stilu jubileja Vzrok, da v nekaj številkah našega glasila ni bilo novic o delovanju našega pihalnega orkestra, ni bil v neaktivnosti, temveč obratno, v prenatrpanosti programa. Rajši bomo kaj povedali o sezoni 1984/85. Letos naš orkester praznuje 35-letnico svojega obstoja, kar pomeni, da so delavci Litostroja že po slabih treh letih obratovanja še ne povsem dograjene tovarne pomislili na ustanovitev pihalnega orkestra. Iz pregleda aktivnosti je razvidno, da je naš pihalni orkester postal delček vsakega Litostrojčana. Ravno zato se je vodstvo orkestra odločilo, da orkester ob jubileju posname malo gramofonsko ploščo. Dobil jo bo lahko vsak delavec naše delovne organizacije, seveda tisti, ki si jo želi. Programska komisija se je ravnala po načelu »za vsakogar nekaj« in se odločila za naslednje skladbe: — Ladislav LEŠKO: »LITO- STROJSKA« — Blagoje ILIČ: »GREMO V BESNICO« — Stanislav SINIČKI: »MARŠ NA DRINO« — V. S. AVSENIK: »ŠUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU« Med tem časom se je orkester pripravljal na republiško tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, kar je seveda od članov kolektiva zahtevalo dodatne napore ter izredne priprave. Orkester je v Mariboru dosegel srebrno (pred štirimi leti bronasto) odličje ter tudi s tem potrdil svoje priprave na jubilej. S tem ne mislimo zmanjšati teže šestdesetih nastopov, ki jih je orkester opravil v tej sezoni za potrebe naše delovne organizacije, občine Šiška in širši slovenski in jugoslovanski prostor. Naš predsednik orkestra je izračunal, da smo bili v tej sezoni kot ljubitelji kar dva meseca v uniformi. In kaj ob jubileju? Prvotna zamisel izvršnega odbora pihalnega orkestra je bila izvedba samostojnega celovečernega koncerta v dvorani kina Šiška, vendar smo zaradi previsokih stroškov najema dvorane (odkup dveh predstav) sklenili, da to združimo s praznovanjem naše delovne organizacije. Odločili smo se za 14. september in rekreacijski center Mostec. Tam seveda ne bomo sami, saj smo povabili k sodelovanju mešani pevski zbor Litostroj, ansambel ljubljanskih mažoretk, pihalni orkester iz Proseka pri Trstu in narodno-za-bavni ansambel Veseli Šentvidčani. Na prireditev so posebej vabljeni vsi člani naše delovne organizacije. Program bo potekal od 14. ure in 30 minut dalje, tako da bo slavnostni del koncerta ob 16. uri. Za tiste, ki ne bodo opazili plakatov, naj ta članek velja kot vabilo. B. I. PO TOVARNI MONTAŽA ŽERJAVOV V montaži žerjavov sestavljajo že deseti žerjav za Sovjetsko zvezo. Več kot 43 m dolga, 20 m široka in 9 m visoka gmota že dobiva končno obliko. Žerjav je težak 700 ton, v razstavljenem stanju pa ga bodo morali natovoriti na kar 25 transportnih železniških vagonov. Žerjav bo montiran v jedrski elektrarni ZAPOROŽJE v južni Ukrajini. TOZD OBDELAVA V obdelovalnici lahke, srednje in težke obdelave so nam povedali, da so skoraj vsi delavci na svojih delovnih mestih. To pa zato, ker imajo veliko nujnega dela. Dopuste koristijo tako, da skoraj ni opaziti, da bi kdo manjkal. Običajni hrup strojev nas je prepričal, da se le-ti res vrtijo. V stari dobri obde-lovalnici nikoli ni pretirano vroče, tudi v avgustu ne. V montaži turbin je bilo v sredini avgusta tako polno sestavnih delov (predvsem za HE Haditha), da je izgledalo, kot da je delavnica premajhna. Zvedeli smo, da je na dopustu približno tretjina delavcev, tretjina jih je na terenu, ostali delavci v tozdu Montaža pa imajo polne roke dela. Skoraj najbolj popolno je delal v avgustu TOZD TVN, ki je imel v tem času na dopustu le približno 15 % delavcev. Stroji in montaže so bili v prvi izmeni popolnoma zasedeni, nekoliko okrnjena je le druga izmena. Prototipna cevna turbina za HE Videm, moč turbine 62 kW, dela pri padcu 2 metra. Energijo bodo uporabljali izključno za tovarno JUB, ki je tudi naročnik. (Fotografije in tekst K. Gornik) MLADINSKA STRAN • MLADINSKA STRAN • MLADINSKA STRAN • MLADINSKA STRAN Boj za kubike na »Neretvi 85« Na ZMDA »Neretva 85« je med ostalimi sodelovala tudi brigada Stane Kosec — Ljubljana-Šiška. Brigado so sestavljali mladinke in mladinci iz občine Ljubljana-Šiška ter drugih občin. Organizator mladinske delovne brigade je bila OK ZSMS naše občine. Brigada je do sedaj kar nekajkrat sodelovala na mladinskih delovnih akcijah po Jugoslaviji. Povsod je pustila zelo močan vtis. Glavni namen brigade je delovni prispevek mladih h gradnji domovine, širjenje bratstva in enotnosti, spoznavanje domovine ter ustvarjanje prijateljskih vezi med mladimi. Letos nam je uspelo dobiti tudi pokrovitelja brigade — delovno organizacijo DONIT Medvode. Tudi naša delovna organizacija je letos, kot tudi doslej, veliko prispevala k razvoju mladinskega prostovoljnega dela. Iz Litostroja je bilo v tej brigadi deset mladincev. Vsi so se izkazali s svojim delom in aktivnostjo, tako na delovišču kot tudi v naselju, ter opravičilo zaupanje mladinske organizacije in celotne delovne organizacije. Poleg tega, da so sodelovali na akciji, so tudi predstavljali Litostroj. Pet naših brigadirjev je dobilo udarniške značke, to je najvišje brigadirsko priznanje: Marinka DRAGIČ (TOZD OB), Sead SIJAMHODŽIČ (TOZD OB), Muho GERZIČ (TOZD PZO), Zoran STJEPANO-VIČ (TOZD PZO) in Mehmed BEŠIC (TOZD PUM). Pomembno je bilo tudi to, da sta bila komandant in traser tudi iz naše delovne organizacije. Komandant je bil Dušan JOVANOVIČ (TOZD TVN), traser pa Milan PODBREŠKI (TOZD PUM). Vsi brigadirji in štab akcije so bili zadovoljni z vodenjem in organiziranjem brigade. Kljub prizadevanju vseh brigadirjev na področju delovnih in tudi družbenih dejavnosti brigadi ni uspelo osvojiti kakšno priznanje. Za to niso bili krivi brigadir- ji, temveč splošen odnos do mladinskega prostovoljnega dela v občini Ljubljana-Šiška ter v vsej Ljubljani. V sami fazi priprav brigade za odhod na akcijo smo imeli težave zaradi nezadostnega števila brigadirjev, kar se je v veliki meri odrazilo v celotni aktivnosti brigade. Do zadnjega dneva nismo bili prepričani, ali bo brigada sploh šla na akcijo, a smo v zadnjem hipu dobili 10 brigadirjev iz občine Ljubljana-Vič Rudnik. Na sami akciji so se nam priključili še štirje brigadirji iz Mostarja ter eden iz Čapljine. Na ta način smo nekako formirali brigado, čeprav nepopolno. Na sami akciji je delo in življenje potekalo po pravilih o organiziranosti ZMDA, Neretva 85. Naselje je bilo pravo brigadirsko, zelo dobro urejeno in pripravljeno za akcijo, tako daje od samega začetka vse normalno potekalo. Brigadirji niso imeli nobenih pripomb na urejenost naselja niti na hrano, pač pa so dajali same pohvale. Tudi delo na delovišču je bilo prilagojeno možnostim brigadirjev. Trasa ni bila preveč oddaljena od naselja, največ 20 km. Dela so se odvijala na HE Mostar, Aluminijskem kombinatu Mostar, izgradnji ceste ter urejanju oz. izgradnji naselja. Kar se tiče rezultatov dela na trasi je bila naša brigada v skupni uvrstitvi četrta (zaradi 0,5 % norme, drugače bi bili tretji). Na področju družbenih dejavnosti je pokazala dobro voljo, pripravljenost pa tudi sposobnost, dosegla je drugo mesto. Brigada Stane Kosec oz. njeni brigadirji so bili zelo priljubljeni v naselju pa tudi v Mostarju. Vzpo- Poletno delo brigadirjev Foto Ilija Črna torba pravokotne oblike, oguljena na vogalih zaradi pogostega prenašanja, je najbolj priljubljena »igrača« Ilije Barleskega, strugarja iz tozda TVN. Fotoaparata, objektivi in ostali fotografski pribor v njej so vedno pripravljeni, da kakšno zanimivost shranijo v svoji notranjosti in jo kasneje pokažejo na fotografiji. Ilijo je še kot osnovnošolčka privlačila fotografija. Toda ker izhaja iz ne ravno premožne družine iz Prilepa v Makedoniji, je moral čakati. Zelja, da bi imel lastni fotoaparat, se mu je uresničila ob koncu srednje šole. Od takrat se nista ločila, čeprav ga je večkrat zamenjal v iskanju takega, s katerim bo zadovoljen. Kot vsi pravi fotografi, je tudi on hotel imeti svoj fotomodel. Našel ga je v sosedovem otroku. »Ta sicer ni bil preveč navdušen, toda tudi nobene proti temu ni rekel,« pravi Ilija v smehu. Od tistih prvih časov do zdaj je naredil celo goro fotografij. Na njih se najdejo člani različnih ansamblov ter koncertna vzdušja, spominski posnetki z različnih proslav in izletov. Na teh se najde tudi marsikak Litostrojčan s sindikalnega ali mladinskega izleta. Največja ljubezen od začetkov pa do danes mu je ostala narava. Prizori z Bleda, Ljubljane, Jadrana, Makedonije in še od kod, imajo časten prostor v njegovi zbirki. Na vprašanje, zakaj ravno narava, je odgovoril: »Resje, da na fotopapirju ne ostane niti tretjina naravne lepote. Toda če člove hoče posneti takšno fotografijo, se mora zgubiti kje v divjini. Za lepoto, ki jo takrat lahko občudujem, bi dal še marsikaj, ne samo prosti čas.« , , Vjekoslav J. stavljeni so odlični odnosi z drugimi brigadami. Vse brigade so podpisale listino o trajnem sodelovanju. Poleg naše brigade so na akciji sodelovale še naslednje brigade: Savo Jovanovič — Sirogojno Čajetina, Brača Sta-menkovič — Beograd Palilula, Se-dek Kostoski — Gostivar, Servo Mi-hajl — Zrenjanin in brigada RK Gorani BiH. Vsi brigadirji so izrazili željo, da bi se tudi naslednje leto udeležili ene izmed mladinskih delovnih akcij. Vendar to ni odvisno samo od njih. Tudi v Litostroju se moramo zavzemati za to, da čimveč mladih sodeluje na akcijah. Dušan Jovanovič Odkrivanje efektov je vedno izziv (Foto: Ilija) Rad imam šport JANEZ MRKUN STRELJANJE Eden med najuspešnejšimi športniki v LITOSTROJU je prav gotovo Janez Mrkun, ki pa je nemara skoraj bolj poznan pod imenom Jani. Po poklicu je inženir strojništva in dela kot projektant na področju procesnih naprav v Litostroju že devet let. Nekatere privlači več vrst športa, Jani pa je zapisan streljanju z dušo in telesom. S tem-športom, za katerega pravi, da se lahko Z njim ukvarjaš poleti in pozimi, se ukvarja že celih šestnajst let. Ob službi, prej tudi ob izrednem študiju in ob družini, mu streljanje izpolnjuje ves njegov prosti čas. Strelstvo ga je pritegnilo v »ta velikih počitnicah« med osnovno in srednjo šolo, ko »nobeden ne ve, kaj bi delal«. S prijateljem sta se odpravila na oglede na strelišče in se kaj kmalu prijavila v nedavno tega ustanovljeno strelsko družino »Krim«, kjer Jani strelja še danes. Začel je seveda z zračno puško, danes pa strelja še z malokalibrsko puško, vojaško puško in pištolo. To gre po stopnjah in pomeni vrsto napredovanja. Najraje strelja z malokalibrsko puško, z zračno puško pa je treba začeti najprej zaradi varnosti pa tudi zaradi cene streliva. Za laike v streljanju povejmo še to, da so pri streljanju z malokalibrsko puško trije položaji: stoječ, ležeč in klečeč — to je tekmovalni trostav in da je vse skupaj tudi fizično dokaj naporno. Jani je na začetku bolj treniral — to je trajalo približno leto in pol, potem pa je začel tekmovati v mladinski konkurenci. Dvanajstkrat je bil republiški prvak, trikrat so bili državni prvaki s klubsko ekipo, dvakrat je bil na državnem prvenstvu s pištolo drugi, z zračno puško pa je dosegel tretje mesto na državnem prvenstvu. V mladinski konkurenci je tekmoval štiri leta, od svojega 21. leta naprej pa tekmuje v članski konkurenci. Tega je zdaj že 10 let, ves ta čas pa je tudi v slovenski reprezentanci. Njegov največi uspeh je bilo prvo mesto s polavtomatsko puško na vsearmijskem prvenstvu. V Litostroju Jani predvsem skrbi za povezavo med tovarno in strelsko družino, ki ima prostore v domu učencev SŠTS, odličen tekmovalec pa je tudi na tekmovanjih sozda ZPS, kjer je bila litostrojska ekipa skoraj vedno prva. Zadnjih osem let pa je tudi trener strelstva v klubu. Na začetku je treniral vsak dan, kasneje trikrat na teden, zdaj pa približno dvakrat na teden po dve do tri ure. Ta čas preživi tako, da nekaj časa strelja za sebe, ostali čas pa trenira druge. Streljanje se mu je v teh časih »zavleklo pod kožo«. Pravi, da je to izziv za vsakega posameznika, saj je to individualen šport. Zelo pomembne pri tem so psihične sposobnosti (da lahko zdržiš tudi pritiske na tekmah), seveda je pomemben tudi vid, dobro moraš biti podkovan v tehniki (dobro poznavanje položajev), ne nazadnje pa je važna tudi dobra oprema. Sam ni preveč navezan na orožje, zato ga tudi nič nima. Puška ali pištola mu pomenita le sredstvo za doseganje dobrih rezultatov. Res pa je, da sčasoma dobi vsak strelec v klubu orožje, ki je na razpolago samo njemu. Jani je veliko tekmoval po Jugoslaviji, precej pa je potoval tudi po tujini. Tako je po tej plati obiskal tudi Nemčijo, Italijo, Poljsko in Avstrijo. Strelska družina v Litostroju na žalost ni preveč številna, dosti bolje pa je začela delati, odkar je pred dvema letoma dobila svoje strelišče. Napredek je že opazen. V svoji lasti imajo zračne puške in polavtomatsko orožje. Streljanje je sicer v Ljubljani in Sloveniji precej razširjeno, na žalost pa se o tem premalo piše v sredstvih javnega obveščanja. Samo v Ljubljani deluje 44 družin s čez 5000 člani, v Sloveniji pa kar 430 družin s 45000 registriranimi člani. Tudi Slovenci smo v jugoslovanski konkurenci vedno boljši. Jani s streljanjem še ne misli kmalu odnehati. Sam pravi, da se da pri tem športu dolgo vztrajati, precej dlje za razliko od drugih športov. Doba aktivnosti je lahko 20 do 30 let, čeprav precej strelcev kasneje preide na streljanje s pištolo, kjer ni tekmovalnega trostava, ki je fizično naporen. Naj zaključimo z Janijevo mislijo, daje vsaka tekma posebna zgodba, vsak strel pa posebno tekmovanje. Predvsem pa je to izziv samemu sebi, ki doseže svoj vrhunec v znanju in sposobnosti na tekmova-niih- M. M. Prvi fotomodel (Foto: Ilija) V proizvodnji preoblikovalne opreme Kakor hitro moramo ponujati izdelke trgu, se že srečamo z njegovimi zahtevami, kjer uporabniki nenehno izbirajo najboljše ponudnike. Zato moramo izdelke nenehno prilagajati nastopajočim potrebam in jih razvijati. Brez razvoja ne moremo obstati na trgu, kaj šele razširiti našo prisotnost. Za povečanje trženja je treba nekaj več — predvsem načrtni dolgoročni razvoj vseh dejavnosti z nenehnim preveijanjem doseženih rezultatov. Čeprav naše izdelke nenehno razvijamo in jih dopolnujemo z novimi, kar nam omogoča osvojeni modularni sistem obravnave blagovne skupine (z razvito dejavnostjo industrijskega oblikovanja imajo izdelki svojstveno pripadnost proizvajalcu), potrebujemo razvojne posege za dosego zadanih ciljev. Naš cilj pa je izdelovati take izdelke, ki bodo sprejemljivi za vsakega uporabnika. S posebnim pristopom smo se lotili razvoja strojev za tlačni liv. Teh do sedaj nismo izdelovali po naših načrtih, čeprav smo nekaj strojev v dvanajstih letih že skoraj v celoti izdelali doma. Uvoz od prvotnih 50% smo znižali na 15 — 20 %. Potreben je bil čisto svojstven pristop k osvajanju nove generacije strojev s silo zapiranja od 1000 kN pa do 40000 kN. V zelo kratkem času smo zasnovali nove stroje, ki so si med seboj podobni, a različnih velikosti. Stroji imajo desetkrat manj sestavnih delov, te lahko izdelamo sami, uvoz smo zmanjšali na nič — to so glavni dosežki naših razvojnih ciljev. Seveda bo prav, če o doseženih rezultatih povemo nekaj več: — karakteristike strojev smo približali optimalnim v sedanjem trenutku; — strukturo strojev smo prilagodili modulnim načelom sestavljanja; — strojna naprava ima poenostavljeno izvedbo z mnogo manj sestavinami; — hidravlična naprava je izvirna in v celoti izdelana doma. Odlikuje se v modulni tehniki krmiljenja, kar znižuje obseg potrebnih cevovodov, vzdrževanje pa seje zelo poenostavilo, kar je velika prednost pri tovrstnih strojih; — največ smo dosegli pri elek-troopremi z elektronskim krmiljenjem. Prostoprogramski sistem, izdelan v Litostroju s pomočjo zunanjega sodelavca, omogoča vnašanje krmilnih programov in kompleksno diagnostiko nastalih napak pri delovanju stroja. To je velikanskega pomena za zanesljivost uporabe in vzdrževanje strojev. Na sliki je prikazana dokončna montaža na novo razvitih in izdelanih strojev za tlačni liv tipa HTS-630/63. Stroji imajo silo zapiranja kalupov 6300 kN in silo tlačenja 630 kN. Delovanje tlačne naprave je trifazno. Sunek ulivnega bata, ki omogoča tlačno ulivanje, dosežemo z visoko multipliciranim hidravličnim tlakom; Pogled na tlačno napravo z moduli krmiljenja in akumulatorji ter elektrokr-tiilno omaro s prostoprogramiranim krmiljenjem Zmontirani stroji za tlačni liv HTS-630/63 pred odpremo za Metalurgimport v Sovjetsko zvezo — stroji so prirejeni za oblikovanje fleksibilnih proizvodnih celic za tlačni liv, katerih osrednji stroj je prav stroj za tlačni liv. V sklopu celice oziroma kompleksa opreme spadajo še priprave in doziranje taline (aluminija, cinka itd.), mazanje orodja in ulivne komore z batom, robot za odvzem ulitka, ki se ga vodi preko hladilne posode in kontrolnega mesta stanja ulitka do obsekoval-nika za čiščenje ulitkov z obrezom robov stisnin. Tako oblikovane fleksibilne proizvodne celice v prilagodljivem proizvodnem sistemu so inteligentni tehnološki sistemi, ki se prilagajajo optimalnim pogojem dela in sproti vspominjajo potek izdelave in morebitne motnje. Zaradi sposobnosti registracije in izbire najboljših pogojev dela se taki tehnološki postopki imenujejo inteligentni tehnološki sistemi. Dosledna uporaba modularnega sistema gradnje preoblikovalne opreme in visoka stopnja osvojene standardizacije in tipizacije sta z združevanjem znanja dosegla take rezultate, da se jih trenutno niti ne zavedamo. V tako kratkem času in s tako majhnim številom sodelavcev izdelati izvedbeno in tehnološko dokumentacijo ter osvojiti proizvodnjo, pomeni enkratni dosežek! Obremenitvam iz neznanja in tradicije prejšnih izvedb smo se spretno izognili in še enkrat dokazali, da je moč razvoja le posledica sistematizacije dela in združevanja vseh vrst neobremenjenega znanja. Za tako oblikovane fleksibilne proizvodne celice se zelo vneto zanimajo v Sovjetski zvezi pri posodobitvi izdelave ulitkov s tlačnim ulivanjem v kovinske kalupe — orodja za tlačni liv. Za večje količine fleksibilnih kompleksov v obdobju do 1990 se zanimajo proizvajalci avtomobilov moskvič, Zil, GAZ, Kamaz, Zavod Kostanojev in drugi. Tudi v ZDA se zanimajo za naše fleksibilne sisteme. Firma Čast Rite iz Kalifornije, ki je pri nas že kupila nekaj strojev, nekaj pa jih je še naročila, je poslala k nam na prakso njihovega vodjo vzdrževanja. Vse naštete možnosti nas obvezujejo, da moramo hiteti in dokončati široko zastavljene naloge. Naš izdelek mora biti sprejemljiv za slehernega uporabnika. Dokončujemo tudi fleksibilno preoblikovalno celico za vlek pločevine s CNC krmiljenjem — kompleks v sestavi: — odvijalnik, ravnalnik in podajalnik pločevine — vhodnega materiala (surovca), — hidravlični vlečni stroj z avtomatskim vpenjanjem in izpenjanjem vlečnega orodja na mizo in pehalo (premični paletni menjalnik programirano menja orodja), — štiriosni robot LIR-4-25, ki bo skrbel za odvzem izdelkov — izhod (izdelek), ravne škarje pa bodo nenehno rezale odvečno pločevino — odpadke. Opisano fleksibilno preoblikovalno celico za preoblikovanje s CNC krmiljenjem bomo letos septembra razstavili na EMO 6 v Hannovru. Fleksibilne komplekse za preoblikovanje delamo po naročilu sovjetske letalske industrije, kateri smo v preteklosti dobavili že nešteto hidravličnih vlečnih strojev in zapo-gibnikov. Ker smo v času splošnih teženj po uvajanju robotizacije v proizvodne sisteme za strego strojem, varjenje, barvanje in montažo, omenimo še nastanek litostrojskega robota s šestosnimi stopnjami prostosti za strego strojem nosilnosti do 63 kg. Robot ima oznako LIR s številom prostosti in nosilnostjo v kg. Z navedenimi dosežki dokazujemo uresničevanje nekaj naših dolgoročnih ciljev, vendar pa smo še daleč od zajetja vseh razvojnih dosežkov v tem času in ciljev, ki so še pred nami. V. P. Prekrasno na Braču V okviru sodelovanja med DO Brodo-gradilišče Split in Litostrojem, ki je ponovno zaživelo v lanskem letu in se nadaljuje v letošnjem, smo organizirali tudi izmenjavo počitniških zmogljivosti. Tako je od 20. do 30. julija letovala prva skupina Litostrojčanov v mestu Su-petar na otoku Braču. V organizaciji tozda ZSE je že devetnajstega julija zvečer odpotovalo z vlakom z ležalniki 61 dopustnikov. Po prijetni vožnji so nas ob 7. uri zjutraj v Splitu pričakali naši gostitelji. Samo prehod čez cesto in že smo bili na trajektu za Supetar. Po enourni vožnji že po vročem dalmatinskem soncu smo prispeli v mestu. Organiziran je bil prevoz prtljage, mi pa smo se po desetminutni hoji znašli v recepciji novih depandans hotela KAKTUS, kjer so nas razmestili. V depandansah, kjer smo imeli celotni komfort od kuhinje, hladilnika, televizije itd., smo se med dopoldnevom namestili in nekoliko odpočili. Res je, da so prav zaradi nas nove depandanse odprli 14 dni prej, tako da smo bili prvi gostje novih objektov, in daje bilo nekaj del nedokončanih, kar pa nas ni motilo. Vse se je med dnevom uredilo. Novi bungalovi so enkratna pridobitev hotela, saj so tudi enkratno urejeni in tik ob obali. Za prijetno letovanje smo dolžni zahvalo osebju hotela Kaktus. Plažo si je izbiral vsak sam. Bilo je več možnosti. Za nudiste levo, v sredini za ljubitelje peščene obale in desno z urejeno betonsko plažo z debelo borovo senco v ozadju. Voda je enkratna, čista in topla. Imeli smo izredno srečo, da nam je bilo letos dodeljeno bivanje v tem naselju. Dogovor je slonel na privatnih sobah s hrano v restavraciji. Tako bo tudi prihodnje leto. Do prehrane smo imeli kakih 500 m, kar pa nas ni motilo. Motila nas je le vročina v jedilnici, ki je bila podobna savni. Gotovo projektant ni nikdar kosil v njej. Pa tudi temu smo se privadili. Vreme je bilo idealno. Niti oblačka nismo videli, čeprav smo si kakšen dan zaželeli malo osvežitve. Samo mestece Supetar je krasno in nudi dovolj zabave za mlado in staro. Predzadnji dan bivanja na otoku smo bili povabljeni na večerni piknik skupno z 80 dopustniki sindikata Ladjedelnice Split, ki so letovali v Supetaru. Lep sprejem ob domačem žganju, slanikih in kruhu je popestrila enkratna ribja večerja z domačim črnim vinom. Ob zvokih domače glasbe in plesa smo se spoznali z njihovimi delavci. Večer nam bo ostal v trajnem spominu. Gostitelji so nam priredili v njihovi restavraciji slavnostno kosilo ter večerjo z dobro kapljico. Ob ogledu Brodogradilišta Split so nam prikazali tudi prekrasen film o njihovi delovni organizaciji. Posebna zahvala pa gre predsedniku sindikata, predsedniku DS, predsedniku mladine, predstavniku partijske organizacije ter vodjema za rekreacijo pri sindikatu te delovne organizacije, ki so si vzeli toliko časa, da so z nami prebili cel dan bivanja v Splitu. Lahko rečemo, daje bil enajsti dan odhoda s trajektom do Splita ter ogledom mesta, Meštrovičeve galerije in ostalih znamenitosti za vse nas posebno doživetje. Posebno presenečenje pa so nam gostitelji pripravili z ogledom Hajdukovega stadiona na Poljudu, kjer smo si ogledali tudi vse trofeje tega slavnega partizanskega nogometnega kluba. Hvala tov. BAJDI, ki nam je omogočil še večerni ogled nogometne tekme HAJDUKA z enajsterico italijanskih nogometašev ob 10. tradicionalnem turnirju za nagrado Marjana. Srečni in polni prijetnih vtisov smo se ob 23. uri odpeljali proti Ljubljani. Želimo si, da bi ponovno vzpostavljeno sodelovanje zaživelo na vseh področjih dela. Milan VIDMAR Odšli so v pokoj 26. junija 1985 smo se poslovili od naših dolgoletnih in vestnih sodelavcev tov. Dragice POGAČNIK, dipl. oec., tov. Nade RAŠOVIČ in tov. Franca KOCJANČIČA, dipl. iur., ki so bili zaposleni v devizni službi. Ob odhodu v pokoj jim želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Sodelavci iz DS PFSR V aprilu se je poslovil od nas in odšel v zasluženi pokoj tovariš Cveto VIDRIH. Že njegova matična številka 0233 nam pove, da je tov. Vidrih star Litostrojčan. V naši delovni organizaciji se je zaposlil 11. februarja 1952 v centralnem skla- dišču, bil premeščen leta 1956 kot lanser v montažo in leta 1958 v PO-orodjarne, kjer je tudi dočakal upokojitev kot skupi-novodja. Bil je eden tistih delavcev, ki je bil ponosen na svojo pripadost Litostroju in na svoje zahtevno delo. Tudi v času bolezni ali dopusta je bil vedno pripravljen pomagati pri realizaciji naročil. Njemu ni bilo težko ostati po delovnem času na svojem delovnem mestu, če se je za to pokazala potreba. Bil je vesten in marljiv ter do sodelavcev in nadrejenih vedno korekten ter tovariški. Ob njegovem odhodu v zasluženi pokoj se mu vsi najtopleje zahvaljujemo za njegov trud in prizadevnost in mu želimo veliko zdravja in zadovoljstva. Sodelavci Po-orodjarne V maju letos se je poslovil od nas in odšel v pokoj tovariš Jože LOVŠE. V delovni organizaciji se je zaposlil 18. 10. 1961. leta kot ročni brusilec. Kmalu je bil premeščen v montažo turbin, kjer je delal vse do upokojitve. Ob odhodu v pokoj mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! Sodelavci iz tozda Montaže Veliko časa je minilo od 11. decembra 1950, ko je tovariš Vid BENKO prestopil prag Litostroja. Vsa ta dolga leta je opravljal zahtevne naloge. Najprej je bil v provizorični kurilnici, od leta 1953, ko je opravil strokovni izpit za strojnika kotlovskih naprav, pa je bil premeščen v novozgrajeno kurilnico. Leta 1962 je bil zaradi vestnega in strokovnega dela imenovan za skupinovodjo kurilnice. Z 31. julijem se je tov. Benko upokojil. Vsi njegovi sodelavci in vodstvo tozda IVET se mu za njegovo dolgoletno vest- no delo najiskreneje zahvaljujemo in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih dni. 1. julija letos je odšel v invalidski pokoj tov. Franc ŽELEZNIK, lanser v tozdu PZO. V delovni organizaciji se je zaposlil že 23. januarja 1964 kot lanser. Svoje delo je opravljal vestno do julija 1985, ko se je poslovil od sodelavcev in se invalidsko upokojil. Za njegovo delo in sodelovanje se mu zahvaljujemo in mu želimo še veliko zdravja ter prijetnega počutja v zasluženem pokoju. POJASNILO k članku »Šahovske novice« Kot se laikom pogosto lahko zgodi, je prišlo pri lektoriranju in redakciji članka iz rubrike »Šahovske novice« do neljube pomote. Novica, da je »Litostrojčan Vlado Lagudin zaradi napake organizatorja predčasno zapustil tekmovanje« je bila napačno združena s prvenstvom Ljubljanske regije. Zato smo prosili tovariša Lagudina, da »iz prve roke« sam pove pravilna dejstva. Upamo, da bo tokrat vse v redu. »Šlo je za dva različna turnirja: — prvenstvo Ljubljanske regije v organizaciji ŠD Kodeljevo (V. Lagudin ni igral) ter — hitropotezni turnir ob Dnevu borca v organizaciji Sloge JLA in ŠD Iskra Ljubljana (V. Lagudin je v drugem krogu odstopil, ker so mu štirikrat zaporedoma prisodili črne figure). Prvenstvo Ljubljanske regije in tudi vsa uradna prvenstvena tekmovanja štejejo za kategorizacijo igralcev (razvrstitev po moči). To so počasne partije, tempo igranja ni hitrejši od 20 potez na uro. Organizator takega tekmovanja izda pra- vilnik, ki ga potrdijo vsi udeleženci z lastnoročnim podpisom. Pravilnik skuša predvideti vse nadrobnosti turnirja. Nepredvidene primere ter morebitne pritožbe obravnava turnirski odbor, ki se izbere iz vrst igralcev. Na takih turnirjih ne pride do neljubih zapletov in vsak odstop je skoraj v vseh primerih posledica slabe uvrstitve ali slabega starta posameznika in ne napake organizatorja, predstavlja pa težji disciplinski prekršek. Takih igralcev se vsak organizator boji. Na Kodeljevem se turnirji vrstijo s tako frekvenco kot nikjer v Sloveniji. V zelo skromnih pogojih, brez finančnih sredstev, le z entuzijazmom posameznikov so letos organizirali tudi Medregijsko prvensto SR Slovenije, česar si noben klub Ljubljanske regije ni upal prevzeti! To pojasnilo podajam s ciljem, da se ne bi ustvarila napačna predstava o šahovskih entuzijastih s Kodeljevega.« Tovarišu Lagudinu se zahvaljujemo za pojasnilo, vsem prizadetim pa se opravičujemo za napako. M. M. Konec junija smo se poslovili od ing. Martina EINHAUERJA, svetovalca v sektorju POAE, po delovnem stažu najstarejšega Litostrojčana, ki odhaja v zasluženi pokoj. Tov. Einhauer seje zaposlil v Litostroju 1. julija 1947 in je skoraj vseskozi zasedal vodilna delovna mesta. Mlajše generacije Litostrojčanov se ga spominjajo predvsem kot vodjo proizvodnje zvarjen-cev in odkovkov ter dolgoletnega vodjo računalniškega centra. S svojim strokovnim znanjem ter izredno vestnostjo in preudarnostjo je vedno pozitivno vplival na uspešno delo, hkrati pa kljub strogosti, res da včasih samo narejeni, vplival na dobre delovne in medčloveške odnose. Kljub veliki angažiranosti na področju strokovnega dela je bil aktiven na družbenopolitičnem in samoupravnem področju. Bil je aktiven v ZK, kjer je tudi opravljal funkcijo sekretarja OO ŽK delovne skupnosti SSP, v sindikalni organizaciji, bil je dolgoletni predsednik blagajne vzajemne pomoči, večkrat je bil izvoljen v samoupravne organe na nivoju DO in v upravni odbor. Za svoje strokovno in družbenopolitično delo je bil odlikovan z medaljo dela, srebrnim znakom sindikata SRS in z redom dela s srebrnim vencem. Tov. Einhauer je pustil najlepših 38 let življenja v Litostroju. Zato se mu delavci za njegovo dolgoletno delo iskreno zahvaljujemo ter mu želimo, da še dolgo v najboljšem zdravju uživa zasluženi pokoj. 28. junija smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Franca FLORJANA, ki je odšel v pokoj. ČESTITKA 19. junija letos je praznoval svoj petdeseti rojstni dan Ludvik SINUR iz tozda Obdelava. Prijatelji in sodelavci, ki so praznovali skupaj z njim, mu želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let! Dragi sodelavci Službe kakovosti tozda PUM-LIVARNE in Službe kakovosti tozda Montaže! Iskrena hvala prav vsem za prelepa in dragocena darila, čudovito cvetje in nadvse prijetno slovo ob mojem odhodu. Hvala tudi vodstvu in sindikatu tozda PUM. Marija Ušaj Ob upokojitvi se zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje vsem sodelavcem, predvsem sodelavcem devizne službe in PFSR, uvoza in izvoza, in jim želim mnogo uspeha pri nadaljnjem uresničevanju postavljenih nalog. Dragica POGAČNIK • Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno ahvaljujem sodelavcem in sodelavkam : tozda ZSE, vodstvu ter družbeno poli-čnim organizacijam za lepo slovo in za arila. Posebej se zahvaljujem direktorju tov. 'idmarju za prisrčne poslovilne besede. Vsem skupaj pa želim še veliko delov-ih uspehov in osebneea zadovoljstva. Jožica Dolamič e Ob mojem odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz tozda PUM-Livarne za nepozabno poslovilno slovesnost, tovarišema Grudnu in Kranjcu pa za spodbudne besede. Vsem skupaj izražam globoko hvaležnost za darila, ki me bodo spominjala na dolgoletno tovarištvo in sodelovanje. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu in veliko sreče. Avgust Kočar NASLOVNIK NEZNAN Julija smo dobili vrnjenih 27 časopisov Litostroj. Vrnili so jih: Aksalič Džafer, Delakova 45, 61000 Lj.; Aksalič Redžep, Ul. Andreja Kumarja 32, 61000 Lj.; Avdič Refik, Pot na Rakovo jelšo 129, 61000 Lj.; Behič Amir, Briljeva 19, 61117 Lj. Dravlje; Bergant Ivan, Podgorica 78, 61262 Dol pri Lj.; Čanžar Marjan, Ob Savi 115, Lj.; Draženovič Ivan, Kompolje 14, 61312 Videm-Dobrepolje; Dumen-džič Antun, Pot v dolino 48, 61261 Dobrunje; Dušak Matjaž, Šentjakob 24, 61262 Dol pri Lj.; Flis Franc, Šentjakob ob Savi 48, 61262 Dol pri Lj.; Jeremič Dragotin, Bulevar Lenina 15, 61000 Lj.; Kolarič Ana, Pavšičeva 20, 61370 Logatec; Kunaver Vinko, Tesovnikova 29, 61000 Lj.; Lazovič Miras, Lj. Polje 479, 61260 Lj. Polje; Lovše Branko, Šentjakob ob Savi 17, 61262 Dol pri Lj.; Mišič Jovan, Dolenjska c. 129, 61000 Lj.; Narobe Borut, Podgorica 44, 61231 Lj. Črnuče; Oražem Ivan, Runkova 12, 61000 Lj.; Petan Ciril, Ivančna Gorica 48, 61295 Ivančna gorica; Premelč Matjaž, Obirska 27, 61000 Lj.; Stoiljkovič Miroslav, Milčinskega 73/8, 61000 Lj.; Srša Valentin, Goriška 35,61000 Lj.; Štupar Alojz, Zapuška 94,61107 Lj. Šiška; Urbanc Franc, Šetnjakob ob Savi 48, 61231 Lj. Črnuče; Volčini Jože, Podgorica 63, 61262 Dol pri Lj.; Vovko Franc, Rudnik 5/1, 61101 Lj.; Zagorc Marjan, Podlubnik 162, 64220 Škofja Loka. Pravilen in natančen naslov nam lahko sporočite pisno na naslov: ZPS TITOVI ZAVODI LITOSTROJ, Center za samoupravljanje, JJPO in informiranje, 61000 Ljubljana, Djakovičeva 36, ali po telefonu na številko 554-241, interna 1371. gpm Od svojega prihoda v Litostroj pa vse do upokojitve je bil zaposlen v livarni. V našo delovno organizacijo je prišel kot nekvalificiran delavec, pri nas pa si je pridobil poklic VK ročnega formarja. Na tem zahtevnem delovnem mestu je visoko presegla normo ter uspešno izdeloval najenostavnejše in najbolj zahtevne izdelke. Želimo mu, da bo v krogu svoje družine še naprej tako uspešen in srečen. Sodelavci z 35 LET ' SAMOUPRAVLJANJA ZAHVALE Ob nenadni izgubi dragega moža in očeta Martina ŽLOGARJA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujeva sodelavcem iz tozda IVET ter govorniku za poslovilne besede. Žena in hči e Ob smrti dragega moža Franca NA-ROBETA, upokojenca, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali venec ali kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujem govorniku tovarišu Francu Gašperlinu za poslovilne besede. žena Mimka Narobe Ob izgubi moje drage mame Marije GOSTIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz priprave sredstev tozda OB in ostalim za izraze sožalja, za venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Janez GOSTIČ Ob smrti moje mame Jožefe PRUDIČ se zahvaljujem sodelavcem za podarjeni venec, izrečena sožalja in udeležbo na njeni zadnji poti. v slovo 13. julija 1985 nas je nenadoma zapustil naš dolgoletni sodelavec Franc ŽEROVNIK. Doma je bil iz Gornjega Grada in se je pri nas zaposlil leta 1960, star 23 let. Najprej je nekaj časa delal v mehanski obdelavi kot strugar v lahki in težki obdelavi. Potem pa je prišel v brusilnico orodjarne. Priučil se je za strojnega brusilca in kmalu postal strokovnjak na področju notranjega brušenja in brušenja orodja. Letos je napolnil 25 let dela v Litostroju. Z njegovo smrtjo je nastala vrzel med nami. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Junija letos je umrl tovariš Veljko KERN, ki se ga bomo mnogi Litostrojča-ni velikokrat spomnili. Tovariš Kern je bil zaposlen na več odgovornih delovnih mestih v Litostroju. Bil je eden izmed prvih projektantov na področju transportnih naprav, potem pa je prevzel vodenje zunanje montaže, kjer je bil eden od glavnih ustanoviteljev današnjega tozda Servis. Zaradi svojih realističnih pogledov in občutka nespoštovanja vsega, kar je prispeval pri opravljanju svojih delovnih obveznostih, se je odločil za enoletno delo zunaj Litostroja. Vendar se je hitro vrnil, tokrat v projekti-vo preoblikovalne opreme, kjer je razvijal mehanizirane linije za razrez in narez pločevine. Kmalu po tem je začutil, da je njegov organizem načet. Odgovorne delovne naloge, naporno življenje in vojna leta so prispevali, da se je moral odločiti za operacijo srčne zaklopke, čemur je sledila upokojitev. Kljub operaciji in upokojitvi je bil tovariš Kern poln življenja, zanj ni bilo naporov, ki jih ne bi mogel obvladati. Vedeli smo sicer, da je bil v zadnjem času zelo bolan, vendar nas je njegova smrt močno presenetila, ker smo mislili, da bo premagal tudi zahrbtno bolezen. Življenje nekaterih je kratko, vendar bogato. Tako je živel tudi Veljko Kern. Zgubili smo človeka, ki je bil spoštovan sodelavec, iskren prijatelj, za večino mladih sodelavcev dober učitelj. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci in tozdov IRRP in PPO e Ob smrti mojega dragega moža Jožeta PIVKA, funkcijskega kontrolorja v tozdu Montaža, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti, pevskemu zboru in pihalnemu orkestru Litostroj, tovarišu Sušniku za prelepe poslovilne besede, za vse poklonjeno cvetje ter za izrečena sožalja. Prav tako se zahvaljujem svojim sodelavcem v tozdu PUM, ki so mi bili v teh težkih dneh v pomoč in oporo. Nada Pivk • Ob smrti moje mame Rozalije POGAČAR se zahvalujem vsem prijateljem in sodelavcem iz tozda Obdelava za izrečeno sožalje, venec ter zadnje spremstvo. Še enkrat najlepša hvala za vse! Jože Prudič, TOZD IRRP Lojze Pogačar UREJA PLANINSKO DRUŠTVO LITOSTROJ IZLETI V KIMAVCU Malo smo že utrujeni in zato bo na sporedu en izlet in dve množični prireditvi: 1. september — RATITOVEC. Na tradicionalni pohod vas bo popeljal tradicionalni vodnik, sicer pa podpredsednik PD Litostroj — Žebavec! 8. september — DAN SLOVENSKIH PLANINCEV. Ta osrednja slovenska planinska prireditev bo tokrat na ROGLI, bo pa seveda predvsem družabnega značaja (družabne igre: tekmovanje gozdnih delavcev, ročno kovanje, tek v vrečah, vleka vrvi, metanje kamna itd; zabava s plesom — igrajo »Štirje kovači«...). 21. september — VELIKA ZELENICA. Na ta (lahko dostopni) vrh nad Korošico nas bosta popeljala vodnik Dolenc in Marinšek (glej opis!). IZLETI V VINOTOKU 5. oktober — KOFCE — VELIKI VRH. Izgubili se pač ne bomo, saj bosta vodnika specialista za markacije — Gamberger za rdeče, Vogelnik pa za bele krogce. 12. oktober — KOMNA — LEPA KOMNA — LANŽEVICA. Če vam bo všeč izlet na Veliko Zelenico, potem se boste gotovo udeležili tudi tega izleta vodnika Dolenca. 19. oktober — LJUBLJANA — REKA. Seveda ne celotna tura, temveč le enodnevni odsek te kratke planinske poti. Vodnik: Kreft, Miklavčič. Velika Zelenica nad Korošico (2110 m) Tokrat se bomo podali v nekoliko manj znano področje Savinjskih Alp. Vrh, kije cilj našega izleta, je v neposredni bližini Korošice, pa je vendar bolj redko obiskan. Je pač nekoliko stran od transverzalne poti in nekoliko skrit očem. Vendar je ta vrh zelo lepa razgledna točka na Kamniške in Savinjske Alpe in nam ni žal, ko ga obiščemo. Pot je lepa in nenaporna, posebno lepa pa je v jesenskem ali celo zimskem času. Na izlet bomo šli v soboto 21. septembra. Žal so zveze z avtobusi zelo slabe in časovno neprimerne za enodnevno turo. Zato se bomo odpravili z osebnimi avtomobili. Peljali se bomo skozi Kamnik proti Gornjemu gradu po lepi asfaltirani cesti do Podloma, kjer se bomo obrnili na prelaz Kranjski Rak. Od tu se bomo spustili v dolino Podvolovlje. V bližini gostilne Pri gamsu bomo zavili navkreber in nekoliko nad kmetijo Planinšek parkirali avtomobile. Od tod dalje bomo krenili peš po ne prestrmi poti proti Korošici. Pot nas bo vodila čez Dleskovsko planoto mimo lepega Jezerca na planini Vodole in dalje do Inkretovega studenca. Tu se bomo malo spustili navzdol v dolinico pod samim vrhom Velike Zelenice. Od avtomobilov pa do Inkretovega studenca nas vodi pot po prijetni markirani poti na Korošico, tu pa zavijemo na brezpotje, vendar so namesto markiranih poti lepo speljane lovske in stare pastirske poti. Do Inkretovega studenca smo po zaslugi avtomobilov potrebovali le dobri dve uri hoje, od tu je na sam vrh le še 45 minut. Pot je bolj zahtevna v zimskem času zaradi plazov in pa v megli, kjer se na širni Dleskovški planoti lahko izgubimo. Z vrha se bomo spustili po nekoliko spremenjeni poti, ki pa se potem pri planini Vodole ponovno prikjuči markirani poti. Kot sem že omenil, je ta svet malo obiskan in je prav zaradi tega še ohranjen v vsej lepoti. Tura sama ni težka in zahteva le 5 do 6 ur hoje. Pojdite z nami! Vodnik: Oskar Dolenc Piše: P. Poženel c) Video trak je pri transportu v videorekorderju zelo obremenjen, video glave so zelo občutljive in nemagnetni presledek je zelo ozek. To so elementi, zaradi katerih bi zlepljeno mesto na traku zelo ogrožalo normalno delovanje videorekorderja. Elektronsko montažo video traku so najprej uvedli za profesionalne namene, kasneje pa tudi v amaterske. Da bomo razumeli princip elektronske montaže, moramo pazljivo pogledati nekoliko podrobnosti. Če hočemo dobiti normalen posnetek brez skokov, mora biti nujno posneta kontrolna sled po celi jLtlžini posnetka. Tudi video sledi morajo niti posnete pravilno in kontinuirno, vsaka napaka se pri predvajanju pokaže kot 'zguba sinhronizacije, slika skače, dokler se ne oblikuje sinhronost predvajanja, tmed očmi moramo imeti tudi razpored glav za brisanje, za video snemanje in reprodukcijo ter za snemanje in reproduk-c'Jo zvoka (slika 7). Elektronska montaža poteka tako, da na videorekorderju, ki predvaja nek pos-tetek z magnetnega traku, v željenem ronutku pritisnemo na stikalo za snemanje in od tega trenutka naprej se na ta rak snema nov video signal, ki se nahaja 1 MVh°du v videorekorder. Ta signal je ahko slika iz kamere, slika iz TV spre- jemnika ali pa slika, ki jo dobimo z reprodukcijo iz drugega videorekorderja. Prvi videorekorder, kateremu smo dali ukaz za snemanje, mora biti v ta namen montaže posebno konstruiran, da lahko napravi lep in pravilen rez (tj. prehod s starega posnetka na novega brez montenj in skokov). Elektronske montaže ni možno narediti na vsakem videorekorderju in v prospektih proizvajalcev točno piše, na katerih je to možno. Poglejmo sliko 7, kjer je razviden razpored glav vzdolž magnetnega traku. Predstavljajmo si, da je vključeno predvajanje obstoječega posnetka. Če vključimo ukaz za snemanje novega posnetka, tedaj bo glava za brisanje začela brisati vse, kar je na traku, istočasno pa bosta začeli snemati video glava in glava za zvok. S slike je lepo razvidno, da ostane del traku med glavo za brisanje in video glavo neizbrisan in da bomo na tem VIDEO GLAVA (BOBEN) BRISALNA GLAVA ----------------------- S 1.7. Položaj glav vzdolž traku Odsek za varstvo narave in gorsko stražo Zaradi lažjega razumevanja, zakaj sploh obstajajo odseki za varstvo narave pri planinskih društvih, poglejmo kratko zgodovino razvoja in nastanka te tako pomembne veje v planinstvu in okolju, v katerem živimo. Na Slovenskem so bili ravno planinci in naravoslovci začetniki varstva narave, ker so znali ceniti lepote naših gora. Zgodovina lepo prikazuje razvoj varstva narave. Že leta 1898 sta bila na pobudo slovenskega planinskega društva zavarovana planika in Blagajev volčin. Leta 1908 je bil dan predlog za ustanovitev naravovarstvenega parka nad Komarčo, vendar predlog ni bil uresničen. 1919. leta je Prirodoslovno društvo Slovenije ustanovilo odsek za varstvo prirode. Ta odsek je zahteval od prve slovenske vlade pravno ureditev lova in ribolova, zaščito ptic ter zavarovanje dela Ljubljanskega barja. 1920. leta je odsek predlagal ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav, med njimi tudi park v Dolini Triglavskih jezer. Leta 1922 je izšla prva slovenska uredba o zavarovanju in zaščiti redke favne, ki pa je zavarovala le nekaj redkih živalskih vrst. Predhodnik današnjega Triglavskega narodnega parka se je imenoval »Alpski varstveni park v Dolini sedmerih jezer«. Obstajal je 20 let v velikosti 1400 ha. Sporazum o Alpskem varstvenem parku je leta 1944 pre- nehal veljati, zaradi vojne ga ni bilo mogoče podaljšati ali obnoviti. Leta 1947 je izšla Uredba o zavarovanju redke favne. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen poseben referat za varstvo narave. Prvi kustos tega referata je postala naša znana botaničarka dr. Angela Piskernik. Leta 1952 se je na njeno pobudo ustanovila Gorska straža. Leta 1954 je ponovno oživela pobuda za obnovitev Triglavskega narodnega parka. Leta 1961 je po večletnih prizadevanjih Planinske zveze Slovenije Skupščina SR Slovenije sprejela zakon o Triglavskem narodnem parku v dolini Triglavskih jezer. 1970. leta je izšel prvi slovenski zakon o varstvu narave. Odsek za varstvo narave in Gorsko stražo Planinskega društva Litostroj šteje 17 članov; med njimi sta dva inštruktorja varstva narave. Načelnik odseka je obenem član upravnega odbora društva, kateremu tudi poroča na sejah o vseh spremembah zakona in novicah glede zavarovanja rastlinskega in živalskega sveta. » -v- HRIBARICE (Foto: F. Pečjak) JEZIKOVNI OSTRUŽKI — »Načrtovali smo razvoj elektrarn skupaj z EGS.« — »Včeraj je bil sestanek DS.« — »Poslovanje bo pregledala SDK.« Kaj nam povedo tiskavki? Alijih razumete? Alijih pravilno razumete? Bojim se, da ne, vsaj kar se tiče besed, izraženih s kraticami. Stavek »Načrtovali smo razvoj elektrarn skupaj z EGS.« lahko razumemo tako, kot da smo ga načrtovali skupaj z Evropsko gospodarsko skupnostjo pa ga nismo tako na široko, temveč skupaj z Elektrogospodarstvom Slovenije. »Včeraj je bil sestanek DS.« Prav. A ko se zamislimo česa, ne vemo, ali morda delavskega sveta, ali delovne skupnosti ali morda družbene samozaščite. Vse te izraze krajšamo z isto kratico DS. In če bi nekje videli zapisano, da bo poslovanje pregledala SDK, bi prej pomislili, da bo prišla Služba družbenega knjigovodstva (ki ima res uradno kratico SDK), kot pa samoupravna delavska kontrola. Vse te naštete kratice so dvoumne, ker so dvo- ali celo večpomenske. Seveda moramo uporabljati le uradne, dogovorjene kratice in ne smemo kar sami krajšati besed. Res je, da včasih resnično obstajajo za pomensko različne besedne zveze različne kratice. V takih primerih moramo zaradi razumevanja, ki je osnovni pogoj sporočanja, napisati besede in besedne zveze v celoti. Nasploh naj velja načelo", da ne uporabljamo preveč kratic, ki sicer prispevajo k ekonomičnejšemu izražanju, žal pa včasih tudi k nerazumevanju. Da res lahko pride do takih nesporazumov, naj navedem resničen primer iz časov, ko sem še bila lektorica na ljubljanski televiziji. Novinar je napisal, da je bil tega in tega dne sestanek RK SZDL Slovenije, napovedovalec pa je nato, ker ni imel kratice izpisane z besedami, prebral, da je bil sestanek Rdečega križa SZDL in ne, kot bi moral — republiške konference SZDL. Nerodno, a res- nlCno! Vesna TOMC delu dobili stari in novi zapis signalov enega na drugem, kar pa je neuporabno. Na tem delu traku bosta tudi dva zapisa kontrolne sledi (signala), kar bi pri predvajanju povzročilo izgubo sinhronosti. Šele po nekaj sekundah bi se slika umirila in predvajanje bi se normalno nadaljevalo. Da bi odpravili te pomanjkljivosti, je potrebno najprej zagotoviti takšen način brisanja v postopku elektronske montaže, da nikjer ne dobimo dvojnega zapisa (slike, zvoka ali kontrolne sledi). Razmeroma lahko to naredimo za brisanje zapisa zvoka in za brisanje zapisa kontrolne sledi na ta način, da posebne glave za brisanje postavimo neposredno pred obe glavi. Da dobimo takšen način brisanja tudi za video signal, moramo vstaviti dodatno glavo za brisanje v sam boben z video glavama. Ta »leteča glava za brisanje« je nekaj stopinj pred video glavo na istem disku. S takšno dodatno elektroniko, ki lahko točno registrira, kje se na kontrolni sledi prične nova polslika (interval teme), smo sposobni narediti pravilen elektronski rez. V trenutku, ko damo ukaz za snemanje, bo elektronika najprej potipala prvi naslednji impulz na kontrolni sledi. Ko pride ta impulz, začne brisati tonsko in kontrolno sled z dodatnimi glavami. Istočasno začne delovati tudi leteča glava za brisanje, video glava za snemanje pa se vkjuči z majhno zakasnitvijo in sicer v trenutku, ko pride na začetek prve sledi, ki jo je leteča glava izbrisala. Tako je zagotovljeno pravilno nadaljevanje vseh sledi na traku in s tem dober rez in stabilna slika. Tu moramo omeniti še eno podrobnost. Na kontroni sledi so poleg horizontalnih sinhroniazcijskih impulzov zapisa- ni tudi vertikalni sinhronizacijski impulzi. Ti določajo vertikalni interval teme in s tem omogočajo, da se rez naredi ravno v tem intervalu in tako ne bo viden na TV sprejemniku. Da bo rez v resnici tako iz-gledal, mora novi video signal, ki ga želimo zapisati, priti na mesto reza ravno v tem trenutku, ko pri njem nastopi vertikalni interval teme. Da bi to bilo mogoče, mora biti videorekorder, na katerem delamo montažo posnetkov, konstruiran tako, da se njegovi servo sistemi tudi v fazi predvajanja lahko vežejo na zunanje signale. Če se servo sistemi pri svojem delu upravljajo po sinhronizacijskih impulzih video signala, potem bosta vertikalna sinhroniazcijska impulza obeh signalov (predvajanega in novega) popolnona skladna. 2. Izvajanje elektronske montaže Elektronsko montažo, kot je bila opisana, lahko izvajamo že pri samem snemanju z video kamero na ta način, da nehamo snemati, pregledamo posnetek, določimo mesto nadaljevanja posnetka in nato nadaljujemo s snemanjem. Pri tem se na mestu, kjer smo nadaljevali s snemanjem, naredi elektronski rez. Ta način montaže sicer redkokdaj uporabimo, ker nudi relativno majhne ustvarjalne možnosti. Veliko bolj pogosto se uporablja naknadna montaža, pri kateri imamo na eni ali več kasetah posneto večjo količino materiala, ki ga nato z elektronsko montažo sestavimo v enoten film z željeno vsebino, ritmom in efektom. Ta montaža se izvede takoj, da se praktično vsak del originalne vsebine, ki jo želimo vključiti v vsebino našega kon- Odsek sestavljajo vsi člani, ki so opravili izpit, oziroma so bili izprašani po opravljenem tečaju gorske straže. Vsi, ki so uspešno opravili tečaj, so upravičeni nositi značko in knjižico gorskega stražarja. Člani Gorske straže morajo poznati predvsem vse zavarovane rastline in cvetje, kakor tudi planinski živalski svet. Načelnik in inštruktorji so vabljeni na zbor inštruktorjev enkrat letno, kjer načelniki podajo poročila o delu svojih odsekov. Člani odseka se udeležujejo društvenih izletov in skušajo vplivati na ostale udeležence, na pravilen odnos do planinskega cvetja in divjadi. Odseki so dolžni, da ob koncu zime pospravijo in počistijo okoli planinskih koč; če društvo vzdržuje kočo. Člani se lahko udeležijo strokovnih izletov, ki jih organizira komisija za varstvo narave in Gorsko stražo pri PZS. Sicer pa ni naloga samo teh odsekov, ampak nas vseh, da ohranjamo čisto okolje, varujemo narodne in krajinske parke, da čuvamo gorsko cvetje, da v gorah ne delamo hrupa in podobno. Na koncu pa vabimo vse ljubitelje planin in gorskega cvetja na naše društvene izle- te! Jože PEČJAK Bojmo se neviht Nevihte so pravzaprav poleti glavna preteča nevarnost, ki nam lahko pokvari prijetno razpoloženje v gorah. Preprečiti jih seveda ne moremo — zato je najbolje, da se jim izognemo in se »skrijemo« na kar najbolj varno mesto. Da pa bi se lahko pravočasno umaknili, je dobro, če poznamo znamenja, ki napovedujejo ujmo. Nekaj teh znamenj tudi navajamo, čeprav je seveda potrebno upoštevati tudi krajevne posebnosti. • Če vse nebo pokrivajo oblaki, ki naglo izgubljajo na višini in so v spodnjih plasteh cunjasto raztrgani, si smemo prav v kratkem času obetati dež, v hladnih obdobjih pa sneg. • Znanilo neviht so predvsem kopasti oblaki — kumulusi, če se okrog poldneva zbirajo nad grebeni in vrhovi ter na zgornjih robeh »kade«. e Znamenja, ki obetajo nevihte in s tem tudi strelo, so vročina, brezvetrje s soparico v jutranjih urah, čeprav na nebu ni videti oblakov. Kadar istočasno padeta zračni pritisk in temperatura, je to znamenje, ki slabo napoved še dodatno potrjuje. Nevihte in viharji, ki nas občasno obiščejo v poletnem obdobju, so kaj pogosto znanilci obsežnejših in dolgotrajnih vremenskih sprememb, vremenskih preobratov, ki se poznavalcem in opazovalcem razodevajo še z nekaterimi drugimi znamenji: — močan padec zračnega pritiska, — nevihte v zgodnjih jutranjih urah in prvih večernih ter nočnih urah, — izrazita jutranja zarja. V takih primerih se kar najhitreje umaknemo v dolino! Izogibajmo se bivakiranju! Če odlašamo, si stanje zares poslabšamo in si celo onemogočimo pravočasen umik z gore. 1.1. POPRAVEK Avtor članka »Saj na tujem tudi sonce greje« je Dominik KOMEL in ne Dominik KAREL, kot je bilo po-motohia napisano. Uredništvo LET SAMOUPRAVLJANJA TITOVI ZAVODI LITOSTROJ Litostrojski izdelki v svetu Vse barvne fotografije je prispevala E. P. Litostroj Ko se ob okroglih obletnicah naše delovne organizacije ali samoupravljanja spominjamo prehojene poti ali pripravljamo načrte za prihodnost, ne moremo mimo vprašanja, kaj je in kaj predstavlja Litostroj zunaj meja naše domovine. Stopnjo razvoja neke družbe merimo tudi z razvojem strojne industrije in če je ta sposobna plasirati svoje proizvode tudi v izvoz, to pomeni še dodatno priznanje razvitosti. V naši deželi je malo organizacij, ki bi se lahko ponašale z rezultati, kakršne smo doseglinatem področj u. Litostroj je pričel izvažati že ko je komaj shodil in še daleč ni predstavljal to, kar je danes. Preko 30 let izvoza imamo za seboj, in to predvsem izvoza opreme, ki smo jo sami zasnovali, izdelali in zmontirali. Prodor na tuji trg še zdaleč ni bil lahek. Neizkušeni na tem področju smo se večkrat znašli v težkem položaju. Tujina ne oprošča slabih kvalitet, zamujanja rokov, neizkušenosti, visokih cen itd. Dokazovanje naše kvalitete je bilo velikokrat izziv za vse delavce v Litostroju. Ravno na tem področju smo verjetno naredili največ. Dokazali smo, da znamo dobro in kvalitetno izdelati zahtevne investicijske objekte. Posebno smo bili ponosni, ko smo večkrat z vsega sveta dobivali pisne pohvale ob izročitvi naših objektov. Priznati moramo, da nam je v preteklosti pri pridobitvi posla velikokrat pomagala tudi naša neuvrščena politika in celo osebno maršal Tito, ki je našemu kolektivu brezmejno zaupal in bil ponosen na to, da nosimo njegovo ime. Težko bi bilo naštevati, kje vse v svetu so naši izdelki. Na svetovnem zemljevidu je zelo malo praznih, neosvojenih držav. Naše izdelke z zaščitnim znakom Litostroja najdemo v najbolj razvitih državah severa in najmanj razvitih državah juga. Na nezaupanje v naše izdelke smo odgovorili s kvaliteto in marsikatera svetovna firma danes računa z nami kot enakovrednim konkurentom. Za celotno referenčno listo vseh naših proizvodov bi potrebovali preveč prostora, vendar je prav, da označimo vsaj nekaj naših poslovnih uspehov v zadnjih letih. Hidroelektrarne: Naše turbine se vrtijo na preko 100 objektih v tujini, največ jih je prav v državah v razvoju: Iraku, Iranu, Novi Gvineji, Indiji, Argentini, Etiopiji, Gvineji, Keniji itd. Prisotni smo bili tudi v najbolj razvitih državah v ZDA, na Aljaski, Novi Zelandiji itd. Kvaliteta naših turbin ima svetovni ugled in spadamo v vrsto najbolj eminentnih svetovnih proizvajalcev. Črpalke: V preteklosti smo črpalke pošiljali največ v Egipt, Bangladeš, Grčijo in Irak. S preusmeritvijo razvoja na področje jedrskih elektrarn pa se je odprla široka možnost plasmaja črpalk za primarni krog. Tako že imamo naročila za več evropskih držav. Žerjavi: Prodor žerjavov v svet se je pričel že z izdelavo prvih hidroelektrarn. Kvalitetni skok je bil narejen pri izdelavi žerjavov za jedrske elektrarne. Najmočnejši partner je ZSSR, vendar imamo veliko referenc tudi v Indiji, Iraku, Salvadorju, Poljski itd. Preoblikovalna oprema: Ta najmlajša veja našega proizvodnega programa se ponaša z velikimi izvoznimi rezultati, saj izvažamo skoraj 80% proizvodnje. Najmočnejši kupec je ZSSR. Znaten izvoz beležimo še v Venezuelo, ZRN, Egipt, Albanijo, Iran in zadnje čase s kooperacijo v Romunijo. Dieselski motorji: Po licenčni proizvodnji firme MAN-B and W smo izdelali že preko 1300 motorjev. Preko domačih ladjedelnic smo izvozili skoraj 90 % vseh motorjev v več kot 60 dežel vsega sveta. Direktni izvoz imamo poleg tega še v ZSSR, Romunijo in na Kitajsko. Reduktorji in oprema za cementarne: Ta veja predstavlja znaten delež izvoza predvsem na klirinško področje in v dežele v razvoju. Talna transportna sredstva: Z njimi vse bolj prodiramo v svet. Viličarje smo plasirali v mnoge dežele klirinškega področja in v države v razvoju. Tako imamo velik izvoz v Iran, Libijo, ČSSR, Irak itd. Odlitki: Zaradi deficitarnosti na domačem tržišču proizvodnja ni direktno povezana z zunanjim trgom, vendar s specialnimi odlitki nastopamo na trgu Avstrije in NDR. Ko je pred nekaj leti naše državno vodstvo ob stabilizacijskih ukrepih pred nas postavilo zahtevo po večjem izvozu, predvsem na konvertibilni trg, je tudi od naše delovne organizacije zahtevalo povečanje izvoza. V tem obdobju smo sicer že bili izvozno usmerjeni (skoraj 50%proizvodnje), vendar predvsem na klirinški trg. Zaradi nizkih tečajev dolarja smo celo menili, da za nas izvoz na konvertibilno področje ni dohodkovno zanimiv. Ko pa seje to pričelo spreminjati, smo lahko vsi ugotovili, da je edini izhod čimvečji izvoz, ki ni postal samo dohodkovno zanimiv, ampak tudi življenjska potreba zaradi usihanja domačih investicij. Kaj mora biti naš cilj v celotni poslovni politiki? Odgovor je jasen. Litostroj mora izvoziti do konca desetletja za 100 milijonov ameriških dolarjev letno na konvertibilni trg. Celoten kolektiv si mora prizadevati za to, kajti samo to nam lahko omogoči mirno in stabilno premostitev vseh težav, ki nas še čakajo. In tega se moramo vsi vsak dan zavedati! Alfred KRAMER KOLIČINSKA REALIZACIJA IN DELEŽ IZVOZA 50000 40000 35 000 30000 2 5000 20000 15000 10 000 1961... 1965 1966... 1970 1971... 1975 1976... 1980 1381-.. SS obdobja